tfcTO XVII. — Številka 65 x^g^ ^MovttelJI: občinski odbori SZDL Je- Ske, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ||§|1§1 ^ Trtlf. _ Izdaja Časopisno pod- ^|lflfl||. Ss .Gorenjski ttok« — Glavni to "^^^ Val urednik SLAVKO BEZNIK Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva KRANJ, sobota, 27. 8. 1966 Cena 40 pai ali *t starih Jiiiai i«\ List izhato od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarti 19«) trikrat tedensko, in sicer oh s r ? d a b in sobolab ZA gorenjsko Kranjski komunisti ob nalogah IV. plenuma Tudi pri nas ni vse čisto v septembru naj bi komunisti po vseh organizacijah smelo in odkrito razpravljali o Njihovem dosedanjem delu, o delu samoupravnih organov, o odnosih med ljudmi ter Sprejeli konkretne zaključke za odpravljanje vseh slabosti in pojavov, ki nemalokje sušijo sproščeno besedo občanov in samoupravi j alcev . To bi bila glavna smernica, *i «o jo sprejeli v torek na £ji občinskega komiteja ZK ^ranj. Na vrsti je bila razprava o nalogah, ki jih je Jakazal IV. plenum CK ZKJ. % tem so najprej pretresali posedanje delo komunistov, **xfisi po delovnih organizacijah, kakor tudi na teranu, ^rvi val teh razprav, takoj fV) plenumu, kot so ugotavljali, je bil dokaj manifesta-*iven z izražanjem solidarnosti brionskemu plenumu. *oda skoraj ni bilo primera, bi se smelo lotili pojavov ^ svojih vrstah, v svojem kolektivu in okolju. Vendar, kot V) ugotavljali, tudi pri nas **i vss čisto. Mnogo je še primerov samovolje, kršenja samoupravnih pravic, reševa- nja v ozkih krogih pa celo zapostavljanja posameznikov, ki so dobronamerno hoteli odkrivati določene slabosti. Zato so predvideni ponovni sestanki po vseh organizacijah v septembru. Komunisti naj bi smelo in objektivno prerešetali vse kar ovira demokratičnost v njihovem okolju ali kolektivu. Zatem pa je predvideno več posvetovanj komunistov v okviru komune. V nekaterih večjih organizacijah (Sava, Iskra, IBI, Tokstiiindus) so že na delu posebne komisije, ki zbirajo gradivo za take razprave. Posebna občinska komisija pa je že zbrala precej podatkov POLETNA SEZONA GRE H KRAJU *- Na Bledu samo še nekaj mladih, razgretih kopalcev pove, da je pravzaprav še vedno poletje, čeprav je vreme že popolnoma jesensko. No, kmalu bo tod drugače. Svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo na Bledu od 8. do 11. septembra že privablja mnoge turiste, ki bodo ■ suhega opazovali borbe za lovorike na vodi. Tudi tekmovalcev je te dni vedno več na Bledu, tako da kaže, da letos na Bledu, kljub slabemu vremenu, ne bodo tako kmalu uključili sezone o delovanju osnovnih organizacij, o njihovih ideoloških organizacijskih in drugih težavah. Na seji pa so se zmenili tudi za posebno komisijo komunistov izven komiteja, ki bo sproščeno in neprizadeto proučila tudi delo občinskega komiteja, kajti bilo je precej pripomb, da ta ne nudi dovolj pomoči osnovnim organizacijam in podobno. Precej kritičnih pripomb na delovanje organizacij ZK in na komunlano samoupravo je že zbral tudi obč. komite Zveze mladine. Prav tako skupina komunistov že vse poletje proučuje sistem delovanja občinske skupščine in njenih organov. O vseh ugotovitvah se bodo zatem pomenili na širšem sestanku enkrat oktobra. Pobudo za to posvetovanje je dal občinski sindikalni svet. Ko .so govorili o .organizacijskih oblikah ZK so v večini izražali misel, da bi bilo potrebno razširti delovanje komunistov na kraj bivališča — na vas. To so seveda bile prve misli in je stvar organizacije še odprta. Zlasti bodo o tem razpravljali komunisti po delovnih organizacijah. Glavna ugotovitev je, da je delo komunistov zelo potrebno tudi izven tovarniških zidov. K. M. Trgovsko podjetje prodaja Kranj i j i od 29. avgusta do 17. septembra 1966 v bivšem lokalu Astra, Titov trg 7 ženske in moške zimske plašče ženske prehodne plašče in moške suknjiče ženske letne obleke in bluze s 30 % popustom po znižanih cenah moške nylon, terilen, popelin in flanelaste srajce, letne srajce fn moške nogavice Tiskovna konferenca za »Ljubelj 66» Pred moto-cross dirkami za »Kup Karavank« Ljubelj, 25. avgusta. Na tiskovni konfernci, ki jo je danes priredil v svoji restavraciji na Ljubelju »Kompas«, pokrovitelj dirke za »Veliko nagrado Jugoslavije« v moto-crossu, so prisotne novinarje senzanili o pripravah za letošnjo dirko. Dirka, ki bo v nedeljo, 4. septembra, bo letos spremenjena v toliko, da bo imela proga 3 ostre zavoje v desno in bodo morali tekmovalci skozi 30 vratic. Dirka za »Veliko nagrado Jugoslavije« ima tudi turistični namen, saj pokrovitelj -Kompas« s svojo žičnico na Zelenico, pričakuje ravno v času Ljubeljskih dirk, da bo žičnica pripeljala dvestotiso-čega potnika. Ob tej priliki bo na žičnici majhna slovesnost, D. Humer r OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN PO Po IV. plenumu so ljudje na mnogih zborovanjih javno, s pozdravnimi brzojavkami ali kako drugače, pokazali, da se strinjajo z njegovimi zaključki. To nikakor niso bile samo zunanje manifestacije. To je bila dejanska, bolj ali manj zavestno izražena želja, vsakega delovnega človeka, da se uredijo zadeve tako, da bo delo res merilo vseh vrednosti, da se prepreči samovolja, da se pošteno uveljavi delovni človekupravljavec po pridnosti in sposobnosti in ne po drugih, včasih problematičnih, kriterijih. Vsi se torej strinjamo, ko gre za načelo. Potem pa, ko bi ta načela morali uveljaviti v praksi, smo spet »stari« ljudje s predsodki, bojaznijo ... Pred dnevi mi je pripovedoval znanec, da gre pri njih še vedno po starem. Direktor menda gradi hišo in si z oseb- nim avtomobilom (mercedesom), ki je last podjetja, vozi gradbeni material. »Pri nas pa kar po starem!« »Pri nas pa kar po starem«, pravijo še mnogi. Poznam podjetja, kjer še vedno direktor razmeŠča delavce, tako da mnogi ne vedo kaj in kje bodo delali jutri. Pravijo, da je vsak vreden sebe. V naših razmerah bi se reklo, da je pač vsak kolektiv vreden razmer v kakršnih živi. Nihče »od zunaj« verjetno ne bo preprečil, da bi nekdo uporabljal službeni avto za privatne vožnje, niti da ne bi po mili volji prestavljal »podrejenih« kot figure na šahovnici. To bodo ljudje morali urediti med seboj po veljavnih načelih samoupravljanja in ob pomoči družbeno političnih organizacij. Potem bodo zaključki plenuma dobili poln smisel. Ploskati je premalo! 9999992 Naše izkušnje vlečejo Iz italijanskega mesta Sa-vona prj Genovi, s katerim Kranj že več let sodeluje, so napovedali prihod delegacije KPI, ki ei želi z enotedenskim bivanjem v Kranju od 5. do 11. septembra seznaniti s tukajšnjimi izkušnjami v delavskem družbenem samoupravljanju. Prav tako so člani KPA, ki sodelujejo v organih lokalnih oblasti be-ljaškega področja (Avstrija) izrazili željo, da bi njihova ožja 6kupina prišla v Kranj in se podrobneje seznanila z našimi oblikami in izkušnjami komunalne samouprave. Ti in mnogo podobnih primerov zelo nazorno potrjuje besede tovariša Tita ob nedavnem obisku v Bosni in Hercegovini, kako ee zunanji svet zanima za naše uspehe in izkušnje v družbenem razvoju in kakšna odgovornost za mednarodno sožitje je s tem pred nami. K. M. Turistični problemi v Begunjah Tudi zimski turizem Turistični delavci v Begunjah (društvo združuje kraje Begunje, Zapuže, Novo vas in Rodnje) se že pripravljajo na zimsko turistično sezono. To najbolje potrjuje barvni turistični prospekt, ki so ga izdali v 10.000 izvodih in sicer v šestih jezikih. Na tem področju imajo okoli 200 turističnih postelj, od tega 150 pri zasebnikih. V letošnji sezoni bo ceno prenočiščem dvignili za 100 odstotkov, vendar pravijo, da Vztrajajo le še tisti, ld se ne morejo sprijazniti, da se vreme ne ravna po koledarju. Prizor s prikupnega kopališča pri hotelu »Grad Podvin«. — Foto: F. Perdan Še vedno problem ceste Petrovo Brdo—Sorica »Italijani so gledali in se čudili« Tako Je dejal predsednik TD Sorica tov. Frelih, ko je pripovedoval o »starem« problemu o cesti Petrovo brdo—Sorica. O tem problemu smo pisali pred turistično sezono in moramo zopet. TD Sorica je imelo najavljenih 80 Italijanov, pa kaže, da niso uspeli priti po težko prehodni cesti. »V društvu smo že razmišljali,« je nadaljeval tov. Fre-1'ih, »ali se sploh izplača še boriti in govoriti o nekem turizmu. Prepričani smo bili, da je vse zaman. Letošnja sezona pa nam je pokazala, da se to izplača, saj kljub skoraj neprevozni cesti, zaide kar precej gostov v So-rioo.« Gost kroži po Gorenjskem, je navdušen, ko vidi izredno lepoto na Sorici in zopet razočaran, ko vidi kakšna je cesta. Za. cesto je bilo pred nekaj leti porabljenih skoraj 100 milijonov dinarjev, vendar je bila letos izločena iz vzdrževanja. TD Sorica je pokazalo pri ureditvi svojega kraja izredno prizadevnost in požrtvovalnost. Uredili so elektriko ter kuhinjo v Zad. domu, 13 va-šcanov je v pol ure odstranilo zemeljski plaz in uredi- lo prehod za avtomobile, vendar kaže, da je vse zaman. Predsednik skupščine Sk. Loka Milan Osovnikar je o tem dejal naslednje: »Treba je razumeti, da imamo v občini 120 km cest III. in 320 km cest IV. reda. Za vzdrževanje teh cest bi potrebovali več kot pol milijarde dinarjev. Občinski proračun pa ima za vse negospodarske investicije (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, itd.) zagotovljenih le 400 milijonov starih dinarjev. Kje naj vzamemo denar? Morda bo naslednje leto bolje, ker obstoja predlog, da bo po novi kategorizaciji cesta v Poljane II. reda in jo tako ne bi vzdrževala občina.« Predsednik turističnega društva pravi, da razumejo, da ni denarja, ne morejo pa razumeti odnos Cestnega podjetja. Pravi, da so prepričani, da je glavni vzrok za slabo stanje v tem, ker imajo pri Cestnem podjetju v Kranju tako imenovano »skupinsko« vzdrževanje cest. Na tem področju je baje kar 7 cestarjev, a nobeden nima točno določenega odcepa. Pravijo, da tak način vzdrževanja v hribovskih krajih ni pravilen. Cestar mora biti na cesti, ko pridetre voda in sproti odstranjevati pesek ifT speluavati strugo. Drugače naredi voda preveliko škodo (to je sedaj primer na tej cesti, saj bi bilo za popravilo potrebnih 90 milijonov dinarjev). # Lahko rečemo, da Je po- # letna turistična sezona za # nami. Problem ceste Pe- # trovo brdo — Sorica je # ostal tam, kjer Je bil pred # sezono. Morda pa le lah- # ko upamo, da se nasled- # nje leto ne bomo ukvar- # jali zopet z istimi proble- # mi? P. Čolnar se gostje niso niti najmanj pritoževali. Ljudje radi plačajo namesto 450 dinarjev 600, ker vidijo, da so sobe res najboljše. TD Begunje ima na razpolago namreč le sobe I. in II. kategorije. Poleti so bile sobe zasedene okoli 80-odstotno. Od tujih gostov je bilo največ Avstrijcev, Italijanov in Zahodnih Nemcev, bili pa so tudi Švicarji, Francozi in Kanadčani. Na žalost je letos močno opadel domači turizem (kot povsod). Zaradi tega so imeli v Begunjah v juliju le 1800 noč-nin (lani 2500). »Krizo« nameravajo rešiti na dva načina. Ze sedaj sp v dogovoru s potovalnimi agencijami in kaže, da bodo uspeli v načrtu, da bi prodali že sedaj vse zmogljivosti za naslednjo sezono. Ra- zen tega "bodo posvečali f»i pozornosti zimskemu turizmu, saj jim to omogoča nova žičnica. Največji problem za Begunje predstavlja zabava gostov. Čeprav je to kraj slovitih Avsenikov, imajo'»Pri Jožovcu« ples le ob sobotah. To je edina zabava. V načrtih imajo, da bi stalno organizirali »Teden kulture«, aaj je imel zadnji, lani ob proslavi 20. obletnice osvoboditve, izreden uspeh . Za konec še nekaj iz »Av-senikove hiše«. Na TD pravijo da bodo gostišče še naprej renovirali, poleg tega pa namerava Slavko Avsenik baje graditi depandanso s tujskimi sobami. V Begunjah postaja turizem vs-i pomembnejša gospodarska panoga, postaji panoga v katero se ljudje i veseljem usmerjajo, saj j« dalo društvo v zadnjih letih garancijo kar za okoli 25 milijonov turističnega posojila. -P« Praznično razpoloženje ob otvoritvi gasilskega doma v Jaršah Preteklo soboto in nedeljo so prebivalci Rodice in Jarš slavlfl pomebno delovno zmago. Svojemu namenu so izročili gasilski dom v Srednjih Jaršah, novo gasilsko brizgamo s prikolico In ostalo gasilsko opremo, ki bo služila letos spomladi ust* novljenemu gasilskemu društvu za obrambo pred požari. Prireditve so se začele že v soboto z izvedbo trodelne-ga suhega napada na nogometnem igrišču pred domom v Grobljah in s prvimi mokrimi vajami novoustanovljene gasilske desetine. V nedeljo pa je na Rodici in v Jaršah zavladalo prafcnično razpoloženje, ki je doseglo višek s slovesno otvoritvijo gasilskega doma in parado skozi obe vasi. V paradi je sodelovalo 25 parov narodnih noš, domžalska godba na pihala, prapori in gasilci sosednjih društev ter domača gasilska desetina z novo brizgaLno. Pogled na živopisan sprevod je bil prav imeniten. Organizatorju — gasilskemu društvu Rodica-Jarše gre vsa pohvala za odlično izved- Tribuna v Sebenjn Sebenje, 26. avgusta. Jutri, v soboto, bo v Soben ju jaw-> na tribuna jo četrtem plenuma ZKJ. Tribuna, ki Jo Je organizral krajevni odbor SZDL* m bo pričela ob 19. ari, .r.. *pc bo tega krajevnega slavja, zlasti pa še za požrtvovalno delo pri urejanju prostoro* za