Poštnina plat ana v gotovini ?.iv. Px*Ifatelf Priložena je mehikovezana knjiga Andreasa Latzka Sedem djii. I k'TA IV lOOH A Pl?I I II. del, in mehkovezana knjiga Edgtirja Poea Povesti groze ali pa v Idlj 1 '' I A * I»/»)») A ril lil li platno vezana knjiga Edgarja Poea Povesti groze skupno s knjigo Nikolaja Ljeekova Askalonski hudobec. VESELJE S ŠIVANJEM, VEZENJEM IN KRPANJEM na milijonkrat preizkušenem Najlepše da Zahtevajte prospekte! GN.V0 O V E M EM STROJU ilo za vse priložnosti. Ugodno plačevanje. Ljubljana avčarjeva ulica 1 Telefon 26-87 tdružnice: KRANJ, NOVO MESTO, CELJE, Miklošičeva c. 2. JjPa//er/eo/ £e£s/ so oese/fe o/ro£ //z zzzez/e/z zzž/fe/c o d z a s /V /zz * Čokolodo, piškote, biskvite, vafeljne, napolitanke in vse druge dobre reči izdeluje moderna in higienično urejena tvornica J&Z//gfazaz LJUBLJANAVII, CELOVŠKA C.| Vso nož nisem zatisnila očesa... Če bi pila Dr. Pirčevo sladno kavo, pa bi ne bila nervozna. Zato zahtevajte vedno domači izdelek Dr. Pirčevo Sladno kavo, ki je izbornega okusa. Med glasbeniki. »Ti si se pa postaral, Jože! Kako se ti pa prav /a prav godi?* «A-dur.» «Kaj pa naj bo to?» »Trije križi, Miha: žena in dve hčeri!* Ukradena denarnica. Matija pride na policijo. »Denarnico so mi ukradli!* »Kakšna pa je bila?* Matija zastoka: »Vitka in svetlolasa.* *CaQo (coristijo „3utrovi** tnali oglasi svojim citate!jem Taki so uspehi MALIH OGLASOV Trgovino s Špecerijskim, galanterijskim ln manufak-turnlm blagom, v bližini Kranja oddam v najem. Prevzeti Je vso zalogo v vrednosti približno 25.000 Din; najemnina nizka. Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Trgovina Kranj«. 447>6-17 Prejel sem več ponudb in sem prav zadovoljen! V drugih listih nisem priobčil. Fr. M. 0 Kranj, 14. XI. 1930. Trgovino mešanega blaga, dobro vpeljano, z Inventarjem, blizu lame cerkve oddam v najem s 1. marcem t. 1. Interesenti naj se obrnejo na ogl. odd. »Jutra« pod »Doorcr vpeljana trgovina«. 3685-17 Na cenjeni dopis z dne 31. 1. t. 1. Vam vljudno sporočam, da sem priobčil moj oglas samo v Vašem listu pod štev. 3685 ter da sem z uspehom popolnoma zadovoljen. Sv. Jurij ob Tab., 1. II. 1931. L. KI. Strojnika za lokomobllo Woll, v bližini Ljubljane, Iščemo za takol. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Trezen strojnik« 45314-1 ... da se je na oglas priglasilo mnogo interesentov ter smo z oglasom popolnoma zadovoljni. Oglas nismo stavili v noben drug časopis, ker imamo izkustva, da za tozadevne ogiase popolnoma zadostuje oglas v »Jutru«. Priporočamo se . . . Grosuplje, 12. XI. 1930. T. M. Hišo ali vilo dvostanovanjsko i vrtom kupim v oddaljenosti do 20 minut iz mesta. Ponudbe z natančnim opisom, letnico gradnje ln ceno na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dom«. 4776-20 Z dobljenimi ponudbami sem ipo številu in vsebini) prav zadovoljen. ,V drugih listih nisem oglašal. Dolnji Kraljevac, 19. XI. 1930. PREGLEJTE VSE KOTE V HIŠI gotovo imate predmete, ki jih ne rabite več. »Jutrovi« mali oglasi jih bodo vnovčili »JUTROVI« MALI OGLASI Vam preskrbijo vse. Priobčite svoje želje, prejeli boste ugodne ponudbe. ) Naročnina Jo. ^ |tevilk re/aoeA. NEIZBRISNI RUŽ ZA USTNE ■ >E N BEAUTt" 8UHA ŠMINKA • ■EN BEAUTli" KREMA ,,EN BEAUTfi" QUELQUE8 FLEUR3 VSI IZDELKI HOUBIGANT SE PROIZVAJAJO SAMO V VZORNIH LABORATORIJIH V NEUILLY - SUR • SEINE PRI PARIZU POD OSEBNIM IN NEPOSREDNIM NADZORSTVOM IZUMITELJEV. ______PEJATCLJ ILUSTRIRANA REVIJA ŠTEVILKA 4 APRIL 1936 LETO IK sSgmH IpfcVvS v x Kadar je pomlad K sM' 1 m < '5Sr' ,*'A': V V t t' ‘ft ' . v Al * ■ ,V*,/ Yv- /f,\ ' ■:> tB 1 C5Zit jje viaHa^ah vua^oc-vum4 yd^jywt tsu mtitet? (3 ie dtvudi) Vaj da it daviti via&a-^ttt ^aoitavidi ya vui/iaj wi Ja. ^vt se je napolnil s študenti, po večerji so igrali v jedilnici na klavir in peli. Tine se je ogibal petja in glasbe, bal se ju je. (Dalje prihodnjič.) MANON JE UMRLA 3 A V O R I N RAVLJEN Nemira, mračnih spominov, zlih slutenj poln se človek na večer utrga iz pisarne. Vabijo razsvetljeno ulice, vabi ščebet sprehajalcev, zgovornih • tako, kakor da bivajo v mestu sami srečni ljudje. Nekod od daleč že rahlo tipa proti Tivoliju in proti mestu nova pomlad. Koščeni so še njeni prsti, hladno prijema naturo in nas. Zato zdaj pa zdaj vztrepečemo, kakor da se budimo iz mučnega sna. Nocoj moram v Opero. Nocoj nam bo spet razkošno pela Manon. In z njo bo pevec velike slave in visokih let pel o lepoti mirnega, tihega Ijubav-nega življenja, potem o obupu med zidovjem mračne cerkve pri St. Sulpiceu, naposled mu bo Manon, zavržena in ponižana kraljica naslade, v naročju umrla. Raztresenih misli grem svojo pot, ko se iz stranske temne ulice utrga mlado dekle, plaha srna na begu. Za njo v diru stražnik. Za njim neverjetno gibek, uren pomagač, črn, suh detektiv v strastnem zaletu za dekletom. Tam pri bančni palači sta jo dohitela, nabralo se je ljudi. Krčevito se je dekle z obema rokama oprijelo železnih križev na pritličnem oknu sive, mrke palače. Detektiv in policaj jo trgata stran, grobo in hitro je treba opraviti to komedijo, ljudi je vedno več. Trdo jo oprimeta vsak za eno roko, klecajočo jo ženeta na policijo. Ljudje začudeni, klepetavi, zmerjavi, med njimi nekateri srditi hujskači, kakor se znajdejo povsod. Kaj se je zgodilo? Da, kaj se je zgodilo, to je treba vedeti. Dekle, ki še ni daleč preko osemnajstih pomladi, menda vendar ni komu zavdalo ali ljubimca ubilo. Ne, takole je bilo: neka velika tatvina je bila dopoldne storjena, pa je policija na večer napravila natančno racijo po mestu. Tatov ni prijela, pač pa je polovila dosti brezposelnih pohajačev in pa potepuška dekleta. Tale osemnajstletnica se je drznila pobegniti iz zastraženega bifeja. «Mati, mati!» se je dekletu iztrgalo iz duše. Iz vse duše je zaječalo. Videlo se jo doli na oglu, ob luči plinske svetilke, kako se je v brezuspešnem naporu streslo vitko, lepo telesce. Vnovič se je dekle trgalo iz rok in zvalo na pomoč njo — mater, pozabljeno, bogve kje zapuščeno. «Mati, mati!» Potem so zavili proti rdeči svetilki. Nocoj to noč bo mlado dekle prespalo na trdih deskah, zaklenjeno kakor v kakšnem kokošnjaku. «Mati, mati!» ... Zdaj je prepozno, dekle. Kadar koga zagrabijo policijske roke, tedaj te ne more več čuti in uslišati, ne more te več potolažiti in varovati ona, ki je brez tebe, dekle, žalostna in užaljena v osami. Morda biva kje blizu, v kakšnem dvoriščnem ali podzemskem stanovanju sredi hrupnega mesta. Morda pa je daleč tam, kjer se v mrak predmestja in poljan gubijo tovarne in zadnje barake. Ali pa je zunaj kje na deželi, pod gozdovi in hribi, ki jih tako svetlo in široko obseva mesec. O, morda te vendar čuje, dekle! V materah menda vedno odmevajo klici otrok, kakor zaječijo v sozvočju vse strune, če si udaril le na eno. Če je tako, dekle, je zdajle materino srce ranjeno in ho grenko zajokalo. A morda se je že davno umirilo v grobu. ^ Manon. Nežna kakor golobica sedi na klopi sredi odra. Čista in vdana se hoče izročiti tišini samostanskega življenja. Ali prišlo bo vse drugače. Ha, to nerodno, nedolžno bitje prevzemu ničemurnost gosposkih žensk. Nulišpune, lepe ženske — preko njih nam kakor skozi prizmo v sedmerih krasnih pramenih sije lažnivi čar življenja. Prišel jo on, ki ga je naključje prignalo tod mimo. Stopil je pred njo, pred Manon. Ob enem samem spogledljaju se je vnela ljubezen. Iz obeh grl je zazvenel spev o sreči, roke so se razprte in se sklenile v objemu. Pozabljen je samostan — ha, daleč nekje se v vijoličasti in škrlatni večerni zarji blesti Pariz, ki mu nasproti hiti kočija, v njej dva zaljubljenca na begu v srečo ... Le potrpljenje, mnogoštevilni in mnogospošto-vani publikum! Že nam naslednje dejanje pokaže, kako ona presrečna, nedolžna Manon v pohlepu po novih doživljajih uniči tihi sen. Kakor hi z neusmiljeno roko raztrgala pajčolan, dragocen pajčolan, ki jo je pred šumnim svetom skrival v zatišju, pobegne izdajalsko z novim ljubimcem. Razposajena, nališpana kraljuje lahkoživi druščini. Sirensko lepo poje napitnico radostim življenja. Zapuščeni ljubljenec v obupu ni vedel kaj boljšega, pa se je šel pokorit v du-hovski stan. ^ Mislil sem pri predstavi na dekle, ki je klicalo po materi in nisem se mogel otresti mračnih spominov na študentovska leta. Bog s teboj, študent, ki si nekdaj brez ciljev in upov dnigoval sirotam, ubeglim z doma, dekletom, ki jih je k sebi zamamilo mesto. Zagrebška leta, zagrebška pomlad! Poslani naravnost z morja in z zgodaj ogretega primorja objamejo to prijazno in ponosno mesto topli dihi. Zadiši po vijolicah. S široko prevezuj enega neba se razliva obilje luči in barv. Kar na lepem se človeku v zagrebški pomladi zazdi, da je življenje nekam lagodno, nekam smešno gosposko in razkošno. Ko nabrekne mastno rjavo popje po kostanjih, ko drevje po trgih in parkih obeta, da bo jutri naglo zazelenelo — tedaj je sredi Zagreba toliko šuma svilenih oblek, toliko lažnega vonja parfemov, toliko razbrzdanih deklet in grdo nalepotičenih matron, da nasmejan pohajkuješ med njimi. Bilo je zlasti prva leta po vojni silo dosti bahavosti, ničemurnosti in zapravljanja. A tam doli nekje pod kaptolskimi zidovi je same- vala majhna kavarna, slabo obiskana čez dan, ponoči zavetje barantačem, sportašem, širokoustnim polit ikonom, špici jem, pocestnicam. V separeju, kakor so imenitno rekli stranski kamri, pregrajeni s stekleno steno, se je časih v poznih urah razlivalo po mizah kakšno vonjavo