telo LXVII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 22. novembra 1933 štev. 268 Cana 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« ioietno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111 Š VENEC Telefoni nredniitva la apravet «M>1, 40-02, 404)8, 40-04, «0-05 — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Čekovni račun Ljubljana itavilka 10,630 in 10.349 sa insnrate. U prava: Kopitarjeva ulica številka 6, Novo preseljevanje narodov 120.000 baltskih Nemcev se je že preselilo V /Nemčijo. Nemci, živeči v Sovjetski Rusiji, se v kratkem vrnejo v Nemčijo. Nemčija je odpokli-cala Nemce iz italijanskega južnega Tirola domov v Nemčijo. Naseljevanje Nemcev po zahodni Poljski je že v polnem teku. Vse Jude na Poljskem in v Nemčiji selijo v lublinsko okrožje. Poljaki se bodo morali iz bivše zahodne Poljske umakniti v srednjo Poljsko. Sovjetska Rusija preseljuje svoje rojake, ki žive na od Nemcev zasedenem poljskem ozemlju, domov v Sovjetijo. Nemčija bo v primernem času in primernih okoliščinah poklicala nazaj v svoje meje tudi nemške rojake po južnovzhodni Evropi. Romunija in Madžarska mislita na izmenjavo svojih narodnih manjšin... Vse to so naslovi časopisnih' poročil, ki smo jih mogli brati zadnje tedne. Za njimi se skrivajo visoke številke ljudi, ki jih je kar naenkrat pograbil tajinstveni tok, jih izruval iz domače zemlje in odtrgal od stalnih poklicev, kjer so v udomačenem okolju zgradili svoje družinske domove, ter jih pognal drugam, v tisočih, deset tisočih, sto tisočih, neznanim usodam nasproti. Tako smo se znašli sredi velikanskega preseljevanja narodov, ki mu v zgodovini človeštva le redko najdemo primerov, in ki bo zaradi okoliščin, v katerih se odigrava, in zaradi gospodarskih, socialnih, nravstvenih in pa kulturno-političnih posledic, ki jih bo rodilo, zarezalo globoke brazde v obličje človeštva v naši sedanji dobi. Preseljevanja narodov poznamo v zgodovini. V davnih časih starega veka, ko kultura človeka še ni prikovala na njegovo okolico, so se selili celi rodovi. Nekateri v miru, iskajoč boljših življenjskih okoliščin, drugi gnani od roparskih gonov zavojevanj, tretji v borbi za lastno življenje. Tako se je v starem veku naselila Evropa. V srednjem veku so vdrle ogromne množice pol divjih narodov iz Azije v Evropo, živele tukaj desetletja ter potem, ko so jo opu-stošile in izropale, izginile spet v tmiilah Azije. V opusto.šene kraje so se potem z evropskega vzhoda začele prelivati proti vzhodu nove ljudske množice, da zasedejo praznine in pospravijo razvaline. Tako na primer so Bavarci prišli v Alpske dežele, odkoder so pobegnili Obri. Tako je v 12. veku nemški viteški red zasedal severovzhod in tamkaj postavil temelje do danes tako močno veljavnemu baltiškemu nemštvu, ki se po 700 letih sedaj umika novim silam. Na mesto orlgnanih Turkov, ki so skoraj 150 let vladali v srednji Evropi, sta Marija Terezija in Jožef II. naselila 100.000 Nemcev po ogrskih planjavah, po Galiciji in Bukovini, kjer so se ohranili 'do današnjega dne. Ruska Carica Katarina II. je poklicala naenkrat 75.000 Nemcev v zapuščene kraje ob Volgi. Aleksander I. jih je naselil skoraj toliko po Besarabiji. V vsem srednjem veku so v srednji in vzhodni Evropi krajevni oblastniki nemškega rodu klicali okrog sebe nemške priseljence ter tako postopno ustvarjali nemške manjšinske otoke, ki so se zajedli v samorodno ljudstvo vzhodne Evrope. Zgodovina reformacije je polna ogromnih preseljevanj. Prusija je takrat dobila eno tretjino svojega prebivalstva od beguncev, ki so pribežali od vseh krajev Nemčije. Zgodovina pozna tudi velikanska preseljevanja po izgubljenih vojnah. Spomnimo se samo na beg 70.000 Srbov, ki so se zatekli v okolico Srem-skih Karlovcev in v Liko, kjer so ostali do današnjega dne. V 19. in 20. stoletju se preseljevanje narodov spet spreminja po svoji obliki. Vsaj 60 milijonov ljudi še je v teh dveh stoletjih preselilo na velike daljave, čez inorja, iskajoč dela in kruha. Četrt milijona je poslal mali slovenski narod v Severno Ameriko, 50.000 v Vestfalijo. V zadnjem dvajset-letju po svetovni vojni pa še 40.01)0 na verop-ski zahod, mnogo več pa še v Južno Ameriko. Tudi svetovna vojna je sprožila ogromna premikanja, ki jih statistike niti zajele niso. Vsaj 10 milijonov ljudi je bilo po njej prizadetih, bodisi da jih je za stalno pregnala vojna, bodisi revolucija, bodisi lakota, bodisi želja, da bi živeli sredi lastnih samostojnih narodnostnih držav. Toda vsa ta premikanja, bodisi ona, ki so iih povzročile elementarne nesreče, bodisi one, ki jih povzročajo primitivni osvajalni goni, bodisi končno tista, ki jim je v neurejeni socialni družbi vzrok težnja po samoohranitvi življenja, se razlikujejo od preseljevanj, ki jih je rodilo novo načelo, da morajo vsi pripadniki istega naroda živeti v mejah iste narodnostne države, odnosno — kar gre mnogo dalje — da obstojajo neki izbrani narodi, ki imajo svoje daleč čez svoje narodnostne meje raztegnjene življenjske prostore, koder si dajejo pravico naseljevati svoje krvne pripadnike brez ozira na položaj, ki nastaja za samorodno prebivalstvo, ki ga štejejo med narode nižje vrednosti. Načelo narodov živečih v svojih narodnostnih mejah je bilo kolikor toliko čisto izvedeno prvič po svetovni vojni, ko sta Turčija in Grčija na podlagi sporazuma izmenjali svoje narodne, manjšine. Storili sta to pod nadzorstvom Zveze narodov, vendar pa že pod pritiskom pravice, ki si jo prisvaja materinska država, da sme svoje manjšine telesno ali vsaj moralno obvezati, da sprejmejo žrtve preseljevanja z ozirom na višje dobrine domovine. Magnetične mine ftajinstveno vojno sredstvo' Nemčije Angleška admiraliteta pred novimi nalogami, da zavaruje svojo trgovsko plovbo Nevtralne države vznemirjene London, 21. nov. b. Angleška admiraliteta je uvedla posebno preiskavo v zadevi zadnjih dni potopljenih ladij. Potopljenih je bilo doslej skupaj 15 ladij s skupno tonažo preko 50.000 to« in to večinoma ladij nevtralnih držav. Do sedaj se ni moglo točno ugotoviti, za kakšne mine gre, ker nihče ni videl min, da bi jih mogel oceniti. Torpediranja so izključena. Iz krogov angleške admiralitete izhaja, da gre za tako imenovane »magnetne mine«, ki so izdelane na popolnoma drugih načelih kot navadne mine, ki eksplodirajo, če zadenejo ladje vanje. Za magnetne mine pa ni potreben stik z ladjo. Te mine eksplodirajo, ko ladje plovejo nad njimi, ker železo ladje privlačuje mehanizem v mini in na ta način povzročijo eksplozijo. Te mine so mnogo nevarnejie od navadnih min, ker se morajo polagati v veliki globini in fih ne morejo najti ladje za iskanje min. Magnetične mine ležijo večkrat zelo globoko, a kljub temu eksplodirajo, ko plove preko njih kaka ladja. Po pripovedovanju brodolomcev, se ladja najprej dvigne in potem šele sledi eksplozija. To dejstvo se razlaga na ta način, da mine, ki so eksplodirale v globini, dvignejo najprej velike množine vode in potem šele povzročijo eksplozijo na ladji, ki plove nad njimi. Mnogi mislijo, da je dviganje ladij povzročilo silno valovje, toda zdi se, da ne gre za valove, temveč za magnetne mine. Po informacijah angleške admiraliitete bo bile te mine postavljene na glavnih^ morskih poteh v noči od zadnjega petka na sobo poteh plule brez ovir, a za tem je prišlo do katastrofe boto. Do sobote so ladje po teh 15 ladij. Na teh poteh nadzorujejo plovbo angleške in francoske ladje, Nemcem pa je uspelo kljub temu, da polože mine. Angleška admiraliteta sedaj proučuje, kako bi mogla preprečiti polaganje min s strani nemških podmornic in čimprej uničiti mine, ki so že položene, a še niso eksplodirale. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo način za preprečevanje polaganja min skoro izpeljan. »Evening Standard« poroča na temelju izjave švedskega kapitana, da se Nemci poslužujejo magnetičnih min zato, da razbijejo blokado, ki jo angleška mornarica vodi proti Nemčiji in da onemogočijo plovbo trgovskim ladjam v angleških vodah. Te mine predstavljajo tajinstveno vojno sredstvo, ki ga je Hitler javil v svojem zadnjem govoru v reichstagu. Za odstranitev teh min ne morejo služiti mreže, ki jih uporabljajo angleške ladje ker so te mine položene globoko v morje in predstavljajo etrašno vojno sredstvo. Kaj bo storila Anglija Angleška vlada bo proti tem nemžkim minam odgovorila s tem, da bo pospešila gradnjo trgovskih ladij, nakupila večje število ladij v inozemstvu in bo ladje nevtralnih držav postavila pod svojo zastavo. Seveda bo to naletelo na resne težkoče, ker je nemška vlada priobčila vsem trgovskim ladjam resen opomin, da bodo nemške podmornice vse trgovske ladje, ki bodo plule pod angleško zastavo, smatrala za sovražne in jih bodo brez nadaljnega torpedirale, Nevtralci nervozni Nevtralni opazovalci še niso ugotovili min v Severnem morju, toda gotovo je, da je otežkočena plovba ladjam vojskujočih se držav v tem morju. Inozemci, ki so v svetovni vojni obogateli, bodo v sedanji vojni uničeni. Tega mnenja so Švedi, Norvežani in Danci. Te države pričakujejo, da bo Italija v lastnem interesu, kakor tudi v interesu vseh ostalih držav stvorila blok, s čemer bo prišlo do skupne fronte pod vodstvom Italije za zaščito trgovinskega prometa nevtralnih držav. Ako bi se stvoril ta blok, bi se ves trgovinski promet nevtralnih držav obrnil v Italijo in se koncentriral v italijanskih lukah, od koder bi se razvil v razne države Evrope. Angleži dolžijo nemške mine London, 21. nov. AA. Reuter Današnji londonski jutranjiki trde, da so ladje, ki so se te dni potopile zaradi min, žrtev nemških min. »Times« pravi, da je Nemčija kršila mednarodno pravo, ker je spustila takšne mine v morje. »Faily Herald« misli, da mora Velika Britanija na polaganje min v Rokavskem prelivu odgovoriti s poostreno blokado. »Daily Expresa« pravi, da razpolaga Velika Britanija z orožjem, ki bo močnejše od min. Chamberlain grozi London, 21. nov. t. Reuter: Ministrski predsednik Chamberlain je danes v spodnjem domu na vprašanje, kaj misli vlada ukreniti z ozirom na potapljanje trgovskih in potniških ladij po plavajočih minah. Odgovoril, da so to dogodki, ki izpričujejo popolno omalovaževanje mednarodnega prava in da bo vlada že storila svojo dolžnost, da bo v prihodnjič na vsak podobni napad odgovorila s primernimi represalijami. Poročila z bojišč Nemško uradno poročilo Berlin, 21. nov. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodu neznatna ogledniška in artilerijska delavnost. Nemško letalstvo nadaljuje z oglednimi poleti nad sovražnim ozemljem. V Angliji so nemška letala letela nad Scapa Flow, nad Škotsko in južno Anglijo, v Francijo nad pokrajino, ki se razprostira severno od Pariza. Čeprav je sovražno letalstvo in protiletalsko topništvo nudilo odpor, so vendar naši letalci izvršili svojo nalogo. V mesecih septembru in oktobru so naše pomorske sile brez podmornic ob sodelovanju z letali preiskovale področje Vzhodnega in Severnega morja. Tu so izvedle preiskavo na več sto trgovskih ladjah. Veliko število teh ladij so takoj izpustili, čim so jih pregledali, 127 ladij s skupno 245.455 tonami nosilnosti pa so privedli v nemška svojo pot Francosko poročilo Pariz, 21. nov. AA. Havas: Poročilo francoskega vrhovnega poveljstva od 21. nov. zjutraj pravi: Ponoči se ni zgodilo nič posebnega. Zdaj je zanesljivo ugotovljeno, da je nemško vrhovno poveljstvo med 12. in 14. novembrom pripravilo vse za večji napad na zahodnem bojišču. Niso pa znani razlogi, zakaj je nemško vrhovno poveljstvo ta napad opustilo. Znano je, da so za bojno črto zbrani znatni oddelki in da je bilo pripravljeno vse potrebno tudi na samem bojišču, kakor v zaledju. Verjetno je, da je slabo vreme, ki je zavladalo, vplivalo na to, da se je nemško vrhovno poveljstvo premislilo, čeprav o tem ni mogoCe reči nič zanesljivega. Nemška letala nad Anglijo London, 21. nov. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da so davi trije nemški bombniki prileteli nad Orknejske otoke. Angleški lovci so jih napadli in pregnali. Nemci niso vrgli nobene bombe. Davi je neko nemško letalo skušalo priti nad angleško obalo v pokrajini Kent. Angleška obramba je nemško letalo takoj opazila in ga sestrelila. Padlo je v morje. Posadko so rešile angleške ladje. Pilot je bil ubit. Od dne 16. novembra dalje je angleška protiletalska obramba sestrelila nad 20 nemških letal, ki so priletela nad angleško ozemlje. Skoraj na istem mestu, kjer so plavajoče mine razdejale in potopile sedem ladij je danes zadela ob mino angleška ladja »Mastifi«, ki se je takoj potopila. Moštvo je rešeno. »Mastiff« je bila ladja za polaganje min. Nemško letalo sestreljeno nad Nizozemsko Amsterdam, 21. nov. AA. Reuter: V Haagu razglašajo, da je nemško letalo, ki je strmoglavilo blizu meje pri Rermundu zbila nizozemska straža. Prebivalci Rermunda so gledali, kako nizko je letelo letalo nad strehami, in so mislili, da se bo zaletelo v cerkveni zvonik. Letalo je krožilo nad Fc mestom in železniško postajo, nato je pa odletelo proti jugu. Po neuradnem poročilu je pilota ubila obmejna straža. Letalo je strmoglavilo na zemljo med vasema Mugenbrekom in Manurliausom. Pred ladcem se mu je utrgalo nad nekim drevesom kri-o. Pri padcu se je letalo popolnoma razbilo pilot se je pa ubil. Nemčija se je v Švici oprostila Švica, 21. nov. t. Državni podtajnik za zunanje zadeve je danes izjavil, da se je nemški poslanik v Švici pri švicarski vladi opravičil, da so nemška letala preletela švicarsko ozemlje ter izrazil upanje, da se to ne bo več pripetilo. V kolikor pa tiče padanja granat na švicarsko ozemlje pa poslanik še čaka na nadaljna obvestila svoje vlade, ki to pritožbo Švice proučuje in čaka poročil od vojaških oblasti. Vsak nemški vojak lahko postane častnik Berlin, 21. novembra. AA. DNB: Časopisje objavlja nove uredbe o izpopolnitev častniškega kadra v vojnem času. Te odredbe gredo za tem, da omogočijo slehernemu sposobnemu vojaku odgovarjajoče napredovanje. S tem so ukinjene dosedanje razlike pri napredovanju bodočih častnikov v vojni dobi. Vsak vojak ima možnost, da postane častnik, če je svoje sposobnosti dokazal pred sovražnikom in če se je tudi drugače odlikoval. Sposobnost na bojnem polju je predpogoj za vsakega, ki želi v vojni dobi doseči častniški čin. Potopljene ladje Zunanja politika Japonske Sporazum s Sovjetijo in Ameriko — Nova osrednja vlada na Kitajskem Načelo pa, ki ga je uvedla Nemčija, je v dovini človeštva novo. Življenjskemu prostoru tako imenovanih gospodarskih narodov London, 21. nov. f. Reuter: Admiraliteta javlja, da je na vzhodni angleški obali davi japonska ladja »Terukune M aru* (12.000) zadela ob mino in se takoj fiolopila. Ni še znano, koliko mož posadke je bilo rešenih. Angleške ladje so dobile nalog, da takoj hite na pomoč. Blizu irske obale je nemška podmornica potopila angleško ladjo »Ari ing t on Court« (4591 ton). Nesrečo je javila nizozemska ladja »Aldzenis«, ki je rešila 22 članov posadke. 11 članov pogrešajo. Ladja je morala biti potopljena pred dnevi. Tokio, 21. nov. AA. DNB: Predsednik japonske vlade A b e je dal zastopnikom časopisov izjavo o japonski zunanji politiki. Abe je dejal, da Japonska želi vzpostaviti miroljubna odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Zatem je ministrski predsednik govoril v sestanku mešane komisije, ki bo zasedala v Ciki in bo imela nalogo, rešiti vsa obmejna vprašanja med Mandžukuom, Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Izrazil je svoje upanje, da bo konferenca ta vprašanja mogla rešiti in da ho ta rešitev prinesla utrditev medsebojnih odnošajev. Končno je spregovoril o odpovedi japnnskn-ameriškega trgovinskega sporazuma ter do- so podrejeni interesi tako imenovanih drugovrstnih narodov. Država si jjrisvaja izključno pravico, da odloča o usodi posameznika, ki ji mora biti brezpogojno pokoren, naj prebiva kjerkoli, v domovini, na življenjskem prostoru ali izven njega. Žrtve posameznikov ne štejejo, ako koristijo skupnosti. Koristi skupnosti pa vrednoti vodstvo. Po tem načelu je nemška država pozvala svoje rojake, da zapustijo kraje, koder je njihov rod prebival stoletja, in se naselijo tam, kjer je vodstvo države izračunalo, da morajo v interesu države in naroda todslej prebivati. Preseljevanje ni več posledica elementarnih nezgod, ne vprašanje samo- ohranitve posameznikov, ne vprašanje dela in kruha, marveč nujnost, ki jo nalaga samoohranitev vsega plemena, v katerem vsak posameznik utone. Preseljevanje in naseljevanje je postalo dejstvo državne politike, ki pozna samo en vrhovni zakon: da je koristim skupnosti vse ostalo podrejeno, pri čemer pa se jemljejo v obzir samo koristi lastnih narodov in lastnih življenjskih prostorov. Proces tega sodobnega preseljevanja je zdaj šele v razvojni, torej prehodni točki. Kakšen bo uspeh, rrikuo ne more prerokovati. Zajel je milijone in milijone ljudi, ki so na evropskem vzhodu izgubili Hm pod nogami in danes še ne vedo, kje in kako se bodo ustalili ter začeli razvijati svoj prirodni, od Boga dani nagon po mirnem družinskem življenju. Pred svetovno vojno jc bilo 42 milijonov narodnih manjšin. Po'zaključku jih je ostalo še 21 milijonov. Danes jih spet štejemo 39 milijonov. Ali bo val preseljevanja zajel vse, ali samo nekatere izmed njih? Ali bo na koncu te poti, ki je z žrtvami posejana, zares doba miru, ali pa ie vihar, ki je zajel ne le narode, ampak predigra še hujšega orkana, ki pride pozneje nad človeški rod? Ta vprašanja trepetajo nad obzorji in nikogar ni, ki bi mogel na nje odgovoriti. jal, da je treba pričakovati, da bo sedanje ne-pogodbeno stanje med USA in Japonsko prenehalo. Čo se ne bi našla možnost za to, bo Japonska prisiljena storiti gotove korake za zavarovanje svoje trgovine. Abe jo potrdil, da so se mod USA in Japonsko začeli razgovori za rešitev nekaterih nerešenih vprašanj. O k i t a j s k o-japonskih odnošajih jc dejal, da so vprašanjn postavitve osrednje kitajske vlade more rešiti zadovoljivo in da so se razgovori v tej smeri že začeli ter se razvijajo zadovoljivo. Po mnenju predsednika vlade bodo rešitev tega vprašanja pomagala urediti japo%sko-kitajske odnošaje. Nowyork. 21. nov. b. Zastopnik državnega tajnika Sommer je ponovno poslal japonski vladi oster opomin proti vmešavanju Japonske v ameriško trgovino na Daljnem vzhodu. Ta opomin se smatra kot zelo važen, ker japonsko-ameriška trgovinska pogodba, ki jo je Amerika preklicala, velja še do meseca januarja prihodnjega leta. Zagrebška vremenska napoved: Poslabšanje vremena, dež in sneg. Zemunska vremenska napoved: Še hladneje, po večini jasno v zahodnih krajih in v Primorju. V ostalih predelih države bo prevladovalo oblačno vreme z dežjem in snegom. Čez dan se bo na severni polovici države vreme nekoliko zboljšalo. Stnin 2 ^SLOVENEC«, dno 22.noverobra 1039. A er. 2B8. Odbor za pomirjenje med Srbi V Tuzli v Bosni je bil te dni sestanek vseh srbskih društev brez ozira na politično pripadnost. Sestanku je predsedoval pravoslavni škof dr. Nektarije Krulj. Na tem sestanku jo bil sestavljen akcijski odbor za obrambo narodnih interesov srbskega naroda. Častni predsednik tega odbora je. sam škof dr. Nektarije Krulj, predsednik pa je g. Mihajlo Vasič. V odboru, ki poleg predsednika šteje še 15 članov, je tajnik prota Jovan Magaraševič, medtem ko je prota Dimitrije Jankovič odbornik. Na sestanku so obravnavali položaj Bosne po sporazumu ter sklenili pozvati Srbe v Sarajevu, Mostaru in Banjaluki, naj ustanove prav take odbore, ki bodo delovali za splošno pomirjenje med Srbi ter složno sodelovali pri sklepih o preureditvi države. Sprejeta je bila resolucija, poslana vsem srbskim društvom, naj Bosna in Hercegovina ostaneta nerazdružno zvezani 8 Srbijo. Muslimanski člani Izstopalo Iz JNS Kakor poročajo bosanski listi, so člani JNS v Tuzli Rifatbeg Omazič, tajnik JNS, Ibrahimaga Muhamerič, kot predsednik, ter Mujaga Kunosič, Redžo Kavgič in Rašid Džubur izstopili iz JNS. V svojem sklepu navajajo, da so bili prisiljeni izstopiti zaradi ravnanja vodstva svoje stranke v Tuzli, ki je, ne da bi bilo zaslišalo člane in strankarske odbore, stopilo v organizacijo, ki nosi značaj političnega separatizma in ki ni v skladu s programom JNS, ki je zasnovan na jugoslovanstvu. Debata o govoru min.dr.čubriloviča Kakor smo že včeraj poročali, je minister dr. Branko čubrilovič v nedeljo imel dva shoda v Srbiji. Med drugim je tudi tole povedal: »Ko smo se meseca avgusta sešli v času tiste negotovosti, ko nihče ni vedel, na katero malo državo bo sprožen prvi topovski strel, smo vprašali brata dr. Mačka, naj nam pove, ali hoče Hrvatsko kot posebno državo in če jo hoče, da tudi mi svojo Srbijo pripravimo in branimo. G. dr. Maček je dejal, da je njemu Jugoslavija prav tako draga, kakor nam vsem.« Na te besede, ki jih je iz govora ministra dr. Cubriloviča objavilo belgrajsko »Vreme«, odgovarja zdaj »Hrvatski Dnevnik« takole: »Kolikor je nam znano, meseca avgusta ni bilo govorjeno o posebni hrvatski državi, marveč o reorganizaciji Jugoslavije, zaradi česar sploh ni bilo o tem tako govorjeno, kakor je razlagal gosp. dr. čubrilovič. Vse to po poročilu »Vremena«, ki iz njega prinašamo te citate, ki pa i<} kajpada za njihovo točnost samo odgovorno.« - ' 1 Mrtvaške glave na »Hrvatskem Dnevniku« »Hrvatski Dnevnik« poroča: »V roke smo dobili tednik »Revija« od 2. t. m., ki izhaja v Nišu. V tisti številki beremo tudi tole novico: Mrtvaške glave na listu Hrvatski Dnevnik. Meščanska kazina s čitalnico v Nišu je v soboto, 18. novembra, prejela iz Zagreba list Hrvatski Dnevnik, organ dr. Mačka. Na prvi strani tega dnevnika je odtisnjenih pet mrtvaškilvjjJav« J^sa je mnogim čudno zdelo ter se sprašujejo: kaj je to in kaj pomeni? Številke, ki se v Nišu prodajajo, tega niso imele. Da te mrtvaške glave niso bile tiskane v Zagrebu, je samo po sebi umevno. Moralo se je torej tistim izvodom nekaj zgoditi na potu od Zagreba do Niša. Te mrtvaške glave očividno pomenijo grožnjo tistim v Srbiji, ki sprejemajo Hrvatski Dnevnik. Kaj pa bi bilo, ko bi se na belgrajske liste, ki prihajajo v Zagreb, tudi tiskale mrtvaške glave?« , _ Dr. Krnjevič zopu frr. šimraka Kakor poroča »Hrvatski Dnevnik«, je bila v nedeljo v Cerniku velika slovesnost, ko so tamkajšnji pristaši HSS blagoslovili novi prosvetni dom. Na slavnost je prišel tajnik HSS dr. Krnjevič, ki je imel slavnostni govor, v katerem je med drugim tudi tole povedal: »Ne motite se, bratje in sestre, mi imamo še vedno mnogo sovražnikov, javnih in skritih. Ker nam doslej niso mogli škodovati ter nam razbiti naše sloge, poskušajo to zdaj. To so tisti, ki so živeli na račun ljudstva, ga izrabljali in tlačili. Vsi ti bi želeli, da bi se vrnili stari časi. Potem iniamo še drugačne sovražnike. Na eni strani imamo take sovražnike, ki bi radi slepo sprejeli vse, kar prihaja od tujcev. Na drugi strani pa ao spet tisti, ki se nikdar niso mogli sprijazniti s tem, ker je zmanjkalo predvojne Hrvatske, ker je prišla nova Radičeva Hrvatska... Ta gospoda dviga zdaj svojo glavo, ko more svobodno govoriti. Je pa peščica teh gospodov, med njimi bradati vseučiliški profesor, ki počno vse, da bi škodovali hrvatskemu narodnemu boju... Ta Šimrak in njemu podobni v Zagrebu, ki niso vredni, da bi obrisali prah s čevljev našega predsednika, razmetavajo letake in napadajo našega predsednika, da bi preprečili, da bi se hrvatski narod ne organiziral... Naj si zapomnijo Jezusove besede: »Kdor se meča loti...« Kakor kdo dela, tako mu bo. Ko bi jim mi tako odgovorili, bi jih zmleli)..« % Prerivanje za položaj in čast Uradno glasilo HSS »Delavski dom« sporoča: »Dr. Krnjevič je opozoril dalmatinske in bosanske načelnike ter poslance na nevarno prikazen v njihovih krajih, ko se politični prvaki zaradi položaja in časti med seboj prerivajo, kar bi utegnilo ogrožati slogo in edinost hrvatskega naroda v teh krajih, če se pravočasno ne konča. »Nihče nima pravice,« je izrecno naglasil dr. Krnjevič, »da bi sebe postavljal nad narod in organizacijo. Kdor pa tako dela, sam kaže, da je nevreden zaupanja, ki mu ga je narod izkazal. Če pravočasno sam ne uvidi svoje napake, bo kmalu poučen, da nihče nima pravice tako delali.« Ob obletnici Trumbičeve smrti Dne 18. t. m. je minilo eno leto, ko je umrl dr. Trumbič, ki so ga pokopali v Splitu. V nedeljo je bila v Splitu velika slavnost, ko so odkrili dr. Trumbiču nagrobni spomenik, ki ga je izdelal Meštrovič in poklonil v ta namen. Pokroviteljstvo je prevzel dr. Maček. Mešlrovič se slavnosti ni mogel udeležiti, ker je bil bolan. Zato 80 mu iz Splita brzojavno poslali zahvalo. »Hrvatski Dnevnik« je 21. t. m. prinesel uvodni članek o Trumbiču, kjer navaja Trumbičeve besede o hrvatskem narodu. Med drugim: »Pred 24 leti je Trumbič dejal: Hrvatska se more zadovoljiti, nko se ji dajo in zajaničijo pogoji samostojnega nnpredka in življenja. Avtonomije ne more biti brez avtonomne vlade, ki mora biti prosta vseh vplivov, razen vpliva krone, ki jo imenuje. Avtonomija pa ne more živeti, če ne razpolaga narod sam s svojim osveti nekaj minut za razgovor. Dr. Maček je ljubeznivo uslišal njihovo željo ter v razgovoru z njimi dal tole izjavo:. Mačkom. Ob 12.15 je privozil vlak" s predsednikom vlade Cvetokovičem, z dr. Mačkom in drugimi ministri na niški kolodvor. Prihod vlaka na postajo so navzočni pozdravili z navdušenim vzkli-kanjem. Dr. Vladka Mačka je niški župan Djordje KociČ pozdravil z dobrodošlico Govor dr. Mačka Od navzočnih navdušeno pozdravljen je imel zatem govor dr. Maček, ki se je najprej zahvalil za spontane manifestacije ljudstva, nakar je dejal: Sporazum bo rešil dolgotrajni mir med srb- temelji vse jugoslovanske države samo na Hrvatih in Srbih in da brez skupnega dela ne more država obstojati. Zaradi tega je on predlagal, da s sporazumom spravi v sklad hrvaške in srbske interese in da s tem končnoveljavno okrepi našo skup> no državo Jugoslavijo. Zivelil Te besede dr. Mačka so navzočni sprejeli t dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki: Živela Hrvatska! Živel dr. Maček. Nato so se ministri odpeljali v Niško Banjo. V Niški Banji je prišlo znova do navdušenih manifestacij. Dr. Mačka in Dragiše Cvetkoviča je pričakovala pri vhodu v Banjo velika skupina kmetov iz Niške Banje in okolice, po večini v narodnih nošah. Dekleta v narodnih nošah so izročile dr. Mačku in Cvetkoviču šopke cvetia. Ministrski predsednik, podpredsednik in ostali ministri so zatem odšli v vilo »Zone«, kjer so po starem običaju rezali kolač, nakar je pred» sednik vlade sprejemal čestitke. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič priredi nocoj v svoji vili večerjo, na kateri bodo dr. Maček, in ostali ministri ter številne ugledne povabljene osebnosti/ politični in osebni prijatelji predsednika vlade. Jutri bo dr. Maček z ministrskim predsednikom obiskal Knežje selo, kjer si bo ogledal dela pri graditvi zdravilišča za jetične. To zdravilišče gr,adi Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Slava patriarha Gavrila Belgrad, 21. novembra. AA. V Belgradu so da* ne« svečano proslavili slavo saborne cerkve patri-jarha Gavrila. V saborni cerkvi je daroval službo božjo patrijarh ob asistcnci nekaj škofov in velikega števila drugih duhovnikov. Po službi božji se je patrijarh s škofi in ostalo duhovščino podal v patrijarhijski dvorec, kjer je sprejemal čestitke. Zaradi velike pozornosti, ki 60 mu jo izkazali zastopniki belgrajskega meščanstva, je patrijarh pri tej priliki imel govor, v katerem je vse navzočne pozval, naj naslove tople pozdrave na Nj. Vel kralja in člane kr. doma. Navzočni so priredili navdušeno manifestacijo kralja in kr. domu V imenu kralja in kraljice je patrijarhu čestital slavo kraljev adjutant brigadni general Barjaktarovič. Čestitali so tudi upravnik dvora general Jovan Leko, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristiž ter itevilna druge visoke osebnosti. Politično vrvenje med Srbi Izjava dr. Mačka »Vsekakor je glavni povod mojega prihoda v Niš, da obiščein svojega sodelavca prodscdnika vlade Cvetkoviča. Pa čeprav ta obisk sam po sebi ni političnega značaja, je vendar dokas ne samo prisrčnih odnošajev, pač pa tudi trdne volje, da Dragiša Cvetkovič in jas svoje delo, ki sva ga začela s skupnimi močmi, končava kljub oviram, na katere z raznih strani dan za dnem naletavama. Veseli me pa, da po dolgem času prihajam spet v središče Srbije, in to v središče kmetske Srbije. To kar je bilo do sedaj storjenega v smeri sporazuma, je bolj zunanja oblika. Do pravega sporazuma bo prišlo tedaj, kadar bo dobilo edino odločujočo besedo tako srbsko kot hrvatsko kinetsko ljudstvo.c Prihod dr. Mačka Sprejem podpredsednika vlade dr. Mačka v Nišu danes ob 12.15 se je spremenil v veličastno manifestacijo sloge med Srbi in Hrvati. Navzočih je bilo nad 10.000 ljudi. Dekleta v pisanih narodnih nošah so tvorila špalir na peronu. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je odpeljal v Topooiico pri Nišu dr. Mačku in ministrom v njegovem spremstvu nasproti. Ob 12 je prispel na niško postajo predsednik senata dr. Anton Korošec. Navzočni so ga prisrčno pozdravili. Dragiša Cvetkovič je počakal v Toponici vlak, s katerim se je pripeljal dr. Maček z ministri dr. šutejem, generalom Nedičem, Mihaldžičem, dr. Lazarjem Markovičem, dr. čubrllovičem in dr. Konstantino-vičem. Ko je vlak prispel v Toponico, je ministrski predsednik Cvetkovič stopil v salonski voz in prisrčno pozdravil dr. Mačka. Pri tej priliki je podpredsednik vlade dr. Maček čestital slavo predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, nato pa so čestitali tudi ostali ministri, ki so prispeli z dr. Belgrad, 21. nov. m. Kakor že rečeno, v Belgradu samem važnejših političnih dogodkov ni bilo. Zaradi slav so ministrstva in ostali uradi delali samo do pol 12. dopoldne. Med drugim so imeli slavo poleg predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča tudi patrijarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo, zatem saborna cerkev, ocL kulturnih ustanov pa akademsko pevsko društvo »Obilič«. Včeraj je bilo v notranjosti države več važnih sestankov. V Kragujevcu so se snoči zbrali tamošnji demokrati. Na sestanku je govoril Boža Vlajič ter razvijal svoje misli o sedanjem sporazumu s Hrvati in dokazoval, da Srbi niso proti Hrvatom, četudi nastopajo proti sedanjemu, sporazumu. Dejal je, da so opozicionalne skupine, predvsem pa demokrati, pričakovali, da se bo istočasno z rešitvijo hrvatskega vprašanja preuredila vsa država in ne samo ena pokrajina. Svoja izvajanja je zaključil z besedami, da demokrati nočejo borbe s Hrvati, temveč želijo povedati samo to, kar misli srbski narod. Vladni zemljoradniki so med drugim zborovali v Svilajncu, samostojni demokrati pa na več krajih v Dalmaciji. Na teh sestankih je med drugim govoril glavni tajnik SDS Sava Kosanovič. Na zborovanju v Šibeniku je med drugim pobijal trditve gotovih krogov, da bi bilo srbstvo po sporazumu s Hrvati v nevarnosti. Poudarjal je, da so Srbi v banovini Hrvatski važen činitelj ter da zadovoljni Hrvati predstavljajo močno Jugoslavijo. Ne Hrvati, kakor tudi Srbi pa nočejo postati plen tujca. Na več mestih so zborovali tudi staroradikali, ki so poudarjali potrebo pomiritve vseh radikalnih strank. V eni zadnjih številk smo poročali tudi, da so pričeli socialisti in leva skupina zemljoradni-kov, ki jo vodi dr. Dragoljub Jovanovič* nastopati skupno. Svojo idejno sorodnost so manifestirali zopet včeraj na skupnem zborovanju v Beodri, na katerem je bil glavni govornik socialist prof. Di-vac. Sam dr. Jovanovič je imel zborovanje v Šabcu. Pred dnevi je »Slovenec« poročal, da je bivši predsednik vlade dr. Stojadinovič potem, ko ni mogel dobiti stikov z glavnim odborom radikalne stranke in JNS, odprl v Belgradu svojo politično pisarno, ki razpošilja pisma in okrožnice, v ka- Chamberlain o vojni na morju Angleška vlada bo izvedla represalije proti Nemčiji London, 21. nov. A. Reuter: Vodja laburistične opozicije major Attlce je zastavil predsedniku vlade Chambcrlainu sledeče vprašanje: Ali namerava vlada britanskega Veličanstva podvzeti kuko akcijo zaradi dejstva, da so bile mine položene, kakor se je to dogodilo v primeru ladje »Simon Bolivar«, na pomorskih potih brez predhodnega opomina, kar nasprotuje mednarodnemu pravu? V odgovor na to vprašanje je Chamberlain izjavil: Spodnjemu domu je znano, da je bilo zaradi nemških min v zadnjih treh dneh potopljenih 10 ladij, od teh b nevtralnih, in da je bilo tudi resnih žrlev. Ilaaška konvencija, h kateri je pristopila tudi Nemčija in katera je še izjavila 17. sept. letos, da bo spoštovala varnostne ukrepe, določa, da je treba storiti vse potrebne ukrepe, da se zavaruje mirna plovba v primeru, če se uporabljajo zasidrane mine. To je bistveno v imenovani konvenciji, ker mina razlikuje bojne ladje od trgovske, odnosno ladje vojskujoče se države od ladje nevtralne države. Konvencija zlasti zahteva, da se morajo nevarni pasovi notificirati, čim to vojne prilike omogočijo in čim mine nehajo biti pod nadzorstvom tistih, ki jih polagajo. c'"e se uporabljajo ploveče mine, je nadaljeval Chamberlain, morajo postati nevarne eno uro po polaganju v morje od strani tistih, ki nad njimi izvršujejo kontrolo. Nemška vlada se ni držula nobenega od teh predpisov, ko je polagala mine, ki so povzročile razne omenjene izgube. To nasilje predstavlja vrhunec večjega števila prekršitev sporazuma, na katerega je tudi Nemčija postavila svoj podpis. Treba je samo opozoriti na potopitev »Athenie«, pri čemer je bilo 100 človeških žrtev, ter pozneje uničevanje britanskih zavezniških in nevtralnih ladij z minami, torpedi-ranjem in granatami. Ti napadi so bili izvršeni dostikrat brez predhodnega opomina tudi v večjem obsegu, (er se sploh niso spoštovali predpisi protokola o podmorniški vojni, katerega je tudi Nemčija podpisala. Drugačno postopanje narekujejo tudi človekoljubni oziri. Vlada britanskega veličanstva ni pripravljena doposlili, da bi se še naprej uporabljali nekaznovano (odobravanje) ti načini vojevania. Opozarjam spodnji dom, da je bila v pretekli vojni zaplenjena na odprtem morju roba nemškega porekla, odnosno nemškega lastništva in da je bil ta ukrep izdan kot odgovor na napade nemških podmornic na trgovske ladje. Številne kršitve mednarodnega prava ter neusmiljena brutalnost nemških metod so nas dovedle do sklepa, da bomo tudi Hii ouslej šli po isti poti. (Ulasno odobravanje.) Ukaz bo kmalu izdan, da se ta ukrep izvede. terih obvešča, da stopa zopet v politično akcijo. Po naročilu Stojadinovičeve politične pisarne so ponekod Stojadiijovičevi ljudje skušali prirediti manjše sestanke. Tak sestanek so priredili v Baru v Črni gori. Nocojšnje časopisje poroča, da je na zborovanje prišla mladina demokratske stranke ter .je ljudi razgnala, tako da sestanka sploh nI bilo. ' JNS za avtonomijo Dalmacije Ta JNS je čudovita stranka. Dosledno je zoper avtonomijo povsod, češ da avtonomija ruši državno in narodno edinstvo. Za čuda pa je za avtonomijo Dalmacije, kakor piše njeno splitsko glasilo »Narodni list«, kateri na naslov Hrvatska takole piše: »Zmagalo je tisto hrvatstvo, ki po naših mislih ni bilo hrvatstvo naših daljnih in bližnjih tradicij... Prepričani smo, da bo hrvatstvo Dalmacije, ki zdaj prevzemlje odgovornost, čim prej postalo staro konstruktivno hrvatstvo, čeprav na novi podlagi. Toda mi poznamo naš narodi Če bodo odgovorni činilci v Zagrebu grešili ter namesto gospodarskega življenja narodu dajali fraze o morju, kakor gosp. dr. Bičanič, ter namesto popolne decentralizacije, ki je je Dalmacija že od pradavnih časov bolj vajena, kakor katera koli druga naša dežela, če bodo namesto tega dajali lepe besede dr. Krnjeviča, ki je sicer zelo laskavo govoril, pojde Dalmacija po tisti poti, ki ao jo naprej videli mnogospoštovani očetje in prečastiti gospodje makarske dekanije. Popolno upravno decentralizacijo v okviru banovine Hrvatske, ne pa »izpostavo«, gospodarski preporod, ne pa predavanj! To bi mi skromno priporočili gospodi v Zagrebu. — Torej, pravilno povedano, dostaviti bi bilo le še treba, da to velja tudi za tiste dežele, ki niso odvisne od Zagreba. Sicer pa je zanimivo, kako JNS grozi s komunizmom v Dalmaciji, če ne bo tam avtonomije. * Belgrad, 21. nov. m. Davi se je vrnil v Belgrad minister dr. Krek, ki je imel več zborovanj v krškem okraju ter v Ljubljani. Zeppelini za trgovski promet med Nemčijo in Sovjetijo i Berlin, 21. nov. b. Iz dobro poučenih in resnih krogov se poreča, da strokovnjaki razpravljajo o možnosti, da bi se del nemških Zeppelinov uporabljal v rusko-nemški trgovini. Nemški strokovnjaki menijo, da bi Zeppelini lahko zelo koristili za prenos gotovih tehničnih izdelkov, kakor optičnih aparatov in kemikalij. Na povratku bi Zeppelini prinašali iz Rusije najvažnejše rude in druge izdelke, namenjene za izvoz. Rusija potrebuje predvsem stroje, v zameno bi pa dala svoje surovine. Zaradi svoje brzine bi bili Zeppelini idealno transportno sredstvo. Nemci nameravajo zgraditi še nekaj novih Zeppelinov. Rusija se tudi inte-resira za tehniko gradbe Zeppelinov in bo v mesecu januarju prihodnjega leta prišla v Nemčijo skupina ruskih inženirjev, ki bo stopila v stik z dr. Eckerjem in bo proučila gradnjo Zeppelinov. Rusija namerava kupiti nekaj nemških Zeppelinov. Drobne novice Pariz, 21. nov. AA. Havas poroča iz Kodanja, da je na čelu danskega zastopstva, ki bo v Londonu sklenilo trgovinski sporazum, danski princ Aksel. Vatikan, 21. nov. AA. Štefani. Sv. oče Pij XII. je sprejel danes rimskega guvernerja kneza Bor-gheze, ki mu je pri tej priliki izkazal spoštovanje in prinesel pozdrave mesta Rima. Tokio, 21. nov. AA. DNB. Japonske čete v zahodnem delu Kvanlunga in v vzhodnem Kvan-siju še dalje prodirajo. Kitajska divizija, ki Je branila Jančau in Gangčau, je bila v bojih, ki so se razvili pri tem prodiranju japonskih čet, popolnoma uničena. Padlo je nad 3000 kitajskih vojakov, ujetih pa je bilo 1500. Zahodni del pokrajine Kvantung je popolnoma v japonskih roka* Kaj se dogaja i na Češkem Poročila nemških, francoskih In nevtralnih virov priznavajo, da neredi še trajajo Nemška poročila: »Nerede so povzročile zahodne spletkarije — Obsedno stanje samo za Čehe« Berlin, 21. nov. A A. DNB: Nemška diplomatska politična korespondenca piše v zvezi z nedavnimi-praškimi dogodki: Ker je diplomatsko prizadevanje zahodnih držav med kontinentalnimi- državami rodilo samo pakt s Turčijo, so^v delu poskusi s tistimi narodi, ki so morali sami 6ebe žrtvovati britanskim koristim in so sprevideli, kaj se pravi biti v angleški službi, in so se Odfekli 'takšne nevarne naloge. Pozornost zbuja, kako 'se' zadnje čase kažejo na prizorišču tiste marionetne figure, ki jih med propadlimi poljskimi' in češkimi politiki vzdržujeta Anglija in Francija. Pri tem seveda ne igra nobene vloge, kakšne posledice- bodo te intrige imele za prizadeto prebivalstvo. Nemška odgovorna me-ijta ne bodo londonskim hujskačem storila te usluge, da bi dovolila! da se'ukorfeninijo razmere, ki bi mogle napraviti škodo nemškim koristim in dobro pojmovanim koristim glede češkega naroda. Praga, 21. nov. AA. Nemški posredovalni urad poroča: Proglasitev obsednega stanja v Pragi in v praški okolici, v Kladnu, v Beranih in Horovicu je dala povod celi vrsti izmišljenih vesti v tujini. O ukrepih, ki so bili izdani, je treba povedati, da so naleteli na razumevanje pri prebivalstvu samem in to tem bolj, ker so bili izdani zaradi ohranitve varnosti. Razen tega pa bo obsedno stanje oziroma ukrepi, ki so bili izdani, uveljavljeni samo v primeru umorov, nasilnih dejanj in poškodovanja zasebnih in javnih dobrin. To se pravi, da krivci za takšna dejanja ne bodo prišli pred redna sodišča, pač pa pred vojaška. Uvedba vojaških sodišč niti malo ne vpliva na normalno življenje. Končno izjavljajo, da so bili ti ukrepi v prvi vrsti izdani proti sumljivim osebam in da jih je treba smatrati kot opomin tem ljudem. Prebivalstvu nemške narodnosti ti ukrepi niso namenjeni. Francosko poročilo očividca neredov dne 28. oktobra in 15. nov. Pariz, 21. novembra. »Tempa« od dne 20. novembra objavlja naslednje brzojavno poročilo, ki ga je sprejel, kakor pravi, z »avstrijske meje«. Poročilo tiče zadnjih neredov na Češkem in izvira od očividca. Poročilo pravi: Manifestacije z dne 15. novembra so posledice Žalostnega dogodka, ko je bil praški medicinec, 22 let 6tari Jan Opletal ustreljen od nemške policije. Dogodek se je razvijal takole: Dne 28. oktobra, to je na 21. obletnico češkoslovaške neodvisnosti je Jan Opletal minefestiTal z drugimi akademiki vred ob grobu neznanega vojaka, ki so se navduševali za svobodo svoje domovine. Ta manifestacija je izzvenela v krvav pretep, pri katerem so nastopile nemške SS-čete i' avtomatičnimi orožjem', in "kjet'je bilo 120 mrtvih žrtev ter okrog 3.000 aretacij. Jan Opletal je bil med aretiranci. Skozi 14 dni njegova družina ni vedela, kje se nahaja. Dne 14. n o v e m b r a pa so njegovi starši sprejeli skromno posodo s pepelom svojega sina. Zraven je bil dopis, da naj ostanek mirno pokopljejo naslednji dan ob 7 zvečer. Opletalova sestra je o usodi svojega brata obvestila njegove tovariše. Ker se pogreba niso mogli udeležiti, so se naslednjega dne zbrali že dopoldne, da bi izkazali spoštovanje spominu na rajnega tovariša. Zbrali so se pred grobom »Neznanega junaka«, na Mestnem trgu v starem mestu. Tamkaj so prepevali češke narodne pesmi in tudi češko narodno himno. Potem so hoteli na Hradčane, da bi tamkaj manifestirali pred stanovanjem državnega protek-torja Neuratha. Češka policija je dobila takoj nalog, naj na V6ak način prepreči to manifestacijo, ker bi v nasprotnem primeru nemška policija SS sama nastopila. Češka policija je torej razpršila teh 200 akademikov medicincev, ki so se v majhnih skupinah porazgubili po ulici starega mesta tja proti Vltavi. Bilo jih je 6amo še nekaj drobcev, ko eo prišli pred pravno fakulteto, ki stoji pri parlamentu. V tem trenutku pa 6ta pridrvela dva tovorna avtomobila čez most Svatopluka Čeha polna črne SS-policije. Nemški policisti so poskakali na tla že sredi jnostu ter v naskoku drveli proti pravni fakluteti. Med tem so že začeli streljali in je 12 letni fantek dobil 6trel v glavo. Stara ženica je padla z mostu v Vltavo. Policija je nato šla v pravno fakulteto, izpraznila vse prostore in pregnala iz njih enako profesorje in dijake. Dekan fakultete za politične vede je dobil udarec s pendrekom po glavi. Pri tej priliki je bilo aretiranih 34 dijakov in 4 dijakinje, ki niso imele niti pojma, zakaj prav za prav gre. Popoldne so prišli trije policisti ie na stanovanje Jana Opletala ter strogo nastopili proti 6estri, ki so ji očitali, da je nahujskala dijake za manifestacijo. Zaključek je znan, ustreljenih je bilo devet akademikov, ki eo jim naslednji dan sledili še trije drugi Čehi. V koncentracijski tabor pa je bilo poslanih 1200 akademikov, univerze pa 60 za tri leta zaprte. Nad Prago in okolico pa je bilo proglašeno obsedno stanje. Švicarski list o izrednih sodiščih na Češkem in Moravskem Ziirich, 21. nov. t. Berlinski dopisnik »N e n e Ziircher Zeitung« poroča iz Berlina, da so tudi tamkaj dogodki v Pragi in sploh na Češkem in Moravskem samo površno znani, ker je meja protektorata zaprta. Toda res pa je, tako pravi dopisnik, da se v Berlinu natančno čuti, da od dne 28. oktobra dalje nemiri na Češkem in Moravskem niso prenehali. Le toliko se je tukaj zvedelo, da so pri pogrebu nekega Čeha, ki je bil od nemške policije ustreljen, nastali novi neredi, po katerih je bilo 9 do 12 Čehov ustreljenih, univerza pa za tri leta zaprta. Položaj predsednika H a c h e je omajan. Toda v Berlinu se še niso odločili, če bodo tega slabotnega in nebogljenega moža pustili pasti, ali pa če ga bodo še držali. Odgovor berlinske vlade na dogodke na češkem in Moravskem obstoji v poleg že navedenih usmrtitvah in aretacijah še v tem, da so bili nemški zakoni o veleizdajstvu sedaj raztegnjeni tudi na Češko in Moravsko. To se pravi, da spadajo odslej Čehi za vsa dejanja, ki bi se tolmačila kot veleizdaja ali upor, pod nemško tako imenovano ljudsko sodišče v Berlinu in da bo odslej češkomoravski protektorat prepreden s celo vrsto posebnih sodišč, ki bodo na licu mesta sodila manjšim političnim prestopkom. Nadalje velja odslej tudi za Češko in Moravsko zakon od dne 28. februarja 1933, ki uvaja omejitev osebne svobode, omejitev tiskovne svobode in svobode zborovanja in združevanja, ki dovoljuje državnim oblastem, da posegajo v pisemsko, brzojavno in telefonsko tajnost ter daje policiji pravico, da na-pravlja hišne preiskave in določa zasego premoženja. Prav tako velja sedaj za Češko in Moravsko tudi zakon od 24. aprila 1934, ki je listo dejanj, ki jih smatrajo za veleizdajalska, silno razširil in tako rekoč za vsak takšen prestopek določil smrtno kazen. Posebna sodišča sodijo brez vsakega priziva v hitrem postopku. Nizozemski list o najnovejših dogodkih na univerzi in v muzeju Amsterdam, 21. nov. t. Nizozemski list >Het Volk« objavlja poročilo, ki ga je njegovemu dopisniku dal Čeh, ki se mu je posrečilo, da je zadnje dni prekoračil slovaško mejo. Ta očividec pripoveduje, da so skoraj vsi profesorji praške univerie zaprti in da znaša število aretirancev po vsem češko-moravskem protektoratu gotovo do 8000. V Prago je prišlo 20.000 mož črnih SS čet in S oddelkov. Pripovedoval je nadalje, da je nemška policija tudi zasedla češki narodni muzej in tamkaj uničila vse shranjene listine, ki dokazujejo neodvisnost češkoslovaške države in narodnostne boje za svobodo. Nemška policija je dejala, da je v muzeju tajna radijska oddajna postaja. Tudi mnogo zgodovinske umetnine da so bile nničene. Dijaštvo pa, ki je bilo izgnano is univerze, se sedaj shaja po rasnih gostilnah in tamkaj širi letake, v katerih poziva k boju za svobodo domovine. V Pragi mir Praga, 21. nov. b. Včeraj je bilo dovoljeno, da smejo biti kavarne in restavracije odprte do polnoči, namesto do 10, kakor je bilo do zdaj. V mestu vlada popoln mir. Poskus, da bi se izzvala stavka delavcev, je propadel, ker so delavci v vseh praških tovarnah danes zjutraj prišli na delo kakor navadno. Neurath v Berlinu London, 21. nov. b. (United Press) Službeno danes opoldne poročajo, da v protektoratu po streljanju čeških dijakov še vedno ni miru. Značilno je, da je moral protektor von Neurath odpotovati v Berlin na referat. Telefonski razgovori Prage z inozemstvom so še nadalje ukinjeni. Sedaj je zaprta tudi meja proti Slovaški. Češki dijaki še dalje tajno širijo letake, v katerih pozivajo narod, da vstane za svobodo svoje domovine. Češki dijaki so prišli v zvezo z dijaki Slovaške in Poljske ter se je njihova akcija razširila na celokupno zavzeto ozemlje. Csaki opozarja Romunijo Ogrski zunanji minister o zunanji politiki svoje države: »Odnošaji z Jugoslavijo se lepo zboljšujejo« Budimpešta, 21. nov. Štefani. Danes je imel v parlamentu ogrski zunanji minister Csaki daljši govor, v katerem je podal smernice ogrske Zunanje politike do perečih mednarodnih vprašanj. Med drugim je dejal: Sedanja in bodoča naloga naša bo, da Ogrska uspešno brani svoje zgodovinsko poslanstvo v Srednji Evropi, da v vsej politiki in diplomaciji zavaruje varnost svojega naroda, tudi varnost tistih naših rojakov, ki žive izven ogrskih meja. Steber vsega našega dela pa je: neodvisnost Ogrske. Da to nalogo izpolnimo, bomo storili vse. Naša vojska je porok, da se pred temi nalogami ne bomo ustrašili. Nato je ogrski zunanji minister govoril o razmerju Ogrske do posameznih držav in je dejal: Naše sodelovanje z Nemčijo ostane tudi še po odstranitvi umetne češkoslovaške isto, kakor je bilo poprej, in sloni na istih določilih in dogovorih. Nato je govoril o razmerju Ogrske do Italije, o katerem se je izražal z najlepšimi besedami in je med drugim dejal: Kar smo zmogli v najbolj odločilnih trenutkih, kar smo dosegli v prid naše domovine in evropskega miru, za vse to se imamo v veliki meri zahvaliti velikodušni politiki Italije in Mussoli-nija. Italiji smo dolžni zahvalo. Izkazalo se je, kako _ globoke so zveze med italijanskim in ogrskim narodom, ki ju vežejo že stoletja. O razmerju Ogrske do Jugoslavije je dejal, da se ogrska zunanja politika počuti srečno, da se tudi ti odnosi lepo zboljšujejo. Omenjal je tudi nadalje razmerje do Bo Iga- • rije, o katerem je dejal, da je povsem v znaku miroljubnosti in prijateljske vzajemnosti. Nato pa je prešel na Romunijo in je s tem v zvezi dejal: Romunija pa bo morala sama odločiti, v koliko in kako hoče sodelovali za novo ureditev podonavskega sveta. Ogrska vlada ne more pozabiti, da je zadostitev pravicam ogrskega naroda prvi pogoj za resnično pomirjenje Srednje Evrope. Glede morebitnega stavila poseben odbor, ki naj bi proučil smeri, sodelovanja z ^ državami _ Vzhodne. Evrope pa Ameriški gospodarski krogi o verskem pouku v šoli Trgovska zbornica države Newyork je se- v katerih naj se preosnuje ameriška ljudska šola. Kakor poroča katoliški tednik »America«, je odbor končno zbornici podal poročilo, v katerem pravi med drugim: »Odbor je prepričan, da je največje pomanjkanje v življenju naših družin in našega naroda pomanjkanje preproste, poštene vere. Ako naš narod ne ohrani svoje verske podlage, se bo zrušila tudi celotna socialna stavba, ki jo gradimo. Držav ne ohranjuje le zunanja kultura, tehnična vzgoja in umsko znanje. Trden temelj držav je trdnost značaja, nravna veličina in telesno blagostanje. Pogled v zgodovino nas uči, da je nravnost in telesno blagostanje često propadlo prav v tistih časih, ko je zunanja kultura po-rastla. Za dobami navidezne kulture je že zelo pogosto sledil propad in razkosanje države, Zato postavljamo stvari, ki so za Šolsko reformo potrebne in ki jih potrebuje naša država, na prvo mesto odkrito razumevanje za religijo. Ameriške države ne morejo dobiti trajnega in zanesljivega temelja drugače, kakor da grade svojo kulturo na versko nravnih temeljih. Kljub temu, da imajo nekateri pomisleke sprejeti verouk y naš vzgojni program, ga vendar iz navedenih razlogov postavljamo n« prvo mesto.