GLASILO SLOVENSKE NE PODPORNE JEDNOTE STOV.—NUMBER 241 III., četrtek, 14. oktobre (October 44), 1926 NstlMtii psJJitil Sssfsj J« zdaj oil) ksitonki armad« Zmagoviti kltajakl revolucija-narji nameravajo aavladall pe vaoj centralni la vahodnl Kltajakl. Rod ao jo vrnil v Vu- Voditelji federacije eo a parnim valjarjem uduftUI reepfecijo za priznanje aovjetako Unije, dovolili pa ao apnejetje resolucije socialističnega delegata za obsodbo fašizma. Green u h ta fašizem in aovjotiaem ena in ista reč. Ljuta debata. Chicago, IU. - Napočil Je prvi oktober in za britake rudarje je pričal šesti moaoc izpora. Nemogočo je opiaati trpljenje izprtih rudarjev, njih len in otrok. Kljubtemu atrašnemu trpljenju rudarji vztrajo a tako vztrajnostjo, da zaalulijo občudovanje vooga a veta. Premogovniški podjetniki, njih lene in deoa no «iti vaaga, rudarji a svojimi d rutinami vred pa sestradani. Zmaga sa rudarje Je mogoča. ako vsdrfto le itlri do šest tednov. 8koraJ šest mesecev traja ta Junaški boj brltsklh rudarjev. Boj jo stratsgičnsga pomena ss delavstvo vsega aveta. Ce bodo porašenl rudarji, ne bodo snlla-ne le mezde rudarjev na Angleškem, ampak padle bodo meads drugih dela vos v ns Angleškem, V Materi sadovi je prišel? — To je uganka. ' ^^mt^m * Waahlngton, D. C — Charles R. Orane, bivši poslanik na Kl-tajsksm in svstovsles Woodrow Wllsona, je bil prt sajuterku v Boli hiši. Rasgevarjal se je e zunanji politiki. Craae Je bU sveJalasM nM nasprotnik prt-znanj s Bovjetako Ruslie. Nekaj njegove lastnine Je bilo naeljo-nalillrane v revoluciji lota 1917. Bil Js aktiven tudi v odpomoči sa bi lin ji vztok. Nasprotoval je represivni ksmpsnji Franoo-sov v Siriji. V dlplomstlčnih krogih Js zdej prscfj šepetanja in ugibanja. V katsri stvsri Je pa Crans svetoval predsdsnlku Coolldgu? V sirskih, ruskih ali kitajskih zadevah? Pritiski sa prlsnanjs Sovjetske liusljs se se od štreni bisnišklh skupin sopot povišali. ___ Grški kandidati vrisal s liste. Atene, 18. okt. — Grška vlada Js sklsnlla, da ss s kandidat-skih listin britšjo imsns 85 kan-dldstov, ki so podpirali blvšegs diktstorjs Psngsloss. Volitve za novi parlament se vrle prihodnji mesec. saslllčem ameriška vlade, poseb-no pa s stalllšem Amerllke delavske federacije napram konfliktu med drlave la esrkvlje v Mehiki. Izjava voditeljev A. D. P. ns konveastjl v Detroitu, de taktiko In notranja politika Me-hiške dolsvske federaeije ns sms vplivati na prijateljske razmerje delsvsklh organisaoij v Pen-ameriški zvezi, js mehiškim de« lavskim voditeljem solo dobro došls. 1'oincare je predlošil zbornici prvi povojni proračun e preostankom. Pariz, 13. okt. — Francoski parlament se je včersj zopet sešel in premijer Potncare Je predložil budget kakor je obljubil. Njegov budget je prvi po vojni v Franciji, ki izkazuje preostanek. Izdatki so preračunani na 39^82,000,000 frankov, dohodki P« na 39,980,000,000. ki imajo priti iz novih davkov. Vlada namerava plSČsti 2,875,000,000 frankov ns zunanje dolgove, *ko v tem lotu dobi milijardo ln M frankov od Nemčije. Vrednost franka je zdaj 81 napram ameriškemu dolarju. "Radio skew" v Chlcaga. Chicago. — Pata letaš velike rssstsvs radia Je otvorjsne v Collseumu. 880 tovarnarjev Je razstavilo svoje lidšlke, med ka» terimi js mnogo novih iznajdb. Vsak dsn se vrle dem*nstraelje. Razstava bo zaključena v soboto zvsčer. vsjo, da se vera prerokov In Jezusa ne sme izrabljati v stav-kokaške namene, je naflesll VVIsc, nsksr Je Izjsvll, da ha alrnpsii/irs s sedanjim reši-mom v Rusiji. Ta delola smatra za prvo pravico, da ae deleve! organizirajo, medtem se pa mora delavstvo v Ameriki veli-kokrst in brez uspeha bojevati za to pravko. Obsodil Je sodnika Geryja nehote kot najbolj mogočnega ln uspešnegs sovraŠalka Organiziranega delavstva. Med grome-vitlm odo»»rs vanjam je rekel i Zapomnite si, da Je ameriško ljudstvo zelo razburjeno glede imsaaiškega boja, v katerem ste zskon in red na strani delav-cev, nezakonitost In nemir so pa monopol (z i r al i tovarnarji, njih policija ia njih sodaljski savez-nlki. Green se Je sehvelll in Je de-jsl, ds bodo pesseiškt atavkarji dobili vso pomol, ki so Jo potrebni Podpirala ga je Bera Conbojr, tajnira organizacije tekstilnih delavsev. Kot ostro brušene pšice so pedale njegove •besede, -s- Nehalo je obsodil ledi sodnika _GaryJa, predsednike Jeklar* akega trusts. Detroit, Mick. -r Hlavka PaS-saiških tekstilnih delavcev je delegate Ameriške delavske federacije zanimala sedmi dsn ns zborovanja. Govoril Je «Idovski rsbi »te-p hen B. Wise iz New Yorka iti oilgossl cerkve, ki se bratiJo s kapitalisti — nasprotniki delavstva. V svojem govoru Je priporočiti, da naj se nabere sklad v podporo pesssiških stav-karjsv, nrl tem Je pa pripomnil, da govori dai»en na zborovanju zaradi tega. da zberejo In porabijo vse svoje nojboljše moči za organiziranje delavcev v teke* tllnl Industriji, ki plačuje bera-ške mezdo. flto In sto bo opravičenih. Je dejal Wise, trditi, ds so cerkve trdnjevs ekonomskih privilegijev. MoCJe sdsj povsod zshte- Mezlco City, 18. okt. — Keto liški episkopat Je včerej predlošil kongresu novo pstialjo za izpremsnitev zakonov in ustave, ki regulirajo cerkev v Mehiki. Mezlee City, 18. okt. — Včeraj Je bilo aretiranih drugih šest kstoilških duhovnlv v Ouedsla-Jari, ki so prelomili nove sekonc s tem, da so vodili versko pro-ceil Jo po ulicah. / čel «8700. Wasbington, D. C. — Kon-grešnik W. T. Fitzgerald Iz Ohla je pred nekaj tedni povozil nekoge dečko s svojim ovtom. te dni je pred sodišče« plačsl dečkovim staršem $2700 od-škodnlne. Ameriki najvišjo mezdo stav-blnski delavci In da so ti delav» ci organizirani. Najslabše so p« razmere v onih IndustHJeb, v k starih je dela ves še aajbliije tlačanskim In eutapjsklm ra*> meram. -A PROSVETA GLAHIUI kLOVEKWBB NAKODNB PODPORNE jnmorB . « bitju pripisujejo lastno*!, ki*o« modrostjo, ostjo, vsemogočnostjo in nedcončno usodnostjo ^^Jg^tS^tSK nem protislovju. Tako sa duhovni nčfti tudi v ^^ poedtno, »o bili mnogi mne- miini n m i ■ ■ mi zdrdObo 73KKT stovgnsgg habopwb poppowíi jiimora ^^^■arU»"« po Cen» m m vraéato N.roéKT Z-dm>~ tfrtert lin» H-Z5 u tri m i ■ Wit CMmso to Clear* SSJO m teto. »J» m $J «f m tn ia m iuntrmmtrm HI 00 s m to* ca f«. kar ia -P R O 8 V CM7-M O* IjvrAII» «fM K T A -THE ENLIGHTENMENT Or«*» rtbvM* Nattanal Sr^fb Sari*» I ► • NWl Kutornpt>uo Uoiud 8ttt» ISMPt CkkMTOl «d *»». vid forte» tinehte prevladuje duh medna rodnega bratstva in da je mednarodna delavska solidsrnost nekaj resklčnegs. Td se tiče na-že stroke stavbinske unije in mednarod. sodružništva niefl na-HkfcS, predsednik kon- širni sSNfeevnimi sodelavci po Strokovnih vsem «vetu. To so nam pokazale izjave iz vseh dežela od naših sodelavcev. , /t A Kot član glavnega odbora strokovnih unij in konsekvent-no eden kaaed