žganje, časih so pokali tudi zatiči buteljk. Ali čez dan je študent sam, samcat ob čaši vode in ob zadnjih čikili buljil v debele pravne foliante. Nekoč je omedlel od slabosti in utrujenosti, drugič je na lepem zakoprnel po domačem kraju, šel peš na pot in se vrnil čez dobre tri ure v kavarno. Nekoč pa ga je zdramila iz zamaknjenosti drobna desnica. Kdo jo je položil na njegovo ramo, tako rahlo in boječe, kakor da je sedla ptička? To je bila Nada. «Kaj pak, gospon, lepoga citate?» Sladko je vprašala in njene velike, žametne oči so se otroško hudomušno srečale s pogledom zavzetega študenta. Ali je ni škoda? — to je bila l)rva in edina misel študentova. Lepa je, očarljiva, visoke, zravnane postave, temnih kostanjevih las, bele polti. Vitki vrat opasan z živordečim apaškim šalom, da je vsa glava videti odločna, samozavestna. Prav zares, to dekle bi lahko vodilo več usod, možu bi nekoč morda bila ljubezniva družica, kodrolascem pozorna mati. Pa vendar, — mlado življenje je inavrnilo čisto drugače. Ko srka belo kavo in prigrizuje torto, laže sebi in študentu, da obiskuje filmsko šolo, da je gospodu ravnatelju najbolj pri srcu in da ji vsi zagotavljajo slavo, bogastvo, razkošje. Sploh se tam sestajajo — lažeprepričevalno — sami fini gospodje, ravnatelji, režiserji, igralci. Za njo rinejo, toda ona se ne vda. Ni taka. Le njega, študenta, bi osrečila. Sobico ima nedaleč čez cesto, v stari hiši za vogalom kaptolskega obzidja. Dohod je naravnost s stopnic... Dražljivo je ob tem privzdignila sivi plašč in modro krilce in si popravila nogavico. Izza podveze je vzela stotak, da plača kavo in torto. Ne in ne in ne! — je odkimaval bedni študent in se je samemu sebi zazdel kakor riba, opletajoča v mreži. Nada je med prsti mečkala stotak in še enkrat prisedla. Našobila je ustnice in se zavzela: «Tako grdo me odklanjate? In jaz nesrečna se grem v vas zaljubljat... O, mati mila L Kakor da bo zaihtela, je zdajci začela blebetati o svojem domu, o svoji materi. Železničar je oče, čuvaj proge nekje na samem sredi slavonske ravnine. Dolgočasna rjava pota teko po planjavi. Daleč je do sosedov, hiše so majhne kakor zaboji, s slamo krite. Zemlja je plodna, ali vse drugo je tako revno, neurejeno, zapuščeno. Kje daleč zunaj je življenje! Noč in dan hitijo vlaki mimo čuvajnice. Hitijo v Beograd in Zagreb. Vozijo tujo in domačo gospodo. Nosijo tovore, nosijo pošto in denar... Oče je sirov. Kadar se je žganja, napil, je pi-etepal njo in sestro in še mater povrhu. Sušica je slednjič pobrala mater. V hišo je prišla mačeha. Zdaj sta tepla dva. Tretji teden po očetovi poroki je Nada pobegnila z doma. Do prve postaje je v mraku šla peš, zjutraj se je znašla v Zagrebu. Zdaj je cela dama, ne? ■Še sestro bo povabila, da pride za njo. Kaj se bo sirota ubijala na slavonski ravnini, kjer nič drugega ni vredno spomina kakor materin grob! — Materin molitvenik še imam, to je vse ... Ali do maše navadno ne pridem. Ob nedeljah sem tako zelo zaspana ... Zunaj se je zvečerilo. Ko so zagorele žarnice in plinovke, se je Nada naglo dvignila, kakor da jo kdo zove, kakor na povelje. Odšla je -sama iz kavarne. Študent je srknil vodo, da si omoči suhe ustnice, nato se je iznova zagrebel med foliante civilnega prava. Pozno ponoči, ko je šel domov, jo je srečal. Pijana se je oklepala svojega zaveznika in pokrovitelja Rudija. Kako ga ne bi poznal! Ves Zagreb ga pozna — brezposelnega plačilnega natakarja, sleparskega hazarderja, trohnečega pri živem telesu. Kakor ječanje obupanca je v noč zvenel rezgetajoči smeh izgubljene Nade. V Druga, ki je prihajala v tisto odljudno kavarno, je bila Štefka, doma iz Dalmacije, z otokov. Zgodaj dopoldne je prihajala neprespana, se lišpala v kotu, naročala kavo, čokolado, slaščice, likerje. Tiho si je prepevala osladne pesmi, počasi je zadremala. V drobcih je tuintam pripovedovala, kako jo je zmamilo z domačega otoka. Ribič je oče, ribiči so bratje in strici. Ribiči in potapljači, iskalci korald. Z njimi se je vozila v Split, v ribarnico in na trg. Tam je videla, kako gosposki ljudje so na svetu. In mornarji! Mične stvarce si je bila nekoč nakupila v Splitu, ogrlico iz steklenih biserov, pozlačeno zapestnico, rdečilo za ustne in lica. Doma jo je potem mati na-bunkala, da je bila vsa progasta. Zakaj njej je bila ukradla zadnje prihranke. «0, da me je ubila, da me je rajši ubila tistikrat. Kaj ve zdaj, sirota, kako je z mano v Zagrebu! Da me je ubila! Tako se bom ubila sama...» Prišla je bila v Zagreb pred tremi leti. Dalmatinski študentje so jo vzeli v svoje prečudno varstvo. Llotela je k teatru, k operi, da postane slavna, bogata in razkošna. Pririnila se je v zbor, pa še tam so jo izgrizli. In vse bi bilo, še bi se nekako živelo, saj jih takole s ceste živi na tisoče, na milijone. Poda strašno je biti v tako mladih letih očitno zaznamenovan s propastjo. Neusmiljen je študentov pogled, kadar se upre doli, čisto na konec globokega Štefkinega dekolteja: tam je hrasta, komaj prikrita, rjava, rožnato nabrekla hrasta. 1 a se ne zaceli nikoli. In na čelu so enako rožaste lise. Bolezen. O, da jo je mati takrat rajši ubila... Nekoč, ko je spet dopoldne sedela v kavarni, je prišel ponjo detektiv. Menda je ponoči do zadnjega oskubla bogatega pohotnika z dežele ali kaj. Nikdar več je študent ni videl. Najbrže je ona bila tista Štefka Šainova, ki so o njej pisali listi čez nekaj dni, da se je zastrupila s čisto navadnim podganjim strupom, s strihninom. ^ Razmišljen sem bil pri predstavi, da me je komaj malo prevzel prizor, ko se spro na odru zaradi hazarda in pride policija po Manon. Konec njene slave, konec šuma, bleska in sladostrastja, dejanje gre h kraju. Le malokaj se izpremeni na svetu, človeške usode so vedno enake, čeprav jih je toliko in tako raznolikih. Vsako toliko časa gredo stražniki in detektivi na večer okrog po mestu. Vse beznice obidejo, vse sumljivce polove. In s seboj tirajo dekleta, izgubljena dekleta, ki so zavrgla mater. Iz beznice v kriminal, iz kriminala v bolnico ali nazaj na cesto — vsem tako enako mineva pot in življenje, ki jih je neusmiljeno ogoljufalo za I L K A VASTETO tisti otroško pohlepni sen o slavi, bogastvu in razkošju. Pa naj jim je tudi dano, da se kdaj vržejo v vrtinec velikih, šumnih zablod — enkrat se vsaka od njih kakor uboga srna zateče skozi večer in se da le s silo odtrgati od ograje. In tedaj je prepozno. Nihče več je ne brani, nihče ne ubrani. Zaman krik po materi. A če ga mati tudi čuje, jo še bolj zaskeli pekoča bolečina, da je dala življenje izprijenki, cvetu neplodnemu, ki se bo jutri osul. m Na odru je umrla Manon. V pregnanstvo so jo hoteli odgnati, razdražiti iz maščevanja. Iz naročja svojega ljubljenca je izpolzela, se zgradila in obležala. Stari, preživeli tenor nas ni mogel navdušiti. Ampak Manon — da, takšna je živela in umrla. Mnogo jih gre njeno pot, toda ne preko odra, marveč čez cesto. V A HODIL POTA BOM TEMOTNE (Odlomek iz romana o Prešernu.) Leta 1841. Cvetna nedelja. Solnce. Božajoči pomladni vetrovi. Po ulicah blato in zateptani pomarančni olupki; tu in tam oljčni listek ali kos barvastega oblanca, izgubljenega iz butarice. Ljudje, spomladansko jasnih lic in razgrete krvi, so polnili ulice. Po kosilu je sedela Ana Jelovškova pri oknu in si popravljala staro obleko. Med tednom ni bilo časa za to. Morala je pridno pomagati teti. Kakor bič je stal za njo strah, da bi ji sorodniki ne očitali skromnega zavetja, ki so ji ga dovolili, ko so jo lastni starši pognali čez prag. Ampak Netka je vedela: ne bili bi je zavrgli, če bi si njena mati ne bilu vtepla v glavo, da mora hči pustiti Prešerna. Pognali so jo iz stanovanja — stanovali so takrat v hiši materine sestre — da jo omehčajo, da zlomijo njeno trmo, ji iztrgajo ljubezen. Ljubezen? Netka je vzdihnila... Čudna ljubezen! Za vsako malenkost se spreta in cele tedne ni Prešerna blizu. Zdaj ga zopet ni, odkar je sredi januarja umrl Netkin ujec, pisar Gašper Bobek, in se je ona na pogrebščini opila z vinom, ki ga ni bila vajena. Zvečer, ko je spremila Prešerna, ki je bil prišel k njej, se je zgrudila na cesti v sneg. Pobral jo je in nesel v hišo. Vso noč je čul pri njej in ji dajal zdravila. Odšel je šele zjutraj, ko je zaspala. Toda od tistega časa ga ni več videla. Skoraj tri mesece ... Ali jo je pustil? ... Stisnila je ustne: Prav, bo vsaj mir. Teta jo že nekaj dni gleda bolj prijazno. Zjutraj sta ji prišla bratca kazat butare in mati — dasi ju je videla — ju ni osorno poklicala, kakor je doslej vedno storila, kadar sta fanta v veži govorila s sestro ... ga je izzivalno pogledala. Resno in mirno je prišel odgovor: «Če se hočeš prodajati — ne morem ti braniti.* Kri ji je šinila v glavo, jezno je udarila z nogo ob tla in kriknila kakor furija: *Ali naj poginem na cesti, samo zato, ker se gospodu doktorju dekle iz delavskih slojev ne zdi primerno za ženo, ko mu je bilo dovolj dobro za ljubico?!* S stisnjenimi pestmi je stala pred njim. Črne oči so ji žarele kakor satanu. Iz njegovega obraza je izginila vsa zdrava rdečica. Čutil je, kako mu srce razbija od tega, kar se je dvigalo v njem do izbruha. A ukrotil se je kakor vedno. «Ne veš, kaj govoriš, in ne veš, koga imaš preti seboj*, je dejal še dosti mirno, dasi mu je bil glas nekoliko negotov in se mu je roka tresla, ko si je z njo popravil lase s čela. «Sicer pa nimam pravice, tla bi ti kratil prostost. Sprejmi tisto službo, a midva sva potem ločena za vedno.