gasilski dom in zbiranju sredstev za opremo, saj je pretežni del sredstev zbralo društvo 6 amo. Z veliko prizadevnostjo večine občanov ee je tako uresničila dolgolet-na želja prebivalcev Rodice in Jarš, da bi imeli lasta* gasilsko društvo. F. G. Praznovali so krajevni praznik V soboto, 20. avgusta, eo prebivalci Orehka praznovali svoj krajevni praznik. Organizirali so kresni večer s kulturnim programom. Med recitacije so uvrstili tudi ftlifl »Desant na Drvar«. V nedeljo pa je bila tekma mei mladinci iz Orehka in Dru-lovke na novem nogometne^ igrišču, popoldne pa so pripravili še tekmo: DEBELI i SUHt r Gospodarske novice SPROŠČEN IZVOZ IN UVOZ Posebna skupina strokovnjakov je izdelala predloge predpisov za blagovno izmenjavo z inozemstvom v prihodnjem letu. Prelogi predvidevajo znatne liberalizacijo uvoza in izvoza. Računajo, da bomo prosto uvažali približno 60«/, vsega reprodukcijskega materiala približno polovico opreme in petino blaga za široko potrošnjo. Tudi izvoz bo močno sproščen in bo prepovedano izvažati samo neketare proizvode, kjer gre za nujne potrebe domačega trga ali kaj podobnega. O predlogu v gospodarskih krogih že živahno razpravljajo. OD V SLOVENIJI: 814 N DIN Povprečni osebni dohodki so bili v naši republiki junija meseca 814 novih dinarjev, ali za 4 odst. višji kot v maju. V gospodarstvu so povprečno izplačali na zaposlenega 794 novih dinarjev, v negospodarstvu pa precej več — 937! VINSKI SEJEM V petek, 26. avgusta, so v Ljubljani todprli tradicionalni vinski sejem. Odprt bo do nedelje, 4. septembra. Zgane pijače in vina za sejem so že ocenili strokovnjaki iz 11 držav. Letos bo sejmu prvič priključen tudi sejem gostinske in turistične opreme. V_ Julijska proizvodnja v loški občini Proizvodnja večja - izvoz manjši Plan proizvodnje presežen za 1,4 odstotka — Realizacija pod planom za 8,5 odstotka — Tudi izvoz manjši če ocenjujemo proizvodnjo v loški občini v juliju, se ne moremo izogniti ugotovitvi, da so delali dobro, vendar pa niso uspeli pri prodaji in izvozu. Z drugimi besedami to pomeni, da so skladišča zopet za spoznanje bolj polna kot so bila. V občini so izpolnili julija 59,5 odstotka letnega plana količinske proizvodnje, kar pomeni, da so za 1,4 odstotka Industrijska proizvodnja v radovljiški občini Izvoz v juliju - odlično Proizvodnja še kar, prodaja pa nekoliko šepa V radovljiški občini je bila proizvodnja v juliju za 8% nižja kot junija. Kaže, da še vedno ne zmoremo zagotoviti enakomerne proizvodnje preko poletja, čeprav je letos položaj nekoliko boljši kot lani, saj je bila industrijska proizvodnja lani julija za 10 odstotkov nižja kot letos. Plana industrijska podjetja v prvem polletju niso dosegla. Proizvodnja bi morala biti povprečno za 6% višja kot lani v tem času, dejansko pa so naredili le za 4% več. Izdelano blago podjetja sorazmerno slabo prodajajo. Deloma gre slabše v promet, predvsem pa kupci čedalje slabše plačujejo. Te težave na trgu kažejo, da bo potrebno bolj upoštevati dejanske potrebe in hkraiti bolj skrbeti tudi za dinar. Počasi bo začelo primanjkovati dinarjev, kar je prav, kajti, dokler dinar ne bo prav tako iskan kot vsako tuje plačilno sredstvo, toliko časa o njegovi konvertibilnosti ne bomo mogli govoriti. Cenjeni potrošniki! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi v svojih prodajalnah v Pokojninskem zavodu, pri mostu in v Stražišču kvalitetno sadje in povrtnino. V skladišču na Koroški cesti (v bivši pekarni Kern) lahko nabavite krompir in sadje za ozimnico ter sadje in zelenjavo za vlaganje po ugodnih cenah. Rejci malih živali in živinorejci! V skladišču na Koroški cesti lahko nabavite močna krmila za perutnino, govejo živino in prašiče v manjših ali večjih količinah. Naročila sprejemamo v prodajalni na Koroški cesti ali po telefonu na štev. 22-439. Razveseljivi pa so podatki o izvozu, ki je za 45"/, višji kot junija meseca in kar za 46 % višji kot lanskega julija. Predvsem pa se je povečal izvoz v dežele s konvertibilno (trdno) valuto. presegli letni plan za ta mesec. V primerjavi z lanskim julijem so povečali proizvodnjo celo za 31,2 odstotka. Realizacija je v primerjavi z lanskimi sedmimi meseci sicer za 14,2 odstotka večja, vendar predstavlja le 49,6 odstotkov letošnjega plana, kar pomeni, da je za 8,5 odstotka pod planom. Tudi izvoz ne kaže najbolje. V primerjavi z lanskim julijem je večji za 25,1 odstotka, če pa primerjamo prvih sedem mesecev lanskega in letošnjega leta na žalost ugotovimo, da je letošnji za 9 odstotkov manjši od lanskega. Za planom je izvoz zaostal za celih 12,6 odstotka. -pc Jezersko za Zimo Turistično društvo Jezersko in tamkajšnje Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem sta se že letos lotila priprav za letošnjo zimsko sezono. Razen lepega barvnega prospekta, ki bo izšel v 30.000 izvodih, mislijo tudi na to, da bi v zimskem času pritegnili kar največ turistov. Pogojev za to je dovolj, saj so letoa uredili trgovino, bencinsko črpalko, restavracijo hotela Kazina. Poskrbeli so tudi za kino predstave in drugo zabavo gostov. Lepši videz kraju bo dala tudi urejena struga Jezernice in njenih pritokov, Planšarsko jezero, popravljene ceste, pota in mostovi. Posebnega pomena za Jezersko je tudi nov televizijski pretvornik. Računajo, da bi v zimskem času privatne sobe in gostinsko podjetje lahko sprejeli nad 400 gostov. Sedaj razmišljajo, kako bi najbolje izkoristili vlečnico, sankaške proge in smuči da bi pritegnili čim več obiskovalcev. TEMA NAŠIH DNI — Domači turist se vrača z morja Dileme med potrošniki in proizvajalci Potrošnik, lastnik kolesa R. C. iz Kranja nam je poslal naslednji dopis: Kljub hitri motorizaciji je na Gorenjskem okrog 60.000 koles. Mnogi, ki si še ne morejo privoščiti drugih vozil imajo kolesa za prevoz v službo itd. Toda mnogo koles je brez plaščev in zračnic. Ljudje se jezijo, kdor ima zveze ali se -znajde« jih dobi, drugi ne. Ksdar v trgovinah dobijo plašče ali zračnice so velike vrste, najsrečnejši ali »iznajdljivi« jih potem preprodajajo. Ob tem pa je čudno, da imamo prav tu v Kranju tolikšno tovarno gumijevih izdelkov, s katero se hvalimo. Mar je res, da moramo tako grobo uveljavljati stari izrek — »kovačeva kobila je vedno bosa«? In kaj pravijo v Savi: Proizvodnja koles v Jugoslaviji še vedno raste, proizvodnja gum za ta kolesa pa ne. Kolesa izdelujejo tovarne Rog, Partizan in Pretiš. Gume pa v glavnem Sava in le delno Borovo. Toda cena gum, ki je določena, povzroča tovarni izgubo. Hkrati primanjkuje surovin. 72 odstotkov surovin je treba uvažati, deviz ni. Zato tudi proizvodnja gum ni stimulativna za kolektiv. Tudi rekonstrukcija tovarne ne predvideva povečevanje proizvodnje gum za kolesa. Hkrati pa gre še za naš tip koles, ki je zastarel. Naša jugoslovanska kolesa so še vedno za tako imenovane velo plašče in ne na žico, kot je to že povsod v svetu. Naše oblasti so že 1958 leta predpisale preorientacijo na proizvodnjo koles za plašče z žico. Toda nobeden izmed proizvajalcev koles se ti":* še ni lotil. Polrebovaii pa bi kakih 2 milijona plaščev in zračnic. Iskali so jih že po vsej Evropi, da bi jih uvoziti, toda so jih našli zelo malo. Velo plaščev nikjer več ne delajo. In pripomba uredništva: © Kaže, da bo torej potreb-0 no v službo s kolesom na Q rami. Tudi določena cena, @ če je res prenizka za pro-% izvajalca, ne bi smela bi-& ti ovira in povod za ne-m in 8f«ti PRIKLJUČEK Križišče E je stična točka obr'-i. Prvi priključek (lahko rečomo tudi odeco) nas zapelje proti Ljubelju. »Zapelje« sem napisal namenoma, ker kaže, da je za to pot edino zmanjkalo denarja. Ni asfaltirana in slučajen post, posebno že, če ie non^ef^n, bo obrnil avtomobil, ker mu mora zdrava pamet poverla-ti, da je zašel, Pa ni tako! Ce bo malo bolj trmast in ima močan avtomobil bo morda srečno prispel skozi podvoz do križišča F in se zapodil mimo Tržiča (to ie postala že tradiciia) proti Ljubelju. Se<=ti odcep je namenjen tistim, ki žele iz Krope proti Jesenicam. Menda je tu edino križišče (E). kjer se mora zavii a ti v levo. SEDMI PRIKLJUČEK Ta je narisan na manjši skici, ker je gotovo najmanjši. Nn križišču G se zavije proti Brez jam in Kropi (in seveda, brez zamere, tudi vsem vasem, ki jih nisem naštel). O« MI TN DEVETI PRIKLJUČEK Iz ieseniške strani lahko ob križišču I zavijemo proti KroDi (itd.). Peljati se Je treba le naravnost. Stara cesta je sicer zelo osamela in za štoparje ni priporočljiva, ima pa le dobro prednost. Skupščina občine Radovljica se je tako iznebila neljubih pogledov na zanemarjeno posestvo, ki je prej (?) sramotilo naše gospodarsko prizadevanje. Iz nasprotne smeri lahko zavijemo desno ob križišču H skozi podvoz proti Jesenicam nli pa po devetem priključku proti Kranju (.seveda so orWpi tudi k različnim vasem). DESETI IN ENAJSTI PRIKLJUČEK Oba sta tesno povezana 6 križiščem D. Po desetem priključku pridemo do Krope (itd.), če pa se držimo skrajne desne nas pripelje pot mimo križišča E na slavni makadam proti Ljubelju (mimogrede povedano: to je edina pet za npr. turista, ki se želi vrniti iz Bleda ali Bohinja čez Ljubelj v domovino) ali pa se ga lahko rešimo na ta način, da zavijemo proti Jesenicam. DVANAJSTI PRIKLJUČEK On pripelje skozi podvoz iz Ljubelja proti Kranju. Za držal). Treba se je le ravnati po prometnih predpisih. Najbolje je, če človek sploh preveč ne misli (še celo na cesti to držii). Znaki ga eami usmerjajo v želeno smer. Skoraj povsod velja pravilo: NE ZAVIJAJTE V LEVO, povsod po glavni cesti pa je PREPOVEDANO PELJATI PREKO POLOVICE CESTE. Ce se boste držali tega, ne boste imeli nevšečnosti. ZA KONEC Za konec naj povem še to, kar ste gotovo že opazili, da sem se izognil opisovanju mostov in predora. Mislim, da je bilo o tem že dovolj napisanega.. Se nekaj. Cesta je le za avtomobile. Ko sva s fotoreporter jem hodila ob cesti in je pravilno z roko nakazal smer, da bo stopil nanjo, mu je roko skoraj odtrgal drveči avtomobil. Zato raje to verjemite in sami ne poizkušajte! O P- S. Dobil sem občutek, • da je največ pripomb gle- # de ceste zaradi tega, ker • prebivalci nekaterih manj- # Sin krajev ne morejo ra-+ zumeti, ■■■V t 11 IIBlir % kih tudi njihovih vasi. Pa # brez zamere. Ce bi bile te # ln bi manjkale drage, 14 % se pa drugi raaburjaii. 0 Takšni smo pač! Zelo radi % kritiziramo, a na žalost a« % vedno ob pravem času. TEKST IN SKICE? Peter Čolnar sedaj je znan le po tem, da je tu konec asfalta. Mirna vožnja preide v veselo poskakovanje po premočno zalitih rebrih med posameznimi cementnimi bloki na cesti. TRINAJSTI PRIKLJUČEK »Kraj nesrečnega imena!-« To je priključek, ki le še pripelje v Bistrico. Verjetno je za gostilno »Potočnik-« to res kraj nesrečnega imena, saj je promet baje z novo cesto močno upadel. Na tem priključku pa pridejo na kratek odsek »hitre ceste« tudi avtomobili, ki pripeljejo iz Križ in bite proti Kranju. VSE JE PREPROSTO Vožnja po novi cesti je. zelo preprosta (to mnenje sem i*- 27. avgust um * glas NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO 5 Odnos do nezasluženega dinarja pred javnim tožilstvom Kalne vode v VSG Končno besedo o vseh zadevah bo moralo izreči sodišče Približno 50 milijonov starih dinarjev nepravilno porabljenih — Poviševanje osebnih dohodkov s tujim denarjem — Divja gradnja v turističnem kraju — Kako se rešiti nezaželenih ljudi? Take m podobne ugotovitve je moč razbrati iz raznih zapisnikov posameznih inšpekcij in iz drugih dokumentov o poslovanju Vodne skupnosti Gorenjske v Kranju. Vse gradivo imajo že zrbano na tožilstvu. Predstavniki podjetja in samoupravnih organov imajo proti tem ugotovitvam nekatere prepričljive in druge neprepričljive pripombe. Toda če bo ob koncu obveljalo le polovica tistega kar jim očitajo, je stvar ie precej resna. O nekaterih nepravilnosti v poslovanju te delovne organizacije je bilo slišati že večkrat v zadnjih letih. Stvari pa so se »zakuhale« zlasti to zimo. Na dan so prihajali očitki o nepravilnem trošenju denarja, o notranjih trenjih med vodilnim osebjem in podobno. V podjetje so začele prihajati inšpekcije. In marsikaj so ugotovile. Zelo na široko je stvari prereše-tal tudi upravni odbor tega kolektvia 25. januarja. Ta organ, ki je zaradi širokega pomena te organizacije sestavljen iz sposobnih ljudi iz vseh krajev. Gorenjske, je takrat zasedal polnih 13 ur in njihov zapisnik obsega 65 tipkanih strani. DIREKTOR: »V TO SE NE VTIKAM* Ena izmed glavnih ugotovitev je, da so različne vsote denarja, ki bi moral iti v sklad vodne skupnosti, knjižili kot svojo realizacijo. Tako je bilo v primeru izplačane zavarovalnine za porušen jez na Jezerskem, za prodani gramoz iz rek in drugo. Na tožilstvu ugotavljajo, da je bilo tega približno za 50 milijonov starih dinarjev. Zanimiva pa je ob tem izjava drektorja, ki pravi, da se on v knjigovodstvo ne spozna, da je pač to stvar drugih in da se on v to ne vtika! »PLAČE« PO ŽELJI Knjiženje takih prejemkov na konto realizacije kot njihovo izvršeno delo, pa je, razumljivo, povečalo sklad osebn-J* dohodkov. Ti so se lani zelo dvignili in po nekih ugotovitvah so samo trije uslužbenci v letnem povprečju dobili izpod 100.000 