« "" "" se more s stališča Ogrske govoriti le takrat, da to Sodelovanje ne spreminja razmerja Ogrske do tistih držav in da se vse sporne točke med nami in državo, ki hoče stopiti v sodelovanje, vnaprej vsaj v načelu rešijo. Govoril je še o razmerju do Sovjetske R n s i j e in dejal, da ima Ogrska s Sovjetsko Rusijo gospodarske zveze, ki se morejo v obojestransko korist še razviti. Gospodarske zveze ima tudi s sosedno Slovaško. Ob koncu svojega govora je grof Csaki dejal: Z narodom in za narod bomo korakali in vedno težili k trdnemu, častnemu in pravičnemu miru. Mir je v največjem interesu naše' domovine, zato si he želi drugega. Storili bomo vse, da tudi po inozemstvu razblinimo vse napačne sodbe in predstave o Ogrski. Trgovinska pogajanja z Jugoslavijo Budimpešta, 21. nov. b. Kakor se poroča iz Rima, so madžarsko-italijanska finančna in gospodarska pogajanja pred zaključkom. Pri teh pogajanjih ne gre amo za izmeno blaga, ampak imajo še večji pomen z ozirom na madžarski izvoz v zapadno Evropo in v USA, ki bi se mogel izvrševati čez Italijo. Zaključek pogajanj se pričakuje prihodnjo nedeljo. Tedaj bo madžarska trgovinska delegacija odpotovala v Belgrad, kjer se bodo izvedla pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Lebrun med rudaril Pariz, 21. novembra. AA. Havas: Predsednik francoske republike Lebrun je obiskaj danes Lcns, kjer so razni premogovniki. Pri tej priliki je imel Lebrun govor, v katerem je dejal med drugim, da se zmaga ne izvojuje samo na bojnem polju, pač pa tudi s pomočjo gospodarstva, proizvodnje in splošne organizacije države. Treba bo kljub velikemu bogastvu francoskih rudnikov uvoziti 20 do 29 milijonov ton premoga iz Anglije, iz Belgije in drugih držav. Nato se je zahvalil poljskim delavcem, ki so zaposleni po rudnikih v Lensu za njihovo požrtvovalnost. Sedanje razmere zahtevajo, da letna proizvodnja doseže 60 milijonov ton. Da pa bi prišli do tolikšne proizvodnje, je treba zaposliti nove delavce. Svoj go-vor je zaključil z besedami: Vi boste s svojim delom pomagali, da z zmago zagotovimo mir, načela svobode, pravice, enakosti, resnice in spoštovanja posameznika. Francoska vest je mirna in zato Francija nadaljuje s svojim delom ter svojim sinovom priporoča, naj delajo in s svojim delom omogočijo zmago ter dosego trajnega miru, zmago zaveznikov. Ameriški škofje za begunce Washington, 21. novembra. Po seji ameriških katoliških škofov je bila naznanjena ustanovitev posebnega škofovskega odbora, ki mu načeljuje škof iz Pittsburga, ki bo organiziral pomoč za poljske begunce. Izredni zakoni na Poljskem Krakov, 21. nov. AA. DNB.: Z odlokom generalnega guvernerja bodo ustanovljene v vsaki pokrajini izredna sodišča, ki bodo pristojna za sojenje o kazenskih zadevah in 6icer za dejanja, ki so označena v uredbah generalnega guvernerja ali če oblasti zahtevajo izredno sodišče v primeru, če se z ozirom na težo dejanja ali zaradi razburjenja, ki je nastalo zaradi tega dejanja, zahteva sojenje pred izredno sodišče. Ta izredna sodišča bodo sodila po nemškem kazenskem pravu Sovjeti pošiljajo Ukrajince na prisilno delo Moskva, 21. novembra. Iz novo osvojene Ukrajine je bilo poslanih 15.000 mož na prisilno delo v donske rudnike. Prav tako je bilo več tisoč moških poslanih iz Belorusije v rudnike v bližini Moskve in na Ural. Razočaranje pri preseljevanju —■ Estonski Nemci so zapustili za seboj dolgove Tallin, 21. novembra, t. (Štefani.) Pogajanja med gospodarskim odborom Nemčije in Estonske, ki je imel nalogo urediti vsa vprašanja v zvezi z odhodom nemške narodne manjšine v Nemčijo, so bila prekinjena, ne da bi bilo povedano, če se bodo sploh kdaj obnovila. Med razgovori je namreč prišlo do nesoglasij, ko je estonski zastopnik položil na mizo podatke o ogromnih dolgovih, ki so jih estonski Nemci pustili za seboj in ki bo tako veliki, da presegajo vrednost nepremičnin in premičnin, ki so ostale v Estoniji. Nemčija—Slovaška Berlin, 21. nov. AA. DNB. Nemški kancler Hitler je svoj ča-s obljubil slovaški vladi, da bo nemška vlada uslišala želje Slovaške, da ji vrne one pokrajine, ki jH| jo Poljska zasedla v letih 1920, 1924 in 1938, »i da se bo to vprašanje rešilo z državno pog«fco med Nemčijo in Slovaško. Osnutek te pogodbe je bil med tem časom že izdelan. Pogodba je bila podpisana danes v Berlinu v nemškem zunanjem ministrstvu. Za Nemčijo jo je podpisal zunanji minister v. Ribbentrop, v imenu Slovaške pa slov. poslanik v Berlinu Černak. Železniška nesreča v Nemčiji Berlin, 21. novembra. Zvečer 19. novembra je prišlo do trčenja vlakov v bližini Spandaua. Brzo-vlak Berlin—Hamburg je zadel v lokalni vlak, ki vozi v berlinsko predmestje Spandau. Po prvih vesteh je bilo devet mrtvih in 20 ranjenih. Borba za Balkan Francosko mnenje o vlogi Nemčije, Italije in Sovjetske Rusije na Balkanu Pariš, 21. nov. t. Tukajšnje »Informations de Presse« objavljajo o političnih razvojih na Balkanu daljše poročilo, v katerem pravijo, da je Nemčija na zahtevo Sovjetske Rusije posredovala na Balkanu v tem 6mislu, da naj balkanske države nikar ne ustanavljajo kakšen blok nevtralnih držav, čeprav ga je nemška politika še do nedavnega želela. Kako je treba razlagali to spremembo nemške politike? Nemčija, tako pravijo, ne trpi, da bi 6e v sedanjih okoliščinah na Balkanu organiziral blok nevtralnih držav, ki bi ne bil ustanovljen pod vplivom Italije aH Sovjetske Rusije in bi ne bil blagohotno naklonjen Nemčiji. Italija pa — tako mislijo v Berlinu — ima vse polno interesa na tem, da se na balkanskem prostoru z ničemer ne veže, kajti zgoditi bi se znalo, da se bo tudi ona udeležila vojne in takrat bo hotela biti popolnoma prosta na balkanskem prostoru brez vsake obveznosti na katerokoli stran. Obveznosti, ki jih ima Italija napram Nemčiji, bi znale biti v nasprotju z obveznostmi, ki bi jih morala sprejeti na Balkanu, ako bi tamkaj sopomagala ustanavljati blok nevtralcev. V kolikor tiče Sovjetske Rusije imajo v Berlinu vtis, da njeni interesi ne gredo tako daleč, da bi hotela sama prevzeti odgovornost za ustano- Švedski list o nesoglasjih v Berlinu Stockholm, 21, nov. t. Havas. »Handelstid-ning«, ki izhaja v Gotebcrgu, objavlja dopis iz Berlina, v katerem pravi dopisnik, da se je v teku oktobra in novembra pripetilo več primerov nepokorščine med uradništvom in da je bilo nekaj napadov na višje uradnike. Poročevalec pripoveduje tudi o »epidemiji samomorov«. Prav tako so opazili po nekaterih tovarnah sabotažna dejanja nezadovoljnega delavstva. V Berlinu je bil daljši tajni posvet med maršalom Goringom, Himmlerjem in Hel-drichom, kjer so vse te dogodite v podrobnostih obravnavali m sklenili primerne ukrepe, ua se obrani red in disciplina. Tudi med monarhisti je opaziti nemirna gibanja. Ministru za prgoagando ie po teh po- ročilih zrastel čez glavo Dietrich, v kolikor se tiče domačega tiska, medtem ko je propagando y tujem tisku prevzelo zunanje ministrstvo. Tudi proti osebi Ribbentropa da se dvigajo nasprotstva, med katerimi je najbolj resno nasprotje mladega von der G o 11 z t, sina znanega generala, nadalje generala Volkman-n a, ki ima častno mesto v vojski, ter admirala R a e -d e r j a, poveljnika nemške mornarice. Thyssen pobegnil v Švico Ziirich, 21. nov. b. Nemški magnat Thysscn je pobegnil v švieo. Izjavil je, da je Hiorai bežali, ker je bil proti sedanji vojni in je še vedno Droti sedanjemu stanju v Nemčiji, vitev balkanskega bloka ter tudi njegovo vodstvo. Balkanske države same pa so preslabe, da bi mogle na svojo pest podvzeti kakšno pobudo, pri tem pa ostati složne. Nasproti tem razlogom, ki jih navaja Nemčija, pa so drugi mnogo bolj verjetni. Balkans.ke države same so namreč prišle do prepričanja, da jc potrebno, predno začnejo z ustanavljanjem kakšnih zvez, da se med seboj sporazumejo in odstranijo medsebojna trenja. Takšen postopek pa jc Italiji všeč, saj je še nedavno obvestila vse prestolnice balkanskih držav, da nima ničesar proti medsebojnemu sporazumu balkanskih držav, ter da je prepričana, da bi bil blok balkanskih nevtralcev mnogo bolj trden, ako bi se ustanovil brez posredovanja katerekoli velesile in neodvisno od njih. V pariških in londonskih krogih menijo torej — zaključuiejo »Informations de Presse« — da 6e je Nemčija odpovedala podpiranju balkanskega bloka na pritisk Sovjetske R u s i j e , ki z ne-voljo sluti, da bi takšen blok podpil italiunske interese ter škodoval sovjetskim. Angleži hvalijo Italijo Rim, 21 nov t. Radio Roma: Londonske »Times« objavljajo daljši članek o političnem položaju na Balkanu tfer predvsem o prijateljstvu med Turčijo in Grčijo. »Times« podčrtavajo, da je prijateljstvo Italije do obeh držav življenjsko važno. Italijanska politika na jugovzhodu Evrope je vsemu temu področju zavarovala mir in varnost v sedanji vojni. Finska—Sov jetija Helsinki, 21. nov. t. Štefani. V vladnih krogih so izjavili, da parlamenta zaradi preloma pogajanj s Sovjetsko Rusijo ne bodo sklicevali, ker je itak vsakomur jasno, da ima parlament v vlado zaupanje in da vlada iskreno želi, da bi prišlo do sporazuma med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Amsterdam, 21. novembra, lj. (Štefani.) Danska vlada objavlja, da je morska ožina Veliki in Mali Belt za plovbo zaprta. Ploven je samo ozek pas po sredi. Istočasno javljajo iz Londona, da je angleško pomorsko poveljstvo objavilo, da je plovba v pri-stanišče New Castle skrajno nevarna. Vsaka ladja, ki hoče pripluti v pristanišče, naj ob vsakem primeru nanovo prosi pristaniške oblasti za na. .vodila. »Stran j|J >SLOVENEC< ane 2lnavermb"ra 1939. gtev. 208. GjOApodciMtvO Rudarsko in topilniško delavstvo Iz poslovnega poročila Osrednjega odbora za oskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev posnemamo naslednje zanimive podatke o gibanju mezd našega rudarskega in topilniške-ga delavstva v zadnjih letih. Predvsem je lani naraslo število zaposlenega delavstva od 48.674 na 53.641, doJim jo članstvo bratovskih skladnic (kjer so zavarovani tudi nadzorniki in uradniki) naraslo v vsej državi od 56.676 na 62.379. Število šihtov je naraslo od 13.9 na 15.66 milij., izplačana mezda pa od 469.6 na 559.8 milij, din in s tem presegla višino leta 1929, ko je znašala 559.7 milij. din. Toda povpre-čjia delavska mezda je znašala iani 35.72 din, leta 1937 33.76 din, leta 1929 pa 41.54 din. Padec delavske mezde 6e vidi tudi iz povprečnega mesečnega zaslužka, ki je znašal leta 1939 1.017 din, leta 1937 804 din in leta 1938 869 din. Naslednja tabela nam kaže višino mesečne mezde v posameznih področjih naše države od leta 1928 do 1938; , mesečna mezda leta vsa Bel- Sara- Ljub- Za- Split' država grad jevo ljaua greb 1927 996 917 1050 1259 676 862 1928 1009 918 1054 1313 662 903 1929 1017 869 1026 1398 703 942 1980 958 863 OHO 1193 719 1049 1931 903 814 963 1255 670 756 1932 792 720 814 1053 532 698 1933 754 705 806 863 531 587 1934 748 684 808 1038 514 527 1035 723 658 797 99« 513 627 1936 729 651 778 1C06 565 590 1937 804 708 839 1217 607 697 1938 8C9 740 942 1336 687 . 717 Ta pregled nam kaže, da je rudarstvo najbolj napredovalo na področju rudarskega glavarstva v Belgradu, nadalje v Sarajevu, nazadovalo pa je najbolj v Sloveniji, kar je imelo velike socialne j>osledice za naše rudarsko delavstvo. dnevne mezde na rx>sameznih državi leta 1929 in 1938 v dinarjih: 1928 1989 vsa država 4154 35.72 Belgrad 35.37 31.00 Sarajevo 43.38 38.95 Ljubljana 53.56 50.38 Zagreb 31.87 28.40 Split 34.06 80.98 Če vzamemo za dnevno mezdo višino leta 1929 kot 100 dobimo, da je leta 1988 znašala dnevna mezda samo 86% tedanje mezde v vsej državi. Na področju belgrajske glavne brat ,skladnice je znašal indeks mezde 1938 88%, sarajevske 89, ljubljanske 94, zagrebške 89 in splitske 91. Iz tega je razvidno, da so se mezde rudarskega delavstva najprej v Sloveniji prilagodile stanju pred krizo. Pada pa v oči velika razlika med rudarskimi mezdami v državi. Tako je n. pr. lani znašala mezda na področju ljubljanske glavne brat. skladnice 78% več kot na področju glavne brat. skladnice v Zagrebu. Ujioštevati je treba dejstvo, da so na področju zagrebške ustanove skoro izključno le rudniki lignita. Naslednja tabela nam kaže v milij. din višino izplačanega zaslužka rudarskega in topilniškega delavstva v letih 1929 in 1988- 1929 vsa država Belgrad Sarajevo Ljubljana Zagreb Split 569.6 175.8 121.4 196 9 51.3 14.2 1938 559.8 2129.7 153.6 119.0 40.1 14.8 To kaže, da povprečna dnevna mezda še tudi lani, ko je bilo rudarsko dobro leto, ni dosegla stanja pred krizo na nobenem rudarskem področju v naši državi. Podpore brezposelnim Iz gibanja članstva pri bratovskih skladnicah je razvidno, da so bile najmanjše spremembe pri ljubljanskem članstvu, ker je bilo prijav samo 39 odstotkov vsega začetnega stanja, odjav pa 37, na fKKlročju belgrajske glavne bratovske skladnice je bilo 160 prijav in 158 odjav, v vsej državi 102 prijavi in 94 odjav. V začetku leta je bilo v vsej državi 1579 nezaf>oslenih rudarjev in topilničar-jev, v teku leta se jih je prijavilo 15.396, na delo jih je bilo r>oelanih lani 4971, odpadlo pa jih je iz evidence v teku leta 9131, tako da je na koncu leta 1938 število nezaj>oslenih rudarjev in topil-ničarjev naraslo na 2873. Povečanje je nastalo v glavnem zaradi ustavitve dela nekaterih rudnikov na področju zagrebške glavne brat. skladnice. Po posameznih glavnih bratovskih skladnicah je bilo nezajx>slenih na koncu lanskega leta (v oklepajih podatki za konec 1937); Belgrad 67 (49), Sarajevo 82 (357), Ljubljana 798 (793), Zagreb 1899 (360) in Split 27 (20). V primeri s skupnim številom članstva je bilo nezaposlenih na koncu leta 1938 v vsej državi 4.5%, v Belgradu 0.2, v Sarajevu 0.2, v Ljubljani 6, v Zagrebu 35.5 in v Splitu 1.5%,, Lansko leto je bilo izplačanih brezposelnih podpor 976.521 din, kar predstavlja v primeri z letom 1937 povečanje za 182.507 din. To so zneski, ki so jih izplačale glavne brat. skladnice. Oddelek za skrb za brezposelne pri glavnih brat skladnicah je imel lani 3.7 milij. din dohodkov, gd tega predpisanih dohodkov 3.2 milij. din, izdal pa je 1.07 milij. din za podpore, 0.06 za upravne stroške, 0.8 milij. din pa osrednjemu odboru. Presežek dohodkov pri Vseh skladnicah znaša 1.74 (leta 1937 1.35) milij. din in so tako rezerve oddelka za pomoč brezjx>selnim pri glavnih bratovskih skladnicah narasle na 7.4 milij. din. Imovina Osrednjega odbora pa je narasla od 2.2 na 2.7 milij. din, tako da znaša rezerva skupno V vsej državi 10.1 milij. din. I Danes premiera prekrasne drame Zlomljeni cvet z Dunajčanko Luiso Rainer v glav. vlogi Ob «,, 19 in „/ KINO UNION Izvoz nevtralnih držav v Anglijo Objavljene so smernice za izvoznike iz nevtralnih držav v Anglijo, ki vsebujejo naslednja določila: 1. Vse blago (razen nekaterih proizvodov), ki se izvaža iz nevtralnih držav v Anglijo, mora imeti potrdilo o izvoru (op. ur.: Te dni je dobila novo-sadska zbornica obvestilo angleškega konzulata v Belgradu, da se more predložiti za izvoz hrane samo potrdilo o izvoru blaga, ki ga izdaja zbornica) in zainteresiranosti v obliki, ki je predpisana od angleškega trgovinskega ministrstva. Potrdilo mora overiti še angleški konzulat. 2. V potrdilu se mora označiti odstotek, če obstoja, vrednosti inozemskega izvora, v kolikor se nanaša na delo in surovine sovražnih držav. Ta odstotek ne sme biti večji kot 25%. Iz potrdila mora biti tudi razvidno, da niti en sovražnik ni nikakor zainteresiran na dotičnem blagu. 3. Beseda sovražnik v tej okrožnici pomeni: 1. katerakoli država, ki je v vojnem stanju z Anglijo kakor tudi predstavništva vlade teh držav. 2. Katerakoli oseba, ki živi ali obstoječe podjetje, na sovražnem ozemlju. 3. Katerakoli podružnica v katerikoli državi, katere glavni sedež je na sovražnem ozemlju, 4. Katerikoli družba osnovana ali skupnost oseb na osnovi zakona o sovražni državi. 5. Vsaka oseba ali r>odjetje z uradne angleške črne lisle. Izraz sovražno ozemlje obsega vsa ozemlja pod sovražno suvereniteto ali okupacijo. 4. Blago, ki je večinoma ali samo delno nevtralnega izvora, pa je predelano na sovražnem ozemlju, 6e smatra, da je sovražnega izvora, če se ponovno vrhe v to ali kakšno drugo nevtralno državo1 za reeksport. 5. Odstotek sovražnega izvora se ugotovi na osnovi sorazmerja: 1. Skupnih proizvajalnih stroškov, vjKištevajoč tudi material, izdelan v nevtralni državi manj znesek stroškov v poslovanju v nevtralni državi. 2. Skupni strošek nevtralnega producenta itd. 6. Pomen besede zainteresiranost ima širši pomen kot lastnina ali imetek. Nanaša 6e na neposredne ali posredne zveze ovražnika Anglije z dotičniin blagom, s katerim bi se koristil ali imel prednost, če bi se blago prodalo. Zato 6e nanaša na vse primere, v katerih obstoja kakršnakoli vrsta posredništva za izvestnega sovražnika. 7. Potrdila so potrebna za vse pošiljatve brez ozira na količino, nanašajo pa se tudi na poštne pakete. — Potrdila niso j>otrebna: listi, časopisi, knjige in deli, glasbena dela, katalogi, reklamni material, letaki, tiskane brošure in formularji, osebne stvari (bona fide) in pohištvo oseb, ki pridejo v Anglijo ter vzorci brez vrednosti, bona fide darovi zasebnih pošiljateljev zasebnikom, blago angleškega izvora ponovno izvoženo v Anglijo, če je bilo predhodno iz nje izvoženo, tranzitno ali prenakladalno blago, če se naknadno izvozi, blago za državne urade. 8. Seznam blaga, za katerega ni potrebno jx>-trdilo obsega: živinska hrana, magnezit, žveplo, kamenje, železna ruda in koncentrati, odpadki, t. j. staro železo, ostale rude in živo srebro, okrogli in rezan les, toda ne fabrikati in polfabrikati, semena, kože in krzna, perje, dlaka, svinjske kože in ekstrakti za strojenje, vzorci brez vrednosti, volna, svila, kokoni, lan in konoplja. 9. Rok trajanja potrdila se nanaša na čas, v ia moralo blago biti poslano, ne pa tudi za ča«," ki je potreben za pot. 10. Potrdila se ne morejo Izdati Speditersklm tvrdkam. 11. V interesu samih Izvoznikov kakor tudi zaradi prihranka na času se priporoča, da 6e prijave točno in pazljivo izjiolnijo, da se dajo kon-, zulom vsa potrebna obvestila in pokažejo vse potrebne fakture in drugi dokumenti v zvezi z izjavo, izvozniki pa naj bodo pripravljeni dati tudi druga potrebna obvestila. Vodstvo Narodne banke v Ljubljani Ljubljana, 21. novembra. Snočri je prispel v Ljubljano guverner Narodne banke g. dr. Dragutin K. Prutič. V njegovem spremstvu sta bila tudi glavni ravnatelj Narodne banke g. dr, Miloje Vilimanovič in ravnatelj g. dr. Radoj-kovič. Danes dojx>ldne je g. guverner z obema ravnateljema obiskal bana naše banovine g. dr. Marka Natlačena, nato pa je odšel v jjodružnico Narodne banke. Gospode iz vodstva Narodne banke sta spremljala tudi člana upravnega odbora Narodne banke g. Ivan Avsenek in Josip J. Kavčič. G, guverner je najprej pregledal poslovanje tukajšnje podružnice, nato pa sprejel za daljšo konlerenco člane cenzorskega odbora ljubljanske podružnice Narodne banke. Za njimi je dalj časa konferiral z zastopniki denarnih zavodov. G. guvernerja so obiskali predsednik Društva bančnih zavodov in ljubljanske borze za blago in vrednote g. dr. Ivan S lok ar z glavnima ravnategjema g. Tosti-jem in Krofto, zastopniki Zveze hranilnic s predsednikom g. Pretnarjem, podpredsednikom ravnateljem g. černetom in tajnikom g. dr. Murkom. Nato je guverner sprejel še številne zastopnike gospodarskih organizacij ter korporacij, ki so mu tudi predložili svoje zahteve glede ureditve poslovanja Narodne banke, Konferirali so z njim tudi zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter Zveze industrijcev. Zvečer je g. guverner v spremstvu obeh ravnateljev odpotoval v Belgrad. * Omejitev prodaje tekočih goriv. Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani sklicuje sestanek zaTadi uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv. Sestanek bo v sredo 22. t. m. ob 10 dopoldne v Trgovskem domu v Ljubljani. Na sestanek vabi osrednji odsek vse svoje člane, dalje zastopnike organizacij (vse Slovenije) trgovcev z motornimi vozili, trgovcev z avtomobilskimi potrebščinami, avtomobilistov, avtotaksijev, avtobusnih prevoznikov, prevoznikov s tovornimi avtomobili in šoferjev, dalje lastnike avtogaraž in mehaničnih delavnic, avtomehaničarje in vse ostale, z uredbo prizadete stroke. Navedene organizacije prosi osrednji odsek, da se sestanka po svojih predstavnikih zanesljivo udeleže ter da o sestanku obveste svoje članstvo, ki naj 6e sestanka po možnosti tudi udeleži. Jabolka za živino — na Holandskem. Iz Amsterdama poročajo, da je osrednja organizacija holandskih kmetijskih društev sklenila 500.000 met. stotov jabolk vzeti s trga ter jih na poseben nov način posušiti in porabiti za živinsko krmo. Plemenski sejem v Št. Jurju pri Celju. Plemenski sejem, kateri je bil preložen zaradi slinavke in parkljevke od 3. novembra na poznejši čas, bo sedaj v soboto, dne 2. decembra t. 1., v Št. Juriju ob juž. žel. — Živinorejce opozarjamo, da na sejem priženejo nad eno leto stare bikce ter tudi telice rodovniškega po-kolenja. Plemenski sejmi za ovce. Plemenski sejmi za ovce bodo v gomjegrajskem okraju po naslednjem vrstnem redu: v ponedeljek, 27. nov., ob 9 zjutraj pri Logarju v Logarski dolini; v torek, 28. nov., ob 9 zjutraj v Solčavi; v sredo, 29. nov., ob 9 zjutraj v Lučah. Gene kmetijskim pridelkom Cene kmetijskih pridelkov na Jesenicah dne 18. novembra t. J.: pšenična moka 3.50—4 din, govedina 10—12 din, teletina 12—16 din, svinjina 15—16 din, ovčje meso 10 din, sveža slanina 15 do 16 din, prekajena slanina 18—19 din, svinjska mast 20—21 din, fižol 5.50—7 din, suh grah 10 do 12 din, leča 10—12 din, krompir 1.50—1.75 din, sladko seno 0.90 din, pšenična slama 0.50 din, ječmen 3 din, ješprenj 4 din za kg. — Mleko 2.25 din za liter, jajca 1.30 do 1.75 din za komad. Cene kmetijskih pridelkov v Mariboru dne 18. novembra t. 1.: pšenična moka 3—3.50 din, govedina 10—12 din, teletina 10—12 din, svinjina 12—14 din, svinjska mast 17—20 din, sveža slanina 13—17 din, prekajena slanina 15—20 din, fižol 4—6 din, suh grah 8—12 din, leča 8—12 din, krompir 1.25—2 din, sladko seno 1—1.10 din za 1 kg. — Mleko 2.50 din za liter, jajca 1—1.50 din za komad. Delo Vinarske zadruge v Ptuju Uspehi te važne ustanove za našega vinogradnika Ptui, 21. novembra 1939. Ko se je v začetku letošnjega leta ustanovila v Ptuju »Vinarska zadruga«, ki je osredotočila svoj delokrog predvsem na naše Haloze, ni nihče pričakoval, da bo baš ta velevažna gosjx>darska ustanova na tako plodonosen in odločilen način posegla v gospodarsko življenje slovenskih Haloz. Nujna potreba po takšni ustanovi v našem Ptuju je narekovala našim gospodarskim činiteljem, da 60 se z vso 6ilo zavzeli za ustanovitev zadruge, ki more po malo več ko polletnem obstoju pokazati že mnodo uspehov in koristi, ki jih nudi našim vinogradnikom Zato gre največja zahvala vsem merodajnim faktorjem, posebno kralj, banski upravi v Ljubljani z g. banom dr. M. Natlačenom na čelu, da se je zavzel in pomagal ustanoviti to vele-važno gospodarsko ustanovo, ki odločilno posega v gospodarsko življenje Ptuja in njegove bližnje in daljnje okolice. Ptuj kot središče med Halozami in Slov. goricami je z »Vinarsko zadrugo« veliko pridobil Ko pa bo zadruga še bolj razširila svoje delovanje, bo brezdvomno postalo naše mesto najvažnejše vinarsko središče za vso Slovenije. Pa saj mu itak to mesto po vsej prav'ci tudi pripada. Če pogledamo samo na vse večje vinogradnike v Halozah, vidimo, da je od njih skoraj tri četrtine ali pa še več Ptujčanov Ze samo to dejstvo nam pove, da mora biti v Ptuju ustanova, ki bo na najboljši način regulirala gospodarsko življenja naših vinogradnikov. Vinarska zadruga ie uredila v Ptuju kleti bivše »Vinarije« poleg dominikanske vojašnice, kjer ima sedaj svojo osrednjo klet. Včasih lahko vidimo dolge vrste vozov, s katerimi dovažajo vinogradniki svoj pridelek iz Haloz. Poudariti namreč moramo, da kupuje in toči zadruga samo haloška vina, ker hoče na ta način pom.igiti ocialno najšibkejšemu 6loju vinogradnik >m v Sloveniji, t. j. našim Haložanom. Zato apelira zadruga na vse ustanove in vinogradnike, da se obračajo predvsem na »Vinarsko zadrugo« v Ptulu, ki bo lahko samo na ta način podprla našega Haložana — malega vinogradnika, Letošn:e leto se je govorilo, da bodo cene vinu padle zelo pod lanskoletne. Po intervenciji Vinarske zadruge pa so se vse cene zadržale na lanck' višini in so se še bolj učvrstile Sramotno nizke ccne lanskega leta so se ravno ^otom zadruge dvignile, saj je zadruga plačevala mnogo v'šje, kakor doslej drugi. Ko bo zadruga razširila svoj delokrog in se oskrbela z najmodernejšimi pripravami, bo še lahko mnogo bolj odločilnejše pustgla v gospodarske razmere Ptuja in Haloz. Zanimivo je dejstvo, da se čuti velik pritisk kmetov in vino- r'nrlTVk.AV i*0t (Ja *»ni »a.trnrt® nrtVlini *M nrMb Tek To dejstvo kaže, da sta naj vinogradnik in kmet dobila v zadrugo popolno zaupanje in vidita v njej najvažnejši gospodarski faktor, ki bo njunemu slabemu gospodarskemu stanju gotovo v veliko korist in bo na najboljši način pomagal priti iz njega. Kakor 6o izjavili merodajni činitelji zadruge našemu dopisniku, bo ona z vsemi 6ilami delala in se borila za to, da ustreže vsem gospodarskim krogom, predvsem našemu vinogradniku in kmetu, poleg tega pa tudi našim gostilničarjem, katerim lahko postreže z najboljšimi kvalitetami. V svoji zalogi ima namreč mešana in rajboljša sortirana vina iz slovenskih Haloz, ki lahko konkurirajo vsem dalmatinskim in drugim vinom. Zadruga zato apelira na vse gospodarske ustanove in gostilničarje, da njeno stremii-jme po uveliavljanju naših, res žlahtnih in pristnih haloških vin, zmeraj in povsod podpirajo in tako pripomorejo k boljšemu gospodarskemu stanju na$e«a haloškega vinogradnika in veljavi žlahtne štajerske kapljice, ki jo izpodrivajo razna nepristna vina. Zadruga ima v načrtu ustanovitev zatožnih kleti po večjih krajih Slovenije, da bi tako lahko še v večii meri ustregla našim gostilničariem. Tudi vinarske »az-stave bo prirejala zadruga po raznih slovenskih gospodarskih središčih, da pokaže na ta način izvrstno kvaliteto naših slovenskih vin, ki jih prideluje vinogradnik v naših lepih, a .onogokrat zelo zapostavljenih slovenskih Halozah. bo v Ptuju urejen še prvi vinarski muzej v Jugoslaviji, bosta ti dve velevažni ustanovi gotovo na največji in najplodonosnejši način pripomogli k večjemu zanimanju za naš domači pridelek, da 6e ne bo čutil naš vinogradnik zapostavljenega in brezmočnega napram tuji konkurenci. To dejstvo je za naše gospodarske, narodnostne, socialne in tudi kulturne razmere v slovenskih Halozah, Ptuju in njegovi okolici prvenstvenega pomenal Vsi naši merodajni činitelji morajo akciio Vinarske zadruge še bolj podpreti in j>omagati še k večjemu njenemu razmahu! Naš mali in gospodarsko šibki človek se bo na ta način čutil je bolj privezanega na svoji zemlji in v boljših njegovih razmerah ne bo nasedal raznim vplivom in hujskačem, ki med njim lovijo ter ga slepijo Zato je treba podpreti z se-mi sredst vi prizadevanje onih, ki delajo za našega človeka v slovenskem Stajerju, predvsem v slov. Halozah Ko se gradi pod nadzorstvom našega narodnega vodstva lepša bodočnost slovenskega naroda v naši močni JugMlav^l, -verama začeti z gradnjo vsakega posameznega koščki slov. zemlje da bo tako celota trdna ln ljudstvo zadovoljno Vsi gospodarski krogi, vsi vinogradniki in kmetje v ptujskem okraju gledajo z največ|im upanjem ln zadovoljstvom v naše vodstvo, ker vedo, da je njihovo de!c za njihovo lepšo bodočnost v vseh ozlrih ca edino pravi poti. Borze Dne 21. novembra 1939. Denar Ameriški dolar 65.