* Že so se zasvetile solze v njenih očeh. «Če — če imaš — tako malo za-zaupanja do mene, bi bilo res najbolje —» «Otrok si in ne veš, kaj se pravi, biti mlada in biti hotelska hišna*, jo je zavrnil in pristavil z jeznim pogledom na brhko ljubico: «Pa še takšna satanela, ki zbode vsakega moškega v oči!* Skozi solze se ji je zabliskal ničemuren nasmeh. «V vsakem poklicu ostane človek lahko pošten*, je še ugovarjala, že potolažena. ■ «V vsakem — le v tem bolj težko*, je vztrajal, «to moraš vendar razumeti, da takšna služba ni zn osemnajstletno dekle!* (Konec prihodnjič.) Mark T vv a i 11 : (Samuel Langhorne Clemens, t 30. novembra 1S35.) Da se živali med seboj pomenkujejo, o tem ni treba razpravljati. Da bi to tajili? Ne! Vendar je po moji misli prav malo komu dano, da bi razumel njih govorico. Na svetu s$in poznal zgolj enega človeka, ki se mu je to obneslo. Ako pa vem, da mu je to uspeloi, vem zato, ker mi je to sam potrdil. Bil je to prostodušen rudar, ki je dolga leta preživel med gorami in gozdi, v odročnem kotu Kalifornije. Ondod je proučeval šege raznih živali, ki so ga obdajale, in se je ustil, da zna prav natanko tolmačiti njih medsebojne pogovore. Temu možu je bilo ime Jim Baker. Po njegovem mnenju so na svetu živali, ki jim je besedišče omejeno, slog brezbarven in vsakdanji; druge pa imajo mnogoter, obilen in obenem zvočen jezik. Zato se te poslednje kažejo posebno gibke. Ker so si v svesti svojega daru, se rade postavljajo z njim, in kakor je Baker izjavil, ga je njegovo dolgo in potrpežljivo opazovanje privedlo do sklepa, da ni na božjem svetu sijajnejših kramljačev od šoj. Šoje, vidite, mi je rekel nekoč, šoje so čisto nenavadne živali. Muhaste so, če hočete, vendar pa imajo več čuvstva od drugih. A nekaj si dobro zapomnite, namreč to, da šoja, pa naj ji šine še takšna misel v glavo, ni nikoli v zadregi, kako bi jo izrazila. To pa uiti v prostaških stavkih niti v katerih koli izrazih. Ne! Pač pa čisto tako, kakor se piše v knjigah, in z obilimi podobami! In kar se tiče gladkega izražanja, mi lahko verjamete: nikdar in nikoli ne boste naleteli na šojo, ki bi gobezdala ali se lovila za besedami!... Kaj takega se še ni videlo!... Sijajni in pravilno zasukani stavki — to se sme reči — ji kar tako teko iz kljuna! In zagotavljam vas, niti enega ptiča ni na belem svetu, niti ene živali, uiti enega bitja, čigar govorica bi bila tolikanj opiljena in slovnica tako zanesljiva. Nekateri ljudje trde, da se mačke lično in mično izražajo: že mogoče. Toda poskusite kdaj mačko razdražiti ali pa jih pojdite poslušat, kadar se pričkajo med seboj po strehah, potlej pa mi pridite povedat, kaj mislite o njih. Nevedneži si predstavljajo, da mačke delajo hrup, kadar ne soglašajo, in da je ta h r u p neprijeten za uho. Jaz pa trdim, da je nevšečna zlasti robatost besed, ki jih uporabljajo. No, lahko vam rečem, da nisem moral nikdar nič takšnega očitati šojam ... ali vsaj prav poredkoma. Kadar opazijo, da so kaj povedale, česar ne bi bile smele, so zato še bolj poparjene ko mi. In na mah zapro kljun in... čim hitreje prhnejo. Šoji pravimo ptica in do neke meje je to res pravilno. To je ptica, ker nosi perje, ker ne pripada nobenemu določenemu bogočastju; ali kar se dostaje vsega drugega, vam pravim, da je to človeški 6tvor prav tako kakor vi ali jaz. Prav zares! In dokažem vam, zakaj. Šojo — pa naj si bo to nagon, okus, vzgoja, želja po naobrazbi — šojo mika vse, kar se godi. Šoja nima nič več vodil ali načel nego kak poslanec. Šoja vam laže, šoja krade, šoja vara, šoja izdaja, in štirikrat v petih primerih se šoja ne drži svoje najsvetejše prisege! In kar čez mero podkrepljuje mojo trditev, je to, da ne uajdete na vsemi rudniškem področju v Kaliforniji uiti enega človeka, ki bi znal tako psovati ko šoja. Ljudje zmeraj mačkam podtikajo, da preklinjajo kakor nihče drug, in zares je treba priznati, da se v tem posebno izkazujejo. Toda dajte šoji dobro priliko, da se raztogoti, pa boste videli, ali se morejo vaši muci z njo postaviti v isti red. Ne, ne, nikar ne poskušajte, da bi mi nasprotno dokazali: ne bojte se, jaz že vem, pri čem sem! Šoja, vidite, vam je čisto kakor človek in dela vam kakor človek. Šoja vam joče, se smeje, rdi od sramu, modruje, kuje načrte, razpravlja. Šoja ‘vam je vsa neumna na opravljanje in spotiko; šoja popolnoma umeje smešnost; tako dobro kot vi — ali nemara še bolje! — se zaveda, ob kateri priliki se je obnašala kot osel, oziroma kot goska. Kadar pomislim na šoje. si pravim: nam nekaj manjka, da bi bili popolni: manjka nam perje! Ker pa že govoriva o njih, naj vam povem zgodbo, za katero vara jamčim, da je pristna. Ko sem se začel baviti z govorico šoj, se je tu pripetilo nekaj čudnega. Sedem let je bilo tega, odkar je bil odšel iz tega kraja zadtnji mož taborišča — razen mene. Stanoval je v hiši, ki jo vidite tamle. Po njegovem odhodu je ostala ves čas prazna. Kakor se morete preveriti, je ta kladara narejena iz drevesnih debel in pokrita z deskami. Znotraj ima en sum dokaj obsežen prostor, ki so mu kar strešne deske za strop. No, neko nedeljo zjutraj, ko sem sedel na mestu, kjer sva zdaj, to se pravi pred svojo kočo, poleg mene pa moj maček, in ko sva oba mislila na svojo ljubo domačijo, ki sva jo zapustila pred trinajstimi leti, vam prileti mimo naju šojka in sede na streho prijateljeve hiše. V kljunu je držala želod in toliko da je obsedela, zaslišim njeno vreščanje: »Glej, glej, no, ta pa ni slaba!» Ker je morala ziniti, da je to povedalu, se ji želod izmuzne, se zakotali po poševnem krovu in pade na tla. Vse pa je kazalo, da se za to nič ne meni, tako zelo je bila zatopljena v novotarijo, ki jo je bila pravkar zasledila. Na neki jelovi deski v strehi se je bila izluščila grča, potemtakem je zijala povsem okrogla luknja na njenem mestu v deski. Moja šojka pripogne glavo na stran, zameži z enim očesom, potlej z drugim, pozorno ogledujoč odprtino Zdajci se ji oči zasvetijo, s perotmi parkrat zaplahuta, kar je gotovo znamenje zadovoljstva pri šojah, in vzklikne: »Pa saj to je popolnoma podobno luknji! Takšno je, kakršna mora biti vsaka prava luknja! Vrag me vzemi, če to ni zares luknja!* Vnovič nagne glavo in jame spet ogledovati. Ko jo potem vzdigne, je videti žareča, z mogočnim fofotom se nekajkrat udari po bokih, zakolorepi in nazadnje zaregeče: »No res, tale je pa imenitna! Srečo pa imam! Je že kdo kdaj videl lepšo luknjo?* Pa skoči s strehe, pobere svoj želod, ga nese nazaj, ga spusti skozi luknjo in dvigne glavo, medtem ko ji kljun napol zeva v radostnem nasmešku. Nenadoma pa jo vidim, kako mirno obtiči podobna nekomu, ki posluša, in smehljaj ji ugasne ko dih na rezilu britve. Nato pa začeblja: »Toda kako je le mogoče, da nisem slišala, kako je moj želod padel?* Na novo se sklone proti zijavki, se za dolgo zazre vanjo, se zopet vzkloni, strese z glavo, obhodi vso luknjo, se vrne prežat na prejšnje mesto in čez nekaj trenotkov se vzpne kot popred, enako kimaje z glavo. Ker jo ima čedalje hujša radovednost, hoče potem po vsaki ceni stvarem do dna ter prične spet motoviliti okoli luknje; sedaj obstane na desni, sedaj na levi, da jo preišče od vseh oglov, a še zmerom ne najde rešitve. Naposled odskaklja na sleme, se zamišljeno popraska z desno nožieo po glavi in nenadoma slišim, kako izjavi: • !. 1 «To je pa že prctež.ka reč zame!... Bogme. pretežka je!... Prešinentano globoka mora biti ta luknja!... Vendar ne gubimo takole brezpridno dragega časa. O tem si hočem priti na čisto in prej ali slej bom morala tako ali tako odmotati to uganko.* Odleti, gre iskat drugega želoda, in kakor je bila storila s prvim, ga potisne skozi luknjo, toda tokrat z veliko večjo pazljivostjo. In bržko ga je izpustila, urno preži, da bi poskusila videti, kako pada. Vse zaman! Navzlic naglici, s katero je ravnala, se ji ni nič bolje posrečilo. Ko je nekaj trenutkov držala oko tik ob luknji, se zopet vzpne, globoko vzdihne in zavrešči: «Bes me plentaj, če to količkaj razumem!... Ali Bog pomagaj! Poskusimo še enkrat.* In ko je šla iskat tretjega želoda, naredi vnovič isto stvar, a uspeh ni nič večji nego prvič. «Ah, kaj!* vzklikne, «svoj živi dan nisem videla podobne luknje!... Gotovo je to luknja nove vrste.* Pod nos se ji je že pričelo kaditi. Pri vsem tem pa se le še skuša čim bolje držati nekaj časa ter jame zamišljeno križariti po slemenu, pri tem pa maje z glavo in momlja besede, ki jih nisem mogel razbrati. Na koncu koncev pa jo premaga srdi. Ah! da ste mogli čuti, kakšno ploho psovk je izpuščala. Nikoli ne bi bil verjel, da more ptič zabresti v tak položaj za tako malo pomembno vprašanje! Skoraj pa se ji jeza kolikor toliko poleže. Tedaj stopi zopet niz reber po strehi, obstane pred odprtino, jo pregleduje dobre pol minute, noto pa jo začne nagovarjati, kakor da gre za osebo: »Ti stara luknja, široka si, globoka si, nemara si celo najnenavadnejša luknja, kar mi jih je bilo kdaj dano srečati. A zdaj, ko sem te pričela mašiti, naj me vrag vzame, če te ne napolnim do vrha, pa ko bi morala sto let porabiti v ta namen!* Tn nato je že bliskoma odletela! Debeli dve uri in pol — gledal sem na uro — ni prenehala niti za sekundo in ne bi vam vedel povedati, koliko stotin želodov je nasula v to rupo. Spričo tolike vztrajnosti me je obšlo resnično občudovanje in ganotje. Sedaj je delovala tako naglo, da si ni privoščila več niti časa, d!a bi gledala za padajočim želodom, in kolikor ga je pometala v rupo. tolikokrat je odfrčala po drugega. Nazadnje obstane oslabela in z drhtečimi krili. V kljunu drži zadnji želod in poti se nalik steklenici mrzle vode ob pasjih dneh. «Tegale pa, na primer*, zavrešči in ga porine skozi /ijavko. »bom gotovo videla, kako zdrkne, saj prav daleč nikakor ne more iti!