dinarjev mesečno, najvišji dohodek pa je dosegel 227.529 starih dinarjev mesečno vseh prejemkov, vključujoč tudi prevoze in dnevnice. Ko so na svetu delovnega kolektiva razrpavljali, da bi povišali osebne dohodke nekomu, ki je bil pred upokojitvijo, so hkrati še drugim povišali za 12 do 15 tisoč starih din. Tudi o tem je razpravljal širši upravni odbor na imenovani seji in ugotovil nepravilnosti z določitvijo, da bi osebni dohodki tega kolektiva ne smeli biti višji od povprečnih osebnih dohodkov sorodnih organizacij v komuni. GRADNJA V BOHINJU V Ukancu, v najbolj turističnem kraju Bohinja so si zadnja leta postavili zidano stavbo, ki po nekih ocenah velja okrog 8 milijonov starih dinarjev. Ob tem so omenjene tri nepravilnosti. Prva, da so to zgradili brez vsakega gradbenega in lokacijskega dovoljenja, drugič, da so za gradnjo te stavbe (in tudi za nekatere druge!) u porabljal i namenska sredstva za vodne objekte ter tretjič, da so izgledi, da to ni bila stavba, ki naj bi bila namenjena ža stanovanja njihovih delavcev, marveč za vikend. Tretje, kot zatrjujejo v podjetju, morda ne bo držalo, toda zlasti prvo je neizpodbitno in tudi upravni odbor je že grajal kolektiv zaradi take gradnje. NEZAŽELENA OSEBA V zadnjih letih je bilo precej izmenjave kadra v tem kolektivu. Težko je trditi, da je šlo zgolj za osebne spore. Toda značilen je primer vodje splošne službe. Lepega dne so sklicali zbor vsega kolektiva in ga postavili na cesto. Očitali so mu intrigantstvo itd. Možak se je pritožil. Stvar se je zavlekla. Da bi se v kolektivu še bolj zavarovali pred morebitno njegovo vrnitvijo, so »za vsak primer« ukinili njegovo delovno mesto. Toda pritožba je rešena tako, da ga bodo morali po 7 mesecih znova sprejeti in mu izplačati vse osebne dohodke za ta čas. Morda je res, da je ta možak veliko govoril, tudi morda za nekatere preveč od-krito. V dveh pismih, ki jih je pisal direktorju že po izgonu iz kolektiva pravi med drugim »Ne iščimo dlako v jajcu in poglejmo bistvo« in naprej: Ne bi bil komunist, če bi takih stvari odkrito ne povedal- itd. Skratka, težko je reči, da je bilo vse intrigantstvo. In vendar, obračun z njim je bil silno grob. DRUGA PLAT ZVONA Predsednik upravnega odbora, kot družbeni organ za ta kolektiv Ivo Mi-klavčič je k vsemu temu povedal tudi nekaj bistvenih stvari. Ti spodrsljaji so znani in upravni odbor se je Z njimi že ukvarjal. Glavno je* da bi se nekdo osebno okoriščal s sredstvi skupnosti, ki so bila namenjena za vodne objekte. Hkrati je poslovanje dokaj ' nestabilno ker že domala 5 let ne vedo če so podejtje ali ustanova, če bodo še obstajali ali ne. V prihodnje, kot je predvideno* se bodo vsa namenska sredstva za vodne objekte zbirala v vodni sklad republike in mnogo sedanje možnosti na-namenskega ali nenamenskega na drugi sklad bodo odpadle. KJE BO KONEC? Hkrati ob sedanjih ugo-i tavljanjih o knjiženju in trošenju denarja za ta ali oni namen pa je slutiti, da je to že sploh ustatje* na praksa. Zdi se, da jo bil rodni sklad tmrsiko* mu na voljo, zlasti pred ukinitvijo okraja Kranj, ko je bila nad Vodno supnostjo še »trda roka« kot pravijo danes. Tedaj je ta sklad zamašil marsikatero vrzel, ki ni imela nobene zveze z vodo. Podobno kot svoj cas gozdni skladi, ki so jih trošili za vse drugo, sa* mo ne za obnovo gozdov. In ob tem je tudi možno, da se bo veriga potegnila precej nazaj. To pa ne bo celotni stvari škodovalo. Celo obratno? Bolje pozno kot nikdar! Prav izpoteje* I IV. plenuma ko s* odkriva« Jo vse Ali lahko govorimo o uspešni planinsko-alpinisticiii sezoni Vse manj pravih alpinistov Planinska društva po Sloveniji vključujejo preko 65.000 članov. Gore so očitno poslale bogata last delovnih ljudi, ki znajo ceniti njihove lepote. Zlasti gorniki so se letos izkazali za zelo marljive in delovne, posebno kadar je bilo treba karkoli storiti v korist množičnega planinstva. Tudi planinci-alpinisti niso držali rok križem. Ti ljudje ne poznajo mrtve sezone. Pozimi prirejajo teoretične tečaje, kjer mlademu rodu — pionirskim odsekom v društvih — posredujejo svoje znanje in jih seznanjajo z osnovami alpinizma. Spomladi so na vrsti praktične plezalne vežbe, kjer se mladina pod skrbnim vodstvom izkušenih alpinistov pripravlja na kasnejše plezalne podvige .Taki tečaji so zelo koristni tudi navadnim ljubiteljem gora, priložnostnim planincem in gornikom. Na žalost pa je opaziti, da se mladi često navdušujejo za zahtevni plezalni šport le zaradi afirmacije, stihijsko in kampanjsko. Le malo je med njimi pravih ljubiteljev gora. Prav v tem je vzrok, da število vrhunskih alpinistov pada. Vse manj je tudi že ru-tiniranih plezalcev z več- letnim stažem in z velikimi izkušnjami. Peščica alpinističnih odsekov v sklopu Planinske zveze Slovenije kaže na vse manjše zanimanje za ta zahtevni ,a lepa šport Vendar pa je treba priznati, da je kvaliteta tistih alpinistov, ki eo ostali zvesti goram, na zavidljivi stopnji. Pred njimi niso varne niti najzahtevnejše stene in previsi domačih ter tujih gora.. Letos so na primer izvedli težavne vzpone v Julijskih Alpah, Grintavcu in Kamniških planinah. 2e v zgodnji spomladi so preplezali zasnežene stene v Sitah in Veliki Mojstrovki ter Strugu nad Planico. Skupina vzhodno nemških alpinistov iz Dres-dena pa je dosegla velik uspeh, ko je ugnala zasneženo severno steno Špika (Ska-laška smer). Na sploh je opaziti, da so številne češke, nemške in druge inozemske alpinistične odprave z naših gora zelo vzpodbudile tudi Jugoslovan-ske alpiniste. Za bližnjo pri-: hodnost pripravljajo več od-! prav na Kavkaz, na Himalajo ali v Ande. Najboljše naveze so v okviru priprav; na te podvige izvedle težke vzpone v triglavski Sfingi« razih velike martuljške Porw ce, v stebru Sit nad Planico .preplezale so Češko in Cizljevo smer v Špiku, glavo Planjave in druge. Komisija za stike z ino--zemstvo je omogočila per^ spektivnim mladim alpinistom več izpopolnjevalnih' plezalnih tečajev doma in V. tujini (Grossglockner). Tud^< posamezni alpinistični odseki eo pripravili ožje tečaje v? nekaterih gorskih skupi nahj Da je to povsem umestno ini celo nujno ,so pokazale šte»i vilne tragične nesreče mla-i dih ljudi med letošnjo ple-i žalno sezono. Trenutno je deset naših, najboljših plezalcev v gorah'/ Kavkaza, nekateri pa čakajo na lepo vreme pod najtežji«;^ mi stenami Dolomitov. V n ±a# stavkih ŠKOFJA LOKA: razstava slikarja samouka — 2. septembra bo v galeriji na Loškem gradu otvoritev razstave rizb in lesenih plastik slikarja samouka Petra Jovanoviča iz Žetine v Poljanski dolini. Umetnik bo z njo prvič predstavil svoja dela širšemu krogu ljudi. Z likovno umetnostjo, predvsem z rizbo in plastiko, se ukvarja že nekaj let. List »Mladina« ie pred časom že objavil intervju s slikarjem in ob tej priliki predstavil bralcem nekaj njegovih del. KLETI V NARAVO SO PRIJETNI IN KORISTNI — Slap Savica nehote mnogo prispeva k rekreaciji turistov, ki morajo ob vznožju zapustiti svoje avtomobile in se peš podati dobre četrt ure v breg. Vsi zasopljeni potem opazujejo divjo lepoto tega kraja. Na dan je to poletje obiskalo Savico od 300 do 400 ljudi Komisija za delovna razmerja podjetja KOMUNALNI SERVIS KRANJ razglaša prosto delovno mesto: VODJA AVTOSTROJNEGA PARKA Pogoji: Strojni tehnik ali VK mehanik s primerno prakso in organizacijskimi sposobnostmi. Kandidat mora opraviti poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opi-f som dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na ^ gornji naslov do 3. 9. 1966. t Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. t Kdaj bo v naših knjigarnah dovolj šolskih knjig? Pritožbe potrošnikov so upravičene Do začetka šolskega leta ni več daleč. Da je res tako, nam dokazujejo vsakodnevne vrste pred prodajnimi mizami v naših knjigarnah. Dogaja se, da se moramo večkrat vračati iz knjigarn praznih rok in z odgovorom oziroma tolažbo: »OPROSTITE, TE KNJIGE NIMAMO NA ZALOGI«, ali, »DOBILI JO BOMO CEZ ŠTIRINAJST DNI. OGLASITE SE POZNEJE!« Praksa je, da se novo šolsko leto za knjigarne začne že v zadnji polovici julija in se nadaljuje skozi ves avgust in tja do začetka drugega polletja, ko je največje povpraševanje za knjigami, katerih ob pravem času ni bilo na zalogi. To se vidi iz naslednjih podatkov: Januarja letos so v knjigarni »Simon Jenko« prodali za 381348 S dinarjev knjig, medtem ko pa je v februarju promet na-rastel za 513.639 dinarjev. V juliju oziroma avgustu pa se DNEVNI promet giblje od 13 do 3 milijone S dinarjev. Dovolj zgovorna primerjava! Z istim problemom se ne srečujejo samo v Kranju. To povzroča med potrošniki upravičeno nezadovoljstvo in vprašanja, zakaj odgovorni za izdajanje šolskih knjig pravočasno ne poskrbijo za njihovo izdajo, zakaj določeni in predpisani učbeniki prihajajo na trg šele oktobra aH celo pozneje? To vprašanje sem zastavil direktorju knjigarne »Simon Jenko« v Kranju, tov. Francu Pagonu. »Pritožbe ljudi na ta račun so povsem upravičene. Tudi sam se sprašujem, ali res dvajset let po osvoboditvi ne moremo pravočasno preskrbeti šolskih učbenikov. Ljudje se jezijo na nas, na prodajalce, toda mi smo skoraj brez moči.« Priznati moramo, da jc preskrba s knjigami sedaj že mnogo boljša kot pred leti, a še vedno ni zadovoljiva. Skrajni čas je, da bi se prosvetni delavci sestali takoj po zaključku starega šolskega leta in se dogovorili, katere knjige bodo učenci potrebovali prihodnje leto. Dežurni veterinarji v septembru 1966 Od 27. 8. 66 do 3. 9. 66 dr. Rutar, Planina 4, tel. 21-605 Od 3. 9. do 10. 9. vet. Be-dina, Ješetova 29, tel. 21-631 Od 10. 9. do 17. 9. Vehovec, Stošičeva 3, tel. 21-070 Od 17. 9. do 24. 9. Rus, Cerklje, tel 73-115 Od 24. 9. do 1. 10. dr. Rutar Planina 4, tel. 21-605 Naš turizem v tujem ogledalu Zelo različna mnenja O turizmu pri nas se v svetu veliko govori. Kako tudi ne! čedalje več je tujih gostov, ki preživljajo počitnice pri nas. Naše naravne lepote jih privabljajo, žal pa jih naše turistične usluge, ki niso niti po ceni niti po kvaliteti uravnovešene, še pogosto odbijajo. Morda to ne velja v toliki meri za nas Gorenjce, čeprav tudi na tem področju »turističnih cvetk« ne manjka. Toda kaj, ko naš turizem sodijo v svetu po tem, kakršen je v celoti. Zato vsekakor velja najprej tisto o pometanju pred lastnim pragom, potrebno pa bo tudi z ustreznimi predpisi kvaliteto (in morda tudi včasih ceno) določenih storitev urediti enotno za celoten naš turistični prostor. Podobne vesti prihajajo tudi iz Škofje Loke, kjer M manjkajo nekateri učlani ki, predvsem za osnovno šolo in še večji meri za gint"3"-je in strokovne šole. Knjige počasi prihaJa3°> vendar večkrat v majhnih količinah, tako da jih v»> ne morejo dobiti. Potrošniki nas leto za letom opozarjaj« M to pomanjkljivost. Z3"!0 vedo tudi tisti, ki delaj* na tem področju. Kdo je t°«J kriv, da tako počasi za^vo urejamo? J. Košnj** , NOVA TRGOVINA KOROŠKI BELI Ker na Koroški Beli Primanjkuje prodajnega prosto-rai, saj število prebivalcev nenehno narašča, bo trgovko podjetje »Zarja« z Jesenic postavilo novo trgovino. Prejšnji teden so detevci SGP Gorica že začeli s Pripravljalnimi deli. Računajo, da bo objekt dograjen spomladi. b DELAVSKA UNIVERZA JESENICE vpisuje v: — ESš odd. za odrasle — osnovno šolo — odd. za odrasle — tečaje za kurjače centralnih kurjav — jezikovne tečaje — splošne začetne in nadaljevalne — specializirane za gostinski kader Vse informacije dobite na Delavski univerzi c. M-Tita 5, Jesenice, ali po telefonu 82-427. Delavska univerza Jesenice Zahodnonemška turistična revija »Unterwecgs« je objavila zanimiva mnenja o našem turizmu. Ta mnenja so zelo, zelo različna? Nekateri pravijo: nikoli več ne bomo letovali v tej državi«, drugi 6pet z navdušenjem pristavljajo: »zanesljivo bomo spet prišli«. Dve skrajnosti torej, ki sta skoraj nepojmljivi. Resnici na ljubo pa revija le ugotavlja, da je precej »sredincev«, ki po navadi pra- vijo: »ni tako slabo, vse je odvisno od tega, kako na stvari gledaš.