Maribor, torek 18. novembra 1930 «naja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pr) poštnem fitk. zav. v Ljubljani it. 11.409 V«lja matično, prejetian v upravi ali po poSti 10 Din, doalavljan na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksand Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Poltnlna plačana v gotovini Cena 1 Din Oglasi po tarifu Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra1' v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Volitve na Poljskem 80 končane, Pilsudski je dobil v sejmu veČino, ne dvetretjinsko, vendar abso-utno, njegov glavni nasprotnik, srednja levica (združene kmetske in socijalisti-stranke), je potolčen in je od 140 jtozdajnih mandatov padel na 79. S tem 'e zaenkrat zaključena velika borba, ki Se ie začela po prevratu, katerega je izvedel Pilsudski maja 1926, med njim in dosedanjo sejmsko večino. Cela volilna borba se je vršila prav-2aPrav samo v znamenju parole: za Plimskega ali proti njemu. Glavna borba je odigravala med vladnim blokom, kateremu na čelu je stal sam maršal Pil-^dski, in med srednjo levico, ki je bil Najnevarnejši nasprotnik Pilsudskega. Vse druge skupine so igrale v sedanji vo jjjni borbi le podrejeno vlogo. Na čelu p>eh glavnih sovražnih blokov sta sta-'a oba tipična reprezentanta dveh dlja-^ralno nasprotnih si stališč: maršal Pilsudski na čelu vladnega bloka in Seimski maršal Daszynski, star socijali-StlČni parlamentarec, znan že izza ča-j»v avstrijskega parlamenta, na čelu ^oka srednje levice, kot simbol pravic Parlamenta in kot vodilna glava celot-ne opozicije. Volilna parola, s katero je srednja le-Jlca započela volilno agitacijo, je bila: ‘‘kvidacija Pilsudskovega režima, odstop njegove vlade, vzpostavitev polnih J.ravic parlamenta, očuvanje demokra-«cnih ustanov, sestava parlamentarne vlade. Vladni blok pa je šel med volil-c®. s parolo: uresničenje Pilsudskovih cjljev, revizija ustave v smeri razširjena polnomočij predsednika republike, *j°i Proti strankarstvu in odstranitev vsemogočnosti sejma. Poljske mase so Pe napram tem volilnim geslom precej aPatične in desorijentirane. j.Res je: volilne liste srednje levice so Pjje razveljavljene v 14 volilnih okrožji« in tudi nekatere druge opozicijske li-Po mnenju opozici?skega časopisja j*toega bi to pomenilo izgubo kakih 64 ^andatpv, kar je verjetno, ker so bile iste razveljavljene baš v onih okrožjih, . katerih so pri prejšnjih volitvah rafalne socijalistične in kmetske stran-dobile večino mandatov. S tem so ?®ravno narasle šanse vladnega bloka, f* so jih podprle še tudi upravne obla-«hJn Da ^eJstvo' ^a j® bH ves volilni f^arat v rokah vlade. Opozicija pa je sama mnogo pripomogla k vladni ^agi, zakaj kljub temu, da je videla ®°tni naskok vladnega bloka na svoje j^zicije, je bila razkosana in razceplje-SMn vsled tega niti ni mogla razvijati “tematske volilne akcije. »Maršal Pilsudski je bil trdno prepri-lvn o zrnati vladnega bloka in je še v j. °iem zadnjem intervjuvu povdaril, da , Polnoma izključuje poraz njegovega d- in da ne more biti govora o tein, tiari Se ^e^aj P°vrni'a vsemogočnost g 'atnenta. Mnogi so te njegove bess-j, Razumeli celo tako, da je bil Pilsud-tr(i' brez ozira na izid volitev — *ko °d!o5en. izvajati svojo* diktator- niofi v državi tudi v bodoče in ures- Mussolinijeve zavite grožnje V LONDONSKEM LISTU ZAHTEVA REVIZIJO MIROVNIH POGODB, PRAVI, DA JE ZA MIR IN UPRAVIČUJE OBOROŽEVANJE ITALIJE. LONDON, 18. novembra. »Daily Ex-press« objavlja članek italijanskega diktatorja Mussolinija, ki ga je napisal o današnjem položaju v Evropi in o nevarnosti, ki grozi miru. Mussolini opozarja na nepravičnost versaillske mirovne pogodbe in priporoča takojšnjo revizijo. Zlasti se zavzema tudi za takojšnjo razorožitev, ker se vrši sedaj v vsej Evropi oboroževalno tekmova- nje, ki mora prej ali slej dovesti do katastrofe. Zagovarjajoč politiko Italije povdar-ja, da se Italija mora oboroževati, ko vidi, kako se oborožujejo vsi njeni sosednje. Italija hoče mir, toda gorje narodu, ki bi žalil njen narodni ponos in njeno narodno čast ter zapletel Italijo v vojni konflikt. Če bo prišlo do tega, bo Italija storila vse, da ne bo izšla iz vojne kot premaganec. Indijska konferenca v Londonu ZAHTEVE