— Nemška marka 14.30 Devizni promet na zagrebški borzi je znašai 3,234.110 din, na belgrajski 9,047.000 din. V efektih je bilo prometa 1,413.000 din na belgrajski borzi. Ljubljana — Uradni telaji: London 1 funt . . ■ Pariz 100 frankov . • Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . , 173.60- 176.86 98.10— 100.40 4421.25-4481.25 995.00-1005.00 2347.25-2385.29 725.20— 737.20 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt . . . Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . > 214.63- 217.83' 121.34— 123.64 5480.00-5520,00 1229.22—1239.212 2901.47-2939.47 896.46— 908.46 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka . ...... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ..... 85.65— 36.85 Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ..... 34.65— 35.35; Curih. Pariz 9.95, London 17.56, Newyork 445.625, Bruselj 73.30, Milan 22.50, Amsterdam 236.50, Berlin 178.50, Stockholm 106.12, Oslo 101.25, Kopenhagen 86, Atene 3.40 ponudba, Helsingfors 8.80, Buenos Aires 104. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 435.50—436.50 v Zagrebu 435 denar v Belgradu 437 —438 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 98—100, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 435.50—436.50, begluške obveznice 81—82, dalm: agrarji 73—76, 8% Blerovo posojilo 93 —95, 1% Blerovo posojilo 90 —92, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—99, 7% stab. posojilo 91—94. — Delnice:-Narodna banka 7100—7200, Trboveljska 205—215. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99 denar, agrarji 52 denar, vojna škoda promptna 435 denar, begi. obveznice 81—81.75 (81), dalm. agrarji 75.50 blago, 6% šumske obveznice 75 den., 8% Blerovo posojilo 94—95.50, 7% Blerovo posojilo 89.37 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99: denar, 7% stab. posojilo 91—94. — Delnice: Narodna banka 7100 denar, Priv. agrarna banka 205 denar, Trboveljska 210—215, Gutmann 45 denar, Sladk. tov. Osijek 100 denar, Osij. livarna 150 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% investicij, posojilo 99.50 denar (99.50), vojna škoda promptna 437 do 438 (437), begluške obveznice 80.25—80.50 (80, 75,, 80.50), dalm. agrarji 75.50 denar, 6% šumske obveznice 73.75—74.50 (74), 8% Blerovo posojilo 94 denar, 7% Blerovo posojilo 89.75—90 (89.7)5, 7% posojilo Drž. hip. banke 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7100 denar, Priv. agrarna banka 2TJ ko denar. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je danes stabiliziran. Novosadska borza danes ni delala. Kupci so se skoraj popolnoma potegnili s trga, dočim prihaja počasi ponudba na dan, vendar v skromnih količinah. To dovaja do popuščanja cen. Danes so bile notacije naslednje: pšenica: sremska 185, bačka in banatska 195, moka 295—300 din po kakovosti. Stara koruza pariteta Indjija 140, umetno sušena zaključek 136 pariteta Indjija. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov v črno-meljskem okraju dne 15. novembra t. I.: voli I. vrste 4.50, II. vrste 4.25, III. vrste 3.75 din, telice I. vrste 4, II. vrste 3.75, III. vrste 3 din, krave I. vrste 3, II. vrste 2.75, III. vrste 2.25 din, teleta I. vrste 5, II. vrste 4.50 din, prašiči špeharji 7.50 din, pršutarji 6.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 10 din, svinjina 14 din, slanina 16 din, svinjska mast 18 din, čisti med 16 din, goveje surove kože 8 din, telečje surove kože 9 din za 1 kg. — Pšenica 210, ječmen 180, rž 200, oves 220, koruza 175, fižol 210, krompir 80, lucerna 60, seno 50, slama 25, jabolka I. vrste 250, II. vrste 180, III. vrste 150, pšenična moka 350, koruzna moka 175 din za 100 kg. — Drva 50 din za kub. meter, jajca 1—1.25 din za komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 22 za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din za liler, fineiše sortirano vino 4.50 din za liter. Pomorsko pristanišče Pakhoi r Tnnklnškem zalivu. Če ušii« še in iuka, imnjn potem Japonci vsa kitajska pristanišča v rokah. Slovenci v južni Srbiji Zanimive podrobnosti iz predavanja kapiiularnega vikarja g. Viklorja Zakrajška o slovenskem življu v južni Srbiji Na zadnjem prosvetnem večeru je predaval kapiteljski vikar skopljanske škofije, g. Zakrajšek, o Slovencih, ki žive raztreseni na jugu naše drža- ve. Predavanje je bilo zelo zanimivo, ker smo zvedeli za številke, ki niso prav nič v skladu s časopisnimi vestmi, ki so izšle v zadnjem času in ki hote navajajo neverjetno pretirane številke o Slovencih na jugu države. Tako smo čitali, da živi v vardarski banovini 45.000 Slovencev. Ce to številko desetkrat zmanjšamo, bo število še zmeraj preveliko. Skopljanska škofija, ki obsega var-darsko banovino, nekaj moravske banovine in velik del zetske banovine ,ima po vseh dosedanjih napornih dušnopastirskih ugotovitvah komaj 4000 Slovencev. V vseh teh krajih živi le nekaj nad 30.000 katoličanov, od katerih je vsaj polovica Albancev, drugo pa se razdeli med druge narodnosti in na okrog 4000 Slovencev. Za Slovence so pomembni kraji Kosovska Mitrovica, Sojevo pri Uroševcu, Skoplje in Bistrinica. V Skoplju V Skoplju živi 700 Slovencev in ker niso organizirani, jih veže edino cerkev in duhovnik. V vsej razsežni skopljanski škofiji deluje namreč 10 slovenskih duhovnikov. Slovenci, ki so se naselili na jugu, živijo seveda v popolnoma drugačnih razmerah kakor so naše. Skoplje, ki ima izrazito pravoslaven značaj, ima še precej muslimanov, pa tudi Judov ne manjka. Katoliška dobrodelnost je v njem zgradila škofijsko sirotišče. Druga hiša dobrodelnosti je dom sv. Marte, kjer se zbirajo naša dekleta-služkinje. V Skoplju, ki ima 80.000 prebivalcev, je med njimi le 5000 katoličanov. Slovenci v Skoplju so uradniki ali pa obrtniki. Sojevo pri Uroševcu Posebno vprašanje je usoda naših kmetov naseljencev v Južni Srbiji. V bližini Uroševca na južnem koncu Kosovega polja je vas Sojevo, ki je naselbina goriških Slovencev. V Sojevu živi 9 slovenskih družin, ki so prišle tja pred štirimi leti. Družine so kupile že obdelano zemljo in hiše od prejšnjih gospodarjev Turkov, ki so se izselili. Dobili so dobro zemljo in poceni ter so danes že trdni gosfiodarji, tako da imajo kar lepo slovensko vasico na Kosovem polju. So pa razmeroma tudi v ugodnih razmerah: zemlja je plodna, v zdravstvenem oziru pa ni več tako nevarno, saj živijo 600 metrov nad morjem. Nekateri se le pritožujejo zaradi družabnih razmer in si seveda zato žele nazaj v Slovenijo. Bistrenica Ob Vardarju, južno od Skoplja in Velesa, je zadnja postaja pred znano sotesko Demirkapijo, postajališče Bistrenica. Že iz daljave je zanjo značilna lepa slovenska cerkvica. Vas naj bi bila vzorna slovenska vas na jugu, vendar tega še ni dosegla in je zelo dvomljivo, če bo ta svoj vzor sploh kdaj dosegla. To kolonijo sta nekako pred' 10 leti ustanovila dr. Baltič in dr. Cok. Ustvarjena je bila »bistrenička agrarna zadruga naseljencev iz Julijske Krajine«, kjer naj bi bile nekakšne plantaže za razne dobičkanosne južne rastline. Naseljenih je bilo v Bistrenico precej mladih slovenskih kmetov iz Goriške, prišlo pa je nekaj tudi izkušenih. Ljudje so dobili v obdelavo zadružno zemljo. Naselili so se v starih zapuščenih hišah, zadruga pa je nakupila več modernih poljedelskih strojev. Posojila je dajala Hipotekama banka in zadruga je lezla v dolgove. Pred 5 leti je bilo v Bistrenici od slovenskih družin že 20 pravoslavnih, 20 pa* katoliških. Pokojni škof dr. Gnidovec se je mnogo trudil in šele po večletni borbi se mu je posrečilo postaviti v tej naselbini katoliško cerkev. Danes je v Bistrenici le še 5 katoliških družin, nad vso vasjo pa leži mora velikanskega dolga, ki ga ima zadruga. Letos je bila v mesecu juliju že razpisana dražba vseh nepremičnin bistre-ničke agrarne zadruge za to, da se povrne bančni dolg v višini nad pol milijona din. S tem bi prišli ob svoja polja vsi naseljenci, saj so bili zadružniki le najemniki sveta, ki je bil last zadruge. Prodaja sveta se letos poleti ni izvršila in nekateri upajo, da bq dolg prevzelo kmetijsko ministrstvo in razdelilo zemljo med naseljence, ki bi tako postali pravi lastniki. Žalostno je še to, da večina naseljencev v Bistrenici danes niso ne Srbi ne Slovenci, ne katoličani in ne pravoslavci, pa tudi ne italijanski in naši državljani. Na severu skopljanske škofije pa je Kosovska Mitrovica z 12.000 prebivalci. Tu živi okrog 400 Slovencev, ki so večinoma zaposleni pri velikem angleškem rudniku svinca in cinka »Trepča« kot rudarski delavci in uradniki. Rudnik je oddaljen 9 km od mesta v Starem trgu. Tam je uprava rudnika postavila lepe rudarske hišice. Slovenci so razmeroma dobro plačani, vendar je tudi draginja odgovarjajoča. Nekateri od slovenskih izseljencev so si postavili celo lastne hiše. Slovenski uradniki so si postavili boljše, rudarji pa kar po načinu domačinov. Sestavili so lesene grede in jih zadelali z blatom. Taka hišica lahko postane kar lepa, če jo lastnik tudi z ljubeznijo dogradi in stane le 5000 din, zdrži pa svojih 20 let. Tako v rudniku, kakor tudi v Mitrovici sami in Zvečanu živijo Slovenci. Vendar ni med njimi skupne povezanosti. Osnovalo se je sicei^ že pevsko društvo, delovalo je tudi godbeno društvo, a vse je razpadlo. Pripravlja pa se ustanovitev društva sv. Barbare, ki pa bo najbrž prav tako težko uspešno delovalo. V Kosovski Mitrovici je župna cerkev v kleti, nad njo pa stanovanje za župnika. Tam je sedaj tudi mala knjižnica, v katero Slovenci radi zahajajo. Ko je pokojni Škot Gnidovec imel birmo v Kosovski Mitrovici, seveda ni bilo prostora v cerkvi in je moral birmovati kar sredi ulice, ki je bila tudi dovolj tesna. Pri posameznih družinah Ostale raztresene ude slovenske družine po Južni Srbiji pa mora obiskati duhovnik kar sam. Nekateri so deležni obiska na vsakih nekaj me- secev, drugi še bolj oddaljeni pa se morajo zadovoljiti z enkratnim ali dvakratnim obiskom na leto. Seveda je razumljivo, da duhovnik na svojih potovanjih nosi vse fiotrebno s seboj in da potuje ne samo z železnico in konjem, ampak tudi često peš čez hribe in doline, da pride do posameznih družin. Ce pride potem k slovenski družini, ga sprejmejo seveda z odprtimi rokami in marsikdaj se zgodi, da mora poleg tega, da krsti, še poročiti nov par, ki je že dolgo čakal na duhovnika. Sveto mašo daruje ob takih primerih kar v sobi na zasilnem oltarju. Zgodilo pa se je tudi, da je za oltar morala zadoščati navadna okenska polica v majhni sobici, ki je imela eno samo okno. Pri tako raztresenih družinah doživi človek večkrat lepo presenečenje. Komaj je prišel duhovnik v hišo, že jo primaha od nekod orožnik in se mu predstavi. Je seveda Slovenec, ki je bil poslan na jug v službo. Včasih pa pride se uradnik ii-nanene kontrole, ki se zopet predstavi za Slovenca. Kljub temu, da žive slovenske družine raztresene med drugim prebivalstvom, ne pozabljajo navad, ki sov jih prinesle iz Slovenije. V splošnem uživajo med sosedi velik ugled in so spoštovani zaradi delavnosti in [poštenosti. Značilno je za nje tudi, da se trudijo, da bi bile njihove hiše čim lepše, kar najlepše dokazuje dogodek, ki ga je predavatelj doživel, ko ga je pokojni škof Gnidovec prvič peljal v neko vas, v kateri je bila tudi slovenska družina. Ko gresta skozi vas, pravi jx)kojni škof: »Sedaj vam bom pa kmalu lahko pokazal, kje živi edina slovenska družina v tem kraju.« Predavatelj pa se je malo ozrl naokrog in dejal: »Že vem, tam-le!« in je pokazal v resnici pravo hišo. Pokojni škof se je malce začudil in vprašal: »Kako pa to veste?« Predavatelj pa mu je odgovoril, da hiša že na zunaj ne more zatajiti slovenskega značaja šele duhovnik, ki tako na svojih potovanjih hodi od družine do družine, spozna, da so naši izseljenci na jugu države mnogo preveč prepuščeni samemu sebi in da jih slovenska skupnost le pre-rada pozablja. Ali se moremo potem čuditi, če tudi oni pozabijo na vezi, ki so jih nekdaj vezale na rojstne domove v slovenskih vaseh. Prav bi bilo, da večkrat pomislimo na nje in da za nje tudi kaj žrtvujemo. Nikar $e ne bojte... \ N> • v V s \ v \ s Kožo Vam varujem jaz! Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega vremena, če ste si poprej namazali kožo z NIVEO. Zakaj samo NIVEA vse- X buje E u c e r i t, edino ^ okrepčevalno sredstvo za kožo. Zaradi naraščajoče draginje zahtevajo rudarji zvišanje mezd Posadka japonskega letala »Nippon«, ko se je slavno vrnila s svetovnega poleta. — Japonke jih pozdravljajo. Pretekli ponedeljek je bila na iniciativo rudarskega odseka Delavske zbornice konferenca predstavnikov rudarskega delavstva, ki je razmotrivala o položaju rudarjev z ozirom na občuten porast draginje, in sklepala o akciji za prilagoditev mezd naraščajoči draginji. Na konferenci, katere se je udeležil tudi zastopnik rudarskega glavarstva, so sodelovali predstavniki vseh štirih rudarskih organizacij, II. skupine rudarske zadruge, zveze strojnikov in člani rudarskega odseka. Po izčrpnem poročilu o naraščajoči draginji, v katerem se je ugotovilo, da so cone živilom porastle za nad 10% in se draži poleg kolon i jaf nega blaga tudi manufaktura in pa obutev, so bili soglasno sprejeti sledeči zaključki: ' Na podlagi člena 26 kolektivne pogodbe za TPD naj se zahteva nujno sklicanje pogajanj za prilagoditev mezd naraščajoči draginji, in sicer naknadno s J. XI. 1939. Ob priliki pogajanj naj se ugotovi podlaga za ugotavljanje porasta draginje in zahteva za primer nadaljnjih draginjskih sprememb avtomatično prilagoditev mezd. Pri kr. banski upravi naj se pospeši sklicanje ankete predstavnikov delodajalskih in pa delojemalskih zbornic, ki naj sklepa o obveznem avtomatičnem zvišanju plač za primer porasta draginje pri vseh delodajalcih brez razlike. Ker velja za državne rudnike še vedno enotna delovna pogodba, naj ukrene DZ vse potrebno, da se tudi za rudarje državnih rudnikov zvišajo plače, ustrezajoče draginji Prav posebno so zaradi porasta draginje prizadeti upokojeni rudarji, ker njih pokojnine ž.e prej niso zadoščale za skromno preživljanje. Sproži na j se nujno akcija za priznanje posebnih draginjskih doklad k pokojninam in rentam. Predstavniki strokovnih organizacij so stavili še predloge o potrebi priznanja rodbinskih doklad, da se reši družine s številnimi otroki pred propadom, dalje spremembi sedaj veljavnih minimalnih mezd, povrnitvi odtegljajev po 10 din ■ t» viceno odtegnili na orožne vaje vjioklicanim rudarjem, in uvedbi plačanih dopustov za rudarsko delavstvo. Tudi tem predlogom bn posvetila DZ vso pažnjo, takoj pa je pristopila k izvajanju sklepov glede prilagoditve mezd naraščajoči draginji in upa, da bo to vprašanje še v teku novembra zadovoljivo rešeno. Pandit Javarhai Nchru, predsednik indijskega narodnega kongresa, ki se baje upira, da bi Indija pomagala Angliji r tej vojni. C I S TEK Pismo z Južne zemlje Buenos Aires, 25. oktobra. Skoraj pretrgala se je vzeza z domovino. Nekaj tednov ni prišla kar nobena ladja in šele sedaj se zdi, da je čezmorska pošta spet normalizirana. Tudi gospodarsko življenje se prilagaja počasi novemu položaju. Z odločnim prijemom je posegla oblast v tržne cene, toda še vedno vlada neka negotovost, ker firme nočejo dati iz zalog tistih predmetov, s katerimi upajo kaj prikupčevati. — Prav te dneve so se sklenile velike kupčije mesa za Anglijo. Tudi žitni trg obeta izboljšanje kmečkega položaja. Medtem, ko je nova pomlad pognala že v bohotno rast plodna argentinska polja, sem pa tudi jaz imel priliko, da sem pobegnil iz tesnih zidov glavnega mesta in pogledal tudi ven v prostrane argentinske poljane. 12. oktober je spominski dan odkritja Amerike. Ta dan se praznuje kot državni praznik. Ker so moje dolžnosti na župniji take, da moram biti v nedeljo brezpogojno doma, v Rosariju pa so naši rojaki prosili, da bi imeli birmo, smo tako določili dan 12. oktobra za to lepo slovesnost. Tja sem torej od|>otoval. Že v nedeljo 3. oktobra zvečer sem se odpeljal v 350 km oddaljeno velemesto Rosario (600.000 prebivaloev). V Rosariu živi kakih 500 Slovencev, mnogo ja tudi Iatranov, mnogo Dalmatincev. Teh prav posebno veliko živi v okoliških krajih, koder štejemo kakih 10.000 Jugoslovanov. V mestu samem je pa najbolj razgibana slovenska kolonija, ki ima tam tudi šolo. V Villa Mugueta je p^ tudi začela delovati 6rbo-hrvatska šola, katero vodi učitelj Slavko Gajer, ki je nedavno prišel iz Evrope. V Rosariu imajo centralno hišo slovenske šolske sestre. Njihova sestra Alfonza je tudi duša slovenske šole v Rosariu. Lahko si mislite, koliko je imela sedaj opravka, ko je pripravljala nadebudno niladež za zakrament sv. birme. Kar malo dvomili so nekateri, da bi se dala taka slovesnost v Rosariu na dostojen način pripraviti, saj je vendar naših tako malo in še raztreseni so na sedem strani in še vsaka glava po svoje misli. Toda zgodilo se je tako le|)o, da je slovesnost presegla vsa pričakovanja. Ko sem prišel v torek v šolo, da se prepričam, kako je mladina pripravljena, sem bil očaran. Tako število kot tudi priprava otrok me je razveselila. Že mesece prej je bila osrednja točka vsega zanimanja naših v Rosariu okrog birme. Tisti, kateri niso imeli skrbi s svojimi otroci, so bili pa botri. Še drugi so pa imeli skrb za petje. Da, petje! Saj to je nekaj bitnega za Slovenca. In tako je tudi rosarijska birma stavila veliko zahtevo na rojake, da se tudi v tem dobro pripravijo. Slovenci v Rosariu imajo svoje društvo »Triglav«. To društvo pridno dela. Zgradilo je že svoj lastni dom, kjer se naši rojaki zbirajo ob nedeljah popoldne. Tamkaj tudi radi kako pesmico za-pojo. Toda tako veliki nalogi bi to društvo ne bilo kos. Sestavili so prav poseben pevski zbor, ki ga je vežbal Pavle Planinec, naš rojak iz Krškega, moj sopotnik na ladji v Ameriko. Nekaj mesecev že so imeli skrb za petje naši dobri roiaki in so se tudi res kar lejx> pripravili, in ko je bila ura maše, dne 12. oktobra, so bili zbrani tisti, kate- rim je bilo dano — zakaj vsem to ni bilo mogoče, ker so morali iti na delo, ker 12. oktober je neobvezen državni praznik in so tako nekateri morali vseeno na svoje vsakdanje delo. Kakih 500 naših ljudi živi v Rosariu in v okolici, Pa je bilo toliko ljudi v cerkvi, ko je bila ura osem oni dan, da so bili polni vsi sedeži in še mnogo več. Kakih 500 ljudi je bilo navzočih. Od teh pretežna večina naših. Birmanskih botrov je pa čakalo 75. Kako bi ne bil človek vesel. Toplo me je prevzelo, ko sem s prižnice videl to verno množico. Vedel sejn, da so med zbranimi tudi taki, ki že leta in leta niso bili v cerkvi, zalo je bilo moje srce polno ganolja, pa tudi njihova srca so bila ganjena in je bilo marsikatero oko solzno, ko so spet slišali božjo besedo prav v svoji domači besedi, če tudi tako daleč na tuji zemlji... Bil je to praznik, čigar skrivnostnega bogastva nihče ne bi mogel dostojno opisati. Sedem naših drobnih otrok je stopilo prvič k božji mizi. 60 je bilo tistih, kateri so prejeli lepo pripravljeni sv. obhajilo. Obilne solze so tekle tedaj, ko so odrasli videli mladino, kako srečno prejema svojega Odrešenika. Po končani maši je bilo najprej poskrbljeno malim za zajtrk, da ne bi kdo opešal v pričakovanju sv. birme. Ob 10 je prišel škofov namestnik in se ie nato vršil obred sv. birme, ined katerim so pevci spet ubrano prepevali. Tudi msgr. Olaizola, ki je delil sv. birmo, je bil z nami prav zadovoljen in bo tako prav vsem ostal ta lepi dogodek v nepozabnem s|>omimi. Ko je bilo te slovesnosti konec, sem pa moral kar hitro misliti dalie. Treba je bilo iti še v Cor-dobo, ki je pa še 400 km naprej pri SZ. Ker mi ni vlak prav služil, sem rajši vzel omnibus. ki ima mnogo bolj ugoden vozni red, pa tudi znatno nižie cene. Z nočjo — ob 8 — sem bil v Cordobi. 400 km smo prevozili v 6 urah in četrt. Tam me je čakal moj nekdanji sošolec France Bartol, doma iz So-dražice, ki je v Cordobi ravnatelj podružnice veletrgovine The Arnico. To podružnico je on ustanovil in jo tudi sedaj vodi v veliko zadovoljstvo te ameriške firme. Njegov gost sem bil torej. Ta moj prijatelj je potem, ko je dokončal študije na Dunaju, kmalu odhitel v svet. Tukaj je že 14 let. Njegova zgodba bi bila kaj zanimiva, kako je pričel s krampom, a danes dosegel prav odlično mesto. Oženil se je tukaj in je njegova žena iz prav odlične kordobske družine. Marsikaj sva si imela povedati oni večer. Saj se že lep čas nisva videla. V Codobi in okolici živi kakih 300 Slovencev. Tam je Kranjcev še največ. Mnogi fantje so iz Bele Krajine, mnogi iz loške doline, celo nekaj Ribničanov je. Delajo mnogi po kamnolomih, drugi pri tramvaju, eni pa tudi po kakih tovarnah. Srečal sem tudi Matevža Modica, po katerem me je pred davnim že povpraševal njegov brat. akademik. A mu nisem imel kaj odpisati. Tem potom pa bo zvedel o njem. da še živi. Njegov naslov pa je tale: M. M., Carpinteria m. Rio Ce-vallos, Cordoba, Argentina. Žal se mi je preveč mudilo nazaj v Buenos Aires. Obiskal sem na hitro, kolikor sem mogel naših najti, in v soboto zjutraj spet brzel nazaj v Rosario. Na potu sem prekinil vožnjo v Marcos Jua-res, kjer vodijo bolnišnico zagrebške usmiljenke. Med njimi sem dobil tudi slovensko spstro, doma iz Blok. Nepopisno so bile mojega obiska vesele. Saj do njih nikdar ne pride kak naš človek. Iz Rosarija dalje sem pa potoval spet z vla-| kom in sem bil ob 23. žo doma v svoji sobi, poln I najlepših vtisov in zanimivih spominov. Janez Hladnik. novica Koledar Sreda, 22. novembra) Cecilija, devica; File-eion, mučenec. Četrtek, 23. novembrai Klemen (Millvoj), papež; Felicita. Novi grobovi + V Podkrajn pri Velikih I.aščah je mirno V Gospodu zaspala gospa Marija žužek, mati g. kateheta Jožeta žužka v Kranju. Pogreb bo v četrtek ob pol 10 dopoldne v Dvorski vasi Firi Velikih Laščah. Naj ji sveti večna luč. Ža-ujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice — Poroka. Dne 10. t. m. sta se v Robu poročila g. Prosen Marijan, šolski upravitelj v Krvavih pečeh, in gdč. Mnlnhovsky llilda, učiteljica v Robu. Novoporočencema želimo obilo sreče! Kino Kodeljevo te/. 41-64 mmm Danes in jutri ob 8. uri Vesela glasbena komedija HUMORESKA SERMAN TH1NNIG (v dvojni vlogi) Zborovanje Kmečke zveze za celjski okraj Preteklo nedeljo je imela okrajna Kmečka zveza za celjski okraj svoj redni letni občni zbor. Zborovanje je vodil g. Pongrac Turnšek iz Polzele, udeležili so se ga pa poleg delegatov krajevnih Kmečkih zvez tudi senator g. Alojzij Mihelčič, hmeljarski nadzornik g. inž. Dol inar, šolski nadzornik g. Rusjan, kmetijski referent g. Sitar in drugi. Predsednik g. Turnšek je v svojem govoru podal poročilo o vzajemnem delovanju Kmetijske zbornice s Kmečko zvezo, zlasti o njenih naporih za pocenitev cementa, umetnih gnojil ter o drugih perečih vprašanjih. V imenu osrednje Kmečke zveze je spregovoril g. Bantan iz Ljubljane. Poudarjal je važnost poživitve organizacije Kmečke zveze v celjskem okraju, poročal o akciji za odškodnino vojaške uprave za živino v času orožnih vaj in o brezplačnem zdravljenju te živine. Na zborovanju se je posebno poudarila potreba tečajev, na katerih b'i se kmečki sinovi usposabljali za zdravljenje živine. Današnja draginja je prizadela tudi kmečko ljudstvo. S podražitvijo kmečkih pridelkov in živil kmet ni prav nič pridobil, ker so se istočasno po-dra/lii tudi vsi industrijski izdelki, katere potrebuje kmet. Posebne pozdrave so zborovalcem poslali d-legati okrajne Kmečke zveze v Laškem. V bodoče bosta organizaciji v ožjih stikih in je predvidena tudi okrožna prireditev. Na odbor-niški tečaj dne 14. dcccmbra še? je priglasilo več članov. Dne 10. dcccmbra bodo imele vse krajevne cdinicc svoje sestanke. Predavatelji so že določeni. Razpravljalo se je tudi o po- Jčaj plavite? V *Julru< od 10. novembra t. 1. sem slučajno bral, da je prof. dr. Anton Debeljak napisal med zelo lepimi besedami tudi tole: »Bo li kedaj v tako obupnih slučajih — (tako je napisano!) — dovoljena evtanazija; olajšanje umiranja z opojili?