* Nagne se. skrbno opazuje želod, ki pada, in se vzravna ... bleda od togote, da. gospod, bleda od togote, in sc zadere: «V to prekleto luknjo sem spustila več želoda, kakor bi ga bilo treba vsej moji družini trideset let za prehrano. .. Pa kaj!... pri tej priči se dam nagatiti in se postuviti v muzejsko izložbeno okno, če morem videti samo konček enega samega izmed želodov, kar sem jih vrgla noter!* a Popolnoma uničena sc s težavo skobaca spet na vrh strehe in se nasloni na dimnik. A ko je prispela tja, je bila bržkone sama pri sebi prerešetala vse vtiske, zato jim daje duška. V malo sekundah sem mogel dognati, da so naši vozniki, pa bodli si še tako besni, in naši rudarji, pa najsi imajo še tako grd jezik, le vsakdanji vujenci v primeri z dovršenimi mojstri, kakršni so jerti in šoje. Medtem pa ko je moja takisto zmerjala, prileti mimo po naključju njena vrstnica, ki se začudi ter jo vpraša, kaj ji je. Uboga žival ji na dolgo in široko razloži svojo zgodbo, potlej pa pristavi: »Ako mi ne verjameš, pojdi sama gledat, luknja je tamle.* Tn pokaže ji jo s svojo nožieo. Druga se približa votlini, jo tudi premeri s pogledom. nato pa se vrne pozvedovat: «Koliko praviš da si zmetala želoda noter?* «Nič manj ko dve toni*, odvrne moja šoja. Druga gre nazaj in zopet ogleduje. Ker pa tudi ona nič ne razume, sklene o tem poročati dvema ali trem stotinam šoj, ki jih skliče in ki takoj priteko. Vse dolgo preiskujejo luknjo, vprašujejo o tem in onem mojo šojko, da bi natanko zvedele, kaj se je pripetilo, ter jame jo živahno med seboj razpravljati. Pri tem pa navežejo skoraj toliko otrobov, kolikor bi jih bilo moglo enako število ljudi v podobnem položaju. V gosjem redu gredo, druga za drugo poškilijo v skvožnjo in vsaka pove svoje mnenje, vsaka tolmači zadatek po svo je. Ker pa nobena razrešitev ne zadovoljuje, priono vse preiskavati hišo od vrha do tal. Naposled zadnja v jati zapazi, da so vrata priprta, zmuzne se skozi režo in pokuka v notranjost... Ko bi trenil, je kajpada nepredirljiva skrivnost osvetljena: želod je raztresen po tleh. Tn zadnja šoja zaprhuta s krili in kliče: «Pojdite sem! Pridite nob vpije na ves glas ostalim. »Vstopite! Vstopite no! Naj se mi kljun skrivi, če ni naša tovarišica poskušala hišo napolniti z želodom!* Vse pribite, vse planejo v sobo in bržko so prekoračile prag, spoznajo neznansko neumnost prve šoje, se silno zavzamejo ter se valjajo po tleh od smeha. No, gospod, verjemite mi. če vas je volja, toda celo uro so ostale tam. ene na drevju, druge na strehi, za-frkujoč mojo ubogo šojko, natanko tako, kakor bi bili utegnili ljudje početi na njihovem mestu. Zdaj pa si upajte trditi, da šoje nimajo smisla za šegavost!... Edino stara sova iz Nove škotske ni soglašala z drugimi. pač pa je v zadregi izjavljala, da ne vidi v tem nič smešnega ... Toda sove, jelite ... A. Debel jak. Dobra drama. Mlad, nadarjen pisatelj je imel smolo, dla je jecljal. Nekega dne je nesel ravnatelju gledališča svoj dramski prvenec, tragedijo v petih dejanjih in dvaindvajsetih slikali. Ponižno je potrkal na vrata in stopil v pisarno. Ravnatelj je zamrmral: «Dramo imate? No, kar brez ovinkov. Preberite nekaj prizorov!* Pisatelj je začel brati. Bral je, bral... Iznenada pa mu seže ravnatelj v besedo: »Dobro, dramo vzamem.* Pisatelju se je zasmejal obraz. Ravnatelj je pozvonil tajniku: »Sestavite pogodbo! Drama sicer ni nič posebnega, toda ljudem bo od smeha kar slabo. Pomislite: vse osebe, ki nastopajo, jecljajo!* Boris P i 1 n j a k : Tovariša Boris Pilnjak je eden najbolj cenjenih modernih ruskili pisateljev. Njen gospodar je bil lovec, to se pravi, da je bil vihrav, brezskrben človek, ki se je rad rezgetaj e smejal in dosti jedel, ki je imel zmeraj od cestnega blata umazane škornje in ovratnik srajco vselej odpet. Psa sta bila dva: eden je bil čuvaj brez rodovnika, brez domovine in brez ljubezni. To je bila Maska. Tn potem je bil še imeniten seter, gospodarjev ljubljenec, vla-čugar Glan. Glan se je zmeraj odpravil z gospodarjem na lov, in gospodar nikoli ni mogel dovolj hitro sneti puške. Gospod in Glan sta skupaj jedla, veselo in obilno, in skupaj spala v izbi. Za Maško pa se gospodar prav nič ni brigal, pozabljal ji je dajati hrano in Maška je smela biti samo zunaj. Sama se je hranila; zjutraj je šla časih v gozd ali pa v sosedno vas — in vse to se je zgodilo, preden se je gospodar naspal. Y hišo ni smela stopiti; čakala je gospodarja na dvorišču, pohlevno, da bi slišala njegove ukaze. Gospodar in.Glan sta mogočno prišla iz hiše. Maška je gospodu v čast zamahnila z repom. Gospodar in Glan sta šla svojo pot, na lov ali pa kam na obisk — Maška pa ju je spremila do vrat. Glan in Maška sta sc postrani gledala. Glan je zaničeval Maško zaradi njene slabotne in krevljastc vnanjosti, zaradi njenega žalostnega in prijaznega pogleda, s katerim je pozdravljala gospoda in ga spremljala. On, Glan, ima vendar iste pravice kakor gospodar, zato gospodarja posnema — ponosno odmahuje in gleda Maško zviška, da, še dosti bolj jo zaničuje kakor gospodar sam. Tudi Maška zaničuje Glana, postopača in zijalo. Glan se niti za Maškin spol ne zmeni — pogosto sta si že skočila v lase. Če je videl Glan, ki je jedel z gospodarjem, da je Maška kje za vasjo nabrala kaj kosti, se je pognal nadnjo, da bi jili ji ukradel. Maška se je branila. Skozi odprta vrata je videla Maška v izbo, kjer se je gospodar z Glanom mastil. Psa sta se postrani gledala, drug na drugega sta renčala, kadar sta se srečala. Gospod se je vselej potegnil za Glana. Prismodili Glan je pogosto izginjal za ves teden, na svojih potovanjih se je posušil in se potemi hvalil, dla je bil zmagovalec pri vseh pasjih ženitvovanjih v okolici. Glan je bil prav tako samozavesten kakor njegov gospodar. Toda nekoč se Glanu vendarle ni obneslo. Gospodar je obšel vse kotičke in plotove, povpraševal ljudi, žvižgal in klel. Bil pa je prav tako samozavesten kakor Glan. Zvečer je sezul čevlje in si nataknil škornje iz ovčevine, na glavo si je del široko-krajen klobuk, zapel ovratnik srajce in si nadel za-vratnico. Pred hišo se je pripeljal voz in na vrata je prišla ključavnica. Tako je odhajal gospodar vsako leto na potovanje in vsako leto se je odpeljal Glan / njim in vsako leto ga je Maška spremljala do postaje. Tudi to pot je tekla Maška za vozom. Vlak se je drdraje odpeljal po tiru in za njim je ostala noč. Maška je odkrevljala proti domu. Med potjo je zasledila zajca, sled je vodila na polje, kjer je zajec drobil oves. Maška je šla za sledjo, vohljala proti vetru, skočila na zajca in ga začela počasi jesti, čisto sama, v zvezdnati noči, ob robu gozda. Nikogar ni imela, da bi šla k njemu. Domov se je vrnila Maška šele tedaj, ko je že vstalo sivo jutro, in je zlezla v svoje staro zavetje, kjer je zapuščena in osamela preživljala vsako leto dolge, ledeno mrzle zimske noči. Zjutraj je prišel Glan, iz-divjan in izstradan, legel zmagoslavno na teraso in ves srečen zaspal. Proti poldnevu je začelo liti kakor iz. soda, vihar je žvižgal, z dreves je odletavalo listje. Proti večeru je začel Glan tuliti, praskati in gristi vrata. Njegovo tuljenje je bilo podobno človeškemu jokanju in je bilo grozno. Glan je tulil vso noč. V jutrnjem mraku se umu je približala Maška. Njen pogled je bil poln pozornosti. Glan je s solznimi očmi opazoval Maško in v novem napadu besnosti je začel iz.nova gristi vrata. Maška je šla na dvorišče, da bi se spet najedla. Glan je ležal pred vrati. Ni več tulil. Brez moči je bil in iz gobca mu je kapljala umazana slina. Ob tej uri je bila Maška navadno brez dela. Približala seje Glanu in leglu nedaleč od njega. Oba psa sta molčala. To pa je trajalo le nekaj časa. Dež je kar lil, veter je žvižgal in pometal po nebu sive oblake. Maška je vstala in šla z dvorišča. Šla je na konec vasi in odondod v gozd. Ob robu je prejšnji dan zakopala koščke zajcu, ki jih ni mogla pospraviti. Maška je zdaj zajca izkopala, ga vzela v gobec in odnesla proti domu. Prinesla ga je domov in ga vrgla zraven Glanovega gobca na tla. Glan je Maško prestrašeno pogledal. Maška je stopila v stran in legla. Rep je stisnila med noge. Glan je povohal meso in se začel še bolj sliniti. Maška ni renčala — še z repom je mahala. Gla-nova oči so postalo iznenada tako otožne kakor beračeve. Glan se je pohlepno in hvaležno vrgel na zajca. Maška je čakala, dla je Glan vse pojedel. Maška je vstala, dvignila ušesa, stopila naprej, kakor jc delal navadno gospodar, in ukazala Glanu, naj gre za njo. Odvedla je Glana k svojemu-zavetišču. Tam je bilo toplo, suho in temno. Maška je pustila Glanu, da je zlezel v skrivališče, potem pa je šla pred hišo, legla na prag in pogledala proti nebu. Čedalje temneje je postajalo. Lilo je v curkih. Ponoči je prišla Maška k svoji luknji in legla h Glanu. Glan se je umaknil v kot, kakor bi se zavedal velikega greha. Maška ga je tovariško povohala in mu rekla: »Le spiI» V jutrnjem mraku ob navadni uri je šla Maška zdoma, da bi poiskala kakšno jed. Glan jo je počakal pred svojim zavetjem. Še zmeraj je deževalo, veter je žvižgal, podil po nebu cunjaste oblake in trgal listje z dreves. Spomladi sta pozdravila gospodarja dva prijatelja. Glan ga je hladno pozdravil. Zelo kuštrav in umazan je bil. toda iz svoje luknje ni zlezel in zjutraj je šel z. Maško na lov. „ . eno uro (Ilustriral M. M a r e š o v.) Ves tedten, od ponedeljka do nedelje, sedi delavec Iljuška pri pletilnem stroju za nogavice. Delati mora pod strogim nadzorstvom svoje stroge žene Mitrjovne. In Tljuška je vzor čednostnega zakonca. »Iljuška, postavi samovar*, ukaže Mitrjovna. In Iljuška skoči, da izvrši ukaz. »Iljuška, beži v zadrugo in prinesi kruha!