INDIJSKIH KNEZOV. LONDON, 18. nov. Včeraj je pričela plenarna seja indijske konference. Prvi seji je predsedoval sam min. predsednik Macdonald, koncem seje pa je bil izvoljen za predsednika lord Sankey. Podpredsedniki so vsi indijski knezi. Konferenca je določena za 3 dni. Navzoči so zastopniki vseh indijskih držav, 57 delegatov britske Indije in 15 delegatov angleškega parlamenta. Novinarji niso pripuščeni in dobivajo samo poročila Od uradnikov. Včeraj so zastopniki Indije obrazložili svoje stališče. Kakor poročajo današnji listi, zahtevajo, da mora podkralj kot zastopnik kralja ostati v Indiji, o dinastičnih vprašanjih v svojih državah pa morajo odločati knezi sami. Zahtevajo tudi soudeležbo pri vseh državnih poslih In razširjenje njih kompetenc. Vojska naj ostane še nadalje pod vodstvom podkralja, dokler vprašanje ne bo posebej rešeno. Pogodbe s krono morajo ostati nelzpremeniene. poklonil svojemu bodočemu kralju, zato naj proslavi dogodek s tem, da izobesi na vseh poslopjih državne zastave in zaobljubi večno zvestobo.................Gott er» haltel Zopet bančni polom u Ameriki NEW YORK, 18. nov. V južnih državah je plačila ustavilo zopet več bank. Prva je zaprla prostore banka Kentucky v mestu Louisville, ki je razpolagala s 54 milijoni dinarjev. Njej je sledila cela vrsta manjših, ki so prišle v velike d, ’iar ne težkoče. Deficitu ameriškem proračunu WASH1NGT0N, 18. novembra. Predsednik Hoover je včeraj namignil, da bo letošnji proračun deficiten In bodo vrh tega radi naraščanja brezposelnosti potrebni še naknadni krediti. Prvič po svetovni vojni- bo ameriški proračun torej deficiten. Vse konservativno republikansko časopisje objavlja tem povodom članke, v katerih izraža svoje nezadovoljstvo s sedanio gospodarsko politiko ter naglaša, da bi se moral deficit preprečiti ravno sedaj, ko gre za to, da ostanejo sedanje davčne olajšave še vnaprej v veljavi. Rekonstrukcija (Tlacfionalčo-uega kabineta? LONDON, 18. novembra. »Daily Te-legraph« poroča, da se vrše sedaj med delavsko stranko in liberalci nova pogajanja za čim ožje sodelovanje. Delavska stranka je namreč odločno proti temu. da bi se razpisale sedaj nove volitve. Vrh tega se pojavlja v njej močno gibanje, ki gre za tem, da naj bi prevzel Macdonaldovo mesto Henderson, finančni minister Snowden pa naj bi sploh izstopil iz vlade. Vsa ta vprašanja pa je treba vsekakor razčistiti preje,. predno bi se vrši’e nove volitve. Disident liberalne stranke, sir Simon je imel v svojem volilnem okraju z ozirom na nova pogajanja delavske stranke z liberalci zanimiv govor o skrajno težaynem položaju liberalnih poslancev v parlamentu. Oni se takorekoč ne smejo niti ganiti. Nobenega protipredlo-ga ne morejo staviti, ker so v stalni nevarnosti, da bi glasovali zanj tudi konservativci, samo da bi vrgli sedanji Macdonaldov režim. Ta položaj pa je nevzdržen tako za liberalce kakor tudi za parlament sam. Brezposelnost u Italiji RIM, 18. novembra. Čeprav je pri gradnji javnih cest zaposlenih nad 50.000 delavcev, je narastlo število brezposelnih v Italiji tekom meseca oktobra na 496.000, med njimi 119.000 žensk. Najbolj se pozna brezposelnost v Lombardiji, kjer vlada med prebivalstvom radi tega silno nezadovoljstvo s sedanjim režimom. madžarski „6ott erhaite1'! BUDIMPEŠTA, 18. nov. Vsi legitiml-jtiČni listi Objavljajo danes poziv grofa Appolonyja, v katerem naglaša, da bo Oton Habsburg 20. trn. dopolnil 18 leto in dosegel polnoletnost. Madžarskemu narodu ni dano, da bi se ob tej priliki ničiti cilje, ki so g<> maja 1926 pripravili do državnega udara. Med volilnimi rezultati, ki izkazujejo, da ima od 444 mandatov vladni blok 248, srednja levica 79, narodni demokrati 67, ostalo pa razne manjše stranke in narodne manjšine, so zlasti zni-čilni rezultati nemške manjšine, V tako-zvanem kordorju, na Pon orjanskem, je nemška list« izgubila oba drzdajna mandata in se je izkaza!;,, an je ta pokrajina po ogromni večini poljska, kar je važno z oziom na nemško akcijo z* revizijo mJrovne pogodbe baš glede tega ozemlja. Tudi v Gornji Šleziji so Nemci od dozdajnih 6 obdržali samo tii mandate. Sploh so narodne manjšine pri teh volitvah izgubile tretjino vseh svojih dozdajnih mandatov. Ni dvoma: politično ziv^enje na