tistih, ki so igrali glavno vloge v veliki zgodovinski drami generalne stavke na Angleškem, se čutim, da ne morem nikakor prezreti velikega dogodka, da bi vam ne omenil vsaj par besed o tem svetovnem momentu. Ozadje generalne stavke. Vi ameriški delavci ste in še živite v ri sebi dejal: Tu je dokaz, da so bili fta-41 sodelavci zelo zapozlenil Zidarji so si pač podobni po vsem svetu v stroki; oni pač vedo svoj peeel. In zopet sem dejal: Ce vi sodelavci uihejete in ste zmoš-ni zidati takale poelopja, če imate toliko zmožnoeti, konstruktivne zmožnosti in moči dovolj, da ste postavili taka mogočna mesta—tedaj ste tudi gotovo zmotni dovolj, da zidate, močilo in modro'gradite tu4i v drugih stnereh. Vi lahko zgradite velt-kdo del. gibanje, zl postavite mogočne rtrgunizacije In si lahko podjarmite iste moči v vseh sferah človeške aktiVneeti. Poelopja dežele so dobre kazalo za materialni, moralni*«in Intelektualni napredsk te dežele. Svet je nnljaka dežela. Čutil ssn ss dolžnega, da •pregovorim par besed o našli delavcih-zidarjih. Poznal par Članov naše otrokovne unije v Angliji, kl ao aodaj člani vš-ših strokovnih unij v tej de*«M. Dober ¿lan strokovne unije ie lahko dober v katerikoli deželi se nahaja. Njegova dežela je ves svet. še ee' prav dobro spominjam kritičnih dni zsčaaa aa nahajali v najslabšem polt-Saju, ko je Mala aajvečja teža ■Mi—B pa pripada vsemu unljakemu gl-banjo; bUi smo v največji stiski ko smo prejeli od ameriške zi-dsrrke Gnije iz New JersejrJa dve. eto. dolarjev .n,orSinbi ln drugi Leta 1984 smo Imeli velik nerodni nesporasum v sMarski industri jI. In Uko naprej so ae vrstili dogodki, kl so vidno tlačili lavea k tlon* V vsem tem čseu pa so podjetniki delsli na to, de ekonomično ISatradajo delavce. RriLki podjetniki modrejlemn, vsemogočnemu, vsevednemu, ln neskončno ns 4* a t sneta položaja Vsi brit aid podjetniki So organizirani v močnih zvezah, k so spojene v.Britskn indüktrlal-no federacijo. , aiišeli eo ee glasovi v naSeSi gibanju, da M se tudi mi sbrsli kovnih unij v glavnem odboru Kongresa strokovnih unij. \ Iz tega se lahko razvidi in u-meje, da se je veliko spremenilo v notranjosti organizacij. Medtem ko se ne mofe trditi, da je bHo gibanje britskih strokovno organiziranih unij popolnoma pripravljeno za generalno stavko, se pa vseeno lahko reče, da je to gibanje šlo skozi proces veHke transformacije do tega elija. Se precej moči se je dalo glavnemu odboru od atrani strokovnih unij. To je sledilo kongresu, ki se je vršil leta 1924 in 1926, na katerem ee je sklepajo glede tega. Lokalne strokovne organizacije — strokovni odbori — so se približalo ene drugi ter se-spojije v Generalni odbor. In kolikor ee mene tiče, sem storil vse, da se pripravimo za krizo, ki nam je pretila. Svaril Sem v našem časopisju in k govori, da pojačamo naže gibanje ter da ga pripravimo za boj itobro smo veddi, da se b? boj razvil in bil okoli premogaf ske industrije. Premogarska industrija je glavna na Anglé-škem. Normalno je zaposlenih nad en milijon delavcev pri téj industriji.1 Tragične razmere vseh britskih industrij so najbolj prizadele prtmogarje. To *e kaj lahko razume, ako se pomisli, da se je vsepovsod znižalo produkdjo v vseh industrijah, te je logično, da te industrije niso potrebovale toliko premoga kot prej. Temu pa je še sledila revolucija v prevažanju, ko se je uvedlo Deioelov stroj na parni kih, ki je proizvajal silo z oljem in ne več S premogom. To je i melo direktne in najailnejše posledice na britsko premogovo iS-dustrijo, bolj kot pa vsa stagnacija drugih britskih induatrij, ki niso rabile več toliko premo-¿a, ker niso delalé s polno paró. Tega ni bilo opažati v drugih deželah, da bi iznájdba Deiselo-voga stroja vplivala tako^močno na premogovo industrijo. Anglija prva industrializirana. Zapomniti si moramo, da je bila Anglija prva dežela, ,ki Je bila industrializirana, in da se jé tá Angleškem kopélo premog Že dolga leta fcazaj, predno se Je sploh kaj mislilo o nJem v dragih deželah: Danes pa najdemo angleško premogovno industrijo v zelo nazadnjaškem stanju. Metode, ki se jih je rabilo še prod več leti, so še sedaj v rabi. Velika večina premogorovov se Je obratovala Že mi^oga leta in premog je vsled tega zelo globoko afi t» zelo oddaljen od površja. Radi teh razmer so bili prisiljeni premogarji hoditi po več úr na delo, predno so ee priplazfli do svojih prostorov. Tudi te fsktorje je bilo treba vzeti v poštov. Tudi je zelo mal odstotek premogorovov, ki M zaposlili nove metode pri kopanju premoge. Edino najmodernejše naprave in stroji >bi upostavii hritake premogorove na nbge, ki jih zahteva moderna industrija. Kot kon.vkverifea temu je bita premogarska industrija zadnja tlela v stanju kronične krize. Veliko jam je bilo zeprtih. Voe prebivalstvo majnarskih vasi je bilo vsled tegs brez dela. Delila Zaposlenost je bila redka. Mezde so bile elebe, razmere eo pa bile f resnici take, da niso mogle biti bolj mlzerrfe. Premogarjevo življenje je že take težavno, trudapolno, nevarno in Življenje tvegajoče v normalnih šaaih kar jim vedno grozi smrt rsdi eksplozij ali drugih neereč — j« pa poatalo sadnje čase še n< \ar nejŠ« in razmere so postele naravnost neznosne. • • Pod takimi razmerami, i pod katerimi eo oe nahajali premo gsrji. so prišli podjetniki s ze-htevo. da še nadalje drastieno znižajo mesde. V nekatsrik krajih. kot na Južnem Valeškem. oe znižali mazde za več kot eno tretjino, kar So bile do L fji t, L Podjetniki premogorovm so pa na ptnrh tega še zaht« va 11. (la or v-iAa d. lovni čas: Iz se-d#m nr na osem VttH h Jvgotliviie TRAGEDIJA POLJANSKE IN SORSKE DOLINE. Strašne posledice največje povoda ji v zgodovini Slovenije. Podrobna goročila, ki zdaj prihajajo iz Slovenije o katastrofi poplave ob Sor< in v LJub-ljanski okolici dne fl- septem- bra, nudijo najstrašnejlb sliko tejšega imena. To je največje ^eereče te ttste, ka-k primemo ozadje, tipična scena kršne ne pomnijo najstarejši ljudje niti zgodovina sama. Sreča je le ta, da ni bilo večjih človeških izgub. Po dosedanjih poročilih je )e en mož a-tonfl. Prva Veot, da so trije u-tonili v Glinščici, ni bila resnična. k. ' . i K ^ V- ^ Toliko večja nešreča pa je zadela prebivalce^. viled jn^otnih Uničenih je veMko »tevl- lo hiš Hi drugih poslopij, voda je . . , / ,, . četrtek, i i oktoiika zarkometI ^mMHBBp ?7 • Strojne puške pokajo . . . Pokajo iz avtomobilov in Kis skozi okna, na cestah pa pobira, jo mrliče. Spet so pobrali dv* Skupaj so jih že pobrali 46 v tem letu. Najnovejšo bitko, v kateri j0 pokala strojnico skoz^okno, so uprizorili pred cerkvijo Najsve- mora imeti tipično Scenerij.i. \ kakršni ee senči slavno čikaiko tiesto izza onih junijskih dni.... Kaj pa se godi v Chicagu? Nič. Fantje so veseli fn se zabavajo . . . Pustite Jhn