« Časopis skuša tudi odgovoriti na vprašanje zakaj toliko različnih mnenj. Odgovor je: verjetno so krivi turistični delavci v tej deželi sami. Hoteli precej investirajo za izgradnjo novih kapacitet, za izboljšanje op-preme in uslug, trudijo se, da bi zadostili zahtevam svojih gostov, toda učinkovitost teb naporov je včasih zelo dvomljiva. Ne morete senPr-povsem zanesti, da so drago stvari in drage storitve res* nično boljše od tistih, Ki so poceni. Nadalje ne veste> če boste jutri dobili kruh in Sad* je, čeprav ga je danes dovolj itd. Citiramo nekaj odgov^ov, poslovnih partnerjev v inozemstvu: Na majhno poPra-vilo vašega avtomobila f^ste v Jugoslaviji čakali dljč kot nameravate ostati v tej ^e-želi. Zanesljivo se vatf1 00 zgodilo, da v kakem ribi^em naselju ne boste našli fl0**-ne ribe na jedilniku. Ne Sa* rantiramo, da bo tekla voda niti v najluksuznejšem hotelu. Ne jamčimo, da f°^te lahko na katerikoli pia^ v Jugoslaviji vedno lahko pili osvežilne pijače, pazite 6e zajtrkov, ker poneki 80 dražji kot banket v naj"01^ šem lokalu istega mesta. no prekontrolirajte ra^une> ker so le-ti lahko ruda z* trikrat višji kot je dejanski P°" T«» dni /tO SVi'tll Pred dvema dnevoma je letalo predsednika de Gaulla odletelo s pariškega letališča Orlv in poneslo šefa francoske države na daljše potovanje po svetu. De Gaul-!e bo obiskal Etiopijo, Kam-bodžo in nekatere francoske posesti v Atlantiku in Pacifiku. V začetku septembra bo prisostvoval poskusni sprožitvi prve francoske vodikove bombe na enem od koralnih otokov v Pacifiku. Iz Saigona sporočajo, da je bil 25. avgusta izveden doslej najhujši letalski napad na Severni Vietnam. V uničevalne akcije je poletelo okrog 600 ameriških bombnikov iz oporišč v Južnem Vietnamu, iz tihomorskega otoka Guam in letalonosilk sedmega ladjevja. Hkrati so lovski bombniki napadli posamezna področja pokrajine Ouang Tri, kjer se po mnenju Američanov zbirajo se-vernovietnamski vojaki. O Številu sestreljenih letal ni še nobene vesti. Anketa, katere rezultate so objavili v četrtek, je v ZDA povzročila vrtiko razburjenje. Pokazalo se je, da je senator Robert Kennedv trenutno v Združenih državah bolj priljubljen od predsednika Johnsona. Zanj je glasovalo 40% demokratov, za Johnsona pa le 38 %. Med tako imenovanim »neodvisnimi« je Kennedv nabral 38 %, Johnson pa 24 % glasov. Po vsem tem nekateri komentatorji menijo, da ima »Bobbv« Kennedv, če bo leta 1968 kandidiral za predsednika ZDA, realne monžosti na uspeh. rabljeni znesek. To so citati, ki so nanapa-birčeni iz bogate dokumentacije uradnih informacij inozemskih turističnih organizacij. Vsekakor to ni dobra reklama za nas. In kaj lahko storimo? V vsaki deželi z velikimi turističnimi ambicijami — taka dežela pa smo tudi mi — je potreben jasen in točno opredeljen turistični režim. To ni mešanje države in birokracije v turizem. To jc samo preprečevanje avanturizma na tem področju. Ne more vsak gostilničar po svoje krojiti cen in kvalitete u-plug, pač po obrazu gosta in po debelini njegove denarnice. Nekatere dežele, med njimi Francija, Švica, Španija in Italija, so uveljavile izredno ostre gospodarske u-krepe zoper vse tiste, ki žele loviti v kalnem in ki s tako kratkovidno poslovno politiko samo škodujejo turizmu. V teh deželah je predpisa- r Ljudje in dogodki Krožni let Francoski predsednik de Gaulle je predvčerajšnjim poletel s pariškega letališča Orly v smeri vzboda, vrnil pa se bo čez petnajst dni domov z zahoda. V tem času bo njegovo letalo obkrožilo Zemljo, general pa bo z vmesnimi pristanki opravil nekaj važnih državnih razgovorov. Pri poletu okoli zemeljske oble se bo general preizkusil v vseh veščinah ' in sposobnostih, ki jih mora imeti držav-nik-kozmonavt. Na tej dolgi poti, ki bo najdaljša, odkar de Gaulle opravlja državniške poste, nikogar preveč ne preseneča izbor generalovih oporišč. Najprej bo predsednik francoske republike na obisku pri etiopskem cesarju Halle Selasiju v Adis Abebi. Izbor Etiopije med afriškimi državami, kjer je imela Francija še do nedavnega precejšnje kolonialne posesti, kaže na to, da je stalo poglavje v odnosih Francije z Afriko končano. Z obiskom v prvi neodvisni afriški državi Etiopiji namreč de Gaulle že na zunaj priznava vse tiste spremembe, ki so se v zadnjem desetletju v Afriki zgodile in ki pomenijo konec kolonialnih odnosov. Te zgodovinske potrebe se današnja brž zaveda. Zato se je pri Francija z de Gaullom naj-navezavi novih stikov z Afriko navezala s precejšnjo mero politične razsodnosti prav na Etiopijo, ki je živ primer samostojne, neodvisne in lastne politične o-rientacije. Tej neodvisni samostojni in dosledni etiopski težnji se je morala naposled prilagoditi tudi Francija, ki je še pred kratkim časom vzdrževala'svoj vpliv v Afriki z vse drugačnimi sredstvi. Najbrž iz tega obiska ni preuranjeno napraviti zaključka, da so se francoski politični nazori korenito popravili odkar ja padla zadnja bastilija ■olonializma v A'žlriji. Druga važna postojanka na poli okoli svela jc Kambodža. De Gaulle prihaja na obick v deželo, ki jc bila nekoč sestavni del francoskega kolonialnega imperija. Ta obisk ima dodaten pomen, ker na tem o-/em-Ijub, ki jc.nekoč pripadalo Franciji, borba za neodvisnost še traja in se v sedanjih napetih odnosih sprevrača v zelo : krvavo vojno. Obisk najbrž ne bo zadostoval, da bi se ta vojna omejila, vendar general lahko s svojo posredniško nalogo marsikaj doprinese k pomi-rjenju v tem delu sveta in prispeva k odstranjevanju svetovnega spopada. \ V Zahodni Nemčiji ne primanjkuje več delavcev »Normaliziran trg delovne sile« »Gospodarski čudež« je že zdavnaj splahnel O tako imenovanem »gospodarskem čudežu« v Zahodni Nemčiji že dlje ne govore več. Poročila, nasprotno, vse pogosteje govore o zastojih v proizvodnji in prodaji in celo o povečani — nezaposlenosti. To zadnje uradno imenujejo »normalizacijo trga delovne sile«, kar tamošnji gospodarski krogi ocenjujejo zelo ugodno. Spričo tega je upravičena bojazen zahodnonemških sin-' dikatov, da bo v deželi prišlo do večje nezaposlenosti. Se zlasti zato, ker je pritisik tu- no, da morajo gostinci vsak čas ^servirati tako imenovani turistični menu po določenih cenah in ustrezni kvaliteti odvisno pač od kategorije objekta. Ce tega niso sposobni zagotoviti, ne dobijo dovoljenja za obratovanje, ali pa ga izgube. V Švici država celo regulira višino in način uporabe turistične takse. Nekaj podobnega bo treba verjetno urediti tudi pri nas, ne da bi se bali, da s tem kršimo načela samoupravljanja. Za urejanje te zadeve je na voljo kopica gospodarskih instrumentov od turističnih kreditov do davčne politike. K turizmu ne sodijo le zrak, voda, natakarji, ki prištevajo k računom še datum in številko svojih čevljev ter morda še trgovina. Turizem je mnogo več. Naj povem zanimiv primer t področja kinofehnike. Na potovanju po Italiji sem kupil film za 6 mm kamere in jih delavcev še vedno precejšen. Ko je nedavno tega kancler Erhard odgovarjal na to vprašanje je izjavil, da v Zahodni Nemčiji ni nevarnosti za nezaposlenost, ker »je zaposlenih trenutno še 1314.000 tujih delavcev«. Z drugimi besedami: v primeru odpuščanja delavcev, bodo prvi na vrsti tuji delavci! Kitajska »kulturna revolucija« na delu Pretekli ponedeljek so v glavnem mestu |LR Kitajske Pekingu, pripadniki tako imenovane »rdeče garde«, ki se imajo za zaščitnike »kul- ga posnel. To isto sem storil, ko sem bil v Avstriji, tretji film iste znamke pa sem kupil dom v. Nato sem vse tri filme hkrati odposlal na razvijanje: prvega v Milano, drugega na Dunaj in tretjega v — Ljubljano. Pri tem moram še povedati, da je razvijanje prvih dveh filmov brezplačno, ker je že vračunano v ceno filma, za tretje ga pa sem moral odriniti starega tisočaka, čeprav (preračunano v tujo valuto) doma kupljen film zato ni bil nič cenejši. Film iz Dunaja so mi vrnili že šesti dan, Iz Milana sem ga dobil sedmi dan, iz Ljubljane pa ga že petnajsti dan zaman čakam. Tudi tale cvetka iz domačih logov nam pove, da nam za organizacijo turizma manjka predvsem nečesa: odgovornosti In natančnosti. Morda nam tega primanjkuje še marsikje drugje. In povsod si bomo morali predvsem o-svojiti te vrline. turne revolucije«, brez povoda in divje napadli naša dopisnika v Pekingu Branka Bogunovića in Mihajla Sara-novića. To jc sp*et eden izmed konkretnih napadov na Jugoslavijo in njeno politiko. Zanimivo je, da so celo eno Izmed pekinških ulic imenovali Ulica boja proti revizionizmu. V tej ulici je sovjetska ambasada. iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK Slovensko prosvetno društvo »Danica« v St. Vidu v Podjuni je priredilo v soboto, 20. avgusta, pri Voglu v St. Primožu pevski koncert. Nastopila sta mešani pevski zbor kulturno prosvetnega društva Globasnica ln oktet »Edinost« iz Stebna. Orkester radiotelevizije Ljubljana bo 26. septembra pod vodstvom dirigenta Sama Hubada nastopil v Celovcu in tako začel redno koncertno sezono. Slovensko planinsko društvo v Celovcu je organiziralo za svoje člane planinski izlet k otvoritvi obnovljenega Prešernovega doma na Stolu, ki jc bila 21. avgusta. ŠOLSKI CENTER V ŠKOFJI LOKI organizira za odrasle: — pouk za dosego poklicev v kovinski stroki vključno za poklic avtomehanik in za poklice v lesni stroki; — enoletno šolanje za delovodje v kovinski stroki (na predlog goskodarskih organizacij); — tečaje za priučevanje na delovno mesto v kovinski, lesni in elektro stroki; — poglobitvene tečaje iz področja navedenih strok in industrijske psihologije; — tečaje za vzdrževanje in odpravljanje manjših okvar na motornih vozilih; Pouk bo v popoldanskem času od 16. s pričetkom 20. septembra 1966. Prijave pošljite do 15- septembra 1966. do 19. ure —-N_------—--*~ GORENJSflj^jj IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE © GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 6 GORENJSKI KRAJI --s__---_--—-— Franc Pre^ Taborna Seniorski gori in še kaj PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA 0 PANORAMA » PANORAf Mojstrovina štirinajstih slikarjev Dopisnik nak i*^ senjski kraji in ljudje« Franc Preša, doma s R*^ Cerkljah, je unirl konec junija letos. V uredniški fo^imo njegov dopis »Tabor na šen-turški gori«, KS p je poslal 8. februarja letos, pa vse do zdaj ni pr^vuto za objavo. Takole piše v spremnem dopisu: »Pošiljam vam!% prispevek o Senturški gori. Zbral sem te drobce ta &%, bi ka| takega še lahko naredil. Prilagam tudi simona Robiča, če bi prišli v poštev za natis. Stars^tame pisalni stroj in razum ne ubogata tako kot bi žele ^ V spomin na G* j« ta našega zvestega dopisnika objavljamo njegov zafc^nek, ki ga je napisal za Glas. X enturški j je trtlo zadnje k\Veeeno več po«f^ kakor prej od vseffl^ga obstoja, čeprav naseljena že »Ngga kot ostali kraji Majskem. Do take populi?! ^ največ pripomog'^ cesta, ki je SenturSFj odprla okno v svet. rfc gorska vas leži na wterasi v nadmorski vima. Je le 6 m višje kotr^a gora. V cerkljanski Re dolga leta menijo, aV Gradu Podgoršekov p* jsti vi- šini kot Šmarna gora, češ da so to nekoč izmerili vojaki. To pa je zmotno. Ves Grad je za-celih 237 m nižje kot. Šmarna gora. Zelo težavna pot je nekoč vodila na Senturško goro skozi Poženik ali Pšato. Do Flegarja je pot v globoki peščeni globeli, kjer nastopa izrazito sam peščenec, od Flegarja naprej pa se v ravni črti prične lep apnenec. Pri Flegarju rečejo tudi na Tabru. Ta hiša, kjer je bila pred 100 leti sloveča gostilna, stoji na debelem okro- glem zidovju, ki je v srednjem veku služilo za obrambo. To zidovje, ki ima še danes obliko stolpa, je moralo stati nekoč popolnoma ^samostojno na hribu. Vidi se, da je bil sedanji dohod k hiši napravljen pozneje. Nekaj nasipa so dale kar ruševine stolpa, nekaj pa so morda še nasuli. Večina turških taborov je bilo odprtih v začetku 18. stoletja in potem skozi celo 18. stoletje. V tem času so začeli večali in popravljati cerkve, nastopil je barok — odsluženi turški tabori so bili zdaj kot nalašč za gradbeni material, ki je bil najbolj pri rokah. Leta 1937, ko so popravljali omet na cerkljanski cerkvi, so se spodaj pokazali veliki kvadri; ti so bili iz podrtega turškega tabora. Cerkev eo zidali od leta 1777 do leta 1783. Štirje stolpi tabora so ostali še 80 let pozneje, naposled pa so cb zidanju žup-nišča in šole izginili posled- nji ostanki tabora. Vidi pa se še na Javornikovem vrtu nekaj stolpa, na katerem stoji šolska drvarnica. Pa se vrnimo nazaj k Flegarju. Na takem turškem taboru je. bil gotovo stalni oskrbnik, ki se mu po nemško reče Flego; ime za hišo na tem kraju se je tod obdržalo do današnjih dni. Od Flegarja naprej na Senturško goro je pot položnejša in kmalu se nam na hribu pokaže bela cerkev. Na zadnjem klančku pred vasjo nas že spet pozdravi staro močno in že razpadajoče zidovje, ki se le še komaj vidi iz goščave. Ze kot majhnega dečka me je zanimalo, kaj to zidovje pomeni. Ljudje so mi vedeli povedati le to, da je bil tod stari farovž. Poglejmo, kaj bi v resnici moglo govoriti v prid tej trditvi. Na Senturški gori je župnija šele od leta 1875, prvi župnik je bil Simon Robič; toda o tem pozneje. Do leta 1787 je bila Senturška gora cerkljanska podružnica. Tega leta je avstrijski cesar Jožef II. izdal odlok, da mo- rajo biti vse podružnice čim bliže fare, kjer pa je podružnica predaleč, naj se ustanovi lokalija. S tem odlokom so na Senturški gori ustanovili lokalijo; Pšata je to leto prešla iz Komedske fare v Cerklje. Stalni duhovnik pa je bil na Senturški gori 32 let prej. Torej čemu bi služilo župnišče, če pa prej ni bilo duhovnika? Torej gre tudi tod v resnici za turški tabor, saj ga najdemo v seznamu turških taborov. Nova cesta gre tik ob tem taboru. Senturšani! V vaši posesti je lep spomenik, ki priča o junaški dobi našega naroda, ki ga ni mogel uničiti krvoločni Turek! Pokažite, da ste vredni nasledniki , junaških očetov in se spomnite, v kakšnih težkih razmerah so gradili tabor, da njihovi potomci še danes srečno živijo na svoji rodni zemlji! Veliko izmed njih jih je moralo umreti daleč od doma v turški sužnosti. Vsako mesto bi bilo ponosno na tak tabor, ki je danes že prava redkost. Očistite zidovje razne navlake, posekajte grmovje, zaščitite zgornjo plast pred nadaljnjim propadanjem ter označite s primernim napi- som vlogo, ki jo je nekoč ta razvalina imela! Omenil sem že, da je bil na Senturški gori prvi župnik Simon Robič. Ker je bil to izreden učenjak in tudi posebnež, mu posvetimo nekaj vrstic! Simon Robič je bil rojen 11. februarja 1824 na Dovjem na Gorenjskem. 