Poljskem, ki je tekom zadnjih let kazalo mnogokrat silno nezdrave oblike, se bo oo sedanjih volitvah nekoliko oomir^o in moglo usmeriti v pozitivnejše de'o. To je tudi v interesu Male antante in naše države- NA DUNAJU ARETIRANI AMERIŠKI LETALEC. DUNAJ, 18. nov. Policija je aretirala ameriškega letalca Levina, ki je svoj čas z letalom »Columbia« letel iz Amerike v Nemčijo. Levin je obtožen, da je ponarejal denar. Čudno postopanje. Kakor doznavamo, je Sokolsko društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici prosilo tamošnjega šolskega upravitelja, da bi dal društvu za njegovo udejstvovanje (n. pr. proslavo 1. decembra) na razpolago šolsko sobano. G. šolski upravitelj je prošnjo čisto brez potrebe predložil krajevnemu šolskemu odboru, dasi je za odločitev glede takih prošenj (glasom tozadevnih odlokov ministrstva prosvete) kompetenten edino šolski upravitelj ter nima torej krajevni šolski odbor pri tem prav nič govoriti. In kakor je bilo pričakovati, je krajevni šolski odbor prošnjo — odbil! Komentarja ni treba! Upamo pa, da bo g. sreski načelnik ljutomerski podučil krajevni šolski odbor, kaj je njegova dolžnost napram Sokolu kraljevine Jugoslavije! Zagoneten napad. Ko se je sinoči krog 22. vračal čevljarski pomočnik Jernej Deželak iz mesta domu v Jezdarsko ulico, se mu je na Glavnem trgu pridružila Metna Ma« rija Š., ki je za 5 let izgnana iz Maribora, in ga je spremljala do jahalnice v Jezdarski ulici. Na dvorišču jahalnice je naenkrat skočil nekdo za njima in udaril s palico Deželaka tako močno po glavi, da se je ta zgrudil in padel v nezavest. Šele krog pol 1. ponoči se je zavedel in šel domu. Doma je danes zju< traj 1'gntovll, da mu mamka srebrna ura s srebrno verižico in listina s 130 Din. Kdo je bil napadalec ne ve in tudi ne, kdaj in kako je izginila njegova spret**-Ijevalka. Avto v plamenih. Trgovec Fr. Roškar iz Ruš je včeraj zvečer krog pol 18. pred Zadr. gosp. banko hotel spraviti v pogon motor svojega tovornega avta. Pri tem pa se je vžgal stroj ir mali plameni so začeli objemati avto. Seveda je motor takoi ustavil in s pomočjo nekega mehanika ogenj pogasil. Škode razen nekaj malega na motorju ni nobene. Miklavž in Božiček izbirata darove. Otroci naprosite stariše, da Vas priporočijo Miklavžu In Božičku, ki naj Vas osrečita s temi srčkanimi mladinskimi knjigami, ki jim na svetu ni enakih: Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkinsa, Prigode "ospoda Koza-murnlka, Janko in Stanko. Prigode porednega Bobija, kralj Debeluh in sinko Hebelinko, princeska Zvezdana, bratec Branko in sestrica Mica, Skok, Cmok in Jokica. Vse te kniige dobite vedno v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru. Aleksandrova c. 13. »wem vtf tTtnnSj i icrrfffra » m a r l o fff ti, z Maroka. Ker je poznan kot nenavad no razborit človek, ki mnogo potuje in še več opazuje, so ga posetili novinarji :.a £a vprašali, kaj vse zanimivega je opa zil na svojih dolgih potovanjih. Trdno sem prepričan, je rekel Claude farrere, da so dnevi gosp^ ^rstva belega plemena sešteti, gosp( ji bodoč n°sti pa so drugopoltni. Beio pleme je v dekadenci, drugopoltna plemena pa napredujejo. Žolta nevarnost je postala že Pristavica, vendar bi bilo bolje govoriti £ »drugopoltni nevarnosti«, ker je koeficijent razvoja črnih, žoltih in rdečih ‘iudi znatno večji kakor pri belih. Kljub slabemu gospodarskemu položaju se dru Sopoltni tudi bolj množe kakor beli. Ako Pa se dvignejo tudi v gospodarskem pogledu, bo njihova sposobnost množenja Se ' ečja. Naravna posledica tega bo, da bo slekla njihova invazija v področja belega Pomena. To se najbolj jasno vidi že .se-c‘a- v Ameriki^ kamor se neprestano izseljujejo žolti Japonci in Kitajci in sicer !ia veliko nevoljo be.ega plemena. Še večji pa je dotok drugopoltnih v Avstr*-kjer so še ogromna področja nenaseljena. Kitajci po mojem mnenju daleč nad-^riljuiejo v kulturi belo pleme. Sedanje °rezglavo stanje v tej ogromni državi ne igra nobene vloge. Zgodovina Kitajske pokazuje često 30—50 letno med-vladje, ko se je država zvija.a v najstrašnejših anarhijah. A vse io je podobo onim bolnim motnjam, po katerih se ves človeški organizem osveži in o-krepi. Po takih časih nastopi običajno *°pet zlata doba. Neverjetno