zabava, dokler je njihov dan. Majhna ruska novica. Iz Moskve poročajo, da .t i odhesla pohištvo in orodje, odnesla je mostove, razdejala ceste in popolnoma uničila vse pridelke na pOlju. Utonilo je tudi mnogo glav Živine. Kozarško in Smartinsko polje je bilo veliko jezero, ravno tako Poljanska in SorŠka dolina. Polja in travniki okrog Polhovega gradca so pokriti nad en meter visoko z naplavinami. Cele pokrajine so bile več dni. popolnoma odrezane od vsake zveze. Središče katastrofe je bilo v TA-reh in Polhovem gradcu, kjer se je utrgal oblak in je dež lil več ur kakor iz škafa. Prizadeti so sledeči kraji: Vič, Glince, Kožarje in vsO okoliške vasi. Gradaščica je tako narastla, da je bila v nekaj urah široka 206 metrov, do-čim je njen*, normžlna širina 3 do 4 metre. Voda, ki je segala do hišnih streh* je odnesla mnogo hiš in živine. Na Smartirtskem polju nimajo toliko škode n* poslopjih, to< de* na polju so uničeni vsi pridelki. V Rožni dolini je voda valilo hiše in pustila v njih in na pc» hifttvu debelo plast mastnega blata. Rodovitna obdelana zem lja se je 'spremenila v sluzast -kflHHIlBIBI| EUfrtrsrna v Kozarjah ni mogla obratovati več dni. pred sodni stol komunistične I stranke. To je dobra vest. Slaba bi bila, če «bi TrockiJ in Zinovjev sodila komunistično stranko. Mladi smo še, mladi! Dr. Bundensen, čikaški zdrav-stveni .komisar, je rekel t< dni, da imata tipičen Newyorčan in tipičen Cikaian pamet dvanajstletnega otroka. To je njuna mentalna starost. Ako je dr. Bundensen sodil po neumnosti, ki so jo uganjali Newyorčani na svojih ulicah in Cikažani v svojem Grant Park i letošnje junijske dni, tedaj ima ,prav. ♦ • a a a (K« Miri.) Kulturna višina. Koncertna sezona je odprta. Ker rad poslušaš lepo petje, greš na koncert. Koncerte prirejajo kulturni ljudje, ne divjaki, Kulturni ljudje tudi obiskujejo koncerte. Taka je vsaj misel.- * V- - Kadar pridejo kulturni ljudje skupaj, se radi pomenijo o kulturnih rečeh. Takrat je čas, pri-lika in prostor za to ci ns Goričanah čez most, ki je n* Kako ^ 2 CoUinwoodskega Strigelja ^ niso našli. Cenjeni Zarkomet! Karol Skebe se je zopet milo zjokal v frančiškanaki plenici, češ, da »o rdečkarji objavili njegov pogovor v Prosveti. pozabil pa je povedati, kako so pogoreli na sod-niji, on, Skebe, njegov pisač in Hribar. Take kunštne butice, celo ena maziljena je zraven, pa jih ena sama ženska užene v kozji rogl Ali vas ni sram? Te sramote gotovo do qpirti ne pozabite. — Dalje piše, naj si dopisnik Prosvete pripravi fcvlje za pot, kajti potni list se mu ze pripravlja. Haha, kako bo vesel! — Ernest Teroin pa pifo*. da sicer ne pozna Strigelja, ve pa, da Strigelj dela v isti tovsr-Dalje svsri, naj ni kakor on!--- Sora je tekla pri^papirni- Strigelj pazi, da hu ne P«* ^ - ■ črna barva na glw.v------ I ■ to, da učenjak Terpin zariu*» le 45 centov na uro. medtem ko ima nepravi Strigelj čez en dolar na uro? Povem ti, Terpin, d« lahko celo tovarno in vse delavce poliješ s Črno barvo, na prvega Strigelja ne pade nit» en* kapljica. Saj veš, da J« > Collinwoodu več tovaren, n. samo tieta, v kateri ti delal. -Collinwoodski Strigelj. zelo viook. Papirnica je bila vSa poplavljena in škoda je o-gromna. Na Senlčici sts Preščnica m Malenščica z Zakonščico preplavili vso okolico. Hiša in žaga župana Sušteršiča sta bilo globoko pod vodo, ki je tekla kar skozi okna v hišo. Presks je bila popolnoma odrezana od sveta. V Poljanski dolini je potok Hotoveljščice tako narasel, da je deloma odnesel in deloms sesal vseh oeem mlinov. Pred por leti eezldano kovačnico Frana Kremlja je voda podrla in odnesla vse orodje. Vse mostove V Poljsnski dolini, razen zida-nega na Troblji, Je odnesls vo-ds. Vsi mostovi ns glavni cesti Logatec-Ziri Ur Žiri-Skofja Loka so porušeni, osiroms so jih odnesli valovi, le most Ziri-Bre-kovice Je ostal. Elektrarne v Ziroh. ponos Zlroveev, je popolnoma uničena., V Polhovem gradcu je voda odnesla štiri hiše. med temi to-di Gasilski dom. Prizadete so družine Josip tf&privc. Msrija Koprive in Josip Peklaj. ase Kleopetra! Ameriški lizunski listi, ki « bodo valjali v prahu pred ru-munako kraTjico kakor so f* nulo poletje pred kardinsl^ Evrope, pišejo, da Je krzl ^ lepa in gizdava kakor Kloopst .lfumije a la Tutankam^ imamo. Zdaj dobimo še Kl^ Petro. Povodenj je dosegU tudi Litijo in Kamnik. Nalivi in ^ pleve so bile tudi y okolif lja in na Primorskem Gerentaki svet Ljubljane J* dal lOdOOO dinarjev kot pr< ss poplavljence Vaoiroa dot M fn INdSOCQ Kako ae naj razmere v ItaMji v treh meaeelh izpranene, lega departaient ne por«. — To je zdaj velika uganka. \VaMhington, D. C. — Imigra-cijski biroj Združenih drtav je dovolil Vacircu, -kot se je izvedelo kasneje, samo tri meeece bivanja v Ameriki. Vincenzo Vacirca, bivšvjjoci-alistični poslanec italijanskega parlamenta, in kateremu je Musselini odvzel Italijansko državljanstvo in mu konfisoiral ves imetek v Italiji, je prišel v Združene drŽave kot politični begun. Pred nedavnim je bil Vacirca obvelčen, da je bil njegov apel v Washingtonu za bivanje v tej deželi kot politični begun »prejet in je bilo bivanje podaljšano le za kratek čas, ker je očividno, da se ne more vrniti v Italijo. V Ameriko je Vacirca prišel leta 1925 oficijelno kot obiskovale. Biroj je določil, da mora Vacirca zapustiti Združene države dne 1. januarja prihodnjega leta. Ali biroj nič ne pove, kako se naj v tem kratkem Času iz-premene politične razmere, da se Vacirca lahko deportira, ne da bi prišlo njegovo življenje nevarnost. Vacirca je prišel v Ameriko iz Švice. V Švici mrgoli Musso-linijevih agentov, ki so priprav ljeni izvršiti vsak ukaz oberfa-¿istov. Švica ni varna dežela za nikogar, ki ga ima Mussolini na piki. Meja Italije je blizo. V Italiji se pa agentom Muftsolinija ni bati ničesar hudega. Obrav nava proti Matteotijevemi morilcem to potrdi. v POPOLNO ORGANIZIRANJE SVILNIH DELAVCEV JE CILJ ZDAJŠNJE AGITACIJE. Na tisoče letakov je bilo razpo-. slanih v štirih jezikih med delavce. — Sklicujejo ae sho- di. Patersbn, N. Y. — Organizacija svilnih delavcev Aaaociated Silk Workers al je nadela nalo-*o, da v sedanji kampanji organizira vse avilne delavce v Pa-tersonu- -Razposlanih je bilo na tisoče letakov v šfftih jeaiklh vrhtega a* sklicujejo shodi, na katerih nastopajo govorniki v raznih jeztkih. Stavka v letu 1924 proti povišanju atatev je ponesrečila. Podjetniki so .takoj znižali mezdo in podaljšali delavni čas. U-nija zahteva priznanje organizacije, povišanje mezde vaeh svilnih delavcev, ki delajo na široki svili, minimalno mezdo, iz-plačavanje mezde vsak teden, boljše sanitarne razmere, osem-urni delavnik za vse delavce pri izdelovanju široke svile ln štirideset ur dela v tednu. "NE ALLIANCE S TUJE-ZEMCI." Tako svari velik dnevnik delavce. Kiikluktklanska