< Naj mi bo dovoljeno, ker je bilo javno povedano, tudi javno odgovoriti! Evtanazija je namreč slvar, o kateri se dn literarno želo napeto pisati. Toda o čem se literarno ne da pisati? V življenju je pa stvar nekoliko drugačna. Naj ne bo dr. Debeljak hud, ie. njegovi misli oporekam. S tem ni dolžno spoštovanje do njega prav nič prizadeto. Da se je g. profesor nekoliko pomolil, sem živ dokaz jaz! Morda me je Bog prav zaradi lega ohranil pri življenju, da sem lahko la dokazi1 Morda? Nič, domišljam si, da sem zaradi tega ostal živ, da bom ta živ dokaz! V avgustu leta 1033 sem namreč obolel, bil sem osem dni nezavesten in setn bil v bolnišnici do junija 1034. V maju 1034 so sklenili, da me prepeljejo na zagrebško kliniko. Teden dni smo razmišljali, bolje rečeno, so razmišljali, ali bi bila bolje zame vožnja po železnici ali z avtomobilom, ker je bilo sploh vprašanje, ali bom vožnjo prestal. Znanci so zmajevali z glavo ob tej misli, ta. in oni zdravnik je svetoval, naj me obdrže doma. češ nazaj bodo pripeljali mrliča. Naj nekoliko opišem svoje stanje! Izgubil sem ravnotežje, težko sem mislil, še težje govoril, roka mi je postala popolnoma hroma in zelo boleča, pitali so me, noga me je nepopisno začela boleti in vsi zdravniki so dejali, da se ne da odpomoči. Nisem smel gledali luči, nisem mogel pisati, nisem smel slišati šuma! Spremenil se mi je na nogi refleks v kontradiktornega, imel sem dvoje temperatur, videl dvojno, skratka: bil sem živ mrlič. Manj bi bil trpel, če bi mi bili roko in nogo odrezali. Tega živega mrliča so prepeljali počasi z avtomobilom na zagrebško kliniko pod strogim zdravniškim nadzorstvom. V juniju leta 1034 — torej čez mesec dni — sem lahko sam stopil na bolečo nogo in zalel dvigati hromo roko itd. Jeseni leta 1038 me je zelo prijel mraz in sem izgubil spanec, trk in postal strašno nemiren. Prepričan sem bil, da ne bom mogel nikoli več delati. V tem stanju bi bila smrt za človeka, ki ne more mirovali, oči-vidna rešnica. Delali nisem mogel in za več pisem sem potrebovat tri do šest mesecev, da sem jih dokončal in odposlal. Iti čez ceslo ali v družbo je bil ne-zmagljiv napor. To je trajalo do julija letos, takrat pa je vzkipelo in septembra sem lahko spet nastopil službo. Vidite, g. profesor, tako sem postal živ dokaz, da je Vaše naziranje v tem pogledu zmotno in hi me — uveljavljeno — spravilo v grob. Ne trdim, da bi bila za svet kakšna škoda, ie bi me ne bilo, a četudi bi ne bil umor v takem primeru po kazenskem zakonu kazniv, bi bil jaz vendar umorjen in družina brez rednika. Z odličnim spoštovanjem Narte Velikonja. trebi vodnih zadrug, ki bi skrbele in opozarjale oblast na potrebo regulacije liudinje in Voglajne, Bolske in drugih pritokov ter zlasti skrbele za vzdrževanje že opravljenih regulacij. Hmeljarski zakon mora stopiti v veljavo že letos. Mnogo je bilo govora o potrebni spremembi lovskega zakona. Izvoljen je bil končno odbor s predsednikom g. Turnškoin Pongracem na čelu; v odbor pa so bili izvoljeni še gg.: Ilebov Martin iz Creta, Gorišek iz Vojnika, Sitar iz Celja, Šumaj, dr. Zdruvko Kalan, Pri-slan iz Petrove, Goršck iz Frankolovega, An- tropa, inž. Doliuar in Dimec. ★ i— Občina Nova cerkev pri Celju je imenovala v svoji redni seji dne 19. novembra 1939 zaradi velikih zaslug za blagor občine senatorja Franca Smodeja, ki je naš bližnji rojak, in senatorja Alojzija Mihelčiča za častna občana. — Deputacija predstavnikov Zveze slov. obrtnikov in zborničnih svetnikov pri gospodu banu. Predstavniki obrtništva dravske banovine 60 dne 21.novembra intervenirali pri g. banu, kdaj dobi obrtništvo dravske banovine svojo zbornico, ter mu pri tej priliki obrazložili težko stanje slovenskega obrtništva ter krizo, ki je nastala v Zbornici TOI. Preračun Zbornice TOI je bil sprejet brez-razprave ln pristanka obrtnega odseka na plenarni seji. Vsled nastalega položaja 60 zaprosili g. bana, naj se čimprej izda uredba o ustanovitvi samostojne obrtne zbornice Gospod ban je deputaciji izjavil, da je uredba o zbornici pripravljena. Nastale so neke ovire, ki pa bodo v najkrajšem času odstranjene. Ob tej priliki je g. ban izjavil, da pozna obrtniški položaj in da od njegove strani ni nobenih zaprek. Deputacija se je gospodu banu za njegovo naklonjenost iskreno zahvalila. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj Še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Mednarodna avtomobilska cesta madžarska meja-Subotica-Belgrad bo v četrtek na slovesen način odprta. Slovesnosti se bodo udeležili predsednik vlade g. Cvetkovič, gradbeni minister g. dr. Miha Krek, prometni minister g. Beslič in minister g. Tomič. Slovesnost bo v Horgošu ob madžarski meji Tam bodo v kratkem začeli graditi veliko poslopje za carinarnico in obmejno policijo. Po slovesnosti na meji bo banket v Subotici. Predsednik vlade g. Cvetkovič bo imel v Subotici tudi politično konferenco. — Smrtna nesreča v gozdu. Iz Studenca pri Sevnici nam poročajo: V ponedeljek dne 20. t. m. je vozil posestnik Janez Kozinc iz Sv. Primoža stelijo iz gozda domov. Ker je bila pot prccej strma in viseča, se je voz nagnil in pokopal pod seboj komaj 27 letnega gospodarja in očeta dveh otrok. Na obupne klice njegove žene, so prihiteli sosedje in dvignili izpod voza nesrečneža, ki jim je pa že v rokah izdihnil. Ogrodje voza mu je zlomilo tilnik. Z nesrečno družino sočustvuje vsa okolica. Točno pred letom, prav na ta dan, se je prav na isti način smrtno ponesrečil tudi posestnik in oče peterih otrok, I. Marušič iz Brezovega. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti bole/.tiim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Številne nesreče na cestah. Ljubljanska bolnišnica je zopet prejela nekaj ponesrečencev, ki so večinoma vsi žrtev cestnega prometa. Tako je padel s kolesa včeraj dopoldne delavec Andrej Lovše iz Zgornjega Kašlja. Dobil je notranje poškodbe. — Z Bohinjske Bele so prepeljali v Ljubljano 18-letnega Jožeta Novaka, ki je prav tako padel s kolesa in se potolkel do nezavesti. Tudi ob sprejemu v ljubljansko bolnišnico je bil zaradi hudih notranjih poškodb še vedno v nezavesti. — Na cesti pa je padel 56-letni kurjač Istenič Tomaž iz Hrastnika in je bil zaradi notranjih poškod prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — Pogreša se od petka 17. novembra zvečer gospa Angela Perpar iz Ljubljane. Domneva se, da je v duševni zmedenosti zašla v vodo. Perparjeva je visoke, šibke postave, črno oblečena in v črni pleteni jopici. Ima črne nogavice in je brez čevljev. Na roki ima poročni prstan. Ce bi jo kje našli, naj sporoče na naslov: Perpar, Ljubljana, Hradeckega cesta 37. — Parfum ohrani svojo vonjavo, ako negujete telo b 8AN0PED0M1 Sicer pa se pomeša t neprijetnim duhom po potu in smrdi! Glavna zaloga za SANOPED: droge-rija Jančigaj, Ljubljana. Krekov trg. — Spoznana utopljenka. Dne 14. novembra ie Sava naplavila truplo neznane utopljenke, ki so jo pokopali pri Sv. Heleni. Truplo jc priplavalo po narasli Ljubljanici v Savo. Orožniki v Vevčah so sedaj ugotovili, da je bila utopljenka Frančiška Gregorič z Drenovega griča pri Vrhniki. — Nesreča pri streljanju. Alojzij Hribar, 19 let stari posestnikov sin iz Hrastnika je preteklo nedeljo z drugimi fanti streljal iz mož-narja. Ko pa se je sklonil tik nad možnar, se je prezgodaj vnel smodnik in naboj je Hribarju udaril v obraz ter obžgal lice in poškodoval tudi oči. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Jabolka sta rabutala. Brata Tone in pa T.ojze iz Topola sta neko temno noč v septembru vzela 2 vreči in odšla na vrt Janeza Vidmarja v Begunjah pri Cerknici. Začela sta tresti najboljša jabolka in sta jih natresla okoli 30 kg, ko ju je zasačil Vidmarjev sin in prijel I^ijzeta za vrat. Medtem pa je Tone potegnil samokres iz žepa in dvakrat ustrelil v zrak, da bi tako preplašil Vidmarja. Lastnik Vidmar ni predlagal kazenskega progona zaradi jabolk. Obtožena pa sta bila v glavnem zaradi orožja in strelov. Tone je bil za orožje in strele obsojen nn 3 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Obtožba proti Lojzetu pa je bila zavrnjena, ker ure za tatvino življenjskih potrebščin in ni Vidmar sodišču predlagal kazenskega progona proti Lojzetu. — Ponaredili pobotnico za 180 din in krivo prisegli. V sedanji moralni razrvanosti ni nič čudno, da mnogi ljudje brez strahu in brezvestno krivo prisegajo, in ne mine teden, da bi mali kazenski senat ne sodil kakega krivo-prisežnika. Včeraj je bila daljša razprava proti trem obtožencem, od katerih je bil France Dc-bevec, posestnik iz Cerknice, obtožen ponarejanja podpisa na pobotnici za 180 din, brata Tone in Janez žužek, oba iz Brloga pri Velikih Laščah, pa krjvoprisežništva. Cerkničar, Jaklič je tožil Franceta Debevca na plačilo zneska 180 din pri okrajnem sodišču v Cerknici. Tam sta brata Žužka prispgla, da je Jaklič prejel denar in da je podpisal pobotnico v njiju navzočnosti ter sta se sama podpisala kot priči na pobotnici. Pravda se je dolgo vlekla. Zadeva sama pa datira še iz leta 1933. Naposled je pa cerkniški sodnik na podlagi ugotovitev izve-denca-grafologa, ki je izjavil, da je Jakličev podpis na pobotnici ponarejen, odstopil zadevo državnemu tožilstvu, ki je sedaj vse tri pokli-culo na zatožno klop. Vsi trije možakarji so zanikali krivdo in zatrjevali svojo nedolžnost. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Bajko Lederhas. pa jili je obsodil, in sicer: Francetu Debevca zaradi ponarejanja Jakličevega podpisa na 3 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, oba brata Toneta in Janeza žužku pa zaradi krive prisege, vsakega na 3 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic, pO cbJzMfi * Železničarji zahtevajo povišanje draginjskih doklad. V Sarajevu je bila te dni konferenca oblastnih uprav železničarskih združenj, na kateri je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo železničarji, da takoj stopi iz veljave uredba o zmanjšanju osebnih in družinskih draginjskih doklad državnim uslužbencem in upokojencem in da se sprejme nova uredba o povišanju draginjskih doklad, ki naj odgovarjajo povečani draginji. Dalje zahtevajo v resoluciji, naj imajo železničarji brezplačna stanovanja, v kolikor jih je na razpolago, ako pa |ih ni, naj se jim izplačuje posebna stanarina. * Pogozdovanje dalmatinskih goličav. Na Mo- sorju v Dalmaciji je bil te dni gozdni dan, ki ga je priredil banovinski odbor za pogozdovanje goličav. Saditve drevesc so se poleg šolskih otrok, planinskega društva udeležili tudi vojaki teT večje število meščanov in kmetov. Saditev je trajala od jutra do opoldne in 60 v tem času posadili več tisoč mladih borovcev. Gaj, ki so ga s tem posadili, 6e bo imenoval Gaj dr. Ante Trumbiča. * Hudo neurje na morju. Od nedelje popoldne je vladalo na Jadranskem morju — tako poročajo iz Splita— hudo neurje, ki je doseglo višek ponoči. Divjal je močan veter, ki je ponekod dosegel brzino 100 kilometrov na uro. Zaradi neurja je moral oceanski parnik »Neptunia«, ki je * nedeljo zvečer na svoji redni poti v Južno Ameriko priplul v Split, zapluti v 6everno splitsko pristanišče, ker na mestu, kjer običajno pristaja, zaradi viharja ni mogel ukrcali potnikov. Po tudi v severnem splitskem pristanišču je šlo ukrcavanje težko od rok. Trajalo je tri ure, da so splavili na ladjo vseh 37 potnikov, ki so čakali v Splitu. Vsi parniki lokalnih zvez so imeli občutne zamude. — Iz šibenika poročajo, da je na vsem področju Severne Dalmacije zavladal precejšen mraz z dežjem in 6negom. Morje jc zelo razburkano in otežkoča plovbo. Obronki Velebita in Dinare so pokriti s snegom, ki še zmerom naletava. * Nevesta pobegnila pred poroko. Preteklo nedeljo bi 6c morala poročiti 18 letna delavka Anica Krmpota z Bojom Boškovičem, mehanikom v tovarni letal »Zmaj« v Zemunu. Anica Boškoviča ni marala, čeprav je bil miren tih človek in zelo dober delavec. Šele na prigovarjenje svojih staršev se je udala. Vse bi šlo v redu, da se ni pojavil neki lepi skladiščnik pri tvrdki, kjer je bila Afiica zaposlena. Ko so bile že vse priprave za poroko končane, je Anica nenadoma izginila. Z njo je iz; ginil tudi lepi skladiščnik, z njim pa tudi avto tovarne, v kateri je bil zaposlen. Avtomobil pa je skladiščnik vzel z dovoljenjem lastnika, ki mu je dal osem dni dopusta. Po osmih dneh se bo skladiščnik gotovo vrnil, z njim pa Anica kot njegova žena. * Huda motociklistična nezgoda v Hercego. vini. Na cesti Mostar—Bijelo Polje se je v nedeljo pripetila huda motociklistična nezgoda, ki je zahtevala življenje pisarja tobačne tovarne Joža Stojčiča. Stojčič se je popoldne z motornim kolesom, na katerem je sedel zadaj njegov prijatelj Simon Bašič, odpeljal iz Mostarja proti Bijelemu Polju. Na cesti pa se je motorno kolo z vso silo zaletelo v kmečki voz. Stojčiču je oje voza predrlo prsni koš in je bil na mestu mrtev. Bašič pa je odletel z motornega kolesa nekaj metrov daleč in obležal na ce6ti s smrtnonevarnimi poškodbami. * Vagon orient-expresa v plamenih. V noči od pretekle sobote na nedeljo se je med Slavonskim Brodom in Vinkovci vnel vagon orient-expresa. Ogenj je pravočasno zapazil neki progovni nadzornik. Vlak 6e je ustavil, nakar so ogenj pogasili. Ogenj je najbrž povzročil kratek stik. Vlak je imel zaradi tega seveda precejšnjo zamudo. * Ropar dušil ženo v postelji. V stanovanje vdove Balenovič v Slavonski Požegi ee je ponoči priplazil neznan človek. Zunaj se je sezul, odložil suknjo in čepico. Neopažen je prišel do postelje, kjer je spala vdova. Začel jo je dušiti. Vdova je zakričala na pomoč, ropar pa ji je dejal, naj nikar ne kriči, ker ji itak nihče ne more pomagati. Njen krik 60 pa slišali sosedje in hiteli vdovi na pomoč. Ropar je pobegnil in v hitrici pustil svoje čevlje, 6uknjo in čepico. Policija je ugotovila, da je ropar brezposelni delavec Tomo Pavlovič. Vdova je pred dnevi prodala svinje in je imela denar doma, zakar je ropar gotovo vedel. Ze lani je vdovi na podoben način izginil denar, ki ga je izkupila za 6vinje, pa takrat vlomilca niso mogli najti. * Podganji strup namesto soli. V vasi Voča-nici, pet kilometrov od Novske, sta umrli dve osebi po uživanju zastrupljene hrane, tri osebe so pa hudo obolele O tem dogodku poročajo: Pretekli petek so imeli v hiši kmeta Karla Duzanoviča večja domača dela, pri katerih sta pomagala tudi Karlov brat Peter in nečak Mijo, sin drugega Karlovega brata Antona. Kmalu po kosilu, ki je obstojalo iz prekajenega svinjskega mesa, sira in kruha, so vse, ki so jedli napadle slabosti. 24 letni Mijo Duzanovič in njegov stric Karlo Duzanovič sta ponoči umrla Stanje Petra Duzanoviča je zelo resno, medtem ko sta gospodinja in njena sestra izven nevarnosti. Preiskava doslej še ni mogla ugotoviti vzroka tega žalostnega dogodka. Sodijo, da je gospodinja Reza Duzanovič pri pripravi jedil namesto soli, pomotoma vzela podganji strup. Ni pa tudi izključeno, da gre za zločin. * »Pojedli smo pečenke, glave pa pustimo vam.« V vasi Štefanec v varaždinskem okraju so zabeležili v enem mesecu okrog petdeset vlomov. Kmetu Špirancu so tatovi odnesli v nedeljo ponoči poleg drugega tudi petdeset komadov cazne perutnine. Naslednjo noč so vlomilci ponovno obiskali Špirančevo hišo, vendar topot niso ničesar odnesli, ampak j>rinesli 26 glav od puranov in jih obesili na vrvico, ki so jo potegnili čez dvorišče. Pustili so tudi listek, na katerem je bilo napisano: »Pečenke emo pojedli, glave pa pustimo vam,« Neki kmet iz sosednje vasi je ponoči, ko se je vračal domov, opazil tri moške, ki so nosili plen, pa 6e jih ni upal ustaviti, ker so bili oboroženi. * Zverinski zločin mož« nad ženo. V vasi Dol-njaku pri Glini je kmet Stcpan Krkač izvršil nad svojo ženo strahovit, naravnost zverinski zločin. Krkač se je nedavno oženil z mlado Lujo, ki je bila najlepše dekle v vsej vasi. Ta lepota pa je Ljubljana, 22.novembra Gledališče Dramai Sreda, 22. novembra: »Striček Vanja«, Red A. — Četetek, 23. novembra: »George Dan-din«. Premiera. Premierski abonma. — Petk, 24. novembra: Zaprto. — Sobota, 25. novembra: »Številka 72«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 26. novembra ob 15: »Emil in detektivi«, Mladinska predstava. Premiera. Izven. Opera; Sreda, 22. novembra: »Kjer Skrjanček žvrgoli«. Red Sreda. — Četrtek, 23. novembra: »Sabska kraljica«. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča. — Petek, 24. novembra ob 15: »Wert-hcr«. Dijaška predstava. Gostovanje Josipa Gostiča. Globoko znižane cene. — Sobota, 25. novembra: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Sreda, 22 nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Po daljnih krajih (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 šlagerje in pesmi poje g. Mirko Jelačin, pri klavirju g. prof. P. šivic — 14 Poroč'1a — 18 Mladinska ura: A. Adamič: Blaž Kocen, slovenski zemljepisec; poučna igra (izvajajo člani radijske igr. družine) — 18.40 Narodna in državna zavest (g. Fr. S. Finžgar) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Pomen lesa za slovensko gospodarstvo (g. urednik Potočnik Drago) Ljubljana — 19.40 Objave — 19.50 Fotografiranje v naravnih barvah (g. Fr. Bajd) — 20 Orgelski koncert (msgr. Stanko Premrl) — 20.45 Zbor praških učiteljev (plošče) — 21.15 Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Tamburaški orkester (A. Kar-iuelj). Prireditve in zabave Prosvetno društvo Trnovo priredi v sredo 22. novembra ob 20 v društvenem domu Karunova ul. 14, III. prosvetni večer, kateri je posvečen našim izseljencem in na katerem bo imel predavanje g. Miklič Rado pod naslovom »Z doma v tujino za kruhom«. Drevi ob 20 je v Delavski zbornici krstna predstava Mrakove meščanske tragedije »Stari Rimljan«. Nosilec naslovne vloge in režiser je av--tor 6am. Vsled vsesplošnega zanimanja prosimo občinstvo, da si oskrbi vstopnice v predprodaji pri blagajni v veži Delavske zbornice od 10 do 13 in od 15 do 17 ter eno uro pred predstavo. Predavanja V Rokodelskem domu bo predaval v 6redo, 22. novembra ob 8 zvečer g. dr, Ignacij Lenček, univerzitetni profesor. Bežigrajsko prosvetno društvo ima III. j>ro-svetni večer v četrtek, dne 23 novembra 1939 ob osmih zvečer v Mavričcvi dvorani. Predava Velka-vrh Stanko: Slike iz vojske. Vsebina bo zelo zanimiva. Francoski institut v Ljubljani opozarja na francosko literarno predavanje, ki bo v četrtek, dne 23. t. m. ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu, Predaval bo g. prof. Jean Lacroix. Naslov predavanja: »Charles Pdguy« Vabljeni. Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana-mesto bo v sredo dne 22. t. m. ob 19 v kemijski xlyorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici predavanje: »O jesenskem delu na sadnem drevju«. Predaval ho znani strokovnjak gosp. nadzornik Josip Strekelj. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost. Sentpeterska prosveta. Drevi ob 8 predava odvetnik Miloš Stare: O propagandi v naši službi. Udeležite se polno številno. ' Sestanki Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob osmih redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljenil Mladci F. O. Sv. Peter imajo danes ob 18 45 sestanek v društvenih prostorih. Pogovorili se bomo zaradi telovadbe. Vsi in točno. — Vodja. Naše dijastvo Kongregacija za akademičarke prične s svojimi sestanki v sredo, 22. novembra, ob četrt na 8 zvečer v frančiškanski kapeli. Iskreno vabljene! Lekarne r Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta. bila za dekle' usodna, kajti neprestano so jo zalezovali fantje in možje, mjene prijateljice pa so bile ljubosumne nanjo. Ko se je poročila 6 Krka-čem, je mislila, da bo teh zadev konec. Toda v tem se ie motila. Krkač je bil zaradi njene lepote silno ljubosumen in «i je 6talno očital nezvestobo, čeprav je bila Luja poštena tako pred kakor tudi v zakonu. Letošnjo jesen so Krkača poklicali k vojakom. Preden je odšel, je dal svoji ženi denar, jo opomnil, naj 6e medtem lepo vede in naročil, naj dobro gospodari, Luja se je točno držala njegovih navodil. Delala je od zore do mraka in se ni z nikomer sestajala, toda kljub temu je zavist nad njeno lepoto skovala po vasi govorice, da ima Ljubčka, Čez mesec dni se je Stepan vrnil demov in zahteval od žene denar. Nekaj dni se je Luja izgovarjala, slednjič pa je priznala, da je denar nekam posodila in da ga dobi v nekaj dneh nazaj. Stepanu pa je na vasi nekdo pripovedoval, da je Luja dala denar ljubčku. Ve6 srdit od ljubosumnosti je od nje zahtevai pojasnilo zaradi tega, toda žena je molčala, Zaradi tega jo je začel divje pretepati. Nekaj dni se je to ponavljalo. V nedeljo pa je Stepan spet pobesnel, strgal z žene obleko in jo privezal golo na tram, Nato ji je pričel s kuhinjskim nožem rezati kožo s hrbta. Ko je žena po eni uri padla v nezavest, je mislil, da je mrtva, ie poklical kmete ter jim povedal kaij je storil. Toda žena je bila še živa, zato so jo odpeljali ▼ bolnišnico v Petrinje. V bolnišnici neprestano p*" navija in prisega, da se možu ni nikdar izneveril«. Njeno stanje je zelo težko. Zverinskega moža eo orožniki izročili sodišču. Anekdota K staremu Hermu, slavnemu berlinskemu zdravniku, je prišel neki človek, ki je z dinami-tom razstreljeval skale, da bi ga pregledal. »Oho,« pravi zdravnik, »vi imate pa zelo nevarno delo.< »Še bolj nevarno kakor je Vaš poklic,« je odgovoril bolnik. »To je pa že nekoliko pretirano,« pripomni zdravnik. »Prav nič, gospod doktor. Ce Vi zagrešite napako, lahko daste svojega pacienta pokopati, če pa jaz naredim napako, moram dati sebe pokopati.« V. -utl. »si. ju v dne 22. novembra 1939. Stran 1 p L1UBIUNA Delo odbora za pobijanje draginje Po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije je bil tudi v Ljubljani osnovan odbor za pobijanje draginje, ki se je konstituiral takole: predsednik višji mestni vet. svetnik g. Alojzij Rigler, načelnik mestnega mestnega tranega in veterinarskega oddelka, ki v odboru zastopa upravno oblast; podpredsednik g. prof. Vojteh štrukelj, ki zastopa stanovanjske najemnike, njegov namestnik g. prof. Leopold Andree, člani odbora so pa gg.: Franc Novak, trgovec z manufakturo na Kongresnem trgu 15, kot zastopnik trgovcev, njegov namestnik Ani. Verbit, trgovec v Stritarjevi ulici; Ivan Silvester, poslovodja I. delavskega konzum-nega društva, kot zastopnik potrošniških in na-bavljalnih zadrug, njegov namestnik Emil Klebl, višji kontrolor direkcije drž. železnic; stavbenik Ivan Ogrin, kot zastopnik proizvajalcev (obrtnikov in Industrijcev), njegov namestnik pekovski mojster Karel Vidmar s Ceste 29. oktobra, nadalje še kot zastopnik potrošnikov višji kontrolor dir. drž. železnic Emil Klebl in njegov namestnik Josip Luschiltzky, inšpektor dir. drž. železnic. V odboru so torej zastopani vsi krogi, ki jih zahteva uredba. Doslej se je odbor sestal na dveh sejah in razpravljal o tekočih zadevah. Med drugim je odbor ugotovil, da zadnje čase v Ljubljani ni prišlo do občutnejše podražitve, razen pri nekaterih predmetih, ki jih uvažamo. Odbor je mnenja, da se val draginje začenja pri industriji in veletrgovini in ga je zato treba zajeziti že pri teh izvirih. Poleg tega je pa potrebna najnatančnejša pažnja, če bi se kje pojavila verižna trgovina. Proti tej nevarni bolezni gospodarskih razmer bo mogoče doseči že več uspeha tudi v Ljubljani. Proti prikrivanju in kopičenju blaga so prihajale na odbor sicer pritožbe in razne domneve ter namigavanja, vendar je bila pa ogromna ve-., čina teh pritožb brez konkretnih in zanesljivih podatkov, povrh so bile pa prav vse anonimne. Odboru je bilo mogoče vsebino teh pritožb upoštevati, seveda samo za smernice svojega dela, pri tem je pa odbor moral zavzeti načelno stališče, da anonimnih vlog ne more obravnavati kot zanesljive ovadbe. Zato je ta sklep objavil tudi v ljubljanskem dnevnem tisku in povabil vso javnost, naj mu pri delu pomaga s konkretnimi podatki. Navzlic temu povabilu pa doslej odbor še ni dbbil prav nobene prijave s točnim podpisom in naslovom pritoževalca. V smislu uredbe o pobijanju draginje ln brezvestne špekulacije in po intencijah odbora tržni organi pregledujejo vse trgovske lokale, če imajo predpisane cenike. Toda v zadnjem času je pobijanje draginje prevzela uprava policije, ki komisijsko pregleduje in ugotavlja zaloge veletrgovin. Pri ogledu komisija pregleda zapisnike prostih trošarinskih skladišč in na tej podlagi ugotavlja zaloge blaga. To komisijsko kontrolo opravlja državna policija skupno s predsednikom odbora za pobijanje draginje. Ker so bile pa pri pregledih ugotovljene tudi nepravilnosti poslovanja, je uprava policije uvedla postopanje proti nekaterim trgovcem, ki bodo izročeni sodišču. Zadnje dni so se pričele razprave o draginji tudi v časnikih, ki vsak dan objavljajo večje in krajše članke ter naj raznovrstne jše notice ter kažejo, kako se javnost zanima za naraščanje cen. Naši dnevniki zvečine opozarjajo tudi na prave vzroke podražitve posameznih predmetov in pomirljivo vplivajo na javnost, ki večkrat po krivem dolži ta ali oni stan. Nezadovoljnost konzumentov se je obrnila tudi proti podražitvi krompirja, fižola in sploh proti vedno višjim cenam kmetijskih proizvodov. Ker pa te pridelke pridela kmet na svojih posestvih, glede kmetijskih pridelkov ni mogoče postopati po uredbi o pobijanju draginje. Tu se je torej izkazalo, da je uredba pomanjkljiva. Prav tako pa cen ne bo mogoče znižati toliko časa, dokler ne bo rešeno vprašanje izvoza in ne bodo urejena razna devizna vprašanja, kar pa seveda ne spada niti v delokrog odbora zoper draginjo, niti v delokrog mestnega poglavarstva. Kar se tiče pregledov lokalov, bi bilo" pač umestno, da bi se pri mestnem zaščitnem oddelku ustanovile posebne komisije, ki bi bile sestavljene iz juristov ln uradnikov s trgovsko izobrazbo. Te komisije naj bi skupno z zastopniki policijske uprave pregledovale tovarne ln trgovine. Pri vsem tem pa moramo pripomniti, da so naloge odbora zoper draginjo zvezane z izredno veliko odgovornostjo in je potrebno pred morebitnimi kaznimi vedno ugotoviti krivdo z vso zanesljivostjo. Najvišje načelo tega odbora je pravica in blaginja tako konzumenta kakor producen-ta. Da pa ne bi imela ta ali ona stran kakršne koli škode, odboru prav to načelo naklada največjo obzirnost in natančnost. Zato tudi ne more takoj na dan s svojimi ugotovitvami, temveč se mora o krivdi tega ali onega šele prepričati s čim najbolj obzirno in najmanj razburljivo preiskavo, ker bi prenagljena odločitev in prestrogo postopanje lahko silno škodovalo tudi popolnoma nedolžnemu, ker bi mu že sama taka preveč očitna preiskava vzela dober glas. V odboru so zastopani vsi krogi prebivalstva in smo zato trdno preričani, da se zastopniki konzumentov in producentov iz vse Ljubljane gotovo tudi zavedajo velike svoje odgovornosti za ugled Ljubljane. Razsodni občani so torej gotovo zadovoljni s sedanjim tihim in obzirnim delom odbora, ker nikdo ne želi, da bi zaradi kakega večjega ali manjšega grešnika, če bi raztrobili njegove grehe po vsem svetu, trpel ugled vseh ljubljanskih gospodarskih krogov in bi zaradi izgube dobrega glasu Ljubljane imelo škodo vse ljubljansko prebivalstvo. časnikarski koncert bo tudi letos 1. decembra v veliki dvorani na Taboru Opozarjamo na to prireditev radi njenega pestrega, umetniškega sporeda in njene socialne svrhe. TARANTELA KINO SLOGA., tel. 27-30 Predstave ob 16., 19. In 21.15 ur: za koncert Mainardija v Ljubljani veliko zanimanje, saj so čelistični koncerti v našem mestu precej redki Izvajal bo dela Boccerinija, Bacha, Schu-manna, Roeellinija in Caeelle ter dve svoji skladbi. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice Začetek koncerta ob 20. 1 Pojasnjena skrivnost požara. Pred nedavnim se je ponoči vnelo skladišče piva v Šiški last g. Zupana. Prvi videz je bil ta, da je skladišče na dvorišču v Frankopanski ulici postalo žrtev ognja, ki je bil podtaknjen. Razpisana je bila tudi nagrada 7000 din za tistega, ki bi našel požigal-ca. Policija je sedaj ugotovila tako po preiskavi kakor tudi po pričah, ki so začetek požara videle, pa same niso mogle priti na dvorišče in gasiti, da je ogenj nastal le po naključju. Vzrok ognja je bil zabojček pepela, katerega je sosedna stranka odložila ob skladišču. Pepel še ni bil popolnoma ugašen in je v noči razpihan po vetru povzročil, da se je najprej vnel leseni zaboj, zatem pa 6tena skladišča. Po sledovih je razločno videti, kako je ogenj prešel iz zaboja na skladišče. Požar je torej nastal, kakor večina požarov, saj je znano, da neprevidnost s pepelom in premajhna pazljivost pri graditvi dimnikov, povzroči največ požarov. 1 Postopale pošiljajo ii Ljubljane. Zadnje dni je ljubljansko policija izgnala iz Ljubljane nad deset postopačev, ki so brez posla pohajkovali po ulicah, nadlegovali pešce in pritiskali kljuke, pri tem pa oprezovali, če bi morda mogli kje tudi kaj odnesti. 1 Električni tok mu je obigal prste. V Bogi-šičevi ulici za Obrtno šolo je včeraj popoldne imel opravka na novi stavbi 24 letni elektrotehnik Marjan Marvin. Ukvarjal se je z montažo električne napeljave in je pri tem po nesreči prijel za nezavarovan električni vod. Močan električni tok mu je obžgal desno roko in prste, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. 1 Huda prometna nesreča. Snoči sta se okrog pol 6 peljala t motociklom po Masarykovi cesti mehanik Ivan Krušcc, doma iz Tacna in zaposlen pri garaži »Lojze« na Miklošičevi cesti, in mizar Emil Koprivnikar, doma lz Litije. Po nesrečnem naključju sta se pri izogibanju s precejšnjo naglico zaletela ob rob hodnika za pešce pred kavarno Miklič. Odletela sta z vso silo po tleh in se hudo potolkla posebno po glavah. Nezavestna so oba prepeljali reševalci v bolnišnico, kjer je prvi prišel k zavesti čez eno uro Krušec, dočim je njegov tovariš še naprej v nezavesti. Najnovejša poročila Razkritja o monakovskem atentatu miffliiiiiiiiiii III.............................. Bolnišnica na Studencu začasno rešena i Ljubljana, 21. novembra. > Poročali smo že, v kakšno stisko je zašla bolnišnica za duševne bolezni na Studencu in v Ljubljani. Do zadnje pare je izčrpala, vse kredite za prehrano, tako da so zadnje dni dobivali bolniki le nepopolne obroke. Mesa, mleka in kruha že ni bilo več in te dni bi bila uprava bolnišnice prisiljena, da začne izpra-znjevati bolnišnico, če ne bi v zadnjem trenutku prišla rešitev. Pristojna ministrstva v Belgradu so namreč določila, naj se od dovoljenega kredita 400.000 din, izplačanega na račun anuitet zavoda, začasno porabi 100.000 din za prehrano. Včeraj je prišlo telefonsko obvestilo o tej odločitvi na finančno direkcijo v Ljubljani. Predlog o priznanju 10% zadržanega kredita za prehrano pa v celoti na vseh pristojnih mestih še ni rešen. Vendar je upravičeno upanje, da bo tudi to vprašanje tako rešeno, kakor zahtevajo koristi bolnikov in zavoda. S sedaj dovoljenimi 100.000 din bo zavod mogel sha- i'ati kvečjemu 14 dni. Saj velja prehrana bolni-ov in osebja na,dan okrog 7000 din. Čez štirinajst dni bo zavod spet v podobni stiski, kakor je bil dosedaj, vendar je uprava poskrbela od svoje strani vse, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Do konca preračunskega leta potrebuje bolnišnica samo za prehrano bolnikov in osebja okrog 700.000 din. Ker tudi vseh 10% zadržanega kredita ne bo zadoščalo, saj znašajo le okrog 300.000 din, bo treba najti še druge vire, da se zavaruje prehrana bolnikov in osebja. Zanimivo je, da se take težave glede prehrane bolniškega osebja v večji ali manjši meri pojavljajo skoraj vsako leto, odkar je 1. 1930 prevzela bolnišnico država. Kakor čtijemo, grozi Fodobna stiska tudi splošni bolnišnici v Ljub-jani, ki bo čez dober mesec prav tako že do skrajnosti izčrpala vse kredite za prehrano bolnikov in osebja. Upajmo, da bodo do tedaj potrebna denarna sredstva za prehrano že zagotovljena. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Reg po min. soo. pol. In n. tdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. 1 Maša zadušnica za pok. gospo Hedvigo Di-trlch se bo brala v četrtek, dne 23 t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja. 1 Krščansko žensko društvo priredi danes 22. novembra ob pol 4 v srebrni dvorani Uniona društveni družabni 6e6tanek. Članice vljudno vabljene! 1 Poskus komunistične demonstracije na univerzi. Včeraj se je zbrala v avli univerze skupina 30 levičarskih akademikov, ki je po nekem slugi univerze dala zapreti glavna vrata in počakala, ko so se akademiki vračali « predavanj, da bi priredila politično demonstracijo. Govoriti je začel akademik Bagar, ki je začel protestirati preti nekaterim aretacijam levičarjev, ki so sNa divjega petelina«. Franc Rupnik je napisal zgodovinski članek o naselitvi ljudstva ob Gorenji Idrijci in v okolici Cerkna. Rado Bednarik pa je prav tako živahno podal sliko Gorice »iz nekdanjih starih časov«, namreč iz časa ustanovitve goriške škofije ter borbe med katoličani in luterani na podlagi arhivov v Ljubljani in Vatikanu: dalje o Judih in visokih obrestih ter sploh o Goriški deželi. Posebno zanimive so zgodovinske slike, ki so priložene. Andrej Miklavčič opisuje lov na polhe v notranjskih gozdovih, ki seveda ni brez veselih lovskih zgodb. Kratek in ljubek je članek o velikonočnih običajih v Brdih. Dr. Ivan Tul piše o »torklji in torkljarjih«, kar je goriški izraz za oljarne in oljarie. Pavel Petričič piše o Stari gori pri Čedadu. Dr. Ivan Tul pa o Koštaboni pri Kopru. J. Langerholz črtica Četrta zapoved poživlja gradivo. Sledi nekaj anekdot »iz živalskega življenja«. Prešernovi rojstni hiši je posvečen lep članek, ki ga spremlja Jakčeva podoba hiše ter Prešernov sonet Vrba. Stanko Andrejevič je napisal »Pismo« o storijah svoje vasi. Anton Komar (pokojni Vadnal) je prišel v Koledar s svojo sočno prigodbo o Ižancu in dečku Trohi »Ne cvili več«. Nekrolog je dobil Ignacij Leban, batujski župnik. Fr. Premrl je prevedel iz nemščine zgodbico »Deklica z venčkom«. S prisrčnimi besedami se Koledar spomin ia pisatel ja Venceslava Beleta, ki zdaj počiva pri Šempasu. Prav umestna je njegova »Pesem o nebeških vrtovih«, v katerih sedaj tudi počiva. Potopis predstavlja članek deklica na ledu v Belem morju. Zdravnik opisuje vnetje slepiča, narodni gospodar dr. Teofil Simčič pa razlaga novi zakon o socialnem zavarovanju. Drobiž zaključuje bogato gradivo Koledarja, ki ga krase tudi lepe pesmice, povečini plodovi Lj. Š. (Božični sonet, Meditacija), pa tudi Stenka Andre-jeviča (Težki čas) ter Ljubke (Na očetovem grobu). Koledar je zelo raznovrsten ter bo lep priročnik slovenskemu človeku na poti skozi vse leto. 2. Druga knjiga ima naslov »BlagovesU ter je zdaj izšel nje prvi del. To je iivljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, opisano z besedami štirih evangelistov. V uvodu podaja prireditelj glavne misli o štirih evangelistih ter o evangeliju kot knjigi, kjer so podane zanesljive priče zgodovinskih dogodkov, obenem pa je tudi knjiga navdihnjena od sv. Duha. Že pokojni msgr. dr. Josip Ličan je želel imeti knjigo, kjer bi bilo življenje Kristusovo prikazano samo z evangeljskimi besedami ter lepo kronološko razvrščeno po dogodkih življenja. Toda on tega dela ni dopolnil. Sedanji prireditelji so vzeli za podlago najnovejši cerkveno odobreni prevod sv. Pisma, kakor ga je izdal ljubljanski ordinarium ter so tako napravili lepo montažo Jezusovega rojstva in mladosti ter njegovega javnega delovanja. Knjiga je sestavljena iz samih svetopisemskih besed, tiskanih tako, da se sv. Pismo lahko natančno citira (s številkami izvirnih vrstic v oklepajih) ter samo z najpotrebnejšo razlago temnejših mest. Ko bo izšel tudi drugi del, bodo imeli goriški Slovenci pri roki celotni življenjepis Jezusov po besedah svetega Pisma, urejenega kronološko in enotno, ne da bi se posamezni dogodki ponavljali. Zelo lepa zamisel in potrebna za poživitev religioznega duha. 3. Tretja knjiga je ponatis slovenskih klasičnih kmečkih novel Janka Kersnika: Testament ter Kmečke smrti. O vsebini te knjižice, ki je znana že vsakemu srednješolcu prav tako kot vsakemu slovenskemu ljubitelju povesti, ne moremo sedaj izgubljati besed. Veseli sino samo, da so prireditelji izbrali te povestice, ki so gotovo boljše kot so bile lansko leto Pavline Pajkove. Obenem pa s takim ponatiskovanjem slovenskih klasičnih del navezujejo na tradicijo, in to na našo najboljšo književno tradicijo. Zaključne besede o pisatelju pridejo prav vsakemu, ki se hoče bolj seznaniti s slovensko književnostjo in s slovenskimi pisatelji starejšega rodu. 4. Za slovenski trg zanimiva je četrta knjiga Napoleon, ki jo je spisal Matija Novak. V njej je na 72 straneh, tiskanih v dvostolpcih, opisano življenje velikega osvajevalca Evrope Napoleona od rojstva in prvih nastopov na Korziki do najvišje slave in propada ter smrti na otoku sv. Heleiie. V zadnjem poglavju je prikazan njegov pomen za usodo 19. stol. ter njegovo veliko dejanje, ko je prinesel v Evropo novega duha, ki je bil temelj Evropi prav do konca vojne. O narodnosti Napoleonovi pa ne pripušča nobene debate, kajti gotovo je, da je bil Italijan, tudi če je bil francoski cesar. Knjiga je v dobi novih »napoleonov« zanimiva. 5. Kot zadnja knjiga pa je dodana za mladino slikanica znanega G. T. Bolmana: »Poredni Bobu, ki kaže dogodivščine pametne in prebrisane opice Bobi, ki bo gotovo spravila otroke v smeh in jih vabila k branju. Po vsem tem je letošnja žetev goriške Mohorjeve družbe lepa in raznovrstna ter ji moremo želeti le čim večjega razmaha in razvoja. td »Dom in svet« št. 9 Novembrska številka Doma in sveta, ki mu je vinjete naslikal slikar Miha Maleš, ima naslednjo vsebino. Na uvodnem mestu je pesem Dušana Ludvika: Mrtev svit, ki je zajeta iz občutja našega časa, ko »obzorja vsa gore v svit mrtve glave« ter se nam srce potaplja... Ciklus pesmi Vinka Žitnika Podobe obsega pet pesmi z motivi: Pogled z vlaka, Poti na vasi, Breze v mraku, Križ na zvoniku in Pokopališče, vse pa imajo osnovno noto misel na smrt in spanje v zemlji, »kjer nas Bogu vrne zadnja groza«. Artistično do zadnjega izbrušeni verzi nam podajajo bolj miselno poezijo, kakor pa čustveno, na vsak način pa svojevrstno v našem pesništvu. Bevk pripeljuje svojo celoletno povest Domačija h koncu ter nam v sedanjem nadaljevanju kaže sodobno obravnavo, pri kateri pa je Zemljak oproščen, oproščen pa tudi Lajšar. Napeto se zaključuje tudi to poglavje in nas pusti v napetem pričakovanju konca, ki bo v prihodnji številki. Vinko Beličič priobčuje v tej številki ciklus sonetov, v katerih opeva mladost (Posvečena mladost), domovino (Molitev za domovino), ljubezen (Dekletu, Himna ljubezni, Piščalka) ter smrt (Dobrotni smrti). Tudi ti soneti, kakor so mestoma topli in svojski (Molitev za domovino. Himna ljubezni), so morda vendar preveč razumsko koin-ponirani, bolj po programu, kakor po srcu. Tine Debeljak nadaljuje opis dveh poljskih kulturnih jubilejev, ki jih je začel v prejšnji številki s Slo-\vackim. Sedaj podaja portret slikarja Jana Ma-tejka, katerega 100 letnico rojstva so slavili Poljaki lansko poletje, ter ga pokaže od vseh strani: kot velikega domoljuba, pa tudi največjega poljskega slikarja zgodovinskih motivov. Priloge Ma- tejkovih slik krase to številko, kakor so tudi prejšnjo (Pridiga Skarge in Bitka pri Grunwaldu). Marsikatero mesto te zgodovinske študije ima analogijo v današnjih dneh (na pr. Pridiga Skarge, ki jo je govoril poljskim državnikom pred delitvijo, ali pesem B. Zaleskega iz leta 18801). V središču številke sta dve pesmi: Duš. Ludvika V maju ter Severina Salija: Brodarjeva pesem, ki sta pesniško najlepša prinosa v tej številki. Posebno zadnja dva verza Šalijeve pesmi sta izraz tenkočutnega in velikega pesnika. Joie Krivec nadaljuje v noveli Dom med goricami podobo halo-škega doma, ki pa v tej številki dobiva močnejši izraz, kakor pa v prejšnjih poglavjih. 125 letnico rojstva ruskega pesnika M. J. Lermontova je Dom in svet-proslavil s prevodom dveh pesmi: Kozaške uspavanke (S. Šali) in Molitve (T. Debeljak). Joka Zigon je v tej številki zaključil svojo igro v šestih odrskih podobah »Nikdar ves vojske«, kateri je pripisal tudi »jezno opombo«, značilno za današnji čas. V »književnosti« je Vran napisal daljšo oceno o »Aškercu« dr. Boršnikove, Tone Cokan pa o romanu Požganica (Prežihovega Voranca), V. N. pa o Pedagoškem zborniku. V oddelku »Umetnost« je J. Gregorič ocenil razstavo Neodvisnih s člankom, v katerega pa sta se vrinili dve smiselni napaki; obe pri slikarju Kregarju: namesto »je nerodno zašel«, mora stati »je naravno zašel«, njegova slika »Komarji« pa se imenuje »Romarji«, kar bo gotovo list drugič popravil na platnicah. V »Zapiskih« se je slavist Jože Gregorič spomnil 100 letnice zagrebškega gledališča ter razstave bolgarskih knjig. T. D. Izšla je pri Mohorjevi družbi monumenlalna igodovina starih Grkov, ki jo je napisal največji poznavalec klasičnega sveta, inšpektor Anton So-vre. Knjiga je izšla kot 2. zvezek nove Občne zgodovine, ki jo je zamislila Mohorjeva družba kot za nov čas vnovič napisano Staretovo zamisel, s katero je svoj čas tako popularizirala poznanje sveta v Slovencih. Knjiga, ki nosi naslov »Stari Grki«, je tiskana v velikem kvart formatu ter ima 567 strani, okrašena pa je z 231 podobami ter je v vseh ozirih reprezentativna. Knjigo danes samo naznanjamo. O njej, kot morda najpomembnejši knjigi letošnjega leta, bomo še poročali. Kulturno poročilo. Bivši italijanski minister za prosveto Dino Alfieri je podal izčrpno poročilo o glasbenem življenju v državi v preteklem letu. Kljub žvenketu saoelj in hrušču topov je Italija ostala zvesta Muzam. Ustanovila je spomladi poseben odbor »Estate musicale italiana« (Italijansko glasbeno poletje) z namenom, da se glasba in ljubezen ao umetnosti zanese med najširše ljudske plasti. Ti napori, kronani z lepim uspehom, so se razvijali v raznih smereh — dobri nasveti tudi za drugod. Za preproste množice je bil tu »Carro di Tespi«, nekaka potujoča opera, ki pa je glasbeno na višku. Priredila je 454 predstav v 158 različnih mestih. Druga novost io bili »Sabato teatrale« (Sobotno gledališče). Po velikih tvor-nicah in delavnicah so ob delopustu zbirali delavstvo k umetniškim predstavam. Tako se je preprost človek privadil umetniškemu uživanju za majhen denar. To je bilo umetniško poglabljanje za široke plasti. Med doraščajočo mladino so pa precej uspeha obrodile posebne tekme, tako imenovani »Littorinli della Cultura ed Arte«. Teh tekem z bogatimi nagradami so se predvsem udeleževali vseučiliščniki — mladi pisatelji, umetniki, pesniki itd. Zadnje take tekme so bile poleti v Trstu. Tekme so vzbudile precej mladih talentov, ki se že uveljavljajo na odru in v knjigi. Višjo stopnjo vzgoje doraščajočih umetnikov predstavlja Akademija dramske umetnosti v Rimu pod vodstvom akademika Silvija d'Ami-ca. Iz te šole je prišlo letos nič manj kot 50 novih dramskih del in 15 v raznih italijanskih narečjih. Za profinjene okuse in za prvence so pa skrbeli »»Maggio Musicale Fiorentino«, »Teatro di opera S. Remo«, »Teatro delle novita« v Ber-camu poleg Milanske Scale in S. Carla v Napo-liju. V Milanu se je kot prvo večje glasbeno delo preteklega leta predvajala Perosijeva »Mis-sa Sancti Caroli«. Proza se je predstavila z Goldonijem na beneških .trgih (na prostem in v izvrstni režiji akademika Simonija), v parku Boboli v Firencah (Aminta) in v Rimu z d'Annunzievo »Fran-cesca da Rimini«. Sirakuški klasični teater je pa dal Sofoklejevega »Ajaksa« in Evripidovo »Hekubo«. To je bilanca glasbenega kulturnega življenja v Italiji le v bežnih obrisih. Toda že ti dokazujejo, da so staroslavna kulturna tla še vedno plodna in to — tudi v času bedastih vojnih postusov. R. B. * V nemškem listu »Archiv fiir Eisenbalimve-sen« je dr. Ilifzi Salihbegovič letos objavil razpravo o naši državi v mednarodnem prometu, ki je sedaj izšla v srbskem prevodu z naslovom »Jugoslavjia u medjunarodnom saobračaju«. Za romanom »Sedem smrtnih grehov« je St. Djiiričic izdal te dni nov roman iz belgrajskega življenja z naslovom »Mrtva straža«. Švica je r nogometu premagala Italijo s 3:1. Tako je bila Italija po B letih prvikrat premagana. Truplo sv.Andreia Bobole Leta 1938 so vsi listi pisali o poljskem svetniku in mučeniku sv. Andreju Bobolu, ki ga ie papež Pij XI. za Veliko noč 1938 prištel med svetnike. Njegovo truplo je bilo slovesno prepeljano iz Rima v Varšavo in odtod na vzhodno Poljsko. Belgijski list »Nation Belge« poroča zdaj, da so truplo poljskega mučenika sv. Andreja Bobole po vpadu rdečih čet na vzhodno Poljsko rešili in ga prepeljali v Varšavo. Ko so v septembru nenadoma rdeče čete zasedle vzhodno Poljsko, je bilo nekaj poljskih vernikov truplo že skrilo. Dragoceno krsto so dali v navadno in so jo skušali prepeljati skozi vrste rdeče armade. Na neki poti pa so rdeče čete ustavile »pogrebce«. Na vprašanje: >Kai nesete?« so Poljaki odvrnili: »Ali ne vidite? Mrliča.« Straža je pustila pogrebce naprej. Tako je truplo srečno prispelo v Varšavo, kjer so verniki spet zbirajo okrog tistega svojega svetnika, ki je nekoč napovedal, da bo Poljska še vstala. Nenavadno rojstvo Iz Stockholma poročajo: Dva avtomobila sta blizu Stockholma na nagli vožnji trčila drug v drugega. V enem je bil mlad zakonski Ear, kjer je mož peljal ženo v porodnišnico v tockliolm. Na nekem križišču cest je avto trčil v drug avto, ki se je peljal z brzino 100 km na uro. Oba avta sta se prekopicnila in popolnoma raztreščila. Kakor po čudežu pa se je zgodilo, da je bila bodoča mati le prav malo ranjena, njen mož pa je dobil hude rane, tako da ni mogel prav nič pomagati svoji ženi, ki je na cesti porodila. Šele čez pol ure je prišel zdravnik. Medtem, ko bo mož najbrž umrl, pa sta mati in otrok povsem zdrava. Svetovna vojna v številkah Katoliški tednik »Catholic Herald« je objavil te-le številke o svetovni vojni 1914—18: Vojna je trajala približno 1600 dni. Vsak dan je padlo povprečno 7000 vojakov; ranjenih je bilo vsak dan 14.000 din. Ob koncu strašne vojne je bilo 9 milijonov otrok brez staršev in 5 milijonov vojnih vdov. IO let prisilnega deta za pisma Kakor poročajo listi ruskih brezbožnikov, so nedavno prijeli v Odesi uradnika Pavloviča, uda cerkvene občine Sv. Petra in Pavla, ker je v pismih, ki jih je pisal centerburyskemu nadškofu poročal o strašnem stanju pravoslavne cerkve v Rusiji. Uradnika so obsodili zaradi teh pisem na 10 let prisilnega dela. ŠPORT Izbirno prvenstvo moštev Slovenije v table-tenisu V prostorih SK Mladike se je vršil v nedeljo izbirni turnir moštev. Turnirja so se udeležili sledeči klubi: Ilermes, Celje in Mladika. Iz nerazumljivih razlogov sta izostala Korotan in Jugoslavija (Celje). Klubi so bili zastopani s svojimi najboljšimi igralci. Hermes je poslal v boj Marinka, Djinovskyja in Kosmino, za rezervo ie bil Puterle. Za Celje so nastopili La-tinovič, Rebevšek, Milan in kot rezerva Scliif-fer. Za Mladiko pa Belak, Krečič in Strojnik. Turnir ie bil vsekakor na tehnični višini. Lep napredek so pokazali Celjani, ki so igrali s Hermesom 1:5 in z Mladiko 2:5, medtem ko so prej izgubljali vse s 5:0. S posečanjem turnirjev bodo zelo pridobili. Marinko je še vedno stari »as«, čeprav sedaj kot učitelj na vasi nima prilike za trening, je še vedno v dobri formi in se bo prav gotovo z uspehom udeležil v decembru državnega prvenstva v Zagrebu. — Ostali Hermežani kot Djinovsky in Kosmina zaradi študijev ne morejo preveč trenirati, enako Krečič od Mladike. Turnir se je pričel ob pol 10. Prvi par Hermes : Mladika. Začetna trema Mladikarjev je prinesla rutiniranejšim Herinežanom zmago. Čeprav je Krečič premagal Kosmino in Strojnik D.jinovskyja, so Hermežani po težki zmagi Marinka nad Krečičem dosegli potrebnih pet točk. IIermes:Celje. Dvoboj se je končal z lahko zmago Hermesa 5:1. Sledila je borba za drugo mesto Mladika :Celje. Celjani, ki so bili v dobrem kondicijskem treningu, so se zelo žilavo borili proti rutiniranejšim Mladikarjem. Rutina se je pokazala v finishih, kjer so Celjani večkrat vodili celo z 19, pa so vendar izgubljali partije. Končni rezultat 5:2 za Mladiko. Slovenijo bosta na državnenm prvenstvu moštev v Zagrebu zastopala Ilermes in Mladika. Državno prvenstvo bo verjetno že 17. decembra. Slovenskima kluboma želimo res časten uspeh, saj so Slovcnci svoje dni vodili v tem športu. JTTZ je obvestila ob priliki tega turnirja slovenske table-tenis klube, da osnujejo do dne 2. decembra samostojno slovensko table-tenis zvezo. Ustanovni občni zbor bo verjetno že prihodnjo nedeljo. To nedeljo so osnovali tudi že srbsko Zvezo. Upamo, da bo z ustanovitvijo samostojne zveze poživijeno življenje tega športa v Sloveniji. Najboljša štafeta na svetu na progi 4x100 m Med najzanimivejše lahkoatletske discipline spadajo brez dvoma štafete pri katerih se občinstvo tudi najbolj vname. Doslej se je posrečilo 16 državnim štafetam preteči progo 4 krat 10 m pod 42,0 sekundami Svetovni rekord imajo že vedno Amerikanci, ki so na berlinski olimpijadi leta 1936 dosegli izreden čas 39.8 sek,, pri čemur je vsak tekač tekel povprečno 100 m v času pod 10,8 sekundami. Ta rekord so postavili tekači Ovvens, Metcalfe, Draper in Wykoff Nemci so se v pretekli sezoni precej približali svetovnemu rekordu Amcrikancev, saj so dosegli čas 40,1 sek., in so tako prišli na drugo mesto med najboljšimi štafetami sveta na progi 4 krat 100 m. V naslednjem prinašamo najboljše štafete na svetu: 39,8 sek. Amerika 1936 40.8 sek. Nemčija 1936 40.8 sek. Italija 1939 40.9 sek. Argentina 1939 41,0 sek. Madžarska i 935 41,0 selc. Madžarska 1935 *t,0 Švedska 1938 41.2 sek. Anglija 1939 41.3 sek. Nizozemska 1936 41,3 sek. Brazilija 1939 41.3 sek. Francija 1939 41.4 sek. Japonska 1936 41.5 sek. Kanada 1936 41.6 sek. Norveška 1936 41.7 sek. Južna Afrika 1936 41,7 sek. Švica 1939 41,9 sek. Poljska 1938. Švica je mnenja, da je treba olimpijado odložiti Pred nedavnim je mednarodni olimpijski odbor poslal vsem državnim olimpijskim odborom okrožnico, ki zadeva prireditev prihodnjih olimpijskih iger. Švicarski olimpijski odbor je bil prvi, ki je odgovoril, da je treba odložiti olimpijske igre, ki so predvidene za leto 1940. v Helsinkih. Kaj bo s svetovnim prvenstvom v drsanju? Iz švedske so prišla pred nedavnim poročila, da so priprave za svetovno in evropsko prvenstvo v umetnem in hitrostnem drsanju ustavljena, češ, da se ta prvenstva ne bodo vršila. Nasprotno pa pravi nizozemski predsednik mednarodne drsalne zveze van Laer, da doslej ta prvenstva še niso bila odpovedana. S precejšnjo gotovostjo se lahko računa, da se bodo izvedle vsaj tekme v umetnem drsanju. Na amsterdamskem kongresu je bilo sklenjeno, da bodo svetovna prvenstva za ženske 17. in 18. februarja v Berlinu; vendar je možno, da se bodo tudi te tekme prenesle na kak poznejši termin. Boks na Angleškem V Angliji pridno boksajo kar naprej kljub vojni. V Dublinu je stopil na boksarsko pozornico Tommy Farr, ki je odpravil s k. o. črnca Abrevva že v tretjem kolu. Govorijo zopet, da bi kazalo izvesti prvenstvo v težki kategoriji med obema vojakoma Harveyem in Farrom. V Londonu se že več tednov pripravljajo na angleško prvenstvo v lahki kategoriji med Eric Boonom in Dave Crow-leyem. Toda za enkrat še ne bo nič, kajti Boon si je pri treningu zlomil kazalec na desni roki. Svetovno boksarsko prvenstvo, ie ne bo olimpijade Pravila mednarodne amaterske zveze predvidevajo organiziranje svetovnega prvenstva, če bi odpadle olimpijske igre in s tem tudi boks-turnir. Iz previdnosti je mednarodna boksarska zveza poslala vsem včlanjenim'narodnim zvezam okrožnico z vprašanjem, kdo bi v primeru, da bi olimpijskih igre v Helsinkih ne bilo, organiziral svetovno boksarsko prvenstvom. Bratislava : Zagreb o Binkoštih Glavni funkcionarji hrvatske in slovaške nogometne zveze so se dogovorili, da bo revanžna tekma med reprezentancama Zagreba in Bratislave o Binkoštih, v kolikor ne bi nastale kake nepredvidene zapreke. Zagrebški športni klub Hašk Ima 11 sekcij in 811 članov. Kluh obhaja leta 1913 itiridcsetletnieo svojega obstoja. Poljski ministrski predsednik, general Vla-lir Sikorski, ie hkrati tudi vojni minister in vrhovni poveljnik poljske armade v Fran- ciji. Na treh različnih panogah se je prav posebno odlikoval. Kot vojak je vodil svoje čete k zmagi, kot državnik je privedel svojo državo skozi hudo krizo in ie znal utrditi mednarodno postojanko Poljske. Kasneje se je izkazal kot nepristranski vojaški pisatelj in darovit časnikar. Sikorski je iz Galicije, študiral je tehniko in je postal inženir. Ze v mladih letih je vstopil v politično areno in je postal član poljske domovinske tajne organizacije. Zgodaj se je spoznal s Pilsudskim, ki se je ob začetku svetovne vojne pridružil k njegovim legionarjem. Leta 1914 je postal Sikorski general in je poveljeval V. armadnemu zboru. I-eta 1920 je vodil III. armadni zbor in je tako do dna pobil rdeče čete, da so ga odtlej prištevali k najbolj bistrim glavam poljske generalitete. Odtlej je tudi prijatelj francoskega generala Weyganda in drugih visokih častnikov. Leta 1921 je Sikorski postal načelnik poljskega generalnega štaba. Leto dni zatem je 41 letni Sikorski postal ministrski predsednik in hkrati poljski notranji minister. Takrat so. bili na Poljskem nemirni in hudi časi. Poljskega predsednika Narutowicza so vprav takrat umorili, in poljske vzhodne meje še niso pri-znc.le velike države. Kmalu si je znal Sikorski pridobiti zaupanje vlade in vzpostaviti mir in red v deželi. Dan 14. decembra 1922 mu je dodelil velik uspeh. Tega dne so velike evropske države priznale poljsko-ruske meje. V letih 1924—25 je bil Sikorski vojni minister. Ko je Pilsudski 1. 