visoko kulturo žoltega temena ne moremo niti odda>eč rrimer-iati z mnogo manjšimi kulturnimi sposobnostmi zamorcev. Zamorci nenavad-1,0 naglo dozore, ko pa dosežejo gotovo ^ejo, se ne razvijajo več. To se more ^Pažati zlasti v ameriških šolah. Sedemletno zamorsko dete je tako razvito, ka-kpr lOletno belo. To pomeni, da v skup-jjih šolih črni otroci bolje napredujeta kakor beli. V višjih razredih srednjih ®°1 pa je položaj že drugačen. Razvoj ^isli zamorca ostane vedno enostaven 111 njegovo opazovanje sveta je pripro-st°. kakor tudi njegova literatura in u- metnost. Zato zamorci, čeprav jih je mnogo več, ne morejo postati nevarnost za belo pleme in jih tudi ne moremo smatrati za naše naslednike. V splošnem je moje mnenje, da je Azijat v vsakem pogledu enak Evropcu. Obenem pa moram pripomniti, da smatram pod pojmom Azijat samo moške. Z belo ženo namreč ne more konkurirati nobena drugopoltna žena: niti v ženskosti, niti zvijačnosti niti v značaju duše, niti v okusu, civilizovanosti in spolni privlačnosti. »Ali bi bila nevarnost za človeštvo, ako bi zavladala na svetu drugopoltna plemena?« so vprašali novinarji. S stališča človečanstva gotovo ne. Žolto pleme nikakor ne ogroža kulture. Osvajanje ozemlja more smatrati belo pleme kot nevarnost samo vslec* egoizma. Strašna nevarnost pa je vsekakor, ako pride do boja na življenje in smrt. Zato smatram boljševike kot največje nasprotnike vsake narodne kulture, ker hujskajo drugopoltne proti belemu plemenu. Škodljivi pa so tudi poizkusi Amerikancev in Avstralcev, ki hočejo s posebnimi zakoni preprečiti doseljevanje drugopoltnih plemen. To so zelo ne varne metode, ker samo povečujejo sovraštvo drugopoltnih do belih, ki so se daj na vladi. Ako se že govori o obrambi, tedaj smatram kot edino uspelo metodo proti žolti invaziji izboljšanje našega socijalnega položaja, povečanje po rodov in zmanjšanje umrljivosti vse dotlej, dokler se tudi belo pleme ne bo ta-vo naglo množilo kakor druga plemena. Toda tudi od tega ne moremo pričakovati nobenih čudežev. Kadar kakemu plemenu preide življenska doba, potem se postara in začne propadati fer kon čno izumre, Prav tako pač kakor posamezen človek. Problem drugopoltnih plemen, posebno azijskih, je zelo resen problem. Vendar pa toliko časa ne bo rešen, dokler ne dosežejo vsi narodi daljnega vzhoda svojo samostojnost in neodvisnost. Žolto nevarnost bomo še najlažje preprečili, ako bomo živeli z azijskimi narodi v čim boljšem prijatelja stvu, ne pa v sovraštvu. Priti moramo ž njimi v zaupne odnošaje in gledati moramo, da se poglobimo v njihovo dušev nost in jim pomagamo, da bodo tudi oni razumeli nas.« moderni Salomon Dve ženski, ki ste imeli na deželi v bližiui Pariza kokošjerejo, sta se nekega dne srdito sprli. Ena od obeh je obdolžila tovarišico, da ji je ukradla dve mladi kokoši, kar pa je ta odločno zanikala. Stvar je prišla končno pred policijo in je dobil neki orožnik nalog, da naj dogodek natančno preišče. Ukazal je obema sosedinjama, naj odpreta vse svoje kurnike in izpustila perutnino na prosto. To se je tudi zgodilo. Orožnik je pustil, da se je perutnina nekaj minut prosto zabavala, nato pa je poklical par vaških paglavcev in jim rekel, da naj napravijo čim hujši hrup. Paglavci so bili seveda s tem zelo zadovoljni. Vse prestrašene so kokoši zbežale na domača dvorišča. Čim je bila vaška cesta zopet izpraznjena, je orožnik preiskal obojestranske kurnike in glej, tožiteljica je imela dve mladi kokoši več, njena so-sedinja pa dve manj. Ukradeni dve ko-| koši ste prišli na ta način zopet v domači kurnik, nepoštena sosedinja pa je bih izročena sodišču. Šport Iz Ljublfanskega plavalnega podsaveza. Jug. plavalni savez je potrdil glavno skupščino LPP, ki se je vršila 31. oktobra v Ljubljani. Obenem je razveljavil drugo skupščino, ki se je vršila 9. t. m., češ da ni bila pravilna. Savez je nadalje odredil, da mora stara uprava v S dneh oddati ves arhiv v roke predsednika prof. Kuljiša in tajnika Poschla. Glasom sklepa saveza je potrjen sledeči novi odbor LPP.: predsednik prof. A. Kuljiš, podpredsednik inž. I. Medved tajnik I A. Poselil, tajnik II S. Sancin! tehn. ref. B. Krameršič, blagajnik O. Tuma; Odborniki: dr. Lapajne, arh. Spin-cič, M. Pevalek, A. Gnidovec, I. Sev-nig, kap. Vizjak