* Iljuška steče v zadrugo. Tljuška suče ročaj pletilnega stroja, navija na vretence sukanec, nosi nogavice v zavod za barvanje in pomaga ženi v vsem, kar potrebuje. V nedeljo pa, po kosilu, se Iljuška hi- tro obleče in gre v gostilno v Gru-čjovju. Ta dan je njegov. Na ta dan ne poizkuša uiti Mitrjovna, da bi ga zadrževala. Zakaj dobro ve iz izkušenj. da bi nič ne pomugulo. V nedeljo izgine lljuškina čednost in Iljuška se sprejneni, kakor bi mignil, v besnečega tigra, ki ima poleg vsega še dve močili pesti. V gostilni odloži Iljuška svojo kupo in plašč. Oboje izroči gostilničarju in sede za mizo. »Pivo!* zavpije navdušeno urnemu pikolu, petnajstletnemu Timoški. »Takoj, lija Ivanovič!* Iljuška zlije pivo s tresočo se roko iz steklenice v čašo in poželjivo pije. »Še piva! Pokliči tudi plešastega Serjoško! Hitro!* Serjoška, plešasti pijanec in brezposelni pisar, raztrgan in umazan, se plaho približa. »Prisedi!* mu zakliče Iljuška. »Prisedi in pij! Jaz. plačam ...» Poželjivo pije Serjoška in pokorno gleda Iljuško. »Stoj! Kdo sem?* vpraša naenkrat Iljuška pruv resno. »Vi... lija Ivanovič... ste zelo nenavaden človek. Vi... lija Ivano- vič ... Kakor da ne vem*, mrmra Serjoška prilizljivo. »Lažeš!* zakriči Iljuška. »Kitajski cesar sem!* «Resnično, lija Ivanovič... Vi ste kitajski cesar!* pritrjuje Serjoška. »Jaz sem Džingiskan*, kriči Iljuška glasno, ves prevzet odi piva. »Resnično*, kima Serjoška z golo glavo. »Resničen Džingiskan.* »Jaz sem Karahan*, tuli Iljuška. Naenkrat se nukremži bradati obraz Serjoške, kakor da mu gre na jok. Skoči izza mize in zakriči, da gre skozi ušesa: »Za najneumnejšega bedaka me držite, lija Ivanovič... Vendar vsak dan čitam časnike in različne časopise. Kar se tiče kitajskega cesarja in Džingiskuna, priznam, da ste to vi. Karahan pa je diplomatski zastopnik na Kitajskem. Razumem se na politiko, lija Ivanovič.* »Ti se torej razumeš na politiko?* vpraša, mračno se smehljajoč, Iljuška. »Se. Prav dobro. Katere mednarodne dogodke naj vam pripovedujem? Hočete slišati kaj o Kitajski?* »Da, to hočem.* »Prosim. Torej, na Kitajskem so se ve dno vojevali. Generali zoper generale.* »Ali tudi tain trpinčijo žene svoje može?* »Kaj še? V družabnih razmerah je tam popolna enakopravnost. Tam nosijo moški in ženske kite. Zato žive složno.* »Ali mi lahko poveš tudi kaj o Angliji?* »Seveda. Saj čitam vsak dan časnike. Na Angleškem je Macdonahl ministrski predsednik.* Naenkrat ugasne v gostilni polovica električnih žarnic. Timoška priteče, udari prijateljsko Serjoško po pleši in feče strogo: »Domov pojdi, Serjoška, in ti tudi, lija Ivanovič. Zupirumo.* Iljuška psuje iu zapusti gostilno. Doma se vrže na posteljo in preteče zakliče ženi: »Molči! Ne besede! Kdo sem? Mac-donald ali Kitajec s kito? Pokažem ti, sestričica, kaj je enakopravnost. Pretepem te, da boš imela zadosti...» .... V ponedeljek se vrne Iljuška na cesto čednosti in sede z globokim vzdihljajem k stroju. »Mitrjovna*. se plaho obrne k ženi. »Prosim te, tako rad bi malo kvasa*. ... Glava me boli, kakor da je iz litega železa.* »Ni ga! Ne dam ga. Včeraj si zapil malone deset rubljev. Vse življenje si mi uničil! Delaj sedaj, drugače ne dobiš jesti!* Iljuška je žalostno vzdihnil in začel sukati ročaj pletilnega stroja. (Iz ruščine I. V.) * Kvas = douna prirejena pijača iz. kruha, neke vrste pivo. Zatortua «* vesela (Meluica Letos praznujemo žalostno obletnico Štiridesetletnico ljubljanskega potresa. Žalostno, a hkrati tudi veselo, zakaj res je, da je potres o Veliki noči dne 14. aprila leta 1895. uničil mnogo starega in dobrega, res je pa tildi, da je Ljubljano na vseh koncih in krajih popolnoma prerodil. Leto 1895. je bilo že pred usodnim dnem zanimivo po različnih podnebnih pojavih. Sicer so se na te posebnosti ljudje spomnili najbolj šele po potresu in izkušali te pojave spraviti o medsebojno zvezo. /Arna je bila do februarja meseca posebno mila, nato pa je skoraj ves mesec snežilo in so bili ponekod hudi zameti. Na ljubljanskih ulicah so ležali velikanski kupi snega. Zadnje dni meseca marca in prve dni meseca aprila je nastopilo hudo deževje in vse barje je bilo poplavljeno, da je bilo videti kakor jezero. Nekaj tednov pred Veliko nočjo so opazili v nekaterih krajih na Gorenjskem, da se je svet znižal, da so se na Sorškem polju usedli vodnjaki, tudi lažje potresne sunke so že čutili. V Velikem tednu je najprej temperatura nenavadno poskočila. Na Veliko soboto je deževalo in Ljubljančani so procesije opravili po cerkvah. Na Velikonočno nedeljo je zapadlo nekaj novega snega. Potem se je popolnoma izoedrilo. Večer je bil lep, nebo brez oblačka in posejano z gostimi zvezdami. Življenje na ljubljanskih ulicah, ki pa tedaj še ni bilo tako živahno kakor dandanes, je polagoma zamrlo, tako da ob enajstih, ko se je bližal usodni trenotek, ni bilo že skoraj žive duše več na ulicah, kar je bila velika sreča. Ljubljančanje so bili, malo že zaradi velikega praznika, doma, po večini že o postelji, le tu in tam se je kdo vračal iz gostilne ali pa od znancev domov. Peglezen na Poljanski cesti Malo po enajsti, dve minuti potem, ko so odbile ure na ljubljanskih cerkvah četrt na polnoč, pa se je za-H majala zemlja, dimniki na strehah so se jeli s strašnim £ truščem podirati, po hišah pa vse, kar ni trdno stalo. Ljudje so preplašeni planili iz postelj in bežali napol 'i oblečeni iz hiš na piano. Vse je bilo dobro, kar je kdo ti o tistem strahu pograbil, da se je za silo ogrnil, marsi- kdo niti toliko ni več utegnil. Zemlja pa se je še vedno tresla in pod zemljo je bobnelo in tulilo, da je bila £ ! groza še večja. Prvi sunek je bil najdaljši in najmočnejši in je o .J nekaj trenotkili opravil svoje razdiralno delo. Čutili so ga tja do Rima, preko Dunaja in do Sarajeva. Smer je šla od jugovzhoda proti severozahodu, odkoder je prihajalo tudi podzemeljsko bučanje. Največ škode je napravil v Ljubljani, v krajih okrog Šmarne gore in bolj ali manj skoraj po vsej Kranjski. Epicenter je bil v Ljubljani. Zemlja se je tresla oso noč in še ves drugi dan, tako da so na Velikonočni ponedeljek do štirih popoldne našteli 4? tresljajev. Ljudi se je polotila silna groza. Strah jih je orgel na kolena, molili so in obupno kričali. Tudi na kmetih so užili veliko strahu. Največ pa v hišah, kjer so imeli mrliča. Ko se je začela zemlja tresti, , se je tudi mrlič jel premikati, kar je navdalo sosede, ki }•, so molili pri njem, s takšno grozo, da so se, kakor bi trenil, razbežali na ose strani. V Ljubljani in okolici je bilo tudi nekaj človeških žrtev, bilo bi jih pa gotovo več, ako bi se bila nesreča kaj prej zgodila. Prebivalstvo se je umeknilo iz hiš in prenočevalo od-£ slej o vagonih, sodih, šatorih in barakah. Skoda, ki jo je napravil potres, je bila ogromna, zakaj j ni bilo poslopja, ki bi ne bilo kolikor toliko poškodo- ; oano, nekatera tako, da so jih morali nemudoma po- dreti, da se niso porušila. Na pomoč so prišli pionirji 'l iz Ptuja, domači in tuji stavbniki so imeli polne roke posla. Delavci, zlasti laški zidarji, so zelo lahko dobili & delo. Trgovina in obrt sta močno trpeli, šole so porabili za bivališča in pouk je bil ustavljen do junija meseca. Službe božje so opravljali pod milim nebom. Uradi, zla-! sti mestni magistrat, so imeli dela čez glavo. Potres je neugodno vplival na ose javno življenje: Z volilni shodi so bili odpovedani, zabavne prireditve odložene. Prav tako so bile tudi dopolnilne volitve v občinski svet preložene za mesec dni, Pomoč je prihajala od vseli strani: od cesarja in države, od drugih, zlasti slovanskih mest. od denarnih zavodov pa tudi od zasebnikov. Škodo so cenili na več ko na pet milijonov. Ta nesreča pa je bila tolikanj hujša, ker ni prišla sama: malo prej so popolnoma pogorele Dolenjske Toplice, ki jih je tudi bilo treba gmotno podpreti. Novine, domače in tuje, so prinašale poročila iz vseh krajev naše domovine, kolikor je je zajela katastrofa. Domače so razen tega tudi mirile in tolažile prebivalstvo in ga svarile pred krivimi preroki, ki so napovedovali še hujši sunek ali celo da se Ljubljana pogrezne v zemljo. Objavljale so tudi znanstvena mnenja o vzrokih potresa z dobrim namenom, da bi resnica pomirila ljudi. Pa ne samo dnevniki in tedniki, tudi leposlovni listi so bolj ali manj obširno poročali < katastrofi in prinašali pesmi in krajše ali daljše študije o potresu. Vnela se je prava znanstvena debata o ljubljanskem potresu. Nekateri so smatrali potres kot vdorni pojav (ti so kazali na Kras, kjer naj bi bila voda porušila podzemeljske votline), drugi kot vulkanski (ognjenik naj bi bil Šmarna gora ali Krim), tretji kot tektonski pojav (ki izvira iz zemeljskega sestava). Za vdorni potres so ga smatrali zlasti nekateri domači znanstveniki, dokler se ni izkazalo, da je Kras ostal nedotaknjen. Za vulkansko teorijo se je vnemal posebno Ljubljančanom znani