ko* rapoija v Indian! Oblastniki so v konfliktu radi pričanja bivšega okapucanega diktatorja. Morda mu zaveže jo usta. Indianapolis. — Slika nezaslišane korupcije in terorizma Rtrani kukluksklanovske organizacije v Indiani, katera si je bila zadnja leta osvojila jnalone vso politično oblast v državi, se razvija med velikimi ovirami. D. C. Stephenson, friVši "veliki zmaj" v Indiani in politični diktator, na katprega polagajo raz-kritelji in preiskovalci največjo važnost," je postal tarča raznih legalnih kapric, ki mu morda vzamejo vso dobro voljo do priganja proti njegovim bivšim pristašem. Stephenson se nahaja v dosmrtnem zaporu radi umora nekega dekleta. Zdaj bi ga radr dobili pred sodišče, ne morejo pa »e zediniti, kako bi ga dobili iz ječe. Radi tega eo nastale razne legalne akcije, ki so med. seboj v konfliktu. Ena stranka zahteva. da pride osebno pred ve-le|mrf»to, druga ga tira naravnost pred sodnika v neki drugi aferi, ki ni v zvezi s korupcijo v javnih uradih. Dokler ae ne zedi-nijo glede forme zaslišanje, mora čakati preiskava. Medtem prihaja vest, da se je na razvalinah propadlega Ku Kluk* Klana v Indiani ustanovi-la uma tajna organizacija z l-*tim programom, toda z novim I-rn«'"om "Hospitallus", ki ima sani" \ iiulianapollsu že 15,000 članov. ♦ I*ig*JpW,- | ((>YLE JE GOVORIL Z DVEH PRI2NIC. • ' "«bil je nekaj dodati. Det roit, Mlch. — Albert F. ' -vk . urednik atrokovnega gla- ''Is železniških strojevodij je *"v"ri| v nedeljo v neki evan- f'1" ni in unitarijsnaki cerkvi s pn/nice. ]>r\ tem je dejal, da ^jetnik, ki noče imeti oprav- * unijami, ne more bfti kristjan. N«*i dela\ ec, ko je Sel is sni-*r'ian.«k« cerkve, je pa govoril med asbo, da je Coyle poza-I«veda|i, da duhoven kr-vere ni krisfjan, ki ne da so delevcl opravičeni »"•»ne v rednosti sadov evoje-«U-la. ^ashlngton, D. C. — Poti tem naslovom je izšel v dnevniku "Wa«hington Post" članek, ki svari Ameriško delavsko federacijo pred združenjem z Mednarodno federacijo kovinskih delavcev. V tem članku svari člankar pred mednarodno birokracijo, češ, da bo amer. denar podpiral radikalno propagando v tujezem-stvu. Člankar dalje modruje, ako tujezemci nimajo poguma, da si jzvojujejo sami svobodo, ki jo Amerika prizna švojim delavcem, tedaj se ne morejo ameriški delavci zanimati zanje, da jim pomagajo. . , Članek je navadna godla, ki je bil spisan za one ameriške delavce, ki so bili rojeni brez možganov. Pri pametnih ljudeh nč more tak članek izvabiti arugega kot zaničljiv usmev. . BRUTALNE POLICIJSKE ME-f TODE V PASSAICU. Delavec Ima zlomljena rebra__ Policija ga je suvala In pretepala, da IzSlIl Iz njega izpoved, k^eršno si želi» • ■ i» , Paesaic, N.,J. — V Hacken-saku je v zaporu pet delavčev. Za yse je določeno poroštvo na 980,000. Med zaprtimi je tudi Paul Kovak. Obtoženi so mi-sterijoznega bombnega napada. Policija je aretirala 21 oseb, Izmed katerih nekateri pripadajo med stavkarje, druge pa zopet ne. Na Kovaku so zdaj odkrili zlomljena rebra, ki so posledica policijskega pretepanja in suvanja. Zuhaje poškodbe so zS-eeljene, medtem ko notranje Še niso. Toni Reganu so izbiH en zob. Tako naznanja unija tekstilnih delavcev. Pijanci v angleškem parlamentu! London, 13. okt. — Dr. Alfred Salter, poslanec, je včeraj .naredil senzacijo, ko je dejal, da je vsako sejo veliko število pijanih poslancev v zbornici. Največ pijancev je na torijski desnici. Zračna črta flpan^ Argenti-V nlja. ¿fcieno* Aires, 18. okt. — Ar-gantinska vlada je odobrila načrt sa otvoritev redne aeroplan-ske črte med Sevillom v Španiji in Ruenos Airesem. Poljaki kmetje razbili radie v veri, da jim prinaša burjo. Varšava, 18. okt. — Prazno-veml kmetje ao razbili veliko število radio aparatov in ante-nov v veri, da radio povzroča viharje in nevihte. ' 10 v Me- | |*Mi ranih . hibi. Mežico City, 12. okt. — Vojaška etraža je včeraj pripeljala iz Chllape v glavno neeto deset duhovnov, med katerimi je sedem kanonikov. Obtoženi se v «laškega gibanja proti vladi. JAVIM GOVORNICA Glasovi Jfenov a N. R. J. In čitateliev "Proevete". Pojasnilo. Chicago, III. — v Proletarcu at. 996 od 7. oktobra je v koloni "Vščipci" izšel dopis ali članek pod naslovom "Demokracija v društvih SNPJ. v Chicagu", nu katerega sem primoram odgovoriti, kot zastopnik društva Francieco Ferrer št. 181 8. iN. P. J. za nameravano prireditev "božičniee" ali Miklavževega v*: Čera članom mladinskega oddelka jednotinlh društev V Chica-ffu. V dotlčrtem člartlfti je omenjeno, da so bili zaatopnjki društva Francisco Ferrer ns posvetovalni seji rta j višje na lestvi, kar je nesrsrnho zavito. Izjavljam, da dO bili na ' iKti višini" kot drugi zastopniki. Kot sklicatelj te seje sem navzočifo zastopnikom po-jasnil, zakqj je aeja sklicana, na kar sem jih pozval, naj izvolijo predsednika, ki naj vodi sejo. Nisem se samolastno postavil na "najvišji klin lestvice", ampak navzoči zastopniki ao soglasno odločili, naj jaz vodim sejo. Ostali dve seatri-zastopnici pa nista imeli popolnoma nič "višjih sedežev", kot n. pr. zastopnice društva "Nada". Najodločneje pa odklanjam trditev, da so zastopniki društva št. 131 vsa dela že prej neformalno razdelili in pri tem razdelili "v kaste", ali da bi naredili kake "stanovake. razllk$". Iz izkušenj, katere imam w lanske prireditve, sem pred Sfcjo napravil nekak načft cele prire-ditve za letošnje leto, kar sem potem poročal na seji zastopni-kov. Pri tem nitefii najmanj mislil na kake "kaate" ali "stanovske razlike, kot se spodobi v razredni državi", ali da bl ga "razdelil a stališča aocijalnlh stopenj". Ravno tako Je iz trte izvito, da so jim (zastopnikom društva št. 181) zastopniki dru-gifi društev večinoma kimaj« potrdili. Tukaj naj» bi "eden, ki je vse slišal ter si zgpomnil" pojasnil, katere je mislil pod besedo "jim"? Jaz sam sem govorit, pojasnjeval in priporočal ta načrt razdelitve dela, dočim sta ostali dve zastopnici popolnoma molčali. Istotgko je neresnica, da so zastopniki kimaje potrdili. Zastopniki društev "Nkrodni vitezi" in "Slovenki dom" ao iz-javili, da je U razdelitev dela najboljša in da bo najmanj sitnosti. Zastopnice društvs "Ns-da" niso na tej > seji ničesar Izjavile, da-li se strinjajo s tem načrtom ali ne. Sicer pa U zaključek ali sklep, kateri je Ml sprejet na tej seji, al končen In ne definltlven, ker ss odločilen faktor ona društva, ki eo ae prijavila za to skupno prir*4lt*vf in zsstopniki, ki se strinjajo s tem načrtom, ga bodo tudi priporočali na seji svojih društev. Ako bodo društva sprejela, bo tako izvedeno, ako ne, pa bo zopet enako, kot je bilo ianako leto. In ali je to kaj tako hudega, ako vsako društvo prevzame gotovo delo? Jaz mislim, da ne, k*? so to prskticirali že precejkrat v Chicagu, kadar so skupna društvs imels ksko skupno prireditev, n. pr. banket ob prilili