in Vončina; revizorja: prim. dr. Jenko in dr. Odon Planinšek Uporaba letal u poljedelstvu Poizkusi, ki so jih izvršili v Ameriki, so pokazali, da je setev s pomočjo letal, kadar gre za velike komplekse zemlje, mnogo rentabilnejša kakor običajni način z rokami ali strojem. Neki farmar v Oregonu je imel 2.000 jutrov zemlje, katero je bilo treba posejati. Izračunal je, da ga velja setev za vsako jutro več sto dinarjev, ako se posluži človeške roke. Vrh tega bi trajala setev 4—6 mesecev. Zato se je naglo odločil in kupil letalo, s katerim je v 2 dneh opravil vso setev z dnevnim izdatkom 40 Din, vrh ie ga pa je prihranil še skoro polovico žl ta, potrebnega za setev s človeško roko. Preureditev letala za ta specijalni namen je bila čisto enostavna: potreben je bil samo rezervoar za žito in posebna cev, ki je vodila proti repu. Žito je teklo iz rezervoarja do konca cevi, od koder je potem enakomerno padalo na zemljo s pomočjo vetra, ki ga je ustvarjal zračni vijak letala. Farmar je tako z letalom v 15 minutah lahko posejal 100 jutrov zemlje. Zimsko-sportni program Mar. zimskošportnega podsaveza. tračna poštna služba preko fitlantika »Newyork Times« javljajo, da se pO' Rajajo zastopniki Pan-American Ainva^ in British Imperial Airwaya radi Ustanovitve skupno obratovane preko-a£Iantske zračne poštne proge čez Azorsko in Bermudsko otočje, ki bi se naj Pozneje izgradila v ekspresno potniško s*nžbo. Pogajanja so se pričela minulo s°boto v Newyorku. V načrtu je, da bi ‘etala ameriške družbe vozila do brionskega Bermudskega otočja, odtam jjaprej pa britanska. »Times« javljajo, ^a so britanski inženirji izdelali konjunkcije za orjaško vodno letalo, ki bi Jnielo akcijski radij 3000 morskih milj. tip bi prevzel zvezo med Anglijo in “ermudskimi otoki preko Azorov. Silni dohodki nemških indu Arijskih in filmskih magnatou Nedavno si je dal predsednik nemške epublike Hindenburg sam znižati svo-51. Plačo, obenem pa so znižale plače tu-?' raznim drugim visokim državnim unkcijonarjem, vse z ozirom na veliko Jtonomsko stagnacijo. Toda so še v ,e>n^iji drugi ljudje z ogromnimi do-eV niso v s^lac*u z današnjim j l?.nomskim stanjem. Generalni ravna-fta\ ‘n^ustr*Js^'h Podjetij v Porenju in Srin Vestfalskem imajo letne plače od g -gO do 600.000 mark; ravnatelji pro-( Hambiirg—Amerika 600.000 mark; lm eralni ravnatelj Ruhr-Montantrusta Ške mark, člani direkcije Nem- . banke se morajo zadovoljiti vsak OerM°* s 350-°°0 markami na leto; ge-d ni ravnatelj nemške državne ban- ke ima 340.000 mark, ostali ravnatelji pa »samo« po 180.000 mark; ravnatelj električne centrale v Berlinu ima 210.000 mark, ravnatelj vodovoda mark 120.000. Intendanti raznih radio-postaj imajo »beraške« plače od 40.000 do 100.000 mark. Na najslabšetn je šef .no-vinskega presbiroja berlinskega velesejma, ki ima samo 36.000 mark, dočim ima njegov kolega v Leipzigu 203.000 mark. Ako računamo, da je ena marka 13 in pol naših dinarjev, si lahko predstavljamo, kakšne so te plače. Tudi v filmski industriji so plače in honorarji igralcev in režiserjev ogromne. Dupont je imel, z »Emelko« pogodbo, s katero se ‘je zavezal, napraviti v dveh letih tri filme, in je dobil za to »malenkost« 200.000 mark (2,700X300 Din). Strašna rodbinska tragedija V mali občini Malini pri Rakonicah se je odigrala strašna rodbinska tragedija. 32 letni delavec Jurij Biedermann je izvedel, da ga njegova žena goljufa z nekim drugim delavcem. V trenutku duševnih zmotnjav je zgrabil za samokres iri ustrelil svojo ženo, ki se je težko ranjena takoj zgrudila nezavestna na tla. Nato je nesrečnež planil na svoje 4 o-troke, stare 4—9 let ter vse zadavil. Končno je pognal še sebi kroglo v glavo in se težko ranil. Njega in ženo so v brezupnem stanju prepeljali v bolnico, kjer sta kmalu podlegla težki poškodbi. 6. I. 1931: Sankaška tekma ISSK Maribora za prvenstvo Pohorja pri Rušk.' koči. 11. I. 1931: Klubske tekme v smislu razpisa JZSS: SPD Maribor pri Klopnem vrhu. 18. I. 1931: Podsavezna smuška tekma na Pohorju za prvenstvo Dravske banovine in mariborskega zimskošportnega podsaveza. 11. I. 1931: SPD Mežica, interna smuška tekma na Podpeci. 25. I. 1931: Podsavezna skakalna tekma za prvenstvo podsaveza pri Mežici. 