vremenski prerok Falb. Navsezadnje je obveljalo nazira-nje, da je bil to tektonski ali dislokacijski potres in da so se plasti v zemeljski skorji, ki pritiskajo z neznansko silo druga na drugo in se od časa do časa začno zaradi useda ali sunka izpodrivati, sesedle ali udrle. To teorijo je zastopal graški geolog Hoernes. Do zmage pa ji je pripomogel prav za prav dr. Suess, član državnega geološkega zavoda na Dunaju, ki je tudi prišel preiskovat teren. Pomožno akcijo, ki je takoj pričela delovati, so vodila javna oblastna: deželna vlada, deželni odbor, narodni poslanci, ose stranke in posebno mestna občina, ki si je pridobila na to stran največ zaslug. Takoj je določila posebne komisije, ki so pregledovale poslopja in strankam, ki so jih deložirale, poiskale novih začasnih pribežališč po šolah in barakah. Hkrati jim je tudi delila denarne podpore iz milodarov, ki so prihajali z vseh strani, iz domovine, pa tudi iz tujine. Domače in tuje ljudske kuhinje pa so kuhale revežem brezplačno hrano. Pri tej pomožni akciji se je zlasti odlikoval tedanji ljubljanski občinski svet. v prvi vrsti občinski svetnik Ivan Hribar, poznejši župan. Za nove hiše je izposloval 25letno davčno oproščen je, za dovoz stavbnega materiala vseh vrst na državni in južni železnici pa 50 % popusta pri vozarini. To je silno pospešilo stavbno gibanje v Ljubljani. Samo na ta način je bilo mogoče, da je zraslo v Ljubljani v razmeroma kratkem času toliko novih javnih in zasebnih poslopij iz tal. Čisto podreti je bilo treba več poslopij, med njimi gimnazijo na Vodnikovem trgu, reduto, deželno bolnico s cerkvijo, vojaško bolnico in preskrbovališče, knežji dvorec, deželni dvorec, oso špitalsko (sedanjo Stritarjevo) ulico, več hiš na Sv. Petra cesti, o Kolodvorski ulici itd. Hudo sta bila prizadeta tudi deželno gledališče in muzej, pa tudi cerkve, zlasti trnovska, frančiškanska in šentjakobska. Leta 1896. je izšel novi stavbni red, ki je bil uveljavljen leta 189?. Načrt za regulacijo so izdelali arhitekti Sitte, IVolf, Fabiani in mestni inženjer Duffe. Pričelo se je živahno stavbno gibanje, popravljalo, prezidavalo in nanovo se je zidalo na oseh koncih in krajih. Za razne obrti, zlasti za stavbno, je napočila zlata doba. Do leta 1910. je zraslo 456 novih stavb (vrednost 26,? 19.100 K), prezidanih je bilo 665 in prizidanih 325. Stranišč in greznic je bilo zgrajenih 288. Mimo dotedanjih obrti pa so se razvile tudi nove (izdelava umetnega kamenja in betonskih predmetov, stavbno kiparstvo, izdelovanje parketov, žičnih mrež, trgovina z apnom itd.). Omembe vreden je razvoj šolstva po potresu, '/.rasla je cela vrsta osnovnih šol, dobili smo gimnaziji o Tomanovi ulici in na Poljanski cesti. Leta 1898. pa se je o občinskem svetu spočelo tudi vseučiliško vprašanje (dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Bleimeis). Pa še eno dobro stran je imela ta potresna katastrofa: tudi zdravstvene razmere, ki dotlej niso bile najugodnejše, so se na ose strani izboljšale. Nekaj starih, nezdravih hiš so podrli, več tesnih ulic razširili, jarke, ki se je v njih nabirala razna nesnaga, zravnali, stranišča in greznice prenaredili ter izvedli kanalizacijo in regulacijo ulic in cest, mestna občina pa je zgradila novo kopališče, ki ga je prebivalstvo prej močno pogrešalo. Ugodni uspehi teh naprav so se jeli hitro kazati: umrljivost je začela rapidno padati, nalezljive bolezni so začele pojemati. Dne I. januarja 1898. leta je zasijala po Ljubljani električna luč, dne 6. septembra leta 1901. pa je stekla tudi že cestna električna železnica. Mestno vrtnarstvo je poskrbelo za nove nasade, rastlinjake, drevorede in lepe parke. Mesto se je na ose strani prenovilo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII1 Špitalska, sedaj Stritarjeva ulica po potresu Ta potresna katastrofa sicer ni bila edina, ki je dohitela Ljubljano, vendar pa je bila ena največjih, kar jih pomni zgodovina našega mesta. Tako poroča kronika o potresih leta 1000., 1511., 1854., 18?2., 18?4. in 18?9. (prve omenja tudi Valvasor). Če pa primerjamo ta potres s tujimi potresnimi nesrečami, n. pr. s potresom o Lizaboni leta t?55., kjer je bilo 6000 človeških žrtev, v Kalabriji leta 1?83., ko je poginilo 30.000 ljudi, potem s potresom o Mesini leta 1908. in s potresi na Japonskem in drugod, ki so tudi zahtevali na tisoče in tisoče človeških življenj, vidimo, da je zadnji potres Ljubljani, kar se tiče človeških žrtev, nenavadno prizanesel, po drugi strani pa pripomogel, da se je razvila v lepo in moderno mesto, na katero smo po pravici lahko ponosni. Ivo Peruzzi: MILAN SKRBINŠEK (Pogovor ob 25letnici umetnikovega dela.) Milan Skrbinšek, naš priznani režiser, igralec, dramatski pisatelj in pedagog ter prvi preroditelj moderne slovenske odrske umetnosti, dokončuje letos svoje 25letno idealno in zgledno nesebično delo o naši drami. Sredi marca bo na svoji jubilejni predstavi nastopil o Shakespearejevi drami «Beneški trgovec» o znameniti vlogi Žida Shylocka. Kulturna dolžnost Ljubljane bo, da se svojemu velikemu umetniškemu optimistu s srcem in z dejanji v polni meri oddolži. Ob tej priliki sva se sestala o «Emoni>, da v -čaj BAHOVEC za Din 20'— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi «PLANINKA»-čnj, kadar je paket zaprt in plombiran, ter nosi naslov; lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana. Reg. S. br. 14212, 10 julija 1934. « projektorji Zeiss-lkon in vsemi ojačevalnimi napravami, zvočniki itd. dobavljamo in strokovno montiramo. Moderniziramo vse že obstoječe naprave. Dobavljamo prvovrstne ojačevalce in zvočnike ter vse rezervne dele za projektorje Zeiss-lkon in vse kino potrebščine, kakor loto-cele, žarnice, otglje, olje za stroje, optike itd. Interesentom je na razpolago referenčna lista št. 18 zvočnih naprav v Sloveniji in izven nje, ki smo jih dobavili mi in ki delujejo brezhibno v popolno zadovoljnost lastnikov. Generalno zastopstvo tvrdke ZtlSS »IKON za Dravsko banovino reg. zadr. z o. z. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta 7 Ali ste že razmišljali o tem — — kaj morajo zdržati Vaši zobje? V teku enega leta jih čistite 36 ur — napravi t e 1 5.000 potegljajevs ščetko! Koliko morajo šele zdržati Vaši zobje celo življenje! Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov K a I o d o n t: 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2.izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3.sulforicin-oleat Dra Braunlicha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. ZATO VZEMI SARCDVKAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK V- v Le se ne ves Življenje nn drugih planetih. Na vprašanje, ali žive tudi nn drugih planetih živa bitja, bo treba odgovoriti negativno, čeprav bi hotela človeška domišljija drugače. V lowwelski zvezdami so dognali, da je ozračje na Jupitru in Saturnu mešanica metana in amoniaka, dveh strupenih plinov, ki onemogočata življenje. Kakor kažejo vsi znaki, imata Uran in Neptun isto ozračje in se utegne kisik nahajati kvečjemu na Marsu. Brezžični valovi proti stenicam. Neki varšavski profesor fizike je imel dosti stenic v svojem stanovanju. Ker jih ni mogel z navadnimi sredstvi odpraviti, je zgradil oddajni aparat na kratke valove in obseval z njim vse kote stanovanja. Vse stenice so v trenutku poginile, prav tako pa tudi drug mrčes. Novi francoski smrtni žarki. V okolici Pariza delajo nenavadno važne poizkuse z novimi »smrtnimi žarki», ki sta jih odkrila francoska fizika Kellhauser in Christmass. Bistvo novega izuma je v tem, da na poseben način osredotočijo svetlobne žarke do fantastične intenzivnosti 5 milijonov sveč, ki je človeški organizem ne more več prenesti. Novi izum bo tudi zelo uporaben za parnike, ki v megli zaidejo. Če bodo poizkusi pokazali pričakovane uspehe, bo francosko vojno ministrstvo izum kupilo. Strah pred jagodami. Jagode so zelo mehke in se rade zmečkajo. Če se to zgodi, se po nekem doslej neznanem kemičnem procesu stvori snov, ki povzroči pri nekaterih zelo občutljivih ljudeh izpuščaje in vročino. Nezmečkane jagode pa niso nikoli škodljive. Izpuščajev in vročine ne bo tudi tedaj, če bomo jedli jagode s smetano, ker prepreči maščoba delovanje škodljive snovi v jagodah. Kakšno barvo ima nebo. Iz zapiskov ponesrečenih ruskih letalcev v stratosfero je znanost zvedela, da je nebo v višini 8500 metrov bledo višnjevo; pri 11.000 metrih je že temnovišnjevo; pri 13.000 metrih temnovijoličasto in pri 22.000 metrih pa že skoraj črno. Profesorska. Gospod profesor je raztresen, kakor pač morajo biti vsi profesorji. In ne razume se na nič drugega kakor na svoje knjige. Nekoč sreča na deželi kmeta, ki žene kravo. «Koliko pa je stara ta krava?* vpraša. «Dve leti!» odvrne kmat. «Aha! In po čem se to spozna P» »Po rogovih!* »Aha, saj res! vzklikne profesor in se udari z roko po čelu. »Res je — dva rogova, dve leti!