dvajsetletnice jednote, Veselico ob priliki otvoritve jednotine d\o rane i. t. d. Zakaj pa takrat ni nfrbče govoril in piaal o kaki "razdelitvi društev v, kaste", Zakaj ravno aedaj? V vseh večjih naselbinah, kjer so moška In ženska društva jednote in v slučaju, da priredijo kako skupno veselico sil zabavo, navadno ¿enako društvo prevzeme delo v kuhinji in od nikjer še nisem nikdar čital kakega protesta, da so ženske porinili v kuhinje. Najbolj neumesten je pe Izraz "elita v društvu Francisco Ferrer pa bo kupila darove ln Jih gracijozno razdala." V kolikor se moje osebe tiče, odlolao odklenjeni U izraz in izjavljam, da beseda "elita" bolj "paše" piscu "eden. ki je vse efišaller si zapomnil," kar je pokazal ob nemalo prilikah. Ko bi imenovani pisec Imel malo pojma, koliko delale v zvezi z nakupom ln razdelitvijo daril, ne verjamem, da bi kaj takega napisal. Omenim naj le toliko, da bl imela U "elita" letos ozirajoč se na delo lanskega leta najmanj dva dni dela. Ako mieli, da je vse opravljeno z nakupom in raztjeljenjem darila, se presneto moti in nima niti pojma, kaj je pravzaprav "Miklavžev večer". Ali bo pisec mogoče sam vsa darila pripravil sa razdelitev? Ali ho on naredil približno do 400 zavitkov in na vsak zavitek prilepil listek z imenom onega, ksteri dobi do-tični zavitek? Ali bo pisec prepisal nad 260 imen? Ali bo pisec pripravil drevesce In okinčal? In kje je še drugddkrto, katerega je sprejel zestopnlk društva št. 181. V splošnem pa, ali je to taka< krivica ali kako diktatorstvo, ako kdo pride s kakim načrtom aH priporočilom na sejo zaatop-nlkov več dhištev, ki so pripravljena prirediti «kupno kako prireditev? Ali Je kaka razlika v tem, sko aejs enega društva določi tega sa to «telo in onega za drugo, in M kdo na seji več društev priporoča, naj to društvo prevzame to 4elo in drugo društvo pa zopet drugo delo? Kje je tukaj kaka "nedemokra-cija'7 Posivi jam plača, ako ima toliko poguma, da pride s svojim pravim imenom na ¿lan, naj pove, kje se zastopniki društva Fvanicsco Ferrer na omenjeni seji komu fc»j diktirali! Iz vsega njegovega dopisaSili poročila odseva tajna Šolja, da bl Se vse razbilo in vzgojilo nekako sovraštvo med poaamsznimi društvi. Sramoto*) za njega kot člana jenote je, da daje gotovim članom in člgnkam lajjive In za-smehovalne pfriisnke, ker resnici na ljubo muram izjaviti, da ravno ti dve 4'daml" sta pokazali nemalokrat, da se ne bojlta "poniževalnega dela v kuhinji", kar je pisne omenjenega članka še imdl priliko sam opazili, rto-slej še ntimo .nosnuli nobenih "kast kuharic, bartender je v, invalidov ln d#m t«r gospodov", ampak on Jih je sam iznašel. Ako bi poznil kako dostojnost In rsssodnost bl 'sam ns seji svojega društva tovoril in pojasnjeval. ds je vs« tb " nedemokratično", in da se ne pustimo od zastopnikov društva "dam In goepodov" deliti v razne 'kaate'. ne pa dati v javnost, kar ne odgovarja, niti.s . Kjer ni boja« poateja gniloba t IJIvo, da se človek utrudi M posameznik, aH s Um še ni n čeno, da mors zavedno zaspali. Vsi pofojl življenja eo tukai, spraviti bi jih bilo treba le V pravi tir In spraviti Jil} bo« tre ba, kajti mladina bo terjala odgovor. 4 •oeljslistlčn! klub *t. 4« J. S. Z. je dosegel vrhunec pri kon venčnih priredbah. H svoj« prireditvijo je globoko posegel v «like današnjega, pretekfegu In bodočega življenja. Ksk<>r mrzli curek vod« n« vroče telo je vpttvel naetoff in isvajanj « sodruge Debsa, na navzele ob-šinstvo. Ali naši rojaki kaj radi hitro pozabijo na vse, »ost" da N ae ravnali po tem, kar slišijo in vidijo. Iste velja ta večerno dramo "Ns dnu", ki Je ««/i vsšmi dobre uspela. Rosljali stični klob št. 4ft> le vedfto rešil čaetao svojo nalogo In ob-llnstvu dal dobre hrane In uži tek prijetne sabeve t Za dne 31. oktobra to je zadnjo ln peto nedeljo tega meseca, ai je zopet naložil veliko nalogo, občinstvu v zabavo ln t poduk. Priredil bo v domu znamenito dramo v štirih dejanjih. "Anfiao". Dramo je spisal ruski pisatelj Leonid Andrejev, poslovenil Jo je Ivan Vuk. Drama je vzeta iz šivljenja pred vojno v Rusiji, za časa carisma. ki je bil najblrutalnejši in ka-rakterizira ruako buržoazijo. Slovensko'občinstvo bo imelo priliko videti na odru ruake razmere. Rojaki so se vedno zanimali za vsakovrstne priredbe. Ena izmed najpomembnejših je "Antiaa", ki vas bo presenetila zadnjo nedeljo tega meseca. Vredno'Je tudi omeniti, da ifftanm v naselbini dva kluba, ki vedno skrbita za to, da imn občinstvo zabavo ln dobro duševno hrano. Zato je sveta dolžnost, da jim je slovenska javnost naklonjena, da v polnem številu obiskuje njih priredbe ter jim pazljivo aledi. Doba vdkelja v prosti naravi, pod košatim drevjem je minula, čaa je, da se zatečemo v svoj dom. katerega ste s^radlli, tla iščemo tam notri duševne hrane, zabave in razvedrila, po tru da polnem vsakdanjem delu \ tovarnah in delavnicah. Dom, ki ponoano dviga avojo glavo kvišku pod oblake in nas kllčo pod avojo streho, Je zgrajen sa mo sa to, da nas «spo|>olnuje v družabnem življenju. OstSti tnora vzgajališče in zatyivlšče nas in naše mladine, slehernega rojaka. Ako obiakujemo prireditve v domu, mu dajemo nove ga šivljenja ln trdnejšo podlago, obenem ae apopolnujemo sami, postajamo trdnejši In močnejši. Zato je upati, da se rojsM t mladino v polnem številu udele šljo priredbe zadnjo ned«lJo4e-gs meseca In ne bo jim žal. žal ps bo tistemu, ki bi se ne udeležil. Igra je lahko rasumljiva slehernemu človeku. Prlčetek igre jo ob dveh po poldne v veliki dvorani doma. Vstopnina Je 50 centov, otroci 10 centov. Po igri Je plei « spodnjih prostorih, pri katerem sodeluje orkester. Otroci prosti. Preskrbljeno lm tudi ta žejne in lačne. Rojskl Iti rojskinjo v tej ns-ari bi ni In i bližnji okottel bodo td dsn zopet pokazali; ds de ta-vedsjo dolžnosti ln ds »o Oka Željni In st nikakor ne bodo pustili pritisniti ^pečata ns svoja čelo, ds lezejo vliszadnjaštvo,— A. Vlčlč. | Nova vamoMtns pofrodba s MOV joti. Maskva, 18. okt. Unija sov» jutsklh republik je pr^vksr podpisala pogodbo nevtralnosti in neafrsslvnosti s Afganistanom v Aziji. To Je že četrta pogodba to vrste, ki dela skrbi, voditeljem H«e narodov. Prva Je bila z Nemčijo, druga s Turčijo ln tretja z MtvaniJo. Anglija Ju hotela ns vse nsčlne preprečiti pakt t Afganistanom (ta dežela leži med Indijo In sovjetsko Unijo) pa aeNl nI posrečilo. Nova češka «ladai dva nemška ministra. Praga, 18. okt. — Cernyjeva vlads je |»odala ostavko ki bivši premljer Anion Svehla je vče-rsj organiziral novo vlado. Dr, lleneš Je ostal zunanji ln dr. Kngl|s finančni minister. Prvič, odkar obstoji čehoalovaška republika. ata v vladi tudi dva Nemca, ki zaatopata nemško manjšino. Slovaški klerikalci so tudi zastopani. Med It sva (dvojčka pokopana v U< za South Rapd. Ind. - Rožica In