1926 izvedel svoj državni udar, je bil Sikorski v Lvovu poveljnik poljske južne armade. Čez dve leti nato se je Sikorski umaknil iz politike, ker se ni strinjal z načinom vladanja in s pripadniki politike. Deset let ni imel nato Sikorski nobenega javnega mesta. Najprej je odšel v Pariz, da bi se ondi v miru posvetil svojim študiiam. Stanoval je v istem hotelu v Rue Jacob, kjer je pred nekaj tedni ustanovil svojo izgnansko Tišina v londonskem pristanišču. Qtroški kotiček SLON SAMBO vlado. Ze prej je bil vedno v stiku z vodilnimi Irancoskimi vojaškimi osebnostmi, ki so: Pe-tain, Weygand. Gainelin in Georges. Ukvarjal se je s književnim delovanjem in je v prostem času občeval z vplivnimi politiki Francije. Kus-neje se je vrnil spet na Poljskp, kjer je živel pn Poznanju na deželi ali j>a v svoji vili v Aleji Njaz(fowski v Varšavi. V obeh bivališčih je večkrat sprejemal vplivne osebnosti. Na daleč okrog so ga poznali kot človeka, ki je z vso vnemo deloval na zvezo z zahodnima državama. V tej dobi svojega zasebnega življenja je Sikorski napisal številne članke, ki so jih v Parizu in drugih svetovnih mestih objavili, kakor tudi tri knjige: »Rusko-poljski pohod 1. 1920« s predgovorom od Focha; »Mirovni problemi« s predgovorom od Painleveja, in »Moderno vojevanje« s predgovorom od Pe-taina; vse tri knjige so zbudile veliko zanimanja. Večkrat je Sikorski potoval v Pariz, da je obnovil svoje prijateljske zveze. Njegovi številni prijatelji so zelo cenili njegovo nepristransko mnenje o vzhodnoevropskih vprašanjih. Poljski vladi so bila Sikorskega potovanja v Pariz zelo neljuba in večkrat je imel težkoče zaradi tega. Vendar se ni nihče upal javno napadati bivšega priznanega in priljubljenega ministrskega predsednika. V poslednjih ietih pa so Sikorskemu prepovedali zapustiti jjoljsko državo. Za vodstvo Poljske v sedanjih usodnih dneh ni bilo nikogar, ki bi bil bolj pripraven kot Vladimir Sikorski. Njegovo nastopanje je spoštovanje vzbujajoče in njegovo vedenje je zelo prijetno. Sikorski ima železno voljo. Pri poljskih vojakih v Franciji uživa največje spoštovanje. Njegov optimistični čut za resničnost in njegova vnema za izpopolnjevanje dolžnosti sta za zgled vsem Poljakom. (153) »Izvolite iti z menoj, velika žival,« ga je drugo jutro pozdravil sluga. >Kako to?< je odvrnil Sambo, >saj nisem tovorni slon!« Vendar je moral za njim, in slišal je, kako je sultan oštel slugo Kasmo, da je tako pozno prišel. V prekrasnem sprevodu so šli po cestah. Sambo je korakal tik za sultanovo nosilnico, in mnogo ljudi je bilo na cestah, ki so občudovali novega sultanovega slona. (154)" A Sambo se je želel po-igrajčkati. Kot bi trenil, je 6av-snil sultanu turban z glave. Zaman ga je Kasma hotel s palico pobrati. Sultana je to neznansko peklilo in vrnil se je v palačo, saj se ni hotel vpričo ljudi brez tur-bana osmešiti. Sambo pa ni smel nikoli več za sprevodom. Sreča in zadrege naših tihotapcev Gorica, dne 20. novembra. V naših sodnih dvoranah večkrat stoji pred sodnikom tihotapec, navadno reven mlad človek iz kake obmejne vasi, in sodnik mehanično bere obsodbo, ki si je vedno podobna: »Zaradi prestopka carinskega zakona... zaradi kontrubanda... 300 škatelj jugoslovanskih cigaret... saharina... kave... se obtoženec obsodi na 500 lir globe in 2 meseca zapora«. Tihotapec ne trene z očesom, saj točno pozna te pa- ragrafe in si je svest svojega tveganega po-" "ica in nezgod, Na veli te sušil in _ . karjev, ki so v tisti trdi noči med dežjem po klica in nezgod, ki mu pretijo na delu. Na veliki peči naše gorsk« je sušil in grel v družbi treh tihotapcev, toba- gozdnih stezah mimo dremajočih straž bili srečno pretovorili tri vreče cigaret. Pri steklenici vipavca so počivali, modrujoč, da bi bilo treba ustanoviti Zvezo kontrabandarjev, ki bi člane, če se ujamejo v zagato, podpirala z advokati, s prispevki za zboljšano hrano v ječi, ki bi skrbela za obstreljenfe tovariše itd. Torej pravo stanovsko vzajemno zavarovanje za primer nezgode na delu so si zamišljali. Pa so se odprla vrata, njihovo udobno modrovanje je bilo rezko presekano: nekaj ur pozneje so že tičali za zapahi. Kako živijo? Noben tihotapec še ni obogatel. Saj so zaslužki zelo skromni, in denar, Jti se tako pridobi, prav nič ne tekne in ne zaleže. Nevarnost pa je velika, zakaj budni finančni Celjske novice c Drevi ob 8 pohitimo Celjani v mestno gledališče, kjer uprizorijo Mariborčani veseloigro v 6 slikah »Neupravičena ura«. Nekaj vstopnic je še na razpolago, zato naj neabonenti pohite v Slomškovo knjigarno! c Sestanek Slavističnega društva v Celju. V nedeljo doi>oldne so se na celjski realni gimnaziji zbrali slavisti iz Slovenije. Na sestanku so poročali prof. Janez Zogar o društveni publikaciji Slovenski jezik, prof. Jakob Šolar iz St. Vida o šolskih knjigah, o Cvetju iz domačih in tujih logov in o pravopisnem slovarčku slovenskih krajevnih imen, dr. Tomšič o Udžbeniku starocerkve-noslovanskega jezika, dr. M. Borštnikova o nanovo uvedenih seminarjih in dr. Slodnjak o spomeniku rajnemu prof. dr. Ivanu Prijatlju. Udeležili so se sestanka zastopniki vseh srednješolskih zavodov, med drugimi tudi ravnatelja dr. A. Breznik in dr. F. Kotnik. c Ljudsko vseučilišče priredi drevi ob 8 predavanje o temi »Kako vzgajamo deklica za življenje«. c Gledališka družina v Celju bo najbrž priredila za miklavževo v celjskem mestnem gledališču Miklavžev večer. Občinstvo pozdravlja to zamisel in se bo gotovo polnoštevilno udeležilo prireditve. c Apologetični krožek DMK ima drevi ob pol osmih v Domu svoj redni sestanek. Vabljeni! c Dan žrebanja velike elektne loterije v Petrovčali se bliža. V nedeljo popoldne bo žreb odločil srečo. Zanimanje po srečkah je vedno večje in vsak bi rad dobil motor, radio, šivalni stroj, ar volov, harmoniko in druge velike dobitke, 'etrovčani bodo priredili ob tej priliki veliko prireditev. Ker je vse to v korist gradnje novega Slomškovega doma, vabimo vso celjsko javnost, da v nedeljo pohiti v Petrovče. Naj ne bo člana naših organizacij in prijateljev naše mladine, ki bi v nedeljo ostali doma. Iz Celja bodo vozili posebni avtobusi. Prijave sprejema Prosvetna pisarna v Cankarjevi ulici. Nekaj srečk je še na razpolago v podružnici »Slovenca«. c Redna seja celjskega mestnega sveta bo v petek 24. novembra ob pol 7 zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva pod predsedstvom g. dr. Al. VorŠiča. Na programu so važna poročila posameznih odborov. c Tvrdka »Elka«, tekstilna tovarna v Celju, bo zgradila novo zidano kotlarno v Spodnji IIu-dinji. Kotlarna bo priključena delavnici. c Antonija Vondraček. Na Masarykovem nabrežju je umrla 68 letna zasebnica Antonija Vondraček. Pokojna je tašča zobozdravnika g. dr. Krautbergerja. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne na okoliškem pokopališču. Naj rajna v miru počiva! c Opozorilo staršem v Celjn. — Za področje celjske mestne občine 1)0 v statistične svrhe popis vsek otrok do 16 let po posebnih popisnih polah, ki se bodo razdelile staršem v teh dneh. V svrho pravilne in točne izpolnitve teh pol bo jutri, v četrtek 23. novembra, ob pol 7 zvečer poseben roditeljski sestanek na drž. I. deški ljudski šoli v 1. nadstropju. Starši in skrbniki otrok, ki pridejo v poštev za popis, se vljudno vabijo, da se tega sestanka udeleže! c Celjska mestna občina proda iz svojih gozdov v Pečovniku okrog 70 kub. metrov okroglega mehkega lesa. Les se nahaja v Pečovniku v neposredni bližini železniške proge ob cesti. Ponudbe je vložiti do vključno 25. novembra. c Opozarjamo na razglas celjske mestne občine zaradi nabave pisalnega stroja za tehnični oddelek. c Začetek prosvetnih večerov Katoliškega prosvetnega društva v Celju bo v ponedeljek 27. novembra ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. O kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani bo govoril ravnatelj g. Ivan Martelanc. Govor bo pojasnjevalo 70 izvirnih diapozitivov. c Število brezposelnih na področju Javne borze dela v Celju je padlo v 10 dneh od 302 na 283. Med temi je največ moških. c Pri Borzi dela v Celju dobe delo: 3 hlapci, mlinar,' čevl jar, krojač, 4 stavbni ključavničarji, šofer, dva strojnika, 8 zidarjev, 3 zidarski poli rji, 3 tesarski polirji, 3 avtomehaniki, 5 do 10 diplomiranih gradbenih tehnikov, 5 gradbenih inženirjev, 6 kmetskih dekel, 4 kuharice, 3 služkinje in ena postrežnica. .stražniki poznajo steze in skale, Spil je in skrivališča, tajne prehode in tihotapske navade in — spremljajo jih izvežbani vohači, policijski psi. Nevarnost je velika, dobiček pa majhen, včasih le nekaj lir za tvegane poti in noči. To drobno, kmečko tihotapstvo nedoletnih brezpo-selnežev je v zadnjih letih zelo ponehalo. Ali cvete veliko tihotapstvo, ali veliki knezi tihotapcev delajo na naših mejah? Tihotapci sedijo lahko v uradu velike banke, kjer premikajo z navidezno nepomembnimi telefonskimi ra/.govori milijone denarja, ali pa v zakotni krčmi starega mesta, kamor je star pomorščak pravkar prinesel težak kovčeg, ki ga je bila jadrnica iztihotapila na samotno obrežje v Istri. Blago se lahko skrije v dvojno dno elegantne dumske torbice, dragulji se lahko pretihotapijo v hladilniku osebnega avtomobila ali pa v votli leseni nogi nemarnega starega berača, ki kTevsa na romanje na Trsat. Prosluli tihotapec, tujec, je skušal spraviti obsežen zavoj saharina čez mejo tako, da je njegova žena peljala čez obmejni most otroški voziček, v katerem je — na saharinu — ženo spal nadebuden dojenček. Toda poklicni »švercerji« so v tehniki svoje obrti še bolj dovršeni. Čez mejo sta prišla na račun uprave tobačnega monopola dva zaboja z 80 kilogrami finih cigaret, oba opremljena s pečati »začasno izvzeta od carinske preiskave«. Ko sta zaboja počivala v železniškem skladišču, so ju tihotapci s pomočjo čuvaja zamenjali z dvema zabojema enake oblike in teže, ponaredili pečate in spremne listine ter nova zaboja, v katerih so bili rabljeni predmeti, predložili v carinsko preiskavo, seveda šele potem, ko so dragoceno breme cigaret spravili na varno. V tihotapstvu z valutami so se posebno specializirali nekateri židovski bančniki. Ni še dolgo tega, ko je bilo naznanjenih sodni ji 20 italijanskih, francoskih, grških, turških in pa nemških Židov, ki so pretihotapili v Francijo in Turčijo okrog 15 milijonov lir. V zadnjem času tvori v zgodovini tihotapstva gotovo svojevrstno poglavje — tihotapljenje z ljudmi. Kakor je časopisje obširno poročalo, je bila na nemško-jugoslovanski meji dobro organizirana poslovnica, ki je spravl jala čez mejo Žide. Zli se, da neko slično podjetje uspešno in dobičkonosno deluje tudi na jugo-slovansko-italijanski meji. Prav gotovo je te vrste tihotapstvo udobnejše, kakor pa tihotapljenje priljubljenega »fižola«, ki v zadnjem času v tihotapstvu »malega človeka« zavzema prvo mesto. Zavoj iz Kitajske Iz vseh delov sveta pošiljajo Nemci svojim rojakom na bojišča različna darila. Tako so poslali iz Belgije že več sto parov doma spletenih nogavic, dalje zavojčke cigaret in smotk in mnogo tucatov rjuh in blazin za bolnišnice. Nemke iz Kitajske so prav tako poslale mnogo zavojev. Tudi iz Bolgarije, Danske in iz drugih držav so prišle velike pošiljatve. ^ Ne kupujte mačka v vreli! Ne pijte kisle vode, ne da bi ^r pazili, katero pljete! Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevat« Radensko listo z rdečimi srd, našo najboljšo mineralno vodo, Izrecne v originalnih steklenic«h I Najboljši tekač na dolge proge Finec Taisto Milki je bil mobiliziran Litva - katoliški otok Iz Kovna poročajo: Nedavni dogodki v vzhodni Poljski so Litvo spravili v hudo zadrego. Ta dežela je dandanašnji kakor katoliški otok med protestantsko Letsko, boljševi-ško Rusijo in narodno-socialistično Nemčijo. Katoličani v Litvi upajo, du razvoj cerkvenega in verskega živi ja navzlic političnih, gospodarskih in celo kulturnih vezi na Sovjetsko Rusijo, ne bo okrnjen. Katoliška akcija in sploh versko življenje je zdaj v Litvi zelo živahno. Katoliško časopisje, posebno dnevnik »XX. Am-zius« (XX. stoletje) in tednik zn podeželsko ljudstvo »Musil Laikrastis« (Naš list) sta se v poslednjih letih zelo izpopolnila. V kratkem bo po vseh litviških škofijah nedelja katoliškega tiska. Levo: Francoski W. Churchill ski mornariški minister Campinchi je sprejel W. Churchilla, prvega lorda angleške admirnlitcte. Z desne proti levi: M. Cnmpinchi, admiral Philinns anel podnačelnik admiralitete; admiral Gouton: poveljnik Bayot in kapitan Molland. Desno: Nemško le-' ialo, k! «« je sestrelilo angleško letalo, štirje letalci so bili mrtvi. dro svetlobo in ta nagla svetloba ga je prisilila, da je hitro, nehote odmaknil glavo. Dognal je, da ga šofer ni videl in odda dalje znak — oni znak. ki gospodu in gospej Stepleton vrne edino srečo. Toda ta hitri gib je vendar prevrnil njegov načrt. Dasi je glavo le za kaka dva pedn ja umaknil, je bilo vendar dovolj, da je zadel ob neka predmeta, ki sta povzročila ropot. Šofer je kakor mačka hitro skočil tja, zgrabil vrata in jih odprl. V roki je še držal žepno luč. V tem trenutku je Duvall pograbil samokres, ki ga je imel v suknji v žepu. Jasno mu je bilo, da šofer sedaj, ko je razkrinkan znaka ne odda daljo proti Passy in posledica tega bo, da Stapleton ne izve za naslov, ki ga tako težko pričakuje. Šofer gotovo da rudeč znak, kar bi po detektivovem mnenju pomenilo otrokovo smrt. To mora na vsak način preprečiti. Duvalla sta dva vzroka privedla do tega, da se je skril v šoferjevi sobi. Prvič se je skril za to, da bi on sam oddal pravi modri znnk v Passy, ako bi stvar ne uspela in bi šofer prejel z ulice rudeč znnk, drugič pa zato. Ha bi po prejemu in oddaji znaka Franca takoj aretiral. Sedaj mu je bilo jasno, da mora oboje storiti brez odlaganja. Ko je šofer odprl vrata, je modro svetlobo napeljal detektiv v obraz.' Pa mu je, s samokresom v roki, ukazal, da dvigne.roke kvišku. šofer ie ubogal — in pri tem je napeljal svetlobo električne svetilke v strop. Nagli pre-stanek svetlobe, ki jo je prej čutil v očeh, je Duvalla za trenutek oslepil. Z očmi ni mogel takoj slediti luči. Šoferjev obraz se je sedaj pojavil pred njim kot nekaka temna senca, brez prave oblike. Šofer, kateremu svetloba ni padala v oči, pa je nasprotno dobro videl. Kakor blisk se je obrnil, tako da ni stal i obrazom proti detektivu, marveč s hrbtom, potem je dvignil desno nogo, da bi se poslužil dobroznane brce. Kakor se je dognalo, je ta brca, ki je v pariških razbojniških krogih zelo priljubljena, bolj nevarna, kakor katerikoli drugi napad v dobri stari rokoborbi. V tem slučaju je bilo to za Richarda več ko dovolj. Močna brca, ki ga je zadela ravno v trenutku, ko vsled nagle teme ni videl ničesar in je bil zmeden, ga je sunila v ozadje stenske omare, ki je bilo polno obleke. Obe roki sta se mu zamotali v obleko, ki je tam visela in ju ni mogel osvoboditi. Samokres mu je padel iz roke in je ležal na tleh, ne da bi ga mogel uporabiti. Šofer je mirno nadaljeval delo. Prvi njegov gib je bil, da je žepno svetilko, potem ko je strgal z nje modro steklo, ki ga je enostavno zagnal na tla, skrbno naravnal v notranjost omare. Z drugim gibom je privlekel na dan dolg nevaren nož. Na prvi pogled je videl, da detektiv samokresa ze nima v roki. S pomočjo svetilke ga je našel; ležal je na eni strani omare, nn dnu. Predno se je mogel Duvall izmotati iz obleke, v katero se je zapletel, je Franc hitro pobral samokres in je pred detektivovim no«om zaloputnil vrata. Ko se je skušal detektiv dvigniti, je slišal, da je šofer obrnil ključ; Duvall je bil ujet. šofer je vrgel samokres na mizo, ne da bi se vsaj za sekundo obotavljal. Pograbil je ru-dečo stekleno skodelico in jo pritrdil na žepno svetilko. Sedaj je šel k južnemu oknu in je svetilko tako položil na obronek, da je svetloba padala naravnost proti jugu. Položaj svetilke sta določali dve lahki praski, ki sta bili vrezani v obronek okna. Kmalu potem se je obrnil šofer v sobo. Duvall je spoznal, da se z nadčloveškim naporom more rešiti iz strašnega položaja, v katerega ga je spravil neroden gib. Z ramo in hrbtom se je uprl v zadnji del omare in je tako poizkusil, da bi jo z vso silo odprl. v Duvall je ravno v trenutku, ko se je obrnil šofer v sobo, napel vso moč in vrata so'se odpr- la. Ključavnica, ki ni bila ravno močna, je v trenutku popustila. Takoj potem se je začel med obema možema pred sobo boj na življenje in smrt. Detektivova želja je bila, da bi prišel do okna, ker je hotel nadomestiti rudečo svetlobo, o kateri je vedel, da sporoča preko hišnih streh žalostno vest, z modro v nadi, da še ni prepozno in tako lahko obrne položaj na dobro. Šofer je hotel to preprečiti. Vedel je, da je ujet, da je jasno, da je pri tej zadevi sodeloval, zato mora tovariše informirati o nevarnosti, v katero je prišel. Ako otroka ne vrnejo, lahko izsilijo, da šoferja izpustijo. Tako obupno se je boril za svojo svobodo, kakor Duvall za otroka. Moža sta bila enako močna. V izvrševanju poklica si je utrdil šofer roke in rame. Krmilo je zahtevalo jeklene živce. Detektiv pa je imel bolj razvit hrbet in noge. Že v šoli se je boril in življenje na posestvu ga je utrdilo od pet do glave. Napadel je nasprotnika in se z rokama oklenil in vrgel na tla. Šofer pa je nasprotno z desnico objel Du-vallov vrat, z levico pa mu je hotel iztakniti eno oko. To je način borbe, ki se ne ustraši ničesar, samo rla pride do cilja. Nekaj časa sta 3 težkimi koraki omahovala Pf> sobi; detektiv je iztegnil glavo naprej poleg nasprotnikovega obraza, da bi rešil oko, obenem pa ga je z vso močjo potiskal proti postelji. Toda Franc se je dobro branil. Trdo se jo zgrabil z desno roko za levo podlahn-ico in je začel stiskati nasprotnikovo grlo. Upal je, da se borba na ta način kmalu konča. Obenem pa je z levim palcem iskal detektivovo oko. Naenkrat je eno tudi dosegel. Duvall je začutil močno bolečino, ko se je skušal nohet palca poglobiti v mehki, občutljivi očesni živec. Ta gib je odločil šoferjevo usodo, ker je v nasprotniku vzkipela strašna jeza, ki mu je dala divjo I moč. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj: inž. Jože Sodja urednik: Viktor Čenči* f^l mmiHNA ie TARANTELA KINO SLOGA, tel. 27-30 Predstave ob 16.', 19. in 21.15 uri Delo odbora za Po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije je bil tudi v Ljubljani osnovan odbor za pobijanje draginje, ki se je konstituiral takole: predsednik višji mestni vet. svetnik g. Alojzij Sigler, načelnik mestnega mestnega tržnega in veterinarskega oddelka, ki v odboru zastopa upravno oblast; podpredsednik g. prof. Vojteh Štrukelj, ki zastopa stanovanjske najemnike, njegov namestnik g. prof. Leopold Andree, člani odbora so pa gg.: Franc Novak, trgovec z manufakturo na Kongresnem trgu 15, kot zastopnik trgovcev, njegov namestnik Ant. Verbit, trgovec v Stritarjevi ulici; Ivan Silvester, poslovodja I. delavskega konzum-nega društva, kot zastopnik potrošniških in na-bavljalnih zadrug, njegov namestnik Emil Klebl, višji kontrolor direkcije drž. železnic; stavbenik Ivan Ogrin, kot zastopnik proizvajalcev (obrtnikov in industrijcev), njegov namestnik pekovski mojster Karel Vidmar s Ceste 29. oktobra, nadalje še kot zastopnik potrošnikov višji kontrolor dir. drž. železnic Emil Klebl in njegov namestnik Josip Luschiltzky, inšpektor dir. drž. železnic. V odboru so torej zastopani vsi krogi, ki jih zahteva uredba. Doslej se je odbor sestal na dveh sejah in razpravljal o tekočih zadevah. Med drugim je odbor ugotovil, da zadnje čase v Ljubljani ni prišlo do obČutnejše podražitve, razen pri nekaterih predmetih, ki jih uvažamo. Odbor je mnenja, da se val draginje začenja pri industriji in veletrgovini in ga je zato treba zajeziti že pri teh izvirih. Poleg tega je pa potrebna najnatančnejša pažnja, če bi se kje pojavila verižna trgovina. Proti tej nevarni bolezni gospodarskih razmer bo mogoče doseči že več uspeha tudi v Ljubljani. Proti prikrivanju in kopičenju blaga so prihajale na odbor sicer pritožbe in razne domneve ter namigavanja, vendar je bila pa ogromna večina teh pritožb brez konkretnih in zanesljivih podatkov, povrh so bile pa prav vse anonimne. Odboru je bilo mogoče vsebino teh pritožb upoštevati, seveda samo za smernice svojega dela, pri tem je pa odbor moral zavzeti načelno stališče, da anonimnih vlog ne more obravnavati kot zanesljive ovadbe. Zato je ta sklep objavil tudi v ljubljanskem dnevnem tisku in povabil vso javnost, naj mu pri delu pomaga s konkretnimi podatki. Navzlic temu povabilu pa doslej odbor še ni dobil prav nobene prijave s točnim podpisom in naslovom pritoževalca. V smislu uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in po intencijah odbora tržni organi pregledujejo vse trgovske lokale, če imajo predpisane cenike. Toda v zadnjem času je pobijanje draginje prevzela uprava policije, ki komisijsko pregleduje in ugotavlja zaloge veletrgovin. Pri ogledu komisija pregleda zapisnike prostih trošarinskih skladišč in na tej podlagi ugotavlja zaloge blaga. To komisijsko kontrolo opravlja državna policija skupno s predsednikom odbora za pobijanje draginje. Ker so bile pa pri pregledih ugotovljene tudi nepravilnosti poslovanja, je uprava policije uvedla postopanje proti nekaterim trgovcem, ki bodo izročeni sodišču. Zadnje dni so se pričele razprave o draginji tudi v časnikih, ki vsak dan objavljajo večje in Boinišnfca na Studencu začasno rešena Ljubljana, 21. novembra. Poročali smo že, v kakšno stisko je zašla bolnišnica za duševne bolezni na Studencu in v Ljubljani. Do zadnje pare je izčrpala vse kredite za prehrano, tako da so zadnje dni dobivali bolniki le nepopolne obroke. Mesa, mleka in kruha že jii bilo več in te dni bi bila uprava bolnišnice prisiljena, da začne izpra-znjevati bolnišnico, če ne bi v zadnjem trenutku prišla rešitev. Pristojna ministrstva v Belgradu so namreč določila, naj se od dovoljenega kredita 400.000 din, izplačanega na račun anuitet zavoda, začasno porabi 100.000 din za prehrano. Včeraj je prišlo telefonsko obvestilo o tej odločitvi na finančno direkcijo v Ljubljani. Predlog o priznanju 10% zadržanega kredita za prehrano pa v celoti na vseh pristojnih mestih še ni rešen. Vendar je upravičeno upanje, da bo tudi to vprašanje tako rešeno, kakor zahtevajo koristi bolnikov in zavoda. S sedaj dovoljenimi 100.000 din bo zavod mogel shajati kvečjemu 14 dni. Saj velja prehrana bolnikov in osebja na dan okrog 7000 din. Čez štirinajst dni bo zavod spet v podobni stiski, kakor je bil dosedaj, vendar je uprava poskrbela od svoje strani vse, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Do konca preračunskega leta potrebuje bolnišnica samo za prehrano bolnikov in osebja okrog 700.000 din. Ker tudi vseh 10% zadržanega kredita ne bo zadoščalo, saj znašajo le okrog 300.000 din, bo treba najti še člruge vire, da se zavaruje prehrana bolnikov in osebja. Zanimivo je, da se take težave glede prehrane bolniškega osebja v večji ali manjši meri pojavljajo skoraj vsako leto, odkar je 1. 1930 prevzela bolnišnico država. Kakor čujemo, grozi podobna stiska tudi splošni bolnišnici v Ljubljani, ki bo čez dober mesec prav tako že do skrajnosti izčrpala vse kredite za prehrano bolnikov in osebja. Upajmo, da bodo do tedaj potrebna denarna sredstva za prehrano že zagotovljena. — Pri neredni gtolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Reg po min, soc. pol, in n. tdr. S-br. 15 485. 25. V. 35. 1 Novinarski koncert v proslavo praznika zedinjcnja bo novo presenečenje za vso veliko množico prijateljev že tradicionalnih novinarskih koncertov. Toliko sodelujočih in tako pestrega sporeda ne vidimo na nobenem koncertu v Ljubljani, pa tudi druge tako velike in prijetne družabne prireditve ne poznamo, kot se razvije vsako leto po novinarskem koncertu. Rezervirajte si že sedaj večer 1. decembra z.a novinarski koncert. 1 Tvrdka K. Soss, Mestni trg, vabi vljudno v nedeljo. 26. t. m. na razstavo. 