* Z D RAV J E s pomočjo zdravilnih [svojstev 'raznih zelišč se dobi, ako se uživa HEBSAN čaj mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearssona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost Hersan čaja, in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupi j en ju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. Hersan čaj se dobiva v.vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: „Radiosan“ Zagreb, Kovačičeva ulica 2. Beg. 8. št. 14.001 i dne 6. VI. 1834. Naša cestna železnica izdeluje sirovo maslo Genialen izum dr. Lirpa Tudi tisti, ki se prav inalo ali sploh ne ukvarjajo « poljedelstvom in kmetovanjem, gotovo vedo, da terja izdelovanje sirovega masla mnogo'časa in truda. Če premislimo, je prav za prav čudno, da danes, v dobi tehnike in praktičnih izumov, še zmerom na tako zamuden način izdelujemo sirovo maslo. Sicer je res mnogo na kakovosti mleka in na klimatičnih razmerah, toda nuj ho mleko še tako primerno za izdelovanje sirovega masla in naj ho podnebje še tako ugodno — kakor pri nas ravno v Bohinju — vendar potrebuje to delo mnogo časa in truda. Zdaj se je pa naša maložele/.niška družba odločila, da preizkusi in uresniči predlog, ki ga je podal slavni strokovnjak dr. ing. Lirpa. Le-ta je priporočil cestni Lepo in zdravo kakor to dete bo tudi Vaše, če mu boste dajali vsak dan Ovomaltine. Ovomaltine je pripravljena iz najboljših naravnih proizvodov: iz mleka, jajc in slad-nega ekstrakta, in nudi otroškemu telesu vse tisto, kar potrebuje za zdravo rast, in izborne redilne elemente za zgradbo tkiva in kosti v lahko prebavni obliki, ter ima prijeten okus. Ovomaltine ni nikakršna mešanica! Samo z uporabo Ovomaltine dosežete zares OVOMALTINSK1 USPEHI Novi ljudski zavitek Din ?'25 mala škatlica „ D'— ZA SPOMLAD smo Vam pripravili veliko izbiro plaščev v krasnih vzorcih in po nizkih cenah DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA, TYRŠEVA (Dunajska) c. 14 * TELEFON 32-33 železnici, naj bi izkoristila guganje in tresenje priklopnih vozov za izdlelovanje sirovega masla. Najprej so se vsi smejali temu predlogu, ko je pa dr. Lirpa izdelal proračun in je družba spoznala, koliko bi utegnila s tem zaslužiti, se je vendarle odločila, da napravi vsaj poizkus. Minuli teden so res pripeljale dolenjske mlekarice nekaj sodov mleka na dolenjski kolodvor, lam so natovorili sode v priklopne vozove naše cestne železnice, ki vozijo na progi Dolenjski kolodvor—Vodmat. In glej, ko je privozila cestna železnica do Vodimata, se je bilo mleko od prijetnega tresenja in enakomernega guganja zgostilo in navzočni strokovnjaki so se lahko takoj prepričali, da manjka le še kratek čas, pa bo sirovo maslo gotovo. Odločili so se torej, da se vrnejo po isti progi. Ko so prišli do Mestnega doma, to je do postaje cestne železnice Krekov trg, je bilo sirovo maslo gotovo. Na Krekovem) trgu so takoj raztovorili sode, odlili zmetke, ki so bili ostali zraven masla v sodih, in ga spravili na trg, kjer so ga hvaležne Dolenjke hitro razprodale. Ko so odborniki maloželezniške družbe videli, kak uspeh je imela prva poizkusna vožnja za izdelovanje sirovega masla, so sklenili, da sprejmejo predlog doktorja Lirpa v vsem obsegu. Vsak priklopni voz bo odslej prevažal po deset sodov mleka, od vsakega soda bodo plačali kmetje po 5 dinarjev, in sami si lahko iz-računite, kakšen dobiček se obeta naši vrli cestni želez-nici. Z ozirom na to je družba te dni naročila nove priklopne vozove, ki se bodo še nekoliko bolj tresli in gugali, tako da bo moči tudi iz manj dobrega mleka izdelovati na progi Dolenjski kolodtvor—Vodmat— Mestni dom izvrstno in trdo sirovo maslo, ki se bo potem takoj na trgu oddajalo v prodajo. Dr. Lirpa je prijavil svoj izum pod št. 50.219, in kakor smo pravkar zvedeli, mu ponujajo Američani bajne denarje za odkup patenta. Izpolnjena želja vsa Karse pričakuje od zares dobre lepotilne kreme, odlikuje novoElida Ideal-kremo. Ona se vleze hitro v kožo — ne omasti in ne lepi — napravi kožo mehko kot svila, je idealna podlaga za puder. Ker ima v sebi ,,hama-melis virginica" je njen učinek se večji. Elida Ideal-kreijia odpravi majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znojnice. Ona varuje kožo pred prahom, vetrom in slabim vremenom in naredi, da je negovana, kakor je treba. NOVA II ': BREZ 5- P i im 4 , 1*1' ">' .* mm ELIDA KREMA Kaj je povedal komponist o svoji operi. Nekoč je šel Puccini v Milanu v opero, kjer so peli njegovo »Tosco*, da bi se na svoje oči prepričal, kako sodi publika, ki nima predsodkov, o njegovem delu. Ljudje so navdušeno ploskali. Mlada dama, ki je sedela tik Puccinija. je bila ogorčena, ker ni ploskal. Strogo ga jo pogledala iu zmajala z glavo: »Zakaj no ploskate? Mar se vam ta mojstrovina ne zdi vredna pohvale?* »Mojstrovina?* je vprašal Puccini in se zaničljivo nasmehnil. »Mojstrovina? O ti moj ljubi Bog!* «Kaj vam ne ugaja ta glasba?* «Nc,» je rekel Puccini, »to je delo diletanta!* »Potom ne razumete nič o glasbi!* ga je zavrnila mlada dama. Zdaj ji'je začel Puccini razlagati, da nima »Tosca* nobene umetniško vrednosti in da prav za prav niti ne sodi na večji oder. Opozoril jo je, da je ta in ona arija podobna skladbam mojstra Verdija, ponekod pa spominja katera celo na Bizeta — krat-komalo, raztrgal je svoje delo, kolikor se je dalo. Ko je končal, ga je soseda začudena vprašala: «Ali res tako mislite? Povejte odkrito iu pošteno!* »Res!* Drugo jutro, ko je mojster zadovoljno sedel za mizo in zajtrkoval, je zagledal v dnevniku velik napis: «Kaj pravi Puccini o svoji Tosci.* In zdaj je bral črno na belem vso slabe reči, ki jih je snoči govoril o svoji operi. Mladh dama je bila glasbena poročevalka in ga je bila takoj prvi mah spoznala, vendar je hotela priti do zanimivega intervjuja... Lovska latinščina. »...in ko sem se tako izprehajal po Afriki, sem zaslišal strašno zavijanje! Počasi se splazim tja, odkoder prihaja zavijanje in stokanje, in kaj vidim? Tik pred seboj zagledam slona, ki sc je bil po nesreči usedel na kaktejo in je bil zdaj poln ostrih bodic. Stopim k slonu in miu potegnem bodico iz kože. Slon se oddahne, me hvaležno pogleda in izgine. In pomislite: nekaj let pozneje sem bil v našem mestu in sem šel pogledat cirkuško predstavo. Kar zaslišim veselo zavijanje, ki se mi je zdelo znano. Pogledam okoli sebe. In kdo stoji pred menoj? — listi slon iz Afrike! Takoj me je bil spet spoznal. Prijateljsko mi je pokimal, iztegnil rilec, me zgrabil okoli pasu in me posadil iz srednje vrste na ložni sedež...» Odvetnikova usoda. Odvetnik dr. Smola je zagovarjal obtoženca in je med drugim rekel: »Če je obtoženec dal preiskovalnemu sodniku napačne izpovedi, še zmerom ni rečeno, da je obtoženec zaradi tega nezanesljiv. Glejte, davi sem bil prepričan, da sem vzel svojo zlato uro, ki jo puščam če/, noč na posteljni omarici, s seboj in bi bil stavil z vsakomur, da jo imam v žepu. Kako sem se prejle začudil, ko sem videl, da sem jo bil pozabil doma. Tako se človek lahko dostikrat zmoti in potem trdi nekaj napačnega, vendar stori to v dobri veri.. .* Toda kako se je začudil dr. Smola, ko ga je opoldne sprejela njegova žena: »Mirko, štirje moški so zapovrstjo prišli po tvojo zlato uro, m vsak je natanko povedal, kje leži, in trdil, da si ga ti poslal. Seveda sem jo dala prvemu, a čudno sc mi zdi, da si potem še tri druge poslal po uro...» .^fcOVMASčN* Na- predek naše industrije Če govorimo o napredku naše industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. Že od leta 1909. naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z. začetim delom vztrajno nadaljevalo. Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v 1. 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano «Kolinsko cikorijo«, «Redilno kavo» s srcem, «Figovo primes« itd. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno. Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. Naša sotrudnica si je pred kratkim ogledala to tovarno in je mogla le z zadovoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod v tovarni najlepši red in res vzorna snaga. To podjetje spada sedaj med naša najbolj solidna domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo. Hindenburg je bil zadnja leta precej utrujen. Njegov osebni zdravnik mu je večkrat svetoval, naj opusti vsakršno delo. Nekoč, ko se je Hin-denburgovo zdravje spet poslabšalo, ga je prišel zdravnik obiskat. Dobil ga je, kakor zmerom, za delovno mizo. »Ekscelenca, potrebni ste počitka!« Hindenburg mu je nevoljno odgovoril: »To vem, toda potem mi morate dati tudi svoj čas na razpolago!« * Darko je hotel poljubiti dekle, s katero je plesal. Dekle se je .branilo: »Dokler ne bom zaročena, ne bom poljnbila nobenega moškega!« Darko je segel v žep in pomolil dekletu svojo posetnico: »Tukaj je moj naslov. Kadar se zaročite, mi, prosim, sporočite!