8. II. 1931: Vztrajnostna smuška tekma cca 40 km za prehodni zlati pokal Meinel & Herold od M. S. K.: Klopn' vrh—Vuzenica. 15. II. 1931: Skupinski tek SPD Mari-bor-Ruše pri Mariborski koči. 15. II. 1931: Smuška tekma za prvenstvo Maribora: ISSK Maribor v okc cili Maribora. 22. II. 1931: Smuški tek Celjska koča-Apnenica od SPD Celje. 29. II. 1931: Tekma v smuku Ribniška koča—Ribnica na Pohorju, prired’ SPD Maribor. Drsalna tekma se bo določila po vremenskih prilikah, izvedla pa se bo v Mariboru. Jugoslovan — šef porodniške klinike v Strassbourgu. Za šefe porodniške klinike in oddelka za ženske bolezni na medicinski fakulteti v Strassbourgu je bil izvoljen te dni dr. Siniša Tasovac, naš državljan. Dr. Tasovac je bil več let asistent najznamenitejših profesorjev na tamkajšnji univerzi in je znan zlasti kot izvrsten kirurg in specijalist. Pomiloščeni Metuzalem. Pred 12 leti je bil v San Paolu v Bra ziliji obsojen 92Ietni starček Franc Asis radi uboja na dosmrtno ječo. V starosti 104 let, torej čez 12 let, je bil sedaj po-niloščen in je že zapustil kaznilnico, zjavil pa je pri odhodu, da bi mu bilo veliko ljubše, ako bi smel ostati prav do smrti v zaporu, kjer je bil dobro preskrbljen, dočim sedaj ne ve ne kod ne kam. Papežev zlat! telefon. Nedavno je bil montiran na papeževo mizo nov zlat telefonski aparat, ki mu ga je podarila ameriška Internationa! Telephon and Telegraph Company. Ta zlati telefon je obložen s štirimi glavami evangelistov, v srebru in emajlu. Ni še znano, ali se bo papež posluževal aparata, ker dozdajna tradicija ne pozna slučaja, da bi papež osebno telefoniral. Pogozdovanje v naši državi. Ministrstvo za šume in rude je izdalo nova navodila za pogozdovanje po celi državi, ki se mora pričeti takoj in so odobreni že tudi zadevni krediti. Sadike se bodo dobile deloma iz inozemstva, deloma pri domačih državnih in privatnih gozdarskih društvih in podjetjih. Dva milijona sadik se mora zasaditi |v južnih krajih še do konca tega leta. Ogrska protlhabsburška liga [je na slavnostni kongres slovaške evangeljske cerkve v Prešovu poslala pozdravno pismo, v katerem naglaša, da so tudi Madžari pod habsburškim go-jspodstvom hudo trpeli. Spominjajoč se [ spominskih svečanosti za slovaškimi žrtvami avstrijskega generala Caraffa [povdarja pismo, da je tudi madžarski j narod moral — kakor Slovaki — prenašati »vse okrutnosti in narode uničujo-l5e tendence« & strani Habsburžanov. I Ogromne Izgube ameriške Industrije. Komisija, ki jo je imenoval predsednik Hoover z nalogo, da prouči vzroke naraščujoče brezposelnosti in predloži potrebne mere, je ugotovila, da ste dve industrijski panogi, gradbena in avtomobilska, vsled redukcije dela povzročili brezposelnost nad enega milijona delavcev. Izgube samo teh dveh industrij v tekočem poslovnem letu znašajo nad poldrugo milijardo dolarjev (nad 84 milijard dinarjev). Batja kupil dvoje leta) v Angliji. Iz Londona javljajo, da je znani češki industrijalec Batja kupil v Angliji dvoje letal tipa Moth s Puss-motorii. Letali čakate v Edgwaru na start v Zlin, čim bodo izvršene formalnosti registracije. Zdravstveno-higUenski kongres. V okviru mednarodnega vzorčnega velesejma v Milanu bo od 12. do 27, aprila 1931 drugi mednarodni kongres za zdravstveno tehniko in higijeno mest, obenem pa tudi razstava, katere se bodo udeležile skoro vse evropske države. 1 milijon dolarjev za mladinsko skrbstvo. Ameriški milijonar George Eastman je podaril 1 milijon dolarjev (56 milijonov Din) v svrho ustanovitve zobne in vratne klinike za šolsko deco v Parizu Nov reparacljski materljal iz Nemčije. V kratkem prispe iz Nemčije spopet nova partija materijala na račun lanskoletne reparacijske kvote. Materijal sestoji iz mostovnih konstrukcij, premičnih hiš, poljedelskega orodja in največ iz železniškega materijala za normalne in ozke tira. M. Zevacco: V smel fezuita Zgodovinski roman. s In glej, ta hip se izloči iz teme človeška senca... Mož se približa skupini plemičev... Opoteče se proti njim... ustavi se ... upre oči v gospode... Kdo med njimi je lopov? ... Kdo mu je ukral ženo? ... Kdo je uničil njegovo srečo, poteptal njegovo srce?... »Ali ste vi Feron?