1 Blagoslovitev ogelnega kamena novega prosvetnega doma za Bežigradom bo v nedeljo, dne 3. decembra ob enajstih. Odbor pipravlja večje slovesnosti. Na ta datum opozarjamo že danes vsa ljubljanska prosvetna društva. pobijanje draginje krajše Članke ter najraznovrstnejše notice ter kažejo, kako se javnost zanima za naraščanje cen. Naši dnevniki zvečine opozarjajo tudi na prave vzroke podražitve posameznih predmetov in pomirljivo vplivajo na javnost, ki večkrat po krivem dolži ta ali oni stan. Nezadovoljnost konzumentov se je obrnila tudi proti podražitvi krompirja, fižola in sploh proti vedno višjim cenam kmetijskih proizvodov. Ker pa te pridelke pridela kmet na svojih posestvih, glede kmetijskih pridelkov ni mogoče postopati po uredbi o pobijanju draginje. Tu se je torej izkazalo, da je uredba pomanjkljiva. Prav tako pa cen ne bo mogoče znižati toliko časa, dokler ne bo rešeno vprašanje izvoza in ne bodo urejena razna devizna vprašanja, kar pa seveda ne spada niti v delokrog odbora zoper draginjo, niti v delokrog mestnega poglavarstva. Kar se tiče pregledov lokalov, bi bilo pač umestno, da bi se pri mestnem zaščitnem oddelku ustanovile posebne komisije, ki bi bile sestavljene iz juristov in uradnikov s trgovsko izobrazbo. Te komisije naj bi skupno z zastopniki policijske uprave pregledovale tovarne in trgovine. Pri vsem tem pa moramo pripomniti, da so naloge odbora zoper draginjo zvezane z izredno veliko odgovornostjo in je potrebno pred morebitnimi kaznimi vedno ugotoviti krivdo z vso zanesljivostjo. Najvišje načelo tega odbora je pravica in blaginja tako konzumenta kakor producen-ta. Da pa ne bi imela ta ali ona stran kakršne koli škode, odboru prav to načelo naklada največjo obzirnost in natančnost. Zato tudi ne more takoj na dan s svojimi ugotovitvami, temveč se mora o krivdi tega ali onega šele prepričati s čim najbolj obzirno in najmanj razburljivo preiskavo, ker bi prenagljena odločitev in prestrogo postopanje lahko silno škodovalo tudi popolnoma nedolžnemu, ker bi mu že sama taka preveč očitna preiskava vzela dober glas. V odboru so zastopani vsi krogi prebivalstva in smo zato trdno preričani, da se zastopniki konzumentov in producentov iz vse Ljubljane gotovo tudi zavedajo velike svoje odgovornosti za ugled Ljubljane. Razsodni občani so torej gotovo zadovoljni s sedanjim tihim in obzirnim delom odbora, ker nikdo ne želi, da bi zaradi kakega večjega ali manjšega grešnika, če bi raztrobili njegove grehe po vsem svetu, trpel ugled vseh ljubljanskih gospodarskih krogov in bi zaradi izgube dobrega glasu Ljubljane imelo škodo vse ljubljansko prebivalstvo. časnikarski koncert bo tudi letos 1. decembra v veliki dvorani na Taboru Opozarjamo na to prireditev radi njenega pestrega, umetniškega sporeda in njene socialne svrhe. nnmmtrmmmmi in«miti i trmm m nrfnrninnrnnTH i n itrmrtn rn mmn mii^mi i mim ni inirmrii nirtrnin* niiniiiiiiMiii# 1 Maša zadušnica za pok, gospo Hedvigo Di-trich se bo brala v četrtek, dne 23. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja. 1 Krščansko žensko društvo priredi danes 22. novembra ob pol 4 v srebrni dvorani Uniona društveni družabni sestanek. Članice vljudno vabljene I 1 Poskus komunistične demonstracije na univerzi. Včeraj 6e je zbrala v avli univerze skupina 30 levičarskih akademikov, ki je po nekem slugi univerze dala zapreti glavna vrata in počakala, ko so se akademiki vračali s predavanj, da bi priredila politično demonstracijo. Govoriti je :začel akademik Bagar, ki je začel protestirati proti nekaterim aretacijam levičarjev, ki so se baje izvršile v Sloveniji. Zahteval je, naj bo pri nas politična svoboda, kakršna je v Sovjetiji. Pozval je akademike, naj podpišejo listino, na kateri so zahtevali, da oblast izpusti takoj vse aretirance. Ko so ostali akademiki spoznali, za kajj gre, je padel takoj vzklik »Dol s komunisti!« Akademska mladina, ko je spoznala, da je tc izrazito levičarska demonstracija, je takoj zapustila univerzo, tako, da ta poskus demonstracije niti ni bil opažen izven univerze. 1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani sporoča V6em gg. tovarišem, da 6e prično redna predavanja v društvu, ki bodo vsak zadnj: petek v mesecu ob 18.15 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. V petek, dne 24 novembra demonstrirajo zanimive slučaje bolnikov sledeči gg.: dr. J. Demšar, dr. Baje, dr. Brandstetter in dr, Peršič. Vabljeni V6i gg. tovariši in medioinci. 1 Akademski klub strojnikov na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je imel pred kratkim svoj prvi redni občni zbor. Po končanih poročilih starega odbora so sledile volitve. Častno predsedstvo je prevzel zopet univ. prof. inž. Lobe Feliks, čigar zasluge za izpopolnitev strojnega instituta so neprecenljive. V poslevodeči odbor so bili izvoljeni: Predsednik: Willmann Rudo, podpredsednik: Prešeren Igor, tajnik T.: Gologranc Fr., tajnik II.: Lah Vasilij, blagajnik: štravs Aleksander, knjižničar: Košir Milan, gospodar: Tavzes Dušan, referent za prakse: Herman Jože, delegata za ZSKTF: Čebul j Albert in Herman Jože. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: predsednik: univ. prof. inž. Strojnik Romeo; člani: Scholz Leopold, Namorš Velimir, Maček Leopold. — Akademski klub strojnikov je najmlajši na tehniki, ustanovljen je bil šele letos spomladi, zato si mora novi odbor us'varjati podlago za uspešno delovanje. Naloge kluba so predvsem pomoč članom pri študiju, prirejanje poučnih predavanj ter ekskurzij, izpopolnitev Knjižnice ter iskanje počitniških praks. Ker je za dovoljno strokovno izobrazbo članov potrebna precejšnja literatura, ki je pa klub z lastnimi sredstvi ne more nabaviti, ter tudi še praktično udejstvovanje,. se zato Akademski klub strojnikov obrača na širšo javnost in posameznike ter prosi, da ga v njegovih nalogah in stremljenjih podprejo. •1 Enrico Malnardi je eden izmed onih velikih priznanih umetnikov, katerega velika umetnost na mah pridobi poslušalca. Mainardi je umetnik izredne muzikalnosti in prefinjene glasbene kulture ter je kos vsem tehničnim zahtevam na svojem inštrumentu, ki ga obvlada mojstrsko. Je pa tudi odličen interpret vseh skladateljev, ki «o pisali svoja dela za čelo. Na koncertu ga bo spremljala priznana pianistka, izredna njegova pomočnica, ga. Ada Colleoni-mainardi. Prepričani smo, da viada za koncert Malnardija v Ljubljani veliko zanimanje, saj so čelistični koncerti v našem mestu precej redki Izvajal bo dela Boccerinija, Bacha, Schu-manna, Rosellinija in Cascllc ter dve svoji skladbi. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice Začetek koncerta ob 20. 1 Pojasnjena skrivnost požara. Pred nedavnim se je ponoči vnelo skladišče piva v ŠiSki last g. Zupana. Prvi videz je bil ta, da je skladišče na dvorišču v Frankopanski ulici postalo žrtev ognja, ki je bil podtaknjen. Razpisana je bila tudi nagrada 7000 din za tistega, ki bi našel požigal-ca. Policija je sedaj ugotovila tako po preiskavi kakor tudi po pričah, ki so začetek požara videle, pa same niso mogle priti na dvorišče in gasiti, da je ogenj nastal le po naključju. Vzrok ognja je bil zabojček pepela, katerega je sosedna stranka odložila ob skladišču. Pepel še ni bil popolnoma ugasen in je v noči razpihan po vetru povzročil, da se je najprej vnel leseni zaboj, zatem pa stena skladišča. Po sledovih je razločno videti, kako je ogenj prešel iz zaboja na skladišče. Požar je torej nastal, kakor večina požarov, saj je znano, da neprevidnost s pepelom in premajhna pazljivost pri graditvi dimnikov, povzroči največ požarov. Ureditev prometa med Mariborom in St. lijem ter državno mefo Maribor, 21. novembra. Z ustavitvijo osebnih vlakov na progi Maribor—št. II j je nastalo ined prebivalstvom v tem obmejnem predelu nemalo razburjenje. Bili so ustavljeni prav tisti osebni vlaki, ki so do sedaj najbolj vzdrževali promet med Mariborom in obmejnimi kraji: Pesnica, Jarenina, Št. Ilj, Marija Snežna, Svečina itd. Vse prizadete občine so se s posebno deputacijo obrnile na bivšega poslanca g. Žebota in ga prosile, da naj se za stvar zavzame, da bi bil promet zopet mogoč. Iz. št. Ilja, Cirknice in Pesnice se vozi v mariborske šole in nazaj veliko število otrok naših železničarjev, drugih državnih uslužbencev, kakor tudi privatnikov. Z ustavitvijo vlakov pa je naenkrat postal položaj za starše teh otrok res mučen. Du bi otroke nastanili in prehranili y Mariboru, za to nimajo denarja. Vlaki pa so bili naenkrat ustavljeni. Bivši poslanec g. Žebot je takoj interveniral pri vodstvu Mestnih podjetij v Mariboru, naj se upelje med Mariborom in Št. lijem avtobusna vožnja, da se tako ljudem pomaga. Sedaj vozi izpred glavnega kolodvora v Mariboru do pošte v št. IIju (gostilna Sfiligoj) redno vsak dan avtobus, in sicer z odhodom 11.15 iz Maribora in ob 12.45 izpred pošte v Št. Ilju. Da je bil ta promet nujno potreben, dokazuje, ker je frekvenca potnikov zelo velika. S tem opozarjamo Mariborčane in druge, ki imajo kaj opravka na progi Pesnica—Št. Ilj, da se poslužijo avtobusa, ki vozi izpred glavnega kolodvora vsak dan ob 11.15. Bivši poslanec g. Žebot je dobil te dni od železniške direkcije v Ljubljani pod številko 27.075-41 z dne 17. XI. 1939 dopis, ki se glasi: »Na Vaš dopis z dne 10. t. m. glede prometa potniških vlakov na progi Maribor—Št. Ilj sporočam, da vozi od 15, novembra dalje na omenjeni progi še en par potniških vlakov. Vlak odhaja iz Maribora proti Št. Ilju ob 7 zjutraj in se vrača iz št. Tlja v Maribor ob 17.4«. Po zagotovilu uprave nemških železnic bo z 10. januarjem uveden zopet osebni vlak, ki je odhajal iz Maribora ob 10, in vlak, ki je prihajal v Maribor iz Št. Ilja ob 12.14.« Tako je na progi Maribor—Št. Ilj za naše obmejno prebivalstvo osebni promet sedaj zopet ugodno urejen. Poudarjamo pa, da bo avtobusni promet med Mariborom in Št. Iljeru vzdržan le, če bo dovolj potnikov. * m Svečana telovadna akademija, ki jo priredijo v proslavo 21 letnice kraljevine Jugoslavije v četrtek 30. novembra ob 8 zvečer v Narodnem gledališču mariborski Fantovski odseki in Dekliški krožki, bo imela naslednji spored: Državna himna: slavnostna fanfara; proste vaje (člani); Mladi vojaki (naraščaj); bradlja (člani); Od Urala do Triglava (mladenke zavoda č. šolskih sester); skoki čez mizo (mladci); slavnostni govor (ravnatelj br. J. Richter); pod šotorom (mladci); proste vaje (članice); talna gimnastika; Lepa naša domovina, simbolična vaja (člani); drog (člani); Ma-zurka, poljski narodni ples (članice); Orlovska himna. Vstopnice se dobe v predprodaji v prodajalni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 6. Oskrbite si jih pravočasno, ker bodo zadnje dni gotovo pošle. m Lepo uspel cerkveni koncert. Dobrodelni cerkveni koncert, ki ga je priredilo Slovensko pevsko društvo Maribor v ponedeljek zvečer v frančiškanski cerkvi, je v vsakem pogledu krasno uspel. Vsi sedeži v cerkvi so bili zasedeni, prav številno so bila obiskana tudi stojišča. Vsa ta množica je s pobožno zbranostjo poslušala krasna izvajanja zbora in solistov. Koncert je prenašal tudi ljubljanski radio. m K naši svoječasni notici o »nevšečnih sedežih« v mariborskem gledališču nam sporoča gledališka uprava, da so ji ti sedeži dobro znani, žal pa ne more tozadevno odpomoči, ker so sitebri nosilci zgornjih prostorov ter jih ni mogoče zaradi tega odstraniti. Sicer pa ima vsako gledališče takšne sedeže. Mariborsko gledališče oddaja te sedeže le tedaj, če so že vsi drugi razprodani in obiskovalca na nevšečnost opozori. m Neprijetno obvestilo. Med mariborskimi meščani je nekaj takih, ki so se svoječasno bahali, da nalagajo ves svoj denar v inozemstvu. Prigovarjali so še celo svojim znancem, naj raj spravijo prihranke čez mejo, češ »dinar ni nobena valula«. Med temi so celo nekateri uslužbenci izrazito narodnih mariborskih podjetij, ki imajo zelo lepe plače. Seveda so nosili svoje prihranke čez mejo na skrivaj. Vojni dogodki so jih zelo neprijetno presenetili, ker so uvideli, da ne morejo več svobodno razpolagati s svojim do-broimetjem, naloženim v inozemskih bankah. Še bolj neprijetno vest so pa dobili tc dni — njihovi denarni zavodi so jim poslali potrdiio, da so njihovi prihranki 1 Postopače pošiljajo iz Ljubljane. Zadnje dni je ljubljansko policija izgnala iz Ljubljano nad deset postopačev, ki so brez posla pohajkovali po ulicah, nadlegovali pešce in pritiskali kljuke, pri tem pa oprezovali, če bi morda mogli kje tudi kaj odnesti. 1 Električni tok mu jo obžgal prste. V Bogi-šičevi ulici za Obrtno šolo ie včeraj popoldne imel opravka na novi stavbi 24 letni elektrotehnik Marjan Marvin. Ukvarjal se je z montažo električne napeljave in je pri tem po nesreči prijel za nezavarovan električni vod. Močan električni tok mu je obžgal desno roko in prste, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. 1 Huda prometna nesreča. Snoči sta se okrog pol 6 peljala z motoeiklom po Masarykovi cesti mehanik Ivan Krušec, doma iz Tacna in zaposlen pri garaži »Lojze« na Miklošičevi cesti, in mizar Emil Koprivnikar, doma iz Litije. Po nesrečnem naključju sta se pri izogibanju s precejšnjo naglico zaletela ob rob hodnika za pešce pred kavarno Miklič. Odletela sta z vso silo po tleh in še hudo potolkla posebno po glavah. Nezavestna so oba prepeljali reševalci v bolnišnico, kjer je prvi prišel k zavesti čez eno uro Krušec, dočim je njegov tovariš še naprej v nezavestL »dobro naloženi kot vojno posojilo...« Sedaj bi bil menda dinar kar dobra valuta ... m Židovski begunci v Mariboru. Te dni je pripeljal tovomi vlak iz Špilja čez mejo večje število židovskih beguncev. V nekaterih vagonih so naši obmejni organi zalotili begunce, ki so se iz Nemčije pretihotapili v našo državo. To tihotapstvo ;vete sedaj spet precej živahno, kar se pozna tudi v Mariboru. Ze nekaj dni srečujemo na ulicah nemško govoreče ljudi, katerim se že na obrazu pozna njihovo po-koljenje. m Slinavka in parkljevka se širi v Dravsko dolino, Pred nekaj tedni se je pojavila slinavka in parkljevka v mariborski okolici pod Pohorjem. Od tu se sedaj nevzdržno širi naprej proti zapadu po Dravski dolini ter je prišla že do Ruš, kjer je okuženih že več kmečkih dvorcev. m čudno maščevanje nad telefonskim kablom. V javni telefonski govorilnici pred Batovo trgovino na Aleksandrovi cesti je nekdo prerezal za palec debel telefonski kabel, s katerim je spojeno omrežje z govorilnim aparatom. Kakor je pokazala preiskava, je jpršil neznanec to dejanje iz čudnega maščevanja. Očividno je hotel uporabiti telefon, pa se mu je dinar zataknil v ozki špranji in aparat ni funkcijoniral. Zaradi tega je segei po nožu ter prerezal spojno žico. m Kladivo je vrgel inženirju v glavo. V neki tovarni se je pripetil včeraj razburljiv dogodek. V kurilnici zaposleni Josip Skerget se je razburil, ker ga je nadzorujoči inženir Miro Vodeb nekaj opominjal, pa je zgrabil za pol kg težko kladivo in ga inženirju vrgel v glavo. Zadal mu je močno rano ter so inženirja takoj odpeljali v sanatorij. Na policiji je Skerget izjavil, da je izvršil dejanje v hudi hipni razburjenosti. m »Preroki« povzročajo družinske spore. V Mariboru imajo svoj sedež neki »preroki«, ki se pečajo s preiskavo pisave ter na podlagi tega ugotavljajo značaj oseb in njihovo bodočnost V časopisih se či-tajo večkrat njihove reklame. Mariborsko državno pravdništvo pa je te dni dobilo neka pisma s Hrvaškega, v katerih se obdolžujeta dva taka preroka, da sta povzročila v družinah resno spore. Ljudje so vzeli njuno mnenje za res in sedaj so na dnevnem redu očitanja zaradi nezvestobe itd., posledica pa bodo ločitvene tožbe. Pisci prosijo državno pravdništvo, naj bi proti takim kalilcem zakonske harmonije nastopilo. m Končno pa je le obsojen. Štirikrat je bil pred sodniki 27 letni hotelski sluga Jožef Weiss iz Kostriv-nice, ki se je zagovarjal spet včeraj zaradi požiga. Tri razprave so bile preložene, pri četrti pa ga je zadela zaslužena kazen. Weiss je dne 11. marca t. 1. v Grdini pri Stopercah zagrešil dva požiga iz maščevanja. Za-žgal je svojemu tastu Jožefu Lampretu hišo in hlev, nato pa še sosedu Antonu Novaku leseno klet, Weiss je bil hotelski sluga ter se je poročil s kuharico Cecilijo Lampret. Čim je imel ženo, je pustil službo ter je zahteval, da ga žena redi. Ta pa se je kmalu naveličala ter je moža pustila in se od njega ločila. Zaradi tega je sklenil, da se bo maščeval nad svojim tastom, ker je bil prepričan, da je on nagovarjal hčerko k ločitvi. Svoje maščevanje je izvršil s požigom, s katerim jc uničil tastu vse imetje. Weiss je bil obsojen na 4 leta in 6 mesecev robije ter 5 let izgube častnih pravic. Gledališče Sreda, 21, novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju). Četrtek, 22. novembra, ob 20: »Neopravičena ura«. Red B. Luslianga, Indijanka, ki ji domačini pravijo »pojoča ptička«. ho kn( >Air|a{ njtUnnija v AijrafiU operi. MARIBOR m KULTURNI OBZORNIK Letošnje knjige Goriške Mohorjeve družbe Goriška Mohorjeva družba je izdala letos pot rednih knjig, ki zaslužijo vso pozornost. Veseli 6ino, da je omogočeno zopet redno izdajanje ter da pride med «lovensko ljudstvo Julijske Krajine nekaj slovenskega branja. Tako moramo na prvem mostu imenovati Koledar za prestopno leto 1940. I'o vremenskih pojasnilih, po pregledu svetnih in cerkvenih predstavnikov oblasti, po kraljevskem rodovniku in po koledarju, ki ga je okrasila z lepimi vinjetami gdč. P. Ks., pride koristno in Ipikj branje, ki ga začenja življenjepis sv. očeta Pija XII. Nato sledi lepa pravljica Lee Faturjeve »Peli so jo mamca moja« iz turških časov, ko v sužnost prodana deklica v španski deželi zna samo eno Marijino pesem slovensko, ki jo je naučila mati. In po tej pesmi jo spozna stari romar in privede zopet mamici v naročje. Poseben članek je posvečen 70 letnici Nj. V. kralja in cesarja Vikt. Emanuela III. S posebnimi toplimi besedami je orisana božja pot na Sv. Gori in opisane svečanosti ob 400 letnici. Stanko St. je priobčil veselo zgodbo »Na divjega petelina«. Franc Rupnik je napisal zgodovinski članek o naselitvi ljudstva ob gorenji Idrijci in v okolici Cerkna. Rado Bednarik pa je prav tako živahno podal sliko Gorice »iz nekdanjih starih časov«, namreč iz časa ustanovitve goriške škofije ter borbe med katoličani in luterani na podlagi arhivov v Ljubljani in Vatikanu: dalje o Judih in visokih obrestih ter sploh o goriški deželi. Posebno zanimive so zgodovinske slike, ki so priložene. Andrej Miklavčič opisuje lov na polhe v notranjskih gozdovih, ki seveda ni brez veselih lovskih zgodb. Kratek in ljubek je članek o velikonočnih običajih v Brdih. Dr. Ivan Tul piše o »torklji in torkljarjih«, kar je goriški izraz za oljarne in oljarje. Pavel Petričič piše o Stari gori pri Čedadu. Dr. Ivan Tul pa o Koštaboni pri Kopru. J. Langorholz črtica Četrta zapoved poživlja gradivo. Sledi nekaj anekdot »iz živalskega življenja«. Prešernovi rojstni hiši je posvečen lep članek, ki ga spremlja Jakfeva podoba hiše ter Prešernov sonet Vrba. Stanko Andrejevič je napisal »Pismo« o storijah svoje vasi. Anton Komar (pokojni Vadnal) je prišel v Koledar s svojo sočno prigodbo o Ižancu in dečku Trohi »Ne cvili več«. Nekrolog je dobil Ignacij Leban, batujski župnik. Fr. Premrl je prevedel iz nemščine zgodbico »Deklica z venčkom«. S prisrčnimi besedami se Koledar spominja pisatelja Venčeslava Beleta, ki zdaj počiva pri Šempasu. Prav umestna je njegova »Pesem o nebeških vrtovih«, v katerih sedaj tudi počiva. Potopis predstavlja članek deklica na ledu v Belem morju. Zdravnik opisuje vnetje slepiča, narodni gospodar dr. Teofil Simčič pa razlaga novi zakon o socialnem zavarovanju. Drobiž zaključuje bogato gradivo Koledarja, ki ga kras© tudi lepe pesmice, povečini plodovi Lj. Š. (Božični sonet, Meditacija), pa tudi Stenka Andre-jeviča (Težki čas) ter Ljubke (Na očetovem grobu). Koledar je zelo raznovrsten ter bo lep priročnik slovenskemu človeku na poti skozi vse leto. 2. Druga knjiga ima naslov »BlagovesU ter je zdaj izšel nje prvi del. To je življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, opisano z besedami štirih evangelistov. V uvodu podaja prireditelj glavne misli o štirih evangelistih ter o evangeliju kot knjigi, kjer so podane zanesljive priče zgodovinskih dogodkov, obenem pa je tudi knjiga navdihnjena od sv. Duha. Ze pokojni msgr. dr. Josip I.ičan je želel imeti knjigo, kjer bi bilo življenje Kristusovo prikazano samo z evangeljskimi besedami ter lepo kronološko razvrščeno po dogodkih življenja. Toda on tega dela ni dopolnil. Sedanji prireditelji so vzeli za podlago najnovejši cerkveno odobreni prevod sv. Pisma, kakor ga je izdal ljubljanski ordinarium ter so tako napravili lepo montažo Jezusovega rojstva in mladosti ter njegovega javnega delovanja. Knjiga je sestavljena iz samih svetopisemskih besed, tiskanih tako, da se sv. Pismo lahko natančno citira (s številkami izvirnih vrstic v oklepajih) ter samo z najpotrebnejšo razlago temnejših mest. Ko bo izšel tudi drugi del, bodo imeli goriški Slovenci pri roki celotni življenjepis Jezusov po besedah svetega Pisma, urejenega kronološko in enotno, ne da bi se posamezni dogodki ponavljali. Zelo lepa zamisel in potrebna za poživitev religioznega duha. 3. Tretja knjiga je ponatis slovenskih klasič- R nih kmečkih novel Janka Kersnika: Testament ter Kmečke smrti. O vsebini te knjižice, ki je znana že vsakemu srednješolcu prav tako kot vsakemu slovenskemu ljubitelju povesti, ne moremo sedaj izgubljati besed. Veseli smo samo, da so prireditelji izbrali te povestice, ki so gotovo boljše kot so bile lansko leto Pavline Pajkove. Obenem pa s takim ponatiskovanjem slovenskih klasičnih del navezujejo na tradicijo, in to na našo najboljšo književno tradicijo. Zaključne besede o pisatelju pridejo prav vsakemu, ki se hoče bolj seznaniti s slovensko književnostjo in s slovenskimi pisatelji starejšega rodu. 4. Za slovenski trg zanimiva je četrta knjiga Napoleon, ki jo je spisal Matija Novak. V njej je na 72 straneh, tiskanih v dvostolpcih, opisano življenje velikega osvajevalca Evrope Napoleona od rojstva in prvih nastopov na Korziki do najvišje slave in propada ter sinrti na otoku sv. Helene. V zadnjem poglavju je prikazan njegov pomen za usodo 19. stol. ter njegovo veliko dejanje, ko je prinesel v Evropo novega duha, ki je bil temelj Evropi prav do konca vojne. 0 narodnosti'Napoleonovi pa ne pripušča nobene debate, kajti gotovo je, da je bil Italijan, tudi če je bil francoski cesar. Knjiga je v dobi novih »napoleonov« zanimiva. 5. Kot zadnja knjiga pa je dodana za mladino slikanica znanega G. T. Rotmana: »Poredni Bobi«, ki kaže dogodivščine pametne in prebrisane opico Bobi, ki bo gotovo spravila otroke v smeh in jih vabila k branju. Po vsem tem je letošnja žetev goriške Mohorjeve družbe lepa in raznovrstna ter ji morehio želeti le čini večjega razmaha in razvoja. td Švica je v nogometu premagala Italijo s 3:1. Tako je bila Italija po B letih prvikrat premagana. »Dom in svet« št. 9 Novembrska številka Doma in sveta, ki mu je vinjete naslikal slikar Miha Maleš, ima naslednjo vsebino. Na uvodnem mestu je pesem Dušana Ludvika: Mrtev svit, ki je zajeta iz občutja našega časa, ko »obzorja vsa gore v svit mrtve glave« ter se nam srce potaplja... Ciklus pesmi Vinka Žitnika Podobe obsega pet pesmi z motivi: Pogled z vlaka. Poti na vasi, Breze v mraku, Križ na zvoniku in Pokopališče, vse pa imajo osnovno noto misel na smrt in spanje v zemlji, »kjer nas Bogu vrne zadnja groza«. Artistično do zadnjega izbrušeni verzi nam podajajo bolj miselno poezijo, kakor pa čustveno, na vsak način pa svojevrstno v našem pesništvu. Bevk pripeljuje svojo celoletno povest Domačija h koncu ter nam v sedanjem nadaljevanju kaže sodobno obravnavo, pri kateri pa je Zemljak oproščen, oproščen pa tudi Lajšar. Napeto se zaključuje tudi to poglavje in nas pusti v napetem pričakovanju konra, ki bo v prihodnji številki. Vinko Beličič priobčuje v tej številki ciklus sonetov, v katerih opeva mladost (Posvečena mladost), domovino (Molitev za domovino), ljubezen (Dekletu, Himna ljubezni, Piščalka) ter smrt (Dobrotni sinrti). Tudi ti soneti, kakor so mestoma topli in svojski (Molitev za domovino, Himna ljubezni), so morda vendar preveč razumsko kom-ponirani, bolj po programu, kakor po srcu. Tine Debeljak nadaljuje opis dveh poljskih kulturnih jubilejev, ki jih je začel v prejšnji številki s Slo-\vackim. Sedaj podaja portret slikarja Jana Mate jka, katerega 100 letnico rojstva so slavili Poljaki lansko poletje, ter ga pokaže od vseh strani: kot velikega domoljuba, pa tudi največjega poljskega slikarja zgodovinskih motivov. Priloge Ma- tejkovih slik krase to številko, kakor so tudi prejšnjo (Pridiga Skarge in Bitka pri Grun\val""9T,0 Švedska 1938"-' •• 41.2 sek. Anglija 1939 41.3 «ek, Nizozemska 1936 41,3 sek. Brazilija 1939 41.3 sek. Francija 1939 41.4 sek. Japonska 1936 41.5 sek, Kanada 1936 41.6 sek. Norveška 1936 41.7 sek. Južna Afrika 1936 41,7 sek. Švica 1939 41,9 sek. Poljska 1938. Švica je mnenja, da je treba »fimpijado odložiti Pred nedavnim je mednarodni olimpijski odbor poslal vsem državnim olimpijskim odborom okrožnico, ki zadeva prireditev prihodnjih olimpijskih iger. Švicarski olimpijski odbor je bil prvi, ki je odgovoril, da je treba odložiti olimpijske igre, ki so predvidene za leto 1940. v Helsinkih. Kaj bo s svetovnim prvenstvom v drsanju? Iz Švedske so prišla pred nedavnim poročila, da so priprave za svetovno in evropsko prvenstvo v umetnem in hitrostnem drsanju ustavljena, češ, da se ta prvenstva ne bodo vršila. Nasprotno pa pravi nizozemski predsednik mednarodne drsalne zveze van Laer, da doslej' ta prvenstva še niso bila odpovedana. S precejšnjo gotovostjo se lahko računa, da se bodo izvedle vsaj tekme v umetnem drsanju. Na amsterdamskem kongresu je bilo sklenjeno, da bodo svetovna prvenstva za ženske 17. in 18. februarja v Berlinu; vendar je možno, da se bodo tudi te tekme prenesle na kak poznejši termin. Boks na Angleškem V Angliji pridno boksajo kar naprej kljub vojni. V Dublinu je stopil na boksarsko pozornico Tommy Farr, ki je odpravil s k. o. črnca Abrewa že v tretjem kolu. Govorijo zopet, da bi kazalo izvesti prvenstvo v težki kategoriji med obetna vojakoma Harveyem in Farrotn. V Londonu se že več tednov pripravljajo na angleško prvenstvo v lahki kategoriji med Eric Boonom in Dave Crow-leyem. Toda za enkrat še ne bo nič, kajti Boon si je pri treningu zlomil kazalec na desni roki. Svetovno boksarsko prvenstvo, če ne bo Pravila mednarodne amaterske zveze predvidevajo organiziranje svetovnega prvenstva, če bi odpadle olimpijske igre in s tem tudi boks-turnir. Iz previdnosti je mednarodna boksarska zveza poslala vsem včlanjenim narodnim zvezam okrožnico z vprašanjem, kdo bi v primeru, da bi olimpijskih igre v Helsinkih ne bilo, organiziral svetovno boksarsko prvenstvom. Bratislava : Zagreb o Binkoštih Glavni funkcionarji hrvatske in slovaške nogometne zveze so se dogovorili, da bo revanžna tekma med reprezentancama Zagreba in Bratislave o Binkoštih, v kolikor ne bi nastale kake nepredvidene zapreke. Zagrebški športni klub Hašk ima 11 sekcij ki 811 članov Klub obhaja leta 1943 štiridcsctlctnis« svojega obstoja.