2e kot deček je bil zelo nadarjen, posebno veselje pa je kazal do prirode, ki ji je pozneje posvetil vse svoje življenje. Ko se je za silo naučil brati in pisati pri domačem župniku, ga je oče poslal v šolo v Ljubljano. Končno je postal duhovnik bolj mile strune, ker je bila njegova močnejša struna popolnoma drugje, v naravi. Po raznih kaplanij-skih službah ga je pot končno privedla na Senturško goro, kjer je 7. marca 1897 tudi Umrl. Po Simonu -- va-ščani so mu rekli gospod Si-men — je Senturška gora zaslovela po vsem učenem sve-, tu. Robič je odkril razne mahove in žuželke, ki do takrat ..tudi v znanosti še niso imeli imen, zato se veliko rastlin in žuželk imenuje po niem. (Nadaljevanje prihodnjič) V5IHA KLINAR: MEST^STE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA V kratkem bo v New Yor-ku na prodaj slika, katere avtor ni en sam človek, ampak kar štirinajst najbolj znanih sodobnih slikarjev. Naziv platna je »Najbogatejša slika na svetu-«. — Idejo zanjo je dal Raymond Rodell, predsednik Komiteja za pomoč otrokom - sirotam. Pri izdelavi slike sodelujejo tudi tako znani „ slikarji, kot so npr. Salvador Dali i, Paiblo Picasso, Bernard Buf-fe in drugi. Nekateri od njih so že končali svoj »delček dela-«, druge pa to še čaka. Slika 6e namreč seli iz ateljeja v atelje, tako da lahko vsak mojster v miru poslika »svoj košček platna«-. Nihče od avtorjev za svoje delo ne bo dobil honorarja. Pred prodajo bo slika razstavljena še v Parizu in Madridu. Denar od prodane slike bo- do potrošili izključno le za dobrodelne namene. Pričakujejo, da bo slika na licitaciji v New Yorku dosegla rekordno ceno. Milijarde v vesolj Ne gre le za napredek znanosti, marveč tudi za prestiž Eden najvidnejših ameriških znanstvenikov dr. VVar-ren Wyler je izračunal, da bo samo Amerika porabila za vesoljske dirke tja do konca desetletja nekaj nad 30 milijard dolarjev. Dr. Wylcr, vojega svobodnega življenja. Mi boljševiki smo popolnoma Mojstrani.« j Konstantin je torej boljševik, je štefi zvedela v tem pogovoru Začudili pa so se tudi drugi razen Jusuia in Pjotra, ki sta že poprej to vedela in ki sta bila Konstantmova prijatelja. Vendar ne Kari ne Vasilij nista pokazala, da odobravata ali verjameta Konstanto-vim besedam. Vasilij je imel kozaško oficirsko vzgojo, Kari meščansko nacionalistično. Vsak s svojega stališča sta začela napadati Konstantina, toda Konstantin se ni razburil, marveč jima je samo mirno in preudarno odgovarjal, razlagal in dokazoval ter ju s svojim, za delavca skoro neverjetnim znanjem, spravljal v začudenje. »Čudno, da ta delavec toliko ve,« je čez nekaj dni slišala štefi Vasilija, ki se je pogovarjal s Karlom. »Tudi jaz sem se čudil, ker sem v njem videl navadnega ročnega delavca. Podcenjeval sem njegovo razgledanost, ker sem pozabil, da so v Rusiji univerze, ki jih mi ne poznamo.« »Univerze? Kakšne univerze?« se je začudil Vasilij. »Marksistične,« je odgovoril Kari. O teh univerzah bivši kozaški oficir Vasilij še nikoli ni slišal. »Seveda ne,« mu je odgovoril Kari. Te univerze nimajo svojih stavb in predavalnic, marveč se skrivajo v okviru delavskih organizacij in krožkov po tovarnah. Zato se Vasiliju ni treba čuditi, če nekateri, navidez neuki delavci vedo o sociologiji mnogo več kakor študentje in meščanski izobraženci. \ V teh dneh pa sta postala oba Konstantinova somišljenika in mu dajala vedno bolj prav, ko jima je razlagal socialne razmere v Rusiji, o delavstvu, o socialni demokraciji in njenih slabostih, zaradi katerih je prišlo do razkola med ruskimi socialnimi demokrati in razdelitvi na menjševike in boljševike. »A kako si prišel do vseh teh spoznanj?« ga je včeraj vprašal Kari. In Konstantin je odgovoril, da ga je o vsem tem poučilo življenje, ki ga je začenjal pravzaprav dojemati šele pred enajstimi leti, ko mu je bilo devetnajst let. Ko je prišel v Putilovko (tako je imenoval tovarno, v kateri je pred vojno delal), je bil še vedno bedak. Mislil je, da je dosegel že vse, ko so ga zaposlili. »Bilo mi je, kakor da bi me postavil car za svojega ministra,« je šaljivo rekel. Ni vedel, da je ruski delavec prav tako bedno in ničevo bitje kakor ruski mužik. Pobožen in bogaboječ kakor vsi preprosti in neuki Rusi se je zapisal v Združenje ruskih delavcev, ki ga je ustanovil pravoslavni pop Gapon. Da je bil pobožen, še ni bilo tako zlo, toda zlo je bilo, ker je bil povrhu vsega še nor, da je verjel vsaki besed:, ki je prišla iz Gaponovih ust. Ko bi ne bil slep od neumnosti, bi že prvi hip spregledal, da pop Gapon ni noben svetnik in prijatelj delavcev, kakor se je ta goljuf rad imenoval. In Konstantin, kakor je včeraj pripovedoval, je popu verjel. Celo branil je Gapona pred delavci v Putilovki, ki so trdili, da je Gapon navaden lakaj carske ohrane. Sele med putilovsko stavko januarja 1905 so se mu odprle oči. Čuden čas je bil takrat. V začetku novega stoletja je Rusijo pretresala gospodarska kriza. Nezadovoljstvo med delovnimi sloji pa tudi med meščanstvom je naraščalo. Rusko-japonska vojna, v kateri je carska vlada doživela poraz, je to nezadovoljstvo še povečala. Zadovoljni so bili le bogataši, visoki carski uradniki in generali, ki so ne glede na poraz z vojno obogateli in ki jih je ščitil car z nasiljem nad delovnimi množicami. Pod tako zaščito so kapitalisti začeli delavce še bolj neusmiljeno izrabljati in zatirati. A tudi kmetje niso bili na boljšem. Živeli so v pomanjkanju in trpeli pod ostanki tlačanstva in pod veleposestniki. Stavka bakujskega delavstva, v kateri so zmagali delavci in prisilili kapitaliste, da so sklenili z njimi prvo kolektivno pogodbo v Rusiji, je obrnila nase pozornost ruskega delavstva po drugih mestih in industrijskih središčih. Tudi zanje, za delavce v Putilovki (je včeraj pripovedoval Konstantin) je bila ta stavka signal. Zavest, kako neznatna je moč kapitalistov in oblastnikov, če se delavstvo enotno zavzame za svoje zahteve, je narasla. Pred stavko bakujskih petrolejskih delavcev bi putilovskim delavcem komaj prišlo na misel, da bi se zavzeli za kakega delavca, ki ga je Prtilov postavil na cesto. Takrat pa, bilo je 3. januarja 1905 (Konstantin ne bo nikoli pozabil tega datuma) so se putilovci kakor en mož postavili za štiri odpuščene delavce in zahtevali, da Putilov prekliče njihov odpust... Tu je Konstantin včeraj prenehal pripovedovati, ker je bilo konec odmora. Toda Štefi bi rada poslušala njegovo pripoved do kraja. Zato prosi Karla, ki zna nemško, naj reče Konstantinu, da bi nadaljeval pripoved o putiloviki stavki. Zakaj mu ne reče slovensko; razumel jo bo, saj tudi ona razume njega, če govori rusko, pravi Kari, nato pa vseeno sam reče Konstantinu, da bi štefi rada slišala, kako se je putilovska stavka končala. »Putilovska stavka? Ah, da«, se Konstantin spomni včerajšnjega' pogovora, nato pa pravi, da je to dolga zgodba, ki se je začela 3. januarja 1905 po ruskem koledarju in se, reče s pomembnim glasom, še danes ni končala. »že tista zavest moči in človečnosti, ko smo se enotno zavzeli za odpuščene tovariše, je bilo za nas nekaj novega. Čutili smo, da odslej nihče od nas ne bo več osamljen v nesreči, kakor je ostajal pred to stavko. Putilov nas ni mogel več ustrahovati, čeprav ni hotel ničesar slišati o preklicu odpusta in čeprav nam je grozil. V naših očeh ni bil več kako- včasih, ko se nam je zdel kot velikan, ki ima pravico razpolagati z našo usodo. Zmanjšal se je v navadnega strahopetnega človeka in postal še manjši, ko so našo stavko podprle tudi druge petrograjske tovarne.« KRONIKA - OGLASI 27. AVGUST 1966 * GLAS Voznik f ička spregledal tovornjak V sredo dopoldne je prišlo na križišču ceste JLA in Koroške ceste v Kranju do lažje prometne nesreče. Voznik tovornega avtomobila LJ 285-88 Janez Križaj je pripe- ljal po neprednostni cesti v križišče in odstopil prednost osebnemu avtomobilu KR 42-84, ki ga je vozil Franc Cebavs iz Ljubncga. Ta pa se je zmedel in ustavil. Pri Zadnje dni dva samomora ® V sredo zvečer se je v svojem stanovanju na Jesenicah, Staneta Bokala 5 obesil 61-letnl Anton Mavric. Komisija je skupaj z zdravnikom ugotovila da ni tuje krivde in gre za samomor. • V Kranju pa je v četrtek popoldne napravil samomor v svojem stanovanju na Cesti 1. maja MIlan Cencelj. Popil je večjo količino lizola in vzel več uspavalnih tablet. Vzrok samomora še raziskujejo. S. Š. Zaletel se je v drevo V sredo popoldne se je v Zgornjih Dupljah pripetila huda prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila KR 27-10 Francu Kocjanu. Zaradi neprimerne hitrosti in mokre ceste, med vožnjo pa je tudi nekaj v avtomobilu popravljal, se je zaletel v obcestno drevo. Sopotnica Albina Sepič ie bila hudo ranjena, na avtomobilu pa je škode za 700.000 starih dinarjev. S. S. DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ razpisuje v šolskem letu 1966/67 vpis kandidatov v naslednje izobraževalne oblike: A. Oddelki za odrasle L Srednja tehniška šola (elektro in strojna smer) I., II. in III. letnik 2. Poklicna šola (elektro in strojna smer) L letnik 3. Poklicna gostinska šola (za poklic kuharja in natakarja) L in II. letnik 4. Osnovna šola I. tečaj (5. in 6. razred) — II. tečaj <7. in 8. razred) B. Center za izredni študij na višjih šolah 1. Višja tehniška šola I. in II. letnik (elektro in strojna smer) 2. Višja pravna šola I. letnik C. Tečaji 1. Stenograiski tečaj (I. in II. stopnja) 2. Tečaj tehniškega risanja (I. in II. stopnja) 3. Intenzivni začetni, nadaljevalni in konverzacijski jezikovni tečaji za odrasle: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina 4. Jezikovni tečaji za otroke od 4.—10. leta: angleščina, nemščina 5. Šiviljski tečagi (začetni in nadaljevalni) — pričetek nadaljevalnih 29. avgusta ob 15. uri, začetnih pa 30. avgusta ob 15. uri v Delavskem domu Kranj, vhod štev. IV. (nasproti avtobusne postaje) 6. Kuharski tečaji (začetni in nadaljevalni) 7. Kuharski tečaji za pripravo enolončnic, hladnih jedil, slavnostnih kosil, slaščic ter vseh vrst pijač D. V okviru družbeno ekonomskega izobraževanja proizvajalcev, organiziramo sledeče stalne oblike: 1. Sola za samoupravljalce 2. Večerna politična šola — začetna in nadaljevalna Rok za prijave v izobraževalne oblike pod A in B je 5. september 1986, za ostale 15. september (razen šiviljskih tečajev). Informacije v zvezi z vpisom lahko dobite na Delavski univerzi »Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, vsak dan cd 7.—17. ure osebno ali lelefonično na tel. št. 21026 in 21243, Delavska univerza »TOMO BREJC« Kranj tem pa mu je ugasnil stroj in ko je Cebavs čez nekaj časa nadaljeval vožnjo, je pogledal le v levo in tako spregledal nasproti vozeči tovornjak KR 87-40, ki ga je vozil Stanko Kristan. Zaletel se je vanj, nato pa ga jc odbilo še v Križajev tovornjak. Na srečo voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za približno 300.000 starih dinarjev. S. S. Obiščite nas na jesenskem Zagrebškem velesejmu Jugoslovanska loterija Srečke s so zadele končnicami dobitek Ndin 20 6 30 8 70 20 490 40 35780 1.000 57670 1.020 71 8 101 100 00711 600 71651 600 593101 10.100 713861 10.000 22 8 62 8 33022 608 3 4 28073 404 54753 604 71633 404 79833 404 96233 604 721833 50.004 44 6 74 6 00194 400 53874 1.006 036024 8.000 05 6 15 10 4045 200 00425 2.000 * 01165 600 056 80 76216 400 77366 400 7 4 14427 404 24337 404 033657 100.004 08 6 18 10 78 6 042G8 400 49588 600 74588 1.000 76768 600 677268 30.000 15119 600 34019 400 52209 600 448499 8.000 Huda prometna nesreča v Naklem V četrtek ob 9.35 sta na cesti l/I v Naklem trčila osebni avto S-73-414, ki ga je vozil avstrijski državljan Helmut dr. Ketenegger in osobni avto LJ 377-99, voznik Hazim Omerovič iz Tržiča. Omerovič je vozil iz Bistrice proti Kranju. Pri gostilni Marinšek v Naklem je pravilno zavijal v levo, v tem trenutku pa je za njim pripeljal avstrijski državljan in se zaletel v njegov avtomobil. Na srečo ni bil nihče poškodovan, na vozilih pa j« škode za približno milje« starih dinarjev. S. S. Ogol ufala več ljudi 19-let. Katjuša Ivnik z Raven pri Tržiču je bila brez zaposlitve. Ker ni imela denarja za preživljanje si je poiskala svojevrsten zaslužek. Z lažnimi izgovori, da bo potovala v Avstrijo in Italijo ter lahko prinese po želji jopico .kostim, obleko in podobno je prepričala več oseb, da so ji vnaprej izročile denar ali druge predmete. Tatvine so bile sicer manjše do 10.000 dinarjev, vendar je v kratkem času ogoljufala več ljudi, ki so jI nasedli. Zaradi tega se bo kmalu morala zagovarjali pred Občinskim sodiščem j Kranju. S. S. OBLETNICA Leto dni je minilo, odkar nas je po dolgi in mučni bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama ROZALIJA ŠTERN iz Žirovnice žalujoči: mož Franc, sinovi: Franci, Srečko, Slavko in Milan z družinami, ter hčerke: Rozka, Marica, Silva in Anica z družinami in 17 vnukov. Naj ji bo lahka domača zemlja. Žirovnica, 27. avgusta 1966 RAZPISNA KOMISIJA PRI OBRTNEM PODJETJU »DOM — OPREMA« ŽELEZNIKI RAZPISUJE delovno mesto direktorja pod naslednjimi pogoji: 1. Kandidat mora imeti srednjo strokovno izobrazbo s 5-letno prakso v lesni stroki 2. Dovršeno delovodsko šolo z 8-letno prakso v lesni stroki, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delovnih mestih 3. Dovršeno srednjo strokovno izobrazbo v ekonomski smeri oz. kovinski stroki ter vsaj tri-letno prakso v omenjenih strokah. Prijave kandidatov se sprejemajo do 10. 