« Pomladne Ko nastopi pomlad, ima mati narava polne roke dela, ker mora vse zbuditi k novemu razvoju. Tudi to svojo pomladno dolžnost izpolnjuje narava, toda človek, ki vlada nad njo, vrši še več, tudi on pomaga naravi, kadar sama ne zmore svojega dela. Človek ume s svojim duhom izkoristiti naravo kot pomočnico, ker zna izkoristiti njene plemenite zdravilne rastline za preprečevanje bolezni in podaljšanje življenja. Mnogoštevilne plemenite rastline se uporabljajo v vseh mogočih področjih, da se doseže naravni zdravilni učinek. Najpopularnejše pa je tako zvano pomladno zdravljenje s čaji iz preizkušenih planinskih zelišč. Iz takih sestoji med drugimi tudi obče znani Planinka čaj ljubljanskega lekarnarja Mr. Bahovca. Tako zdravljenje je postalo tekom let v vsaki dolžnosti. družini, rekli bi, neka pomladna dolžnost, ki jo radi izpolnjujejo, ker na udoben in naraven način dosega svoj namen: regeneracijo krvi, normalizacijo krvnega obtoka, temeljito čiščenje prebavnih organov, kot črevesja, ledvic, jeter, žolčnega mehurja itd. Znaki nerednega delovanja prebavnih organov so v prvi vrsti: zapeka, napetost telesa, gorečica, pogostni glavobol, tesnobnostni občutki, pomanjkanje spanja, kakor tudi obolenja po sečni kislini, hemoroidi, slabost srca, kopičenje maščobe, bolezni ledvic, nervoznost in mnoge druge živčne bolezni. — V borbi proti tem boleznim in posebno že proti njih nastajanju so prej navedeni čaji izvrsten in priprost naraven pripomoček. Ali potrebujete sredstvo za iztrebljanje? Vsako jutro navsezgodaj se boste normalno in lahko iztrebili, če boste prej ta večer zaužili 2 — 3 A R T I N-dražeje dra VVanderja. Dobiva se v vseh lekarnah. Škatlica z 12 dražeji Din 8' Vrečica z 2 dražeiema Din P50. Odobreno pod S. Br. 7724 z dne 27. aprila 1934. Oglas reg. pod Štev 12 258/32 msjjmm /kmoveeot Mr. BahovCevl „Smreka“ bonboni proti kašlja. PPOTEKfl fo BAHOVEC Kašelj in hripavost ublažijo Mr. Bah o v če v i , - bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo; kadilcem so pa prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. „Smreka“-bonboni služijo pa tudi izvrstno športnikom (smučarjem, turistom in drugim) ter vsem govornikom (profesorjem, učiteljem, advokatom, pevcem itd.). Radi svoje sestave hladijo usta, preženejo žejo, razbistrijo glavo ter delujejo oživljajoče na živce in razpoloženje. Zahtevajte v vseh lekarnah in drogerijah izrečno Mr. Bahovčeve „Smreka“-bonbone, ki se ne prodajajo odprto, temveč samo v zaprtih originalnih zavitkih po Din 3*— in Din 5*— z napisom: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 12. Uganke Rešitve ugank v marčni številki. Magična zlogovnica: Marija, Rimini, Janina. Izpremenilnica: Dover, sever, Peter, boter, botra, Sotla. Skrit pregovor: Šiba novo .mašo poje. Izločilnica: Pes, ki ne laja, globoko zobe zasaja. Nadomestna uganka: Kakor si boš postlal, tako boš spal. Posetnica: Kovaški mojster. Rebus: Obleka napravi človeka. Zlogovnica: Lestva, Artur, čreda, nemir, emisija, matura, uteha, Drakou, Ibar, štrukelj, Idalio — Lačnemu diši tudi suh kruh. POSETNICA. (8 točk.) DOPOLNILN1CA. (6 točk.) ..to, .. ada, .. za, .. ivu, .. ofa, .. erit, ..na, ..uk, .. ona. Namestu pik vstavi prave črke, da dobiš same samostalnike. Nove črke pa ti dajo znan rek o življenju. ZLOGOVNICA. Iz zlogov: <10 točk-> a, ba, ber, bo, ca, ca, dec, ka, ki, ko, ko, ko, la, li, lo, lo, lo, luž, ma, na, na, nek, ni, o, o, od, pi, po, ra, ri, rja, se, smo, sta, sva, ši, ška, te, va, ved, vi, vrat, sestavi 14 besed, ki pomenijo: 1. domače orodje; 2. država v USA; 3. močvirska cvetica; 4. zadnji kos; 5. goira v Triglavskem pogorju; 6. ostro orodje; 7. sveta podoba; 8. glodalec; 9. bližina kraja; 10. ljubljansko predmestje; II. dopis; 12. prekinitev službenega razmerja; 13. opozorilo; 14. športnik. Vse prve in tretje črke teh besed dajo znan pregovor. PREMIKALNICA. 1. ) 2. ) 3.) L) 5. ) 6. ) 7. ) 8. ) 9.) (6 točk.) PODPORA K A K A D U J M A R E N GO P I S A T E L J Z A J E DA LEC Premikaj te besede tako, du dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri evropska mesta. KNJIŽNA UGANKA. (10 točk.) Naslov knjige Cena Ludwig: Sinovom v svarilo................. 32'— Hamsun: Viktorija........................32'— Sreča je v tebi (Casson).................14'— Frank: Karl in Ana.......................23-— Benoit: Atlantida........................56'— Louys: Ženska in možicelj................31'— Opij (Farrere)...........................32-— London: Mala gospa Velikega doma . . . 83'— Katera knjiga po pomoti ni omenjena? RAČUNSKA UGANKA. (6 točk.) Na 240 kilometrov dolgi cesti vozita avto in kolo drug drugemu nasproti. Avto vozi trikrat hitreje kakor kolo, razlika med njunima hitrostima pa je 40 kilometrov. Čez koliko ur se srečata in s kakšno hitrostjo vozita? ZLAGALNICA. (6 točk.) az, db; en, ni, ob, pr, so Uredi te skupine črk tako, da dobiš pregovor. ČRKOVNICA. (8 točk.) O O K O E S Z V O N I R R S R P T O EVE DE M P E T O S A O V S O DK Rešitve sprejemamo do 20. vsakega meseca. Ribe in rake vseh vrst Vam nudi najceneje samo špecijalna trgovina z ribami JOSIP OGRINC, LJUBLJANA Gradišče 7 Tel. 25-84 Kllflli VbUlVSktJlO 'ati - . najScUdmjk KUšARNAfTDEU MU B LJAMAD ALMAIIN0VA13 Razlik«. »Poročena uli samska?* vpraša sodnik tožcnko. Toženka zastoka. «Samska!» narekuje sodnik zapisnikarju. »Poročen ali samski?* vpraša sodnik tožitelju. Tožitelj zastoka. »Poročen!* narekuje sodnik. Illlllllllllllllllllllllllllllltlllllllll Da bo mogla ustreči vsem zahtevam svojih odjemnikov, je UVERTA KONFEKCIJSKA TVORNICA, DRUŽBA Z O. 7. V LJUBLJANI modernizirala tovarniške naprave in povečala svoj obrat v na novo preurejenem poslopju na Tyrševi cesti št. 67 nasproti mitnice. Številka telefona 28-07 iiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimi Koledarji vseh vrst žepni vezani v platno ali usnje, krasna izdelava, namizni v raznih oblikah in kvalitetah, stenski v bogati izbiri z raznimi slikami in z izboklim tiskom, tedenski koledarski bloki v vseh velikostih, dnevni koledarski bloki za pisarne v vseh velikostih se izdelujejo v LITOGRAFIJI (poleg dramskega gledališča) Dober učinek. »No, ali ste spali ob odprtem oknu, kakor sem vam svetoval?* »Sem, gospod doktor.* »Pa ste se iznebili nahoda?* »Ne, samo svoje najboljše obleke, denarnice in zlate ure.* Kaj si le mislila, da si sc dala poljubiti od tistega Američana? — Kaj sein hotela! Nisem ga mogla odbiti. — Zakaj ne? — Ker ne znam angleško. * — Slišal sem, da ste imeli protivnika gentlemana, ki je streljal v zrak. — Kakšen gentleinan? On je moral streljati v zrak, ker sem jaz zbežal na drevo. * — Oprostite, gospod učitelj, hotel sem vas vprašati, kako napreduje moj sinko v šoli. — Otrok je dober, ampak zlaže se rad. — To se mi pa čudno zdi, zakaj moja žena vpričo njega tega nikoli ne stori — jaz pa sem le redkokdaj doma. * — Gospoda, meni je potreben samo en pogled na tega leva, pa je ukročen. — Prosim vas, pridite k meni na kosilo, pa poglejte v mojo taščo. * /ena (z okna): «Kaj sc pa motoviliš tako dolgo že prod vrati, Celestin? Gotovo si pozabil vzeti s seboj ključ. Počakaj, da ti ga vržem skozi okno!* Mož: »Ključa ne potrebujem, bolje je, 6e mi vržeš luknjo od ključavnice.* * — Zdravnik mi je priporočal, naj se ne jezim. Kaj se ne bom jezil, ko mi je prepovedal pijačo. >Y i — Zadnjič te opominjam, da mi v treh dneh vrneš, kar si mi dolžan. — Oj, hvala Bogu, da je to zadnjič, zdaj bom vsaj imel mir pred teboj. * postajajo pozorne! Oba Eli da Special Shampoona, Kam ilo flor za plave lase in Brunetaflor za kostanjeve lase, zdaj v novi sestavini brez alkalija! Brez vsakega poznejšega izpiranja postanejo lasje lepo bleščeči in meh« ki, se dajo lepo česati in ohranijo dalje časa kodre! S pomočjo znanstvenih dognanj se je posrečilo odpraviti kvarne učinke alkalija in s tem njih kvarne posledice za lase. Drobnogled nudi dokaz: 'V Zenske Tu ekstremen primer, kako dejstvuje al-kali na lase (80 krat povečano). Alkali napne lase, načne njih luskinasto rože-nico, jo naredi hrapavo in jo rad poškoduje. Zato postane alkali sčasoma škodljiv in je dostikrat vzrok, da postanejo lasje krhki in da se dajo težko česati. foKisiaižH Ta las (80 krat povečan) je opran z Elida Special Snampoonom. Zato je gladek in enoličen. S tem Shampoonom je preprečeno da se lasje napno in da postanejo hrapavi, preprečena je tudi tvoritev apnenega mila na laseh, ki jih napravi krhke in jim jemlje lesk. 7ato je tudi vsako poznejše izpiranje s kakim posebnim sredstvom nepotrebno. ELIDA SPECIAL SHAMPOO BRUNETAFLOR Otrok (ki se z mnmo v morju kopn, zagleda v daljavi parnik): — Mamica, ali se je prišla tudi lokomotiva v morje kopat? * Vestna strežnica. »Gospod Bunkež, hitro se zbudite. Ura je deset, iu Vi morate ob tem času vzeti uspavalni prašek.* * — Zakaj, praviš, moraš biti hvaležen gospodični Julki? — Ker me je odklonila, ko sem jo bil zasnubil. ZA POMLAD 1935 naša posebna ponudba dosedanjim in bodočim odjemalkam in odjemalcem. Damsko volneno za oblekice .... od Din 23'— naprej Damsko športno za plašče.od Din 48'— naprej Georgette voile 130 cm v vseh barvah od Din 68'— naprej Novosti za damska in moška oblačila ter manufakturo sploh dobro in poceni priporoča znana tvrdka NOVAK / KONGRESNI TRG 15 LJUBLJANA / PRI NUNSKI CERKVI Škotska. Na škotskem so roparji razbili izložbeno okno pri nekem draguljarju in ukradli za 10.000 funtov nakita. K sreči pa so jili lahko prijeli, ko so se vrnili po opeko, s katero so bili razbili steklo v izložbi. Lasje. «Mainicu,» vpraša mali Srečko, »kako da ima oče tako malo las?* te sezije je damski TRENCHCOAT HVAR OBLEKE Mirno spanje je dokaz zdravja. Mamica, skrbite za pravilno prehrano svojih ljubljenčkov. Izborna in zdrava hrana za otroke in odrasle je Dr Pirčeva_________________________________ SLAD NA KAVA DR. PIRČEVA sladna kava je odličen domač izdelek, ki ga dobite za majhen denar pri vsakem trgovcu. Če hočete pobijati brezposelnost, zavračajte tuje blago in zahtevajte vedno le dr. Pirčevo sladno kavo. ■* Kar je dobro za občutljivo svilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo ------- perilov gospodi- njstvu in družini. RADION SCHICHTOV ere sam! Tudi mamina svilena bluza - - Le zelo redkokdaj obleče mama svojo svileno bluzo. Ta bluza je namreč zelo občutljiva, pa jo je treba varovati. To se vidi iz tega, kako previdno jo mama pere.Ona pere zdaj bluzo — kakor tudi ostalo perilo — s Schichtovim Rad ionom. Bluzo nekolikokrat pretiska v mrzli raztopini Schichto-vega Radiona in že je zopet lepa in čista kakor prvi dan.