« vpraša Franc I. s porogljivim glasom. Mož se zbere z naporom in izkuša spoznati neznanca, ki ga je nagovoril. Pesti se mu stisnejo krčevito, kakor da bi ga hotele zadaviti... dvinejo se kvišku... »Pa vi?« zaškriplje z zobmi. »Pa ti? Kdo si?.,. Kdo si? Zdajci mu omahnejo roke. »Kralj, kralj!« zajeclja siromak, ves poražen. Smeh odgovarja njegovemu ječanju ... To še čuti, da mu stisne nekdo nekaj v roko... Dolgo stoji oka-tnenel od groze in obupa; in ko se mu vrne zavest, ko se mu dvignejo pesti iznova v morilni odločnosti, ie gruča velikašev izginila v noči... Kralj in dvorjani pa so obstali dvajset korakov odondot, radovedni, kaj se bo zgodilo. »Kako vam ugaja presenečenje?« vpraša kralj Franc I. »Čudovito! Imenitno! Ferona je kar veselje pogledati!...« »Eh!« se roga kralj. »Se bo že potolažil z dragocenim kolirjem, ki sem ga pustil zgoraj.« Mož pa si je med tem ogledal stvar, ki so mu jo stisnili v roko. Magdalenin ljubimec mu je bil izročil ključ hiše, v kateri se je bilo izvršilo prešuštvo!... Takšno presenečenje si je bil izmislil »viteški kralj«! Hropeče ihtenje peklenske bolesti ga je popadlo za grlo... Ugriznil se je v ustnice, da ne bi zatulil na glas od trpljenja... Zdajci pa se dotakne tuja roka njegove rame. »Evo me, mojster Feron,« zamrmra nekdo. »Evo me zvesto in točno k sestanku...« Feron ga pogleda z zmedenim očesom... »Krvnik!« vzklikne zdajci v trepetu strašne rado- iti. »Na uslugo, mojster. Rekli ste mi: Pridi ob osmih zvečer k Tuilerijski ograji; opravilo imam zate... Prišel sem. In pripravljen sem, mojster!« Feron si otare pot, ki mu curlja po četa. Nato prime krvnika za roko; »Ali si pripravljen storiti, kar sem te prosil prej? Ali se ne boS obotavljal?« »Saj me boste plačali!...« »Zenska je... ali slišiš?« »Mož ali ženska... če plačate, je vseeno!« »Ali je vse pripravljeno?... Voz je tu?...« »Je, tam na vogalu...« »Dobro,« de Feron, hlastaje za sapo. »Ali res ne lažeš? Ali se ne bojiš? Ali boš storil?« »Ob poldvanajstih mu odpro vrata Sen-Deni; poznam tam nekoga. O polnoči bo končano, bodisi mož ali ženska!...« »Počakaj torej tu! Počakaj!« In Feron plane proti ljubki, tajinstveni hiši, gnezdu kraljevskega prešuštva... Zgoraj se oblači Magdalena Feronova s trudnimi, sladostrastnimi gestami; smehlja se sanjavo in premišljuje, kaj poreče mož v mirnem zakonskem stanovanju, da opraviči svojo dolgo odsotnost... Smehlja se brez kesanja, brez strahu: saj ljubi! Ljubi, blazno, z vso dušo, z vsem telesom! In Z mokrimi ustnicami, z očmi, potopljenimi v vlažni slasti, se nasmehne Magdalena svoji sliki v velikem ogledalu. Zdajci pa oledeni smehljaj njenih ust in se izpre-meni v krčevito režanje groze. Kakor kip obstoji nesrečnica; ne more se geniti, ne more izdaviti besede iz svojih ust. Njene oči se širijo od straha in se ne morejo odtrgati od slike, ki jo odseva zrcalo... od slike moža, ki je odprl vrata in obstal na pragu, bled kakor smrt, podobnejši prikazni kakor živemu človeku... To je slika soprogova! To je Feron!... Njen mož je tu!... Da, to je on in nihče drugi!... Ona čuti njegov ledeni pogled na svojem trepe-čočem tilniku! Le s krčevitim naporom volje se ji posreči zbrati toliko hladnokrvnosti. Obrne se v istem tre.iotku, ko vstopi Feron popolnoma in zaklene vrata za sabo; zaklene jih, besede ni iz njegovih ust... Ona pa dihne z zamirajočim, jedva slišnim glasom: »Kako si prišel sem ...« Feron hoče odgovoriti... Toda zmedene besede, ki jih davi iz sebe, so zgolj hropenje *.. A zdaj iztegne roko... Pokaže ji ključ, ki mu ga je izročil kralj Franc in ki ga drži še vedno v roki. In Magdalena spozna ta* ključ. Strašna misel ji prešine možgane; Feron je prežal na kralja!... Feron ga je ubil!... Mahoma je njena groza pri kraju. Kakor tigra plane k možu in ga zgrabi za roke. »Ta ključ!« zakriči, »ta ključ!... Kako si ga dobil?« Feron ugane njeno misel. Blazna ljubosumnost razvname v njem mahoma besno jezo, ki zaduši njeno bolest. Z ljutim stresljajem se izvije Magdaleni in jo pahne od sebe, da se zgrudi nesrečnica pod oknom, trepetaje pred soprogom, ki gre nad njo z dvignjenimi pestmi, rohneč: »Ne taji, nesrečnica!. Tvoja in njegova lopovščina je očitna! On sam, tvoj ljubimec, mi je izročil ta ključ! Kralj mi ga je izročil!