9. 1966. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oz. po osebnem dogovoru. Kandidati morajo predložiti kratek življenjepis z dosedanjimi zaposlitvami. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 11 POSREDUJEMO PRODAJO: I. Karamboliranega osebnega avtomobila Zastava 750, leto izdelave 1963 s prevoženimi 50.000 km. Začetna cena N Din 2.000,00. II. Karamboliranega mopeda Tomos Colibri T-12, leto izdelave 1965 s prevoženimi 1.620 km. - Začetna cena 1.800,00 N Din. Ogled vozil je možen pri Zavarovalnici Kranj vsak dan od 8.—14. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 31. 8. 1966 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ 599999999999999999999999999999954554 XW^%++//%$/MO%%RTM 7313308983 383060203091 ^^%%/$%/$+$$+/^$//$P$G* Po šahovskem prvenstvu Pred dnevi je bilo končano mladinsko prvenstvo SFRJ v šahu. Mladi Kranjčan Dušan Murovec jo na njem delil z 8 točkami 6. do 7. mesto. Med vsem prvenstvom je bil najbolje uvrščeni slovenski tekmovalec, šele v zadnjih kolih ga je dohitel Kržišnik iz Ljubljane. Ob tej priložnosti objavljamo komentar znanega kranjskega šahista Srdjana Bavdka. Na šahovskem državnem mladinskem prvenstvu v Požare vc u je igral tudi kranjski šahist Dušan Murovec. V tej eliti ni novinec; na enakem prvenstvu je sodeloval že lani, ko je zasedel odlično peto mesto. Ze to zgovorno priča, da je Murovec nadarjen šahist, ki bi se lahko razvil v vrhunskega igralca. V zadnjih letih je uspešno igral na mladinskih in članskih turnirjih. Vendar pa je Murovec slovenski javnosti malo znan, vsaj v primerjavi z nekaj let mlajšim vrstnikom iz Ljubljane, Kržišnikom. V mislih imam poročila z mladinskih prvenstev, ki so jih naši časopisi, predvsem Dnevnik, često priobčali pod naslovom, ki je izrecno omenjal Kržišnikove uspehe in neuspehe. Murovčevo ime je bilo izjemno redko tako poudarjeno, čeprav je bil na mladinskih turnirjih enakovreden Kržišnikov partner. S tem ne mislim oporekati Križišnikovim sposobnostim. Nasprotno, cenim jih, saj vem, da so odraz nadarjeno- sti in skrbne vzgoje. Enako pa cenim tudi Murovca, ki je napravil prve šahovske korake v dobri šoli. Zadnja leta pa je šahovsko življenje v Kranju nekako zamrlo; ni več tečajev in predavanj, turnirji so redki in mladinski šah životari. Zato so Murov-čevi uspehi odraz predvsem lastnih priprav in izkušenj iz turnirskih borb. Teh je pa premalo. Vsekakor so turnirji m skrb za naraščaj osnovni pogoj za pravo društveno življenje. Za uspešno nastopanje na turnirjih najvišjega nivoja pa so potrebne še posebno natančne priprave. Toda le-teh ni, vsaj organiziranih ne. Skoda je, da ni odločnejše skrbi za naraščaj in da se tako ne zajezi propadanja kranjskega šaha, ki je bil pred nekaj leti razmeroma kakovosten. Murovec je priložnost, ki je ne gre še naprej zamujati. Zastavljeno torej imamo, nadebudne pionirje in mladince pa tudi. Veljalo bi čvrsto prijeti za delo in čez nekaj let bodo uspehi vidni. Srdjan Bavdek Odbojka v Kamniku Ulčarjev memorial V spomin na svojega najboljšega igralca, tragično preminulega Ulčarja, prirejajo kamniški odbojkarji vsako leto odbojkarski turnir. Na letošnjem turnirju so nastopile štiri ekipe. Domači igralci so doživeli na turnirju velik neuspeh, saj jih je gladko premagala ekipa II. slovenske lige Kočevje in tako zasluženo osvojila prehodni pokal. Domačini so nastopili močno okrnjeni, saj 60 nasto- pili le trije standardni igralci. Ker kaže, da bi ekipa nastopala tudi jeseni močno pomlajena ima le malo možnosti, da ostane v družbi najboljših. REZULTATI — Kamnik I : Kamnik II 2:0, Kamnik I : Jarše 2:0, Jarše : Kamnik II 2:0, Kočevje : Jarše 2:0, Kočevje : Kamnik II 2:0, Kočevje : Kamnik I 2:0. VRSTNI RED: 1. Kočevje, 2. Kamnik I, 3. Jarše, 4. Kamnik II. -srn Zavodu vso pohvalo Na račun zavoda za izgradnjo in vzdrževanje športnih objektov v Kranju je bilo že dosti pritožb, čeprav več neupravičenih kot obratno. Vendar je zavod doslej že neštetokrat potrdil svojo koristnost in pravico do obstoja. To Je prav gotovo potrdila tudi zanje doslej največja preizkunšja, mednarodni atletski dvo- boj Bolgarija : Jugoslavija. Urejevanje atletske steze in ostalih naprav na stadionu je potekalo v najlepšem redu, čeprav vreme še zdaleč ni bilo naklonjeno. Organizator tekmovanja je bil deležen pri vodstvu zavoda popolnega razumevanja. Tokrat za zavod samo pohvale! M. Kuralt II11" Pred svetovnim prvenstvom v veslanju Prvenstvo je tu-tekmovalci prihajajo Bled pred prvenstvom — Nadaljevanjeblejske turistične sezone — Prvenstvo in televizija Enajst dni pred pričetkom svetovnega prvenstva v veslanju je Bled skoraj že povsem nared za veliko predstavo. Marljivi veslaški delavci odpravljajo še zadnje pomanjkljivosti, skrbe za podrobnosti, ki se pojavljajo vsak dan. Zaradi njih se prvenstvo lahko začne. Zadnje dni kaže kot bi se hotelo vreme poigrati z marljivimi organizatorji. Ce se ne bo popravilo bo to res pre- cejšnja gospodarska škoda, kajti ne samo blejski hoteli, marveč tudi vsi v bližnji okolici imajo oddane vse sobe Gostovanje jeseniških hokejistov Najuspešnejša turneja Moštvo državnega prvaka, hokejskega kluba Jesenice, je bilo na turneji po Franciji, čeprav o turneji poročamo malo kasno, jo je vredno omeniti, saj je bila ena izmed najuspešnejših v zadnjih letih. Na razgovor smo povabili dolgoletnega kapetana in sedaj trenerja moštva Cena Valentarja. Kako si zadovoljen z na- porno turnejo? »V šestih dneh, kolikor je trajala, smo odigrali štiri težke tekme, dve v Chamo-nixu in dve v St. Gervaise-nu. Prvo tekmo v Chamo-nixu smo izgubili s 7:4 (4:1, 2:1, 1:2), ostale tri pa smo po jzredno težki borbi dobili. Povratno srečanje s Chamo-nixem je bilo najtežje in taktično odlično odigrano, rezultat 2:0 (1:0, 1:0, 0:0); s St. Gervaisem pa smo dobili s 6:3 (2:0, 3:1, 1:2) in 5:4 (1:0, 2:3, 2:1). Uspeh je toliko večji, ker sta bila, oba nasprotnika ojačana. Za Chamonixe sta igrala dva Ceha, bivša igralca Dukle, za St. Gervaise pa dva Švicarja in en Kanadčan. Poleg tega moram poudariti, da imajo Francozi velike možnosti treninga, saj imajo v pokritih halah celoletno hokejsko 6ezono.«< ©*Prvi uspehi dobrih letnih # priprav so obetajoči. Je-% seniško moštvo mora žal % čakati na ledeno ploskev, O ki bi bila lahko priprav-% Ijena že veliko prej, če % bi imeli na Jesenicah po- • krito halo. L. K. za čas prvenstva.. Pričakujem jo velik obisk turistov, tako« da bi bila na ta način blejska poletna turistična sezona bistveno podaljšana. Enajst dni je še, a ne da- se narediti drugega kot vsak dan pogledati, če se nas morda le ne bo vreme usmililo. Poročali smo že o prvih tekmovalcih iz Avstralije. Sedaj so se jim priključili še ostali člani reprezentance tet veslači iz Nove Zelandije. Te dni pričakujejo avtobus z italijanskimi tekmovalci. Po razporedu bi morali priti jutri na Bled Nizozemci, v sre-" do, 31. avgusta, pa Japonci*' Amerikanci, Kanadčani iti Angleži. Veslaško prvenstvo bo prenašala tudi ljubljanska televizija. Ker je obala za prenos precej neprimerna, bodo morali namestiti kar devet kamer. Ker sami nimajo zadostne opreme za tako veliko in zahtevno prireditev, si jo bodo izposodili od italijanske RAI in v Zahodni Nemčiji. -pc Z atletske steze % Mednarodnega atletskega mitinga, ki so ga v sredo priredili v Celovcu, so se udeležili tudi trije atleti kranjskega Triglava. Jože Satler je osvojil drugo mesto v metu krogle (13,75 m), Tone Kaštivnik je bil tretji v teku na 400 m (53,3) in pe-' ti pri skoku v daljino (6,00 metrov), Dušan Prežel j pase je pri troskoku uvrstil na tretje mesto (12,28 m). Teg movanje ,je oviralo slaj^ vreme, saj, je ves čas pri^; ditve deževalo. M. Kuralt , j Pionirski plavalni dvoboj Slovenija : Julijska krajina 76:72 j Odločitev: dvojna diskvalifikacija Nova slovenska rekorda Milovanovič (T)in Fundukova (I)' — Pet zmag pionirk in dve pionirjev V Kranju sta se v torek pomerili pionirski plavalni reprezen- 50 m prosto: Kramberger ( tanci Slovenije in Julijske krajine. Dočim so reprezentanco Julijske krajine sestavljali v prvi vrsti plavalci iz trsta, so dali jedro slovenske reprezentance plavalci iz Kranja. lil Med najvrednejšimi rezultati je brez dvoma treba omeniti izvrsten rekord Mi-lovanoviča na 200 metrov mešano in rekord Fundukovena 100 metrov prsno. Zanimivo je, da so v slovenski ekipi prednjačile v prvi vrsti pionirke, saj so v sedmih disciplinah zmagale kar petkrat. Drugačna slika je bila pri pionirjih. Mladi Tržačani so uspeli med šestimi disciplinami osvojiti štiri prva mesta. V odločilni disciplinski pionirski štafeti 4 x 50 mešano je prišlo do nenavadnega primera. Ce bi goitje zmagali, bi uspeli izenačiti končni rezultat. Zadnji slovenski plavnlec je skočil očitno prezgodaj, kljub temu ga je odlični gost 5 m pred ciljem ujel. Ko so gledalci že pričakovali zmago gostov v štafeti, se je vmešal eden od gostov-tekmovalcev in svojega kolega ustavil, misleč, da so tudi tako zmagali, ker bo slovenska štafeta diskvalificirana. To je pripeljalo do diskvalifikacije ©Deh štafet in zmage domačinov s 76:72. ZMAGOVALCI — Pionirji 200 m prosto: Irrninto (JK) 2:28.3, 100 m prsno: Zorli (JK) 1:29.1, 50 m hrbtno: Lu-gnani (JK) 35,4, 200lh mešano: Milovanovič (S) 2:51.6 (slov. r.), 50 m prosto: Vatti-sta (JK) 29.0, 50 m metuljček: Sorli (S) 34.8; Pionirke — 200 m prosto: Astofi (JK) 2:40.4, 100 m prsno: Funduk (S) 1:28.2, 50 m hrbtno: Kraljic (S) 38,7. 200 m mešano: Virnik (S) 3.-07.9, 32.8, 50 m metulj: Cu^^Jl 37.9, 4 x50 m meSagSTSloS nija (Pečjak, FuntfuJC Vi nik, Kramberger) 21*33.4. Miianović f MALI OGLASI — OBJAVE 27. AVGUST 19« * GLAS Prodam Prodam MOPED T 12 in magnetofon »GRUNDIG« TK- 23 avtomatic. Zg. Duplje 29 3894 Prodam motor NSU 350 ccm v dobrem stanju. Kranj, Jelenčeva 23 3883 Fiat 600, dobro ohranjen prodam (do 7000 N din). Naslov v oglasnem oddelku 3884 Prodam kosilnico z žetvena napravo za enega konja in motorno slamoreznico, vse v dobrem stanju. Lahovče 52, Cerklje 3895 Prodam dva prašiča od 45-50 kg težka in 14 parov zob za italijansko kosilnico. Sk. Loka c. Talcev 12 3896 Prodam 6 tednov stare prašičke. Podreča 45, Medvode 3897 Prodam dve kravi 7 mesecev breji. Podreča 35, Medvode 3898 Furnir orehova korenina prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3899 Prodam kravo s teletom, par konj, kobila 5, konj 4 leta po 500 kg težka, sposobna za vsako vožnjo. Enega zamenjam za starejšega do 600 kilogramov. Poljšica 13, Gorje pri Bledu 3900 Prodam vprežne graMJe, obračalnik za vprego aH traktor, stiskalnico za mošt, kuhinjsko opravo, šivalni staroj z omarico in električni cik-cak šivalni stroj. Mušič, Pšata 1, Cerklje 39« Prodana mlatilnico z enim čistilom. Cerkljanska dobrava 10, Cerklje 3902 Prodam enosedežnl moped skoraj nov. Zg. Brnik 5, Caruje 3903 Prodam visoko brejo kravo, konja in izruvač za krompir. Voglje 39, Šenčur 3904 Poštenemu dekletu nudimo hrano in stanovanje. Ostalo Po dogovoru. Gostilna Beme-dik. Kranj-Srražišče 3905 Prodam špirovce za hišo. Naslov v oglasnem oddelku 3906 Ugodno prodam nedograjeno vrstno hišo v šk. Loki na Groharjevem naselju. Zrim-šek Franc, Partizanska T3, S k. Loka 3907 Zastava 750, dobro ohranjen s prevoženimi 25.000 kilometrov, prodam. Ogled vsak dan od 15. — 18. ure, Likozar, ul. 1 avgusta 9. Kranj 3908 Peč na nafto nrodam (5.500 kalorij) Tratnik, Stri-ievo 24. Kranj 3909 Prodam vprežno kosilnico in kuhivator. Voklo 56 Šenčur 3910 Prodam kravo s t«lotr*"n, dobra mlckarica. Naklo <5 3911 Prodam fikus 1.50 m visok. Naslov v oglasnem oddelku 3912 Prodam cementne kvadre Ta k*et Naslov v oglasnem oddelku 3913 Prodam nov pajkel za kromoir aH /ameniam za motorno s'amoreznico. Sn. Brnik 49. Cerklje 3914 Prodam kravo po izbiri. M»-V» W K ran i 3915 Prodam konalno peč s tušem. Kranj, Ljubljanska 77 3916 Prodam stiskalnico za sadje na električni motor. Miha Arh, Žirovnica 3917 Prodam telico 7 mes. brejo. Poženk 21, Cerklje 3918 Prodam rabljeno strešno opeko (bobrovee) Zg. Brnik 85, Cerklje 3919 Prodam nov moped »Co-libri« T 12 po ugodni ceni 3920 Italijanski kombiniran otroški voziček ugodno prodam. Bistrica 42, Tržič 3921 Prodam spalnico iz trdega lesa. Kranj, Zevnikova 11 3922 Prodam kravo 8 mesecev brejo. Kranj-StraHišče, škofjeloška 22, 3923 Prodam fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 3924 Prodam borove in hrastove plohe. Kalan Janez, Suha 4, Kranj 3925 Prodam žeto dobro ohranjen avto fiat 750 letnik 65. Pivka 17, Naklo 3926 Prodam motorno črpalko za hišni vodovod. Moše 13. Smlednik 3927 Prodam motorno kolo DKW 175 ccm v zelo dobrem stanju. Poizve se pri vratarju Avtoprometa Gorenjska, Kranj, Zanova 3 3928 Prodam moped »Colibri«. Dorfarje 16, labnica 3929 Prodam zastava 600 D, Planina 26, Kranj 3930 Prodam novo motorno žago »Dolmar CC« Rupa 11, Kranj 3931 Prodam nov avto »Taunus 12 Mk Pogačnik Stanko, Oto-če 21, Podnart 3932 Prodam gajbice, Sp. Bela 10, Preddvor 3933 Prodam stavbo za preureditev v stanovanje v Radovljici, načrt, dovoljenje in delni gradbeni material. Ogled od 29. in 30. in od 5. 