Ljubica Mtflič. pet mesecev sta* ra «ianfska dvojčka, ki sta u-mrls v Mlmteapolleu. eta bile v torek pokopans skupaj v «nI krsti In enem grobu. Pogreb je bil po obredih srbekr pravoslavne cerkve. Mčdfč noč« povedetl, koliko denarja sls mu zaslužila dvojčka, ki ata bila na mnogih razstavah po deželi. Avstrije 4 povišale plače irmr» Dunaj, ll okt. — .Avstrljsk« vlads je vfcrsj odvrnlls pretečo stavko civilnih uradnikov s tem, da Jim je v «plošnem povlšlts plače za 10%, ■ mm Začetek potre*)*» produkcije Težko si Je predstavljal derno Življenje brez pe produktov, ki se Iz njega bivajo. Petrolej |>rea gonilno silo h dvajset ml ameriških avtomobilov in z* ista, kakor tudi ak vse druge stroje, ki jih za produkcijo aH promet, je so že zdavnaj snali aa no olje, ali njegova raba je nekaj povsem ga. L. 1848 je neki leksrivjir v Pittsburgh u začel nabirati količine petroleja la nekega sl«n«|a studenca v Tarentumu, Pa„ ]n ga prodajal kot "naravno zdka-vilo" po 50 centov. L, 1854 je bila organizirana Pennaylvanla Rock Company in vzorec penn-aylvanakega petroleja Je bil pretllošen slovitemu kemičarju, profesorju Renjaminu Silltma-nu na univerzi Yale. Ta Je analiziral vzorec in pokazal, d« se razni produkti, ki se nahajajo v petroleju, morejo vporabljati kot olje za rasa vetij avo, olje aa malo ln olje t« plin. Blizu fcra-Ja Tltuzville v Pennsjrlvsnijl je upravitelj zgornje družbe, Colonel E, I, Krake, dal Itvrtatl prvi vrelec petroleja. On jo izumil tudi metode vrta« Is, ki so še dane» v rabi. Nekoliko 1st kasneje so Izvrtali mnogo drugih vrelcev v isti pokrajini |n skozi mnogo let je Pennsylvania Prednjačlla na polju petrdej-ake produkcije. Tekom ga dcaeUetjn prejšnjega a Je pa so našli mnogo olja t državah Ohio In Indians; prvih desetih 1st te«« s p« «o se rstvlls velika »ka polja v Okalhomi In nem TtxS«u) r zadnjih je produkelj« petrolej« Ml« Velik« v južnem delu T Kaliforniji In Wyomlngu. lene drŽave so največji cent petrolej« n« avetn; M od Ho svetovne leja prihaja t« m^tmi aihri — memsa prispeva skupne svetofne Rusija ob predvo je tret ia na vrsti. : Kaj j« petrolej? Beseda "petrolsj" tsrtra NI tlnsklh besed "petM" in "oleum" (olje), r«J "kameno olje', ,To nshaja t ogromnih pod površino zemlje m i zgodovina je skorafj let« riuaM/kMe tel la LJ^^M I premoga, «i je aaaor i tfa —• pristanek sklh rastlin. Rnji vinsko rastlinstvo pMylJtno In pisati prsti «o se ačosott« nad močvirji. Keiillnl vročine In pritlak zgornjih stl ns ostsnke rsstHn, kakor tUdI na oatanke tele« rib M dftt-glh morskih šlv«U, sU v teku tisočerih let provarMM« rulro-jlf»v, tako da je It «Ih oat«nkov rastlin in >.lvali preostale Uho-čs sme« raznih spojin oftljll* In vodika, takosfsnlh hkMnrh«-00v. Plast škrlljtfvs« ■ «m ■ ■'» ........................ Mučne boWtM v mišteih vam el«jš« m ousiine odstrani savie** , COTHARDOL. Četrtek, h. oktobra. PROSVgT* brez oblači! Običajno včasih Avium»je vsaki evgj breg. Opazujejo se pa vedno lahko drugi druge tn nisem videla, da bi kdo celo kaj več opezofal kopajoče* ga aa od drugega »pola. V njih a nekaka fundamentalna »podobnost in vsaka prenapetost radi spola jim je nepoznana. Temu ae človek privadi in kadarkoli sem jaz iz Buaijt potovala pa drugih državah Evrope, aem naletela na mučno au-gestivno obnašanje in kazanje» i ensk moškim ter obnašanje, ki je imele .izzvati stremljenje. : Caj takags sem videla v Parizu n Berlinu in tudi v Ameriki, aacpo na daljnem za padu Amerike, kjer je delno še pijonirsko življenje/so mords le sorodni v tem oziru z Rusi. fUzmotrivanje o moralnih teorijah v Rusiji ni popolno, če zpustimo KolonUjevo, kolikor ja ona prispevala temu predmetu. Kolon ta j eve in njenih citatov aa po drugih državah tifcli najbolj 4esto poslužujejo, ds bi dokazali, Itako komunisti žive nemoralno in ne« poznajo nobenega . družinskega življenja. Njen st!> je duhovit in kraaen in njeno pojmovanje je težko smatrati za stsrokmteo v današnjih dneh. tfertdatf noben komunist ne sSnikSr da ona ni povedala nekaj Idealov za bodočo državo v avojem pamfletu "Pot h krilatemu Erotu". V njem pile: ". . . ; Med leti. resne civilne vojne se je malokdo ukvarjal z misterijem spola«; Druge veliko mogočnejle strsstf' in preizkušnje so zspoeljeVsle človeštvo, 'red obrazom velike boginje Revolucije se je moral skriti 'lepokr!!! Bros. Nidrilo časa in ne duševne *De, ki M bila na razpolago na ljubimčevo veselje in trpljenje . . . Gospodar položaja med to *feo je biljpriprosti glas narave, ttvljenski instinkt reprodukcije. IM in ¿ena sta lahko, veHI* lažje kot kdaj prej in veliko pHprostojše kot kdaj prej, prišla «kopij 1» se ločila. Prišla' Sls skupil bres velikih duševnih čustvovanj In ločila sta se tnrez solzs ln bolečin . . . Med ono dobo -spolni odnašajo niso mogli biti drugačni AJi se je zakon vzdHtf radi trdnega prijar teljskegs I Čustvovanja dolgih let, ali so aa pa spolni odnošali obudili inai zadostili s čim drugim, kar Si bilo nič drugega kot btologftna potreba, 04 katere sta obe Strani hiteli za drugi-nfl, važnejšimi opravili revolucije . . . Nekrilati Eros potrebu-•je manj duševne sile kakor jo izčrpa krilati Bros, Ljubezen, stkan od najtanjših niti duševnega čustvovanja.. Nekrilati Eros ne krsti spanja nočem in ne mehč* volje. Razredu bojevnikov je bilo v trenutku, kp je Človeštvo bičalo v revoluciji, nemogoče pneti pod krilatega Eroea.BilO fci brezumno zapravljati moralne sile revolucijooar- (Konec Jktrl.) "NOJBENO JWASO -VI sc lahko saaaaetc na »draviu u i• prestalo akuftnje pet in itiridj lat. to ja Severa'* Cough BsluT katerega va* proda vsak aa 26c, ali pa večje vrate 50c t*' vata vi kaielj, v ko druga idravil» as morejo, lir. A. Kune, Hemlock 0 pravi: "Med Um ko nobeno rdriviil in celo naiega adravnika zdravil» «i ao uatatfla kaSlj^ki ga J« imeu ^ hčerka, ja* aem khpil Severa s Court Balaam in kaielj ja kmalu prefel. <£ do vi to zdravilo, nobeno enak.,." s," vera'a Cold Tableta odienejo prehLd 3®c. V lekarnah. W. F. Severa oT Cedar Rapide, Iowa.—(Adv , KAP BI 1ZVRDBL, kje ae ♦ nahaja moj prijatelj Frank Simči£, doma nekje tam ad Postojne. Bival je svoječaano v Clevelandu, Ohio. Zelo bon hvaležen« ako mi kateri rojakov pošlje njegov naalov, ali pa če on Sam piše: Frank Santel, P. O. Box 281, Cle Elufn, Wash. (Adv.) Škoduješ svojemu močnemu nagonu, da ne bo nikdar zato veljal toliko kot velja za druge, ki se znajo razumno obnašati .;, Ne plavimo mladini, da jo bo bog katnovaJ za nepremišljene čine, toda povemo ji, da so revolusiojnarni voditelji, ki so trpkli v ječah In garali vse noči, ohranili avoje zdravje in živgh-nost zato, ker so se znali zadržati. Morda je te vrste vzgoja povzročil*. da je danes v Rusiji veliko manj spolnega stremljenja kakor po drugih deželah, kjer mladini prete, da aamo z enim padcem uniči vse svoje življenje. Morda j* to tudi samo radi primitivnega, priprogtega življenja ruskegs kmeta in delavca. Na vaak način ps po svojih lastnih izkušnjah lahko trdim, da ženska pri potovanju po Rusiji ni tako zšaledovana od moških kakor se to vrši drugod. Malo spolne zavednosti je. Ceatokrat se pripeti, da na železnicah dajo moške in ženske v iste spalnice. Najmanj dvanajstkrat se je meni sami pripetilo kaj takega in nikdar nisem opazila, da bl to povzročalo kako su gesti vnost .Zgodi se, ds pri4eta uk obisk moški in ženska iz različnih krajev, tfr morata radi velikega pot^njka-nja stanovanj v Moskvi oba v eno sdbo in nikomur ne t» niti v glavo padlo, da hI kaj sumil o njiju, sploh je to privatna zadeva. Moški in ženske se kopljejo v rekah skupno in popolnoma SAM£6Jp^PRJEKO PAW U- 2J.efctblJ.sev. FRANCE . - - - I. aeveaabrs ■a vaa r a iiiao rmsrorriča Mftss Htroog. Propaganda se nič ne zavzema sa registracije ali poročne ceremonije, temveč odločno nagiaša — bolj kot v katerikoli deželi izven Rusije ,da je spolna pre-tiranost v zakonu ali izven zakona slaba. ' Eden propagandistov med mladino se mi je tako izrazil: "V Ameriki mislijo, da je vse, kar je v zakonu, pravilno, in VsS, kar je izven zakona, slabo. Mi ne mislimo tako. Vse, kar trati človeško moč in revolucionarno jakost, je napačno; vaa kar človek čuti, dn mora skriti, je napačno ... Mi nimamo spola za kak čudež .temveč za narav-no dopolnilo za človeški obstoj. Preveč se izrabljati v zakonu ali izven zakona, pa smatjramo, da je zapravljanjem delavca, zapravljanje revolueijonarja. Človeku vzame čas Ig moč kakor tudi čustvovanje, JU je lahko dragocenejše in Mi zadovoljivo v dsljnem razvoju. Mladina prejema nauk, da je spolni nagon nekaj, kar se da kontrolirati hi/ če se ne kontrolira, da postane brez vrednosti in končno tudi ne nudi nobenega vžitka. Razvij se a telesnimi vajami in glej na žensko kot enakovredno. Ko si dozorel In znaš čuato-vati, nimaš ničesar, kar bl moral skrivati. Toda če samo zadostuješ svojemu Čustvovanju v mladosti ter ns vse načine zapravljaš svojo snergljo, s tem Toda dejstvo, da te posladke divjih zakonov in privatne pro-Ktitucije ne povzročajo nikakega Kramu v družbi, še ne pravi, da je to tudi brez nadloga. Na nekem sodišču je obtoženi moški nekaj časa zsnikal ter hotel biti nedolžen. Ker »a je bilg doprl-nešens vsa ujemsjoča se s torija, kako ne je izvršilo in Je dekle dokazala, je pa začel je-čsti in je bil dokaj iz sebe! "Zdaj pe le izpovej," j« rekel Hodnik. "Otrok je tvoji Ptajaj trideset rubljev ns mesec .. •Meni ni zs trideaet rubljev," je obupno rekel mož, "toda moja lena je Aolaka učiteljica. Vsak mesec me bo radi tegs nadlegovala doma." Tske iso kazni zs sksksnje čez plot v sovjetski uniji, ki ljudi odvračajo od nerednega življenja bolj kot kak viaokozveneč, toda nič kaj ugleden Msnnov zskon. Za moške in ženske, ki bodo pfiprsvfjeni sprejeti vso odgovornost zs svoje čine, da podpirajo otroke, če Jih imajo, ni ni-kake kazni v sovjetski uniji, pa naj bodo ti odnošaji še tako pogosti ali mešani. In vendnr se pojavlja močan val propagande med mladino, katero podpirajo starejši v komunistični strsnkl, kl je proti prepogostim takim izjemnim slučajem. Na tej propagandi ni nič religijoznejra ali "moralnega" temveč sloni na zdravju, zmožnosti in vedi. katero priredi na Moxham—Johnstown, Pa."j v soboto, 10. oktobra 1926 fričetek trgatve ob 7. uri zvečer. Kakor druga leU, bo tudi letoa vae ¡»vratno preskrbljeno, k. r zato izvoljen odbor. Nikomur ne bo ial. kdor bo prišel, ker na ra/.. polago bo vaa poatreiba, dobra, godba in dSvolj prijetne zabave za Vvee, aUre in mlade. Rojaki v Johnatownu in okoljei, pridite vsi, obiSčJte nas na omenjeni dan in ae aabavajU z nami. Vstopnina je za moške JoOc, za ianake brez epremetva pa Zoe. . Na.svidenje dne 16. oktobrm na veselici, vam kliče DHtEKTORlJ DOMA Ima v zalogi aledefis knjige: / t 11. ~ " * 7 P T' " y ■ * ' | AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasns knjiga, obsega C 682 strani, trdo vezana, vreana avoje cene, stane....$6.00 J, Slovenako^Anglaška Slovnica—zelo poučna in lahko rsz- j umljlva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih % koristnih inforafacij, stane ivbOmhhhh,......hm,w....w..Mww.w..H.i()t g knjige književne matice sb DOBE J pri naših društvenih tajnikih In .drugih zsstopnikih, g1 namreč dosedaj lih imajo v prodaji poleg društvenih ? tajnikov tudi: J WiBUun Sitar, 6404 St Clair Ave. Cleveland, Ohio. g1 Anton Jankovich, 1171 Norwood Rd„ Cleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio...... ? John Križmančič, 18111 Benington Ave. West Psrk, Ohio. ? Andrew Vidrich, R. F. D. 7, Box IPS, Johnstown, Ps. ? John Rimac, 5555 RiMoeO SU Detroit. Mkh. ' 9 Frank Stnlar, 18745 St. AidU^ Detroit, Mich. / John Golob, Bos 144, Bock Springs, Wy* J Proletarec, 8689 W.«26th Street, Chicago, IB. ¡> Ali ps pišite ponjena: književna matica S. n. p.v. j 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, IIL r "bin rar* poboji mfae» ko«Um In mUiMM. pomtmm hltr«i»« lsvrlttl lupino, obrtnim pni WiMnüo in pršili Imm koMI U4I Mm emt» v tirni tW«j k« •» |ajM naprodaj pa najvttjl «Mi. "gXN PKP" vam japslf v«C in voi 4ohodkpv ia troiki s« eislsnkoat. la Jih >tlsuij||i s dakodkl. kl Jih prtiiflr Zakaj vai Uvodtnei kokoljn«j«i updraklJaJo "HEN W'f V.l«d ugm, k*r j« prisnano, da J* le eajboUlo .r««tatvo. ki nikdar aa sfroii tri SavaS«aaJu J*J(J* salv« la vsUd aei« lotom« jaaUorin«. «ko aieU «adavMIal S upohoai, va« U tealka n« »Un« muhi « . ^ ' ■ Hranilci tega to, presenečeni "Pnofli Um j« 4# k oko* i iskalo M« jajc. "HKN PEP" Jo ««a bolj»i kot .i vi mi. «lite,M nam pilo a. C. Mor. Oroaon. "Odkar hranim s "HSM PEP" dobim ZM j«jo vsak dan. »««1« II Jak." piU a. J. Mllkr. Illinois. - >1 Vsak dan prihajajo «aaka pkMaa. kl ode. . - --'- -.a- '■ u—«.« • ti spomeniki so pač le bolj dsvek dobi in okoliščinam nego izraz mišljenja prebivalstvs. Ssj ima nazadnjs Praga tu^i take spomenike. Osemnsjsto let je šivel Trst dsleč proč od svoje mstere, za rednlco pa je imel šeno, ki se je zan/ailno malo brigala ... Človek si prav dobro lahko predstavlja sltuscijo tega mesta v nemški drlavl na primer. Koliko ieleznlčnih prog bi ga še davno vezalo z vsemi imenitnejšimi mesti v monarhiji, kakšne predpravice bl bilo dobilo, kako bi se bilo morhlo razširiti Uko mesto I In kako bi bila dalje res politična vlada ie davno skrbela, da bi ustvarila a podporo slovenskega iivljs protiutež irredentističnemu Uvlju--- ---- ne, Človek se Trstu ne čudi! • Bliia se ve^er. Na svetilniku se zasveti lui, na pabfešju je zaplapolala bela svetloba SVftllk, na lsdjsh priligajo laterne, zašareva- i o okna hiš, prodajalnic, gostilnh: in kavarn, ^učlce v vilah na kraškem pobočju pobliakuje-jo. Na nebu Se krešejo bele zvezde, večje In jasnejše nego pri nas, proti' temnomodremu nebu strme jfenflbori in dimniki ledij — čaroben razgled. Hodim po nabrešju, gledam, poslušam ln ne mislim. Morja si oddihuje, pristanišče govori, po nabrešju in pomolih pro-menira na stotine ljudi v belih toaletah na svoji večerni promenadi. Zunaj na morju trepetajo kakor kresnice lučice izletnih čolnov. Tbk krasen večer fn lepa sllkg, ko je Človek zadovoljen, da sploh iivi in ds je tudi enojks med temi tisoči okoli sebe, ki o n/ih nič drugegg ne ve, nego da so tudi take enojke. Hodim med njimi, lovim odlomke stavkov in gledam v zvezdne oči, ki se mi zde vee Zadovoljne ln srečne. Bemtertja sabuči odhajajoča ladja in ne« hote sanjal, dn pojsuje morda v Korfu, k Hcl-ladi, Carigradu In v Črno morje, Želiš ji arečno pot in naroČiš jI pozdrave Odesi, Jalti in Gur-sufu . . . • V,' Spet torej morje I Moja duša ga pozdravlja kakor davnega ljubljenca ... • Vjfroga se spuščs s višin Krsss v polkrogu okoli ceiegs mesu. Mesto ln morje se poka-leta še nekolikokrst, vedno v drugem zornem tgt* Nszadnje se vlsk ustavi ,,, . * Trst In dalje. Ledjs odhsjs v Benetke % polnoči. , Stoji pri pomolu 6sn Csrlo, Injenuje se Kispsro hi puhs brezbrižno svoje obUlčke dlms v zrak, kakor bi hoUla pokazati, da se še prav nične misli pripravljati na pot še sdaj. In avet mir v1a4s y nji. Precej ¿sea še stojim in vpi-jem v treh jezikih po ljudeh, nszsdnje prileze od spodaj od nekod fsnt v cvetu let, v najpotrebnejši opravi, oddam mu svojo prtljago, on mi possše kabino, kjer bom prenočil, ln rasl-deva se. , Stojim ns nsbreiju. . Proti severovzhodu se dviga Krss, v čegsr sivi zaprašeni zeleni se Meato vile trtaških bogatašev. Kakor koe am-flteatra, kl aa njegovih teraaastih sedežih udobno sedi ponosni pubtikum in glede Igro Is» dlj in Itd j le aa temni morski gladini, froti | •M-vtru se hrbet Krsss znižuje, njegova zelen je modrtjšs, in tsm, kjer pada že popolnoma v morje, se kaže belkasti jrrsdlč Miram|ir, . . Pogled se vr«efv pristanišče. Gozdovi Jamborov in dimnikom ogromne ledje, penoni in jadra jsdrnlc, gibanje drobnih parnikov in še drohnejéih čolnov — vee to se sliva v eno samo veliko .sliko, kl Jo oči sprejemaj* ne da Id razločevale posameznosti, Beli galebi letajo nerodno med ladjami, spuščajo se h gladini in love. kar je padlo a palub. Jambori Škrlp-Ijejo, ljude kriče, tu rašljajo verige, ttm epet se pripravlja ladja na odhod, zategle žvižga, lokomotive piskajo — in kot Umeljni ton vseh teh gvokov šumi ^ategel, resen glas. ki v njem vse drugo takorekoč plava In ki o nJem ni mogoče določiti, iz čeas je pravzaprav sestavljen. Tako sem gs slišal pred leti v Odesi, Uko zdaj v Trstu. Govor prisUnlš£a. Napotim se v mesto. Povsod neanags, ds. vsaka hiša ima Ukorekoč svoj poseben individualen smrad. Na vaakem oknu eo svet-loSelene žaluzije ln s vaeh oken visi perilo in sicer tudi najintimnejši kosi. Ulice so kratke in ne široke. Kavarne (n goalilnke na ulicah pod improviziranimi šotori. In povsod polno ljudi. In povsod šlvahne geaU in živahna govorica — torej prvo laško mesto na mojem potu. Napisi na trgovinah laški, goetitnlce laške, kavarne laške In čaaniki v njih tudi laški—na pa rumom lzprvhodu po mestu sem opazil ssmo dvoje nemških tabel: ena je bila K. K. Flnancwache, druga napia na vojašnici. O Avstrija 1 ... Na periferiji čutiš centrifu-galno silo vedno najbolj inUnzivno. AH se moreš torej čuditi Trstu? Veapaaian ga je povzdignil v rimsko kolonijo ln danes oživljena Italija po paratoletaem mrtvilu Iftčo svojih otrok, izteza roke po njih in jih kliče k sebi. In otroci slišijo materin glas in odgovarjajo... Kipeča mladost, vera v prihodnost la prešeren pogum bije v žilah tega malo anašnaga (n selo smrdljivega meau Pri vsakem kora-ku Čutiš, da niel pravzaprav več v Avstriji... Vidiš sicer nekaj spomenikov, kakor Karta VI.. Leopolda L, mehlkanskega cesarja Maksimilijana. da. celo spomenik v spomin na peUlolet-po i veso Trsu f avstrijsko monarhijo — toda Pošljite ta kupon f NATIONALrVOEMULA CO.. Dept. HSS-O, Velika tatvina v Parizu. Psriz, 18. okt. — V prejšnji noči so netnani tatovi vlomili v muzej ConAe v gradu Chantilly fn odnesli ( glssoviti t dijamant "Grandc Condc" ter okrog ducat drugih dragocenih umetnin. Dijamant je sam vreden dva milijona dolarjev. Kamen je izredno velik in redke rdečkasto barve. Po deseti uri korakam na Esporo, grem v svojo kabino, Itšem in saapim spanje utrujenega človeka. In v sanjaj slišim potem rožljanje verig, povelja, žvižganje ladje in taktlranje ladjinega vijaka ... Tlaka vabila sa vaaattce la ilude, visttnice, knjige, koledarje, Make Ud. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Mkem, nemškem, angleškem Jedka in dragih. \ Zgodsj se prebudim. Skozi okroglo oken-| c« vidim rdeče osvetljeni breg, neke. hiše, neki stolp, drevesa. Grem na palutp. Mraz ja. Okoli ladje ee vali morje kakor šiv, selen, held' progast mramor. Prav. pred gredljem ladje vstaja počaet Iznad morske gladine nekoliko belkastih peg, katere rasejo in raaejo v skupino rožnatih ploakev; lomljenlh črt in svetlih potez. Solnce Sijaj leži na njih s polno svojo močjo, in črte se širijo in ploskve raaajo, ša se vidijo v njih odprtine oken. v oknih se bllsks steklo kakor diamanti in rubini, ladja beži In beži k njim. solnce vstaja za našimhhrbti više In viže, njegova rdeča fvotloba ae izpreminja v belkasto zlato, mesto pred nami rasa in raae, Jaano se kašejo še posamezne palača In cerkve T Venezla, Venezia! Espero vosi že bolj počasi. Na levi se vlače zeleni breg Lida, peljemo so mimo vojne ladje s bleščečimi topovi in mnošico mornarjev. mimo nekaj torpedov!, mimo neke druge lidje, kl slušl sa vojažnico — In naenkrat se 4yigs pred nami doždova palača, cerkev sv. lurja la Maria detla Salute. f Venesial Tak prekraaen, čaroben vtlel Bspero se la še plazi In človek pije s očmi to oeio prsvlJWa*krseno meeto Črne gondole stoj« t*m druga poleg drug». Most vzdihov ^mnan. steber s levom ev. Marka nam s na-ffašja ponosno kima v poedrav. vas Uko po-noano. Uko kraano — Benetke, kraljica Adri-Jel . . .. (Deljs Kihedajlf > Crnontaerjt na delu. Chicago. — Včeraj je pr?jol bogat trgovec Ornesti Sandore iz CommensUl avenuje pismo, ki mu ga je poslala organizacija črne roke. Zadevo ja takoj prijavil policiji, črnorokarji zahtevajo od njign tri tisoč dolarjev, če ne, mu poAenejo hišo v zrak. Berlin, i* okt. — Komunisti v pruski Mrnlci so včeraj priredili velite demonstracije proti pogodbi gIMe odpravnine bivšemu kaj ser jn. Seja je bile pretrgana. jbk Pojasnila daj* vodstvo uskasns Carigrad, 18. akt. — Jildiz, sijajna paleša Mih turških sultanov. j# adaj ločni klub. v katerem ae sbira carigrsdaka elita In tam ple«e ter m tabora TAM SB DOBE NA ŽELJO 11» VBA ü8tmenä POJAÄNILA