« V brezumnem strahu plane Magdalena po koncu, odpre okno in se skloni ven; . Franc!... Sir!... Pomagaj!...« Blazna misel! Saj ni mogoče!... Tako podel njen Franc ne more biti! Njen kralj mora prihiteti na njeu obupni klic! »Na pomoč, moj Franc, na pomoč!« In zdaj se kralj odzove. Magdalena sliši njegov porogljivi odklik: »Strl sem verigo... Z bogom ljubica!... LeP? Feronka, ostani zdrava!...« Glas kralja Franca se oddaljuje, pojoč priljubljeno balado, in se izgubi med pridušenim smehom. Tra|i* čen molk zavlada nad prizorom. Magdaleni se vrti v glavi. Vse se ruši okrog nje..-srce se ji trga v muki... brezmejen gnus ji preplavi dušo... še enkrat se nagne skozi okno, in divja psov* ka ji bruhne iz penečih ust: »Kralj francoski!... Lopov!... Lopov!...« Njene moči so izčrpane; roke se ji razmahnejo... zgrudi se kakor mrtva. Feron jo gleda par minut z mirnostjo, ki je še strašnejša od njegovega srda. Roke se mu treso, drhte mu ustnice, vsa glava se mu maje v pošastnem trepetanju ... Naposled se nagne k njej in nasloni glavo v dlan, potopljen v nemo ekstazo obupa... Dolgo se ne gane ta strašna skupina: mož, k* blazni od žalosti poleg onesveščene žene... Kaj pomeni čas v tistih brezdanjih zmedah človeške duše. ko vse beži in vse umira razen bolečine in sovraštva de življenja! Udarci zvona prebude Ferona iz njegove orna' me... »Enajst je ura!« zakliče zunaj neki glas. Glas krvnika!... Feron ga spozna, in krut zdihljaj mu dvigne izmučene prsi... Oči mu zablodijo naokoli... Zdajci zagleda na mizi srebrno skrinjico, čudotvor florentinske zlatarije, ki jo je pustil kralj prešustnici... Strašen smehljaj mu zaigra na obrazu, roka mu seže po dra-gulju... Nato se skloni k Magdaleni, dvigne jo in jo odnese... Spodaj čaka voz pred vrati... Feron vrže ženo vanj; obrne se h krvniku in mu pomoli srebrno skri* njico. »Tu imaš plačilo!« mu veli z mlačnim glasom povdarjajoč dvojni pomen te besede. Krvnik seež pohlepno po skrinjici; pogleda jo ® jo spravi z veselim godrnanjem. Nato skoči na kozla; Feron sede v voz. V galopu skozi Pariz! Dirjaj, kočiiaž, dirjaj, krvnik! Peklenska vožnja budi železne odmeve po črni« ulicah; voz izgine pod vrati Sen Deni, ki se odpro dano znamenje... Zunaj obzidja je cesta razorana od kolovozov; K0* čija vozi počasneje, bližaje se v koraku črni točki tat® na daljnem griču... V kočiji se drami Magdalena iz svoje omedlevice1 Začne se zvijati in prositi: (Nadaljevanje sledi-) V vlil pri parku se odda lepo meblovana soba boljšemu gospodu. Trubarjeva ulica 11/1. 3290 Razna knUeoveška deta dobro, hitro in ceneno prevzame papirnica — knjigoveznica Novak, Gosposka ulica 9. Na zalogi tudi kniigroveške potrebščine. XXXV člektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Oddam s 1. decembrom stanovanje treh sob in kuhinje in opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. 3292 Snežne čevlje, galoše, autopnevmatike popravlja solidno in ceneno vulkanizacija Dolenc, Aleksandrova 35, dvorišče. 3251 Premog Peklenica, brez smradu, žlindre in kamenja, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom. B. Guštin, Cankarjeva ul. 24. 3053 Enosobno stanovanje išče stranka brez otrok. Najemnino plača nekoliko mesecev v naprej. Naslov v upravi lista. 3291 Prijazen, čist, separiran kabinet z elektriko oddam. Kosarjeva ulica 41. 3289 Sobo z eno ali dvema posteljama Tržaška cesta 20/1. oddatrt- 3283 XLV Stalna priložnostna prodaja velike zaloge nogavic, telovnikov, puloverjev, vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno karlovarske porcelanaste posode ml Kormami-ii, oddelek ostankov. Maribor, Gosnoska 3 oom nte se CMD! ♦♦»♦♦♦•♦♦»♦♦•♦♦♦♦•♦♦♦•♦♦»»••♦•♦•♦•♦♦♦♦e »♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦« ‘ d Razprodaja Meljska cesta 29 Na zalogi je še prvovrstno sukno za moške obleke, ševiot za marine oblekce, moška in ženska sukna za plašče. Kvalitetno blago od Din 8 9’- naprej TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEI HEflOlD Gramofoni od Din 298-— Mandoline 9 136- Violine n g 95 — Gltare 9» tf 207-— Trombe m 505*— Ritni harmoniki H » 85'— 8361 PRODAJALNA: TRO SVOBOD® Nova Scharbaumova zgradb« Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in uredniki FRAN BRO ZOVrč v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA V Mariboir*