9. dalje. Radovljica, Predtrg 3934 Prodam 50 — 80 kg težke prašiče. Cešnjevk 22, Cerklje 3935 Prodam kravo 7 mesecev brejo. Zg. Besnica 31 3936 Prodam dobro ohranjen fiat 1100 letnik 1960, Kranj, Jezerska 72 3937 Prodam odlično ohranjen avto R-& major z radioaparatom. Mihelič, Žirovnica 81 3957 Prodam fiat 750. Zg. Brnik 89, Cerklje 3958 Prodam šotor (dvojni) inozemski modre barve za tri osebe. Koritnik, Novi svet 3, Skofja Loka 3959 Fi^t 750 s 30.000 km prodam. Ojfed vozila vsak dan od 7.-14. ure pri skladišču Kokra, žel. postaja Kranj 3977 Prodam NSU primo 150 ccm za 2000 N din. Naslov v oglasnem cdd. 3978 Prodam moped s prikolico za 1100 N din. Naslov v ogl. oddelku 3979 Prodam 500 kg cementa in kupim rabljen radio aparat. Petrič, Grad 19, Cerklje 3980 Pečeni prodam tri dvodelna okna 130x100 skoraj nova. AhčLn Filip, Vodice 108 3981 Prodam ogrodje vzidljive-ga kompletnega štedilnika. Naslov v oglasnem oddelku 3982 Prodam moped T 12 skoraj nov ali zamenjam za starejšega na dve prestavi in prodam rezervne dele za Siemens. Naslov v oglasnem oddelku 3983 Prodam motorno kolo DKW 250/52 ali zamenjam za moped in nekaj salonit ploščic 3 vrste. Britof 98, Kranj 3984 Prodam suhe deske 25 in 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3985 Prodam motorno kosilnico BCS in jabolka Ha žganje. Žagar Albin, C. Talcev 21, Kranj 3986 Vctrobran in blatobran za NSU maxi 175 ccm modre barve prodam. Kranj, Kaju-hova 14 3987 Proda m NSU maxi 175 cem. Sutna 27, Zabnica 3960 Motorno ročno kosilnico »Alpino« popolnoma novo ugodno prodam. Ponudbe poslati pod »Brezhibna«« 3961 Prodam rabljeno strešno opeko (bobrovee). Godešič 38, Sk. Loka 3962 Fiat 750 prodam, dobro ohranjen s prevoženimi 25 tisoč kilometri. Plačljivo v /\ gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 3963 Prodam kravo s teličkom ali zamenjam za 1 leto starega bikca. Voglje 52, Šenčur 3964 Prodam polavtomatski pralni stroj s centrifugo. Vprašati Vončina, Kranj, Koroška 15, vsak dan od 12-15 ure 3965 Prodam kobilo staro 8 let ali konja 12' let. Naslov v oglasnem oddelku 3966 Ugodno predam pralni stroj »AEG Lavaiux« in pomivalno mizo. Dostava na dom. Kranj, Ul. Mladinskih brig. 1 ' 3967 Prodam štiri rabljene postelje z vložki in 4 nočne omarice. Eržen, Planina 16, Kranj 3968 Prodam dobro ohranjen desni vzidljiv štedilnik. Ogled od 14. ure dalje. Rakovec, Kranj, Gregorčičeva 2 3969 Prodam dva prašiča po 40 kg težka in skoraj novo dvodelno okno z roleto. Konc, Visoko 90, Šenčur 3970 Prodam konja ali zamenjam za goved in 16 col. gumi voz. Krč, Kokrški log 10, Kranj, Primskovo 3971 Prodam večjo količino žlindrine opeke 40x30x20. Naslov v oglasnem oddelku 3972 Prodam 100 kg težkega prašiča in plemenskega vola 400 kg. Poženk 16, Cerklje 3973 Prodam čebeljnak 5x2,80, škropilnico pohorko 550 1, reporeznico vse v dobrem stainju po ugedni ceni. Eržen Jože, Zabukovje 2, Zg. Besnica 3974 Prodam 10 let staro kobilo, plug vinkel in 15 m trdih drv. Sr. vas 50, Šenčur 3975 Prodam kravo dobro mle-karico. Tupajiče 23, Preddvor 3976 Kupim Kupim rabljeno leseno barako. Naslov v oglasnem oddelku 3938 Kupim enosedeženi moped v dobrem stanju. Ponudbe poslati pod »Moped« 3939 Kupim zlato za zobe. Bar-lič Ivan, Zl. polje 12, Kranj 3940 Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Plačam v devizah. Pivk Martina, Titov trg 18, Kranj 3988 Starejša mirna zakonca brez otrok sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku in prodam koncertne citre 3989 Staro kmečko mizo, skled-nik, skrinjo kupim. Pečjak, Ljubljana, Janežičeva 5 3990 Kupim prašiča do 100 kg težkega. Kranj, Kokrica 9 3991 Ostalo Sobico opremljeno oddam dijakinji. Naslov v oglrunem oddelku 3941 Na novo odprta GOSTILNA pri MILHARJU — ŠMARTNO pri Cerkljah, prireja v soboto 27. 8. zvečer in nedeljo popoldan ZABAVO. Za jedila, pijačo in glasbo preskrbljeno. Vljudno vabljeni! 3942 i somu en o-»b no stanovanje v Kranju a'i okolici. Plačam 15.000 S din najemnine. Ghihlč Sadiik, Tekstilna 5. Kranj 3943 Kdor mi preskrbi garsonjero v Kranju — nagrada 100.000 S din. Ponudbe poslati pod »1. september« 3944 Mirna samska uslužbenka išče prazno ali opremljeno sobo v Kranju. Cena ni važna. Ponudbe poslati pod »Nuj no« 3945 Iščem upokojenca zmotnega za delo na kmetiji. Stanovanje in vsa oskrba v hiši. Anica Kopašič, Rečica 7, Bled 3946 CENJENI POTROŠNIKU Od 1. septembra dalje dobite sveže meso, perutnino vse vrste mesnih izdelkov itd. t mesariji. Ambrož, Lahovče. Se priporočam'. 39fl Obvestilo! Brivsko frizer« ski salon Kranj, obvešča cenjene stranke, da bo salon od 1. 9. 1966 dalje odprt neprekinjeno od 6.-20. ure. Brivsko frizerski salon Kranj, Majstrov trg, Brivsko frizerski salon Zlato polje, Kidn-čeva in Brivsko frizerski «• Ion Stražišče, Škofjeloška cesta. Za obisk 6e vljudno priporoča kolektiv. 3M Obveščamo cenjene goste, da bo gostilna »REKAR« O rehek Kranj, zaprta od 18. 8. SO — 2. 9. 66 zaradi beljenja in čiščenja 3919 Opremljeno sobo oddam dvema solidnima moškima in sprejmem sostanovalca. C Kokrškega odreda 24, B, Kranj 3950 Garsonjero z garažo menjam za eno ali dvosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 3951 Dajem v najem tekal oa zelo prometnem kraju, primeren za obrtnika ali avto* mehanika. Naslov v oglasnem oddelku 3951 Iščem starejšo ženska u varstvo dveh deklic v dopoldanskem času. Kranj, liko-zarjevo 15 3953 Avtotapetništvo Ferdiaud Jenko, Reginčeva 2» Kranj. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerad za tovorne avtomobile. Izdelava zaščitnih rokavic in vsa ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetna in po ugodnih cenah* 3515 V ponedeljek 15. 8. 66 sem našel v avtobusu, ki pelje iz Ljubljane v Tržič, z odhodom iz Kranja 19.10 žensko denarnico z manjšo vsoto denarja. Dobi se: Smitek Pa-vol, Cankarjeva 20, IcW 3954 Cenjenim strankam sporočam, da bom z dnem 1. 9. 1966 odpri AVTOUCARSKO DELAVNICO, ter se priporočam za obisk. Ambrož Vinko, Kranj. Luznarjeva 13, Primskovo 3955 Lčem službo šoferja C kategorije s 6 letno prakso. Grem tudi k privatniku. Naslov v oglaisnem oddelku 3956 Sporočamo žalostno vest, da jc nenadoma preminil Hasanica Hajjrutlin ČLAN DELOVNE SKUPNOSTI CESTNEGA PODJETJA V KRANJU Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delovna skupnost in sindikalna podružnica Cestnega podjetja v Kranju umi.' Prireja v mesecu ^g^^^i^ oktobre naslednje 1.10.1966 — PARIZ—NIČA—GENOVA — 8-dnevno potovanje z vlakom, s tridnevnim bivanjem v PARIZU; Prijave do 31. 8.1966 4.10.1966 — Z AVTOBUSOM PO GRČIJI — 10 dnevno turistično potovanje preko Beograda, Niša, Djevdjelije, Aten in Soluna s 4-dnevnim bivanjem v Atenah; Prijave do 4. 9.1966 7.10.1966 — TRI DNI NA DUNAJU — Turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 7.9.1966 9.10.1966 — BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 9.9.1966 12. 10.1966 — PRAGA—DUNAJ — 5-dnevno turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 12.9.1966 16.10.1966 —■ BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avto-busom; Prijave do 16.9.1966 20.10.1966 — BUDIMPEŠTA—DUNAJ — 4-dnevno turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 1.10.1966 29.10.1966 — VENECIJA—PADOVA—TRST — 3-dnevno turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 1.10.1966 Podrobnejše informacije s programi zahtevajte v poslovalnicah GENE-RALTURISTA Bled in Kranj. IZKLJUČNO ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO PRALNI STROJI ČANDY ZOPPAS CASTOR KSKIS NAONIS PEČI NA PLINSKO OLJE: OMNIA RA1NSCHON PECI ZA CENTRAL NO OGREVANJE: ATLAS MERKURY VSE ZA VAŠ AVTOMOBIL^, PREVLEKE PREPROGE PRTLJAŽNIKE GUME itd Za večerno časopis »GLAS« ^PiiiifliiiiiOi^ Trsi f TRG DALMAZIA 3 • !ZL 31766 ZA VAŠ AVTO M O B I L Originalni nadomestni deli vseh najbolj znanih znamk CARELLO £ STARŠ % TRICO ft FRAN 0 CHAMPION Žarometi - pomožne luči - brisalci - svečke NADOMESTNI DELI PIRELLI AGAPRESS PIRELLI za vse avtomobile FIAT 600. 750, 1100, 1800 DINARJE SPREJEMAMO PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU Originalni rezervni deli prižigalniki — preproge prevleke prodaja Avtomobilski salon CATULLO TRST jlica Fakio Severo^. Telefon 38-820 V ŠKOFJI LOKI ŠOFERSKI TEČAJ Avto moto društvo Šk. Loka organizira nov tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Tečaj se prične, ko bo popolnjeno Število pri-« javljencev. Prijave sprejoma pisarna Avlo-moto društva, Jegorovo predmestje 10, med uradnimi urami vsako sredo in petek dopoldne in popoldne. FIAT zanetli r porfiri gOflMlSSIONARlA Velika iionn raoijenfh svtoirn.______ Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Via F. Severo, 30 — Telefon 36-154 — 68-120 Gostinsko in trgovsko podjetje »CENTRAL« KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. KUHARICO 2. KUHARSKO POMOČNICO za restavracijo »Pri Kolodvoru« Kranj Pogoj: pod 1. kuharica s triletno prakso v gostinski ali restavracijski kuhinji pod 2. polkvalificirana kuharica s petletno prakso v gostinski kuhinji Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poizkusno delo za obe delovni mesti jc 30 dni. Prijave sprejema splošni sektor podjetja Maistrov trg 11/1 Kranj 15 dni po objavi razpisa. 344844806836816942345906824706715 14 OGLASI — OBJAVE 27. AVGUST 1966 * GLAS Gospodinje! Ponovno smo znižali cene sadja za vlaganje! 0 SLIVE ZA VLAGANJE (kombinat Palić): znižano od 2,05 na 1,60 N din za kg 0 BRESKVE ZA VLAGANJE (kombinat Bešenovo): 2,80 N din za kg # NAMIZNO GROZDJE (kombinat Tikveš): cene znižane za 30 S din za kg kraljica vinograda 2,50Ndinzakg kardinal 3,50 N din za kg Prodajajo: P-Supermarket, P- Marketi in ostala prodajna mreža podjetja PREHRANA Večje količine tega sadja lahko kupite v zabojčkih —> Centralna skladišča Prehrane, Ljubljana, šmar-tinska 100 — Skladišče P-marketa na Jesenicah SLIVE (zabojček 12 kg) l^ONdinzakg BRESKVE 2,35 N din za kg GROZDJE (zabojček 10 kg): kraljica vinograda 2,20 N din za kg kardinal 3,20 N din za kg REHRANA export-import Ljubljana Triu I pvvijlod Jabolka 1.— n din; hruške 1.50 N din, slive 2.— n din, breskve 3.50 do 4.— N din, lubenice 0.80 N din, grozdje 3 do 3.50 N din, fige 3.— N din, paprika 1.50 do 1.80 N din, paradižnik 1.80 do 2.— N din, solata 2.— do 2.50 n din, krompir 0.75 do 0,80 n din, čebula 1.80 do 2.— n din, česen 4.— N din, fižol v stro-čju 1.60 do 1.80 N din, korenček L— do 1.40 N din, peteršllj 1.20 do 1.40 n din, rdeča pesa 0.80 do 1.— n din, glava zelja 0.70 N din, kislo zelje 1.50 N din, skuta 4.— do 4.50 N din, surovo maslo 14.— do 16.— N din, med 9.— n din, gobe jurčki 9.— do 12.— n din, kumare 0.60 do 0. 80 N din, kumarice za vlaganje 2.50 do 3.— n din za kg, kaša 2.80 do 3.— N din, ješpren 2.20 do 2.50 N din, koruzna moka 2.— N din, ajdova moka 2.40 do 2.80 N din. ŠOLSTVO GLASBENA ŠOLA KRANJ razpisuje vpis novih učencev za šol. leto 1966/67 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko. Vpisovanje bo v čeirtek, 1. septembra 1966 ob 9> in 18. uri. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo ■ ZAHVALA Ob bridki izgubi najinega dragega moža, očeta, sina in brata K U MER MARTINA- Mukita UDELEŽENCA NOV OD 1943 ki naju je nenadoma mnogo prezgodaj zapustil in zatisnil svoje trudne oči, sva dolžni izreči iskreno zahvalo vsem, ki so nama na kakršenkoli način pomagali ob tem težkem trenutku. Posebna hvala govorniku Jugovic Ivanu, pevcem, duhovščini. Križaj Ivanu za pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetje, častni straži ZB St. Loka in vsem, ki so nama izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Mici, hčerka Martinka in Marica z družino ter ostalo sorodstvo Skofja Loka, 27. avgusta 1966 ZAHVALA H Ob prerani in bridki izgubi naše nadvse ljubljene in skrbne žene, mamice, I v 33.1etu starosti iz Brega ob Savi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani in izrekli sožalje ji darovali toliko cvetja in vencev, ter jo spremili v tako velikem številu na njen zadnji dom. Srčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in č. duhovščini. Posebna zahvala Vidmar Jožetu za njegove ganljive besede ob odprtem grobu, kakor tudi njegovi družini za vsestransko pomoč v težkih dneh. še enkrat vsem in vsakemu iskrena zahvala. žalujoči: mož Marjan, hčerkica Irenka, oče, mati, sestra Marija z družino. Jelka in ostalo sorodstvo Breg ob Savi, Mavčiče, 26. avgusta 1966 Zbor delovne skupnosti DELAVSKE UNIVERZE JESENICE RAZPISUJE prosto delovno mesto vodje in organizatorja strokovnega izobraževanja Pogoji: % višja ali srednja izobrazba % delovno razmerje za določen čas % osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD % stanovanje ni zagotovljeno. Ostale pravice in dolžnosti se urede s pogodbo pred nastopom dela Nastop službe takoj. Vloge sprejema Delavska univerza Jesenice, c. M. Tita 5 do 10.9.1966 DELAVSKA UNIVERZA JESENICE ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, prababice, tete in sestre MARIJANE JAN C mežnarjeve mame iz Seničnega se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti, poklonili vence in cvetje, izrekli pismeno ali ustno sožalje. Iz srca se zahvaljujemo zdravpiku dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje in neumorno lajšanje bolečin in požrtvovalnost. Zahvaljujemo se č. duhovščini za spremstvo in pevcem za petje žalostink. Zahvaljujemo se vsem sosedom za izkazano pomoč. Se enkrat vsem najlepša hvala žalujoči: sinovi in hčere z družinami Senično, 17. avgusta 1966 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je trrjičftO umrl naš ljubljeni sin, brat in pastorek MILAN CENCELJ pletilec Do pogreba leži: Cirče, Smledniška 58. Pogreb bo iz križišča v soboto 27. t. m. ob 16. uri na kranjsko pokopališče. žalujoči: mama, očim, sestra Metka, Francka, brata: Janez in Aci V komaj začetem zakonskem življenju smo izgubili dragega očeta in moža HASANICA HAJRUDINA Pogreb pokojnika bo v soboto, 27. 8. 1966 ob 17. uri v Preddvoru. žalujoči: žena Mirica s hčerkico, brat Nusret z ženo šefik, sestra Habiba, družina Sternad, družina Mikac, snaha Hamida, Za-garka, zet Demal, bratič Amir, sestric Ibro, sestrična Zorfo in Zakira. V. AVGUST MM • GLAS SPOREDI 15 RADIJSKI SPORED Poročila poslu&ijt* vsak dan ob 5., i, 7., 8, 10., 12., 13., IS., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 url Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. SOBOTA — 27. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9D0 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Vedri zvoki — 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Samo Hufoad za dirigentskim pultom orkestra Radia Zagreb — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli hribovci in ansambel Boruta Les jak a — 13.30 Pripoiročajo vam — 14.05 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu— 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.03 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 28. avgusta 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pesem noči — 20.50 športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Iz današnje češke glasbe PONEDELJEK — 29. avg. 8.05 Glasbena matineja z jugoslovanskim sporedom — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu — 9.30 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Iz baleta »Trnjulčica« — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turi- stični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 štiri simfonične skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi v raznih ansamblih — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 šopek Chopinovih mazurk — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Iz repertoarja zbora Slovenske filharmonije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.05 Skupni program J RT — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba TOREK — 30. avgusta 8.05 Glasbena maitineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Sprehod z velikimi zabavni- mi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere »Manon« z našimi pevci — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Lahke koncertne skladbe za violino in klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kmečka godba in ansambel Mihe Dovžana — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Svet fantazije v orkestralnih barvah — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torok na-svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Dva znamenita cikla iz klavirske literature — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene raz--' glednice — 20.00 Ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja — 20.20 Radijska igra — 21.35:' Iz fonoteke radia Koper «■» 22.10 Glasbena medigra —» — 22.15 Skupni program JRT, 23.05 Po svetu jazza SOBOTA — 27. avgusta RTV Ljubljana 15.00 Evropsko prvenstvo v plavanju ✓ 18.00 Poročila f 18:05 Film za otroke 19.25 Vsako soboto 19.40 Cik-cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Poljudno znanstveni film Intervizija 21.00 Praška revija RTV Ljubljana 22.00 Svetnik — serijski film 2250 Poročila in medigra 23.05 Evropsko prvenstvo v plavanju 23.45 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri 18.45 Turizem 1925 Poletna šola TELEVIZIJA 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Beograd 20.30 S kamero po svetu RTV Zagreb 22.00 Informativna oddaja 22.15 Serijski film 23.45 Informativna oddaja NEDELJA — 28. avgusta RTV Zagreb 9.25 Poročila RTV Beograd 9.30 Filmi za otroke RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Ventilator RTV Ljubljana 11.15 Kapetan Tenkeš športno popoldne RTV Ljubljana 18.55 Kotalkanje v Velenju RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Zabavno-glasbena oddaja RTV Ljubljana 21.45 Golo mesto — serijski film 22.35 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 19.00 Telesport RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Zagreb 21.45 Informativna oddaja RTV Beograd 22.00 Serijski film 22.50 Poročala PONEDELJEK — 29. avg. RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Malo za vsaikogar, nekaj za vse RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV" Ljubljana 20.30 Zaljubljeni bratec — TV opera RTV Beograd 21.30 Oddaja zabavne glasbe RTV Ljubljana 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 Izobraževalna akcija 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Beograd 20.30 Rekvijem za heroji — TV drama ij RTV^Zagreb. « 22.00 Včeraj, danes, jutri M TOREK — 30. avgusta Evrovizija 15.25 Atletsko evropsko prvenstvo — Budimpešta RTV Ljubljana i 19.15 Dokumentarni film 19.40 Cik-cak 19.45 TV obzornik 20.00 Zelena ruta — angleški celovečerni film RTV Ljubljana 21.30 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV SPORED KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 27. avgusta amer. barv. CS film RODOŠKI VELIKAN ob 16. uri, zap. nem. film ČAROVNIK ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma MARCO POLO ob 22. uri 28. avgusta amer. barv. CS film MARCO POLO ob 13. uri, zap. nem. film ČAROVNIK ob 17. in 19. uri, premiera pustolovskega barvnega filma ŽRTVOVANI II. DEL ob 21. uri 29. avgusta amer. barv. CS film MARCO POLO ob 16., 18. in 20. uri 30. avgusta amer. barv. CS film MARCO POLO ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORžIč« 27. avgusta amer. barv. CS film RODOŠKI VELIKAN ob 18. in 20. uri 28. avgusta amer. barv. CS film RODOŠKI VELIKAN ob 14. in 18. uri, pustolov, barv. CS film NEUSTRAŠUIVI I. DEL ob 16. uri 30. avgusta amer. W film OPERACIJA TEROR ob 16., 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 27. avgusta zap. nem. barv. fUm NE POŠIUAJ ŽENE V ITALIJO ob 20. uri 28. avgusta franc. CS film VRV OKOLI VRATU ob 17 JO Kropa 27. avgusta angl. CS film PEKLENA REGATA ob 20. uri 28. avgusta amer. barv. CS film OKO ZA OKO ob 1550 in 20. uri Naklo 27. avgusta premiera pustolovskega barvnega CS filma ŽRTVOVANI II. DEL ob 20. Kamnik »DOM« 27. avgusta franc. film NEŽNA KOZA ob 20. uri 28. avgusta franc. fitai NEŽNA KOŽA ob 17. in 20. urj Duplica 27. avgusta amer. barv. film HATARI ob 20. uri 28. avgusta amer. barv. film HATARI ob 15. in 19. uri Dovje-Mojstrana ^jg" 27. avgusta jugoslovanski film INŠPEKTOR 28. avgusta angl. CS fihn OB PRAVEM ČASU H UPRAVNI ODBOR jj GORENJSKE PREDILNICE II ŠKOFJA LOKA Ul razpisuje po 219.v členu Statuta sledeča delovna = mesta: H 1. devizni referent fg 2. mojster remonta v OE 1. H| Pogoji: = Pod L: Visoka ali višja izobrazba. Ekonomska fakulteta ali višja komercialna šola. Vsaj eno leto prakse v gospodarstvu. EšEjE Pod 2.: KV ključavničar z vsaj pet-letno prakso v Bg tekstilni industriji, predilske stroke. ^= Pismene ponudbe poslati na naslov podjetja do = 10.9.1966. ClAS v vsako hišo F5%%$$%$%%^ 27. AVGUST 1966 * GLAS VELIKA RAZPRODAJA! # Moška obleka (elegant) 498 Asch $ Perlon srajce (dolgi rokavi — bele) 59 Asch O Navlon srajce (dolgi rokavi — barvane) 75 Asch #) Letne srajce 52 Asch NAŠE CENE SMO ZNIŽALI OD 20-50 odstotkov O Damski kostimi 259 Asch # Moški in damski perlon plašči 98 Asch £ ženska nogavice s črto 3,80 Asch 0 ženske nogavice Perlon (3 pari) 19,80 Asch KLAGENFURT - CELOVEC Priesterhausgasse 10, tel.33-97 BLAGOVNICA SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK! BRUNNER GOVORIMO SLOVENSKO! Skozi Blejsko Dobravo modernizirana cesta Manjka le še asfaltna prevleka Končno bodo uresničene želje vseh prebivalcev Blejske Dobrave, saj bo cesta skozi vas v kratkem sodobno urejena, na kar so čakali več let. 2e takrat, ko se je gradilo novo centralno pokopališče na Blejski Dobravi, jo bilo veliko govora o tem, da bo tudi cesta od mostu na Javorniku do pokopališča usposobljena za večji cestni promet, ki bo nastal z ureditvijo novega pokopališča. Vendar je ostalo le pri načrtih, hišni lastniki pa so bili zaradi velikega prometa nejevoljni nad obilico prahu. Po približno dveh mesecih dela, ki ga opravlja Komunalno podjetje z Jesenic, bo spodnji ustroj ceste skoraj gotov. Uredili so kanalizacijo, utrdili cestišče, postavili robnike, uredili dovozne poti in sedaj opravljajo le še zaključna dela. Asfaltno prevleko bo položilo Cestno podjetje iz Kranja. S tem pa seveda še niso končana vsa dela. Poglobiti morajo še del ceste skozi podvoz proti pokopališču in tam položiti cevi za kanali- Kranj T- V teh dneh je, zlasti v jugovzhodni Gorenjski, dozorelo proso. Kmetovalci ga bodo pospravili in omeli takoj, ko bo prenehalo deževati. Dež lahko onemogoči pravočasno žetev prosa, kar bi povzročilo precejšnjo škodo. Ce bo pravočasno požet, bo letošnji pridelek precej do- vrsti je proso ber. Slabo vreme kmetovalcem preprečuje tudi košnjo otave. Le-ta bi bila morala biti že pospravljena. Težave so tudi pri kopanju krompirja, zlasti zgodnjih sort. Boje se, da bo v zemlji zgnilo. Krompir napada tudi krompirjeva plesen. zacijo. Nadalje bo treba začeti tudi z deli na -Ferko-vem klancu«, saj je ta bolj podoben hudourniški strugi, kot prometni cesti. S. S. Za primer požara v Čadovljah poseben rezervoar za vodo Člani prostovoljnega gasilskega društva na Trsteniku so pred kratkim razpravljali o tem, kako zaščititi vas Ca- Trstenik Ureditev Vodna skupnost Gorenjska je s skupino delavcev pričela urejati strugo hudournika Stražnica v vasi Trstenik pod Storžičem. Ta hudournik je večkrat poplavljal in povzročal prebivalcem precejšnjo škodo. S sedanjimi deli bodo preprečili nadalje poplavlja- nje hudournika. Sam kraj bo precej pridobil tudi na lepšem videzu, kajti strugo bodo lepo obzidali s kamnito škarpo. Na ta način so v zadnjih letih popravila že precejšnje število podobnih strug. Prebivalci so za opravljeno delo zelo hvaležni. Sorazmerna ugodno čeprav bi bilo lahko tudi bolje Podatki o polletni turistični | slabo vreme, predvsem pa dejavnosti v radovljiški občini so za to področje zelo pomembni, saj je turizem ob industriji najinteresantnejša gospodarska panoga. Deloma OB JESTI STANETA ŽAGARJA gradijo v Kranju novo sodno poslopje. V nJem bosta našla prepotrebni prostor občinsko In okrožno sodišče. Otvoritev predvidevajo konec septembra padec domačih gostov (letos jih letuje skoraj četrtino manj kot lani), vse to je vplivalo na znižanje povprečne dobe bivanja turistov na radovljiškem območju. Sicer pa se je turistični promet zaradi tujih gostov (v juliju jih je bilo 29% več kot lani v tem času) povečal za 7 %. Kljub nekaterim nevšečnostim (vreme, rekonstrukcija Grajskega dvora itd.) računajo turistični delavci s sorazmerno ugodno sezono. To pričakovanje potrjujejo tudi podatki o menjavi tujih valut. Letos v juliju so v vseh menjalnicah v občini zamenjali skoraj za 2,5 krat toliko tujega denarja kot lani, ali s številkami: lani julija so odkupili 123,575 dolarjev tujih valut, letos pa za 289.501 dolar. Skupno pa so letos vključno do julija odkupili dvakrat več tujega denarja kot lani v tem času. dovlje pred morebitnim požarom. Tu je namreč četrtina hiš, ki so združene z vsemi gospodarskimi poslopji in bi bile v primeru požara še bolj ogrožene kot tiste, ki imajo prostore ločene. Potok je oddaljen od vasi kakih 800 metrov, sredi vasi pa sta dva hidranta, vendar je pritisk vode premajhen, da bi po potrebi uspešno gasili. Najprej so mislili, da bi v vasi zgradili vodni rezervoar, toda kasneje so sklenili, da bedo odstopljeni vodnjak Mirka Toporiša uporabili kot rezervoar za vodo v primeru požara in tudi za mokre gasilske vaje. Za preureditev vodniaka bb potrebno Ie nekaj denarja, ker bodo skoraj vse delo opravili gasilci sa- iN URADNI VESTNIK GORENJSKE -;daja In tiska CP -»Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 21 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek In tiskarna 21-190, 21-475, 21-897! Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih Številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi ca naročnike 0.40 o. d. aH 40 s. d., za nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo