(jELJE, 17. APRILA 1980 - ŠTEVILKA 15 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
NE POZABITE: dopisniki in sodelavci! Danes popoldne se bomo srečali po
dolgem času. Upamo, da ste vsi dobili pismena vabila, ki smo vam jih poslali na
domove. Na svidenje!
Velenjčani gredo že tretjič v samoprispevek, Petrovčani pa ob svojem prazniku
ugotavljajo svetle in malo manj svetle trenutke, ki so jih prehodili doslej.
Vsekakor je vse to vzpodbudno, kajti kljub težavam ne moremo prezreti številne
delovne zmage občanov.
V Velenju so pripravili Jakiju monografijo in razstavo ob njegovi 50-letnici.
Drago Medved
te/iAMu $m msT sodelovmmja
Od 10. do 13. aprila je bilo Celje prizorišče tekmovalnega dela 4. balkanskega filmskega
festivala. Na festivalu se je 20 kratkih igranih, dokumentarnih in risanih filmov iz šestih
balkanskih držav pomerilo za veliko nagrado »Semih Tugrul«. Tekmovanje je izzvenelo v
revijo najboljših dosežkov balkanskih kinematografij na področju kratkometražnega filma.
Filmom samim je uspelo prebiti jez nerazumevanja in ovire zaradi različnosti jezikov. S
svojimi kratkimi, a jasnimi in čistimi sporočili, so balkanski kratkometražni filmi zgradili
most sodelovanja in razumevanja, s tem pa je bil tudi v celoti dosežen cilj tega festivala. Na
sliki: sprejem, ki ga je pripravil podpredsednik Sob Celje Tone Jelenko za člane turške
delegacije. Foto: Tone Tavčar
OBČINA VELENJE
2E TRETJIČ ZAVESTNO
Utrditev srednjeročnih načrtov v KS
v vseh petindvajsetih kra-
jevnih skupnostih občine
Velenje se bodo 20 aprila od-
ločah o uvedbi 3. samopri-
spevka občanov. Gre za po-
membno družbeno akcijo, s
katero želijo delovni ljudje
in občani v krajevnih skup-
nostih občine Velenje tudi v
bodoče obdržati enak tempo
izgradnje objektov družbe-
nega standarda. Zavestna
odločitev občanov, da s pri-
spevkom iz svojih osebnih
dohodkov podprejo izgrad-
njo manjkajočih in prepo-
trebnih objektov otroškega
varstva, izobraževanja, var-
stva ostarelih, mnogih ob-
jektov komunalnega stan-
darda v KS in celo novega
PTT centra v Velenju je do-
kaz, da je tudi v zaostrenih
pogojih družbenoekonom-
ske stabilizacije z veliko me-
ro pripravljenosti in sa-
moodpovedovanja mogoče
nadaljevati z razvojem tudi
na tistih področjih, kjer
združeno delo s svojim do-
hodkom ne more slediti real-
nim potrebam.
čeprav sodi občina Velenje
med najrazvitejše slovenske
občine, lahko smelo zapiše-
mo trditev, da se tudi v tej
občini srečujejo s problemi
precejšnjega zaostajanja po-
sameznih področij za resnič-
nimi potrebami delovnih lju-
di in občanov. Med ta po-
dročja nedvomno sodijo
PTT storitve, saj je Velenje
po številu priključkov na
1000 prebivalcev na repu slo-
venskih občin. Visoka stop-
nja zaposlovanja v gospodar-
stvu, kjer pa je dohodka ve-
dno manj, narekuje pospeše-
no izgradnjo objektov otro-
škega varstva in izobraževa-
nja. Podobno pa je tudi na
komunalnem področju.
Za opredeljevanje torej
ostane dilema - ali pristati
na stagnacijo ali pa se spo-
prijeti s težavami in jih pre-
magovati s samoprispev-
kom. Ljudje so izbrali to,
drugo. K temu so pripomogli
uspehi prvega in drugega
»referenduma«. Prevladalo
je mnenje, da je tretji samo-
prispevek nujnost. Geslo ak-
cije »gradili smo, gradimo,
graditi moramo«, že samo po
sebi izpričuje visoko stopnjo
odločnosti delovnih ljudi in
občanov občine Velenje, da
ne želijo zgubiti bitke s ča-
som in pristati v samozado-
voljstvu.
Pa tudi sicer je odločitev,
da se bodo sredstva tretjega
samoprispevka občanov
združevala za dva programa,
za »A« program, ki zajema
izgradnjo objektov skupne-
ga pomena v občini in za »B«
program, ki zajema pred-
nostne naloge KS, zelo pri-
vlačna. V tako zastavljenem
■>referendumskem« progra-
mu je svoje interese našla
vsaka od 25 krajevnih skup-
nosti in prav to v veliki meri
zagotavlja uspeh akcije.
TONE ŠELIGO
PREKORAČITEV OD
m »TEMNE« SKUPINE
Vžalslfi občini močno prelcoračiii maso za OD
Februarja je bilo v žalski
občJni kar 44 primerov, ko
so presegli maso osebnih
dohodkov na ravni novem-
bra 1979. Uporabniki druž-
benih sredstev, ki so kršili
določilo resolucije, so mo-
rali oddelku za gospodar-
stvo in finance sporočiti ra-
tloge, zaradi katerih so pre-
segli novembrsko maso
osebnih dohodkov. Štirje
^ga niso storili (Juteks Ža-
lec TOZD Juta, Kmetijstvo
Žalec, Obrtno združenje in
Počitniška skupnost).
Kršitelje bi lahko razpore-
"Uli v tri skupine: tiste, kjer
So maso osebmh dohodkov
Prekoračili zaradi večjega
Števila nadur, tiste, za katere
^) treba podrobneje izdelati
^alizo o prekoračitvi mase
po posameznih kategori-
iah m na tiste, ki so ne glede
^ določilo povišali osebne
dohodke. Po mnenju načel-
•^ka oddelka za gospodar-
^vo pri žalskih občinski
^l^upščini Jožeta Cerovška,
^elja dejanje prve skupine
sprejeti kot utemeljeno in jih
treba obravnavati kot kr-
šitelje. Najbolj problematič-
so seveda kršitelji »tretje
lupine«. Ti bodo morali de-
^tvena razmerja takoj uskla-
diti s sprejeto ekonomsko
l^litiko, da pri periodičnih
^Wačunih ne bodo presegali
'^govorjenih okvirjev.
Ob tem velja poudariti, da
je za spremljanje rcizporeja-
nja dohodka za osebne do-
hodke ter gibanje izplačanih
sredstev skupne porabe v te-
meljnih organizacijah in de-
lovnih skupnostih občine,
zadolžen izvršni svet, ki mo-
ra neposredno sodelovati tu-
di z občinskim svetom Zveze
sindikatov. Po podatkih
službe družbenega knjigo-
vodstva pa je dovoljene zne-
ske čistih osebnih dohodkov
iz meseca novembra prese-
glo kar 50 uporabnikov druž-
benih sredstev, ki zaposluje-
jo 46,1% vseh zaposlenih.
Kar 22 je TOZD in delovnih
skupnosti, ki so osebne do-
hodke povečale za več kot 10
odstotkov. V žalski občini so
tako do sredine februcirja
vrednostno prekoračili no-
vembrska sredstva za 4,3 od-
stotke.
S tem se občina Žalec uvršča
na prvo mesto na celjskem
območju. V »tretji skupini«
so občinski odbor RK, Terra-
lit, MIK Prebold in občinska
gasilska zveza. Analizo o pre-
koračitvi mase osebnih do-
hodkov po posameznih kate-
gorijah pa bo treba čim prej
opraviti v KIL TOZD Grafit
in DSSS, DO HMEZAD Go-
stinstvo turizem, Komunal-
nem podjetju, Aeru Celje
TOZD Kemija Šempeter,
Hmezadu Export Import,
DO Hmezad Kmetijstvo Ža-
lec, Sipu Šempeter (v strojni
industriji in DSSS), za volje-
ne funkcionarje pri sodniku
za prekrške ter OK ZSMS.
JANEZ VEDENIK
USPEL
REFERENDUM
VTOPRU
Pred dnevi so se delavci
Topra Celje z referendumom
odločali o reorganizaciji ne-
katerih temeljnih organiza-
cij združenega dela. Tako o
reorganizaciji tozda Trženje
in tozda Konfekcija Celje.
Ugotovili so namreč, da je
tozd Trženje preveč odmak-
njen od proizvodnih tozdov
in da zato ne more oprav-
ljati funkcij, zaradi katerih
je bil ustanovljen. Tako so
na referendumu delavci iz-
glasovali ukinitev tozda Tr-
ženje in pa razdelitev dose-
danjega tozda Konfekcija
Celje v dve temeljni organi-
zaciji športne in lahke kon-
fekcije. Izidi glasovanja pa
so bili naslednji: v tozdu Ke-
mična čistilnica je 89% de-
lavcev glasovalo za reorga-
nizacijo, v Modnem salonu
91%, v Trženju 71%, v Kon-
fekciji Celje 72%, v Konfek-
ciji Šmarje 82%, v Modi v
Šentjurju 97%, v mislinj-
skem tozdu 88% in v Elegan-
tu 75%. Najslabše rezultate
glasovanja so zabeležili v te-
meljni organizaciji v Šošta-
nju, kjer se je le 52% delav-
cev izreklo za reorganizacijo
Topra. Predvidevajo, da je
bil v Šoštanju izid glasova-
nja slabši zaradi želje delav-
cev, da bi se poslej priključi-
li kot temeljna organizacija
Elkroja iz Mozirja.
DS
višja poštnina
Po sklepu zveznega izvršnega sveta od 5. aprila naprej
veljajo nove cene poštnine za pisma in dopisnice v jugoslo-
vanskem poštnem prometu. Tako je treba na pisemske po-
šiljke, težke do 20 gramov, nalepiti znamko za 2,50 din, na
pisma do 50 gramov za 3,50 din, na pisma, težja od 50
gramov (največja dovoljena teža je 2000 gramov), pa je treba
nalepiti za vsakih 50 gramov (ali del te teže) še po 0,50 din.
Enako velja za sodna pisma, pisma po upravnem postopku
in pisma sodnikov za prekrške, le da morajo biti ta pisma
poslana priporočeno. Na dopisnice in razglednice normalne
velikosti je po novem treba nalepiti znamko za 2 din.
CELJE - OČISTIMO OKOLJE
Giavna aitcija bo v soboto
Čeprav so akcije pri oči-
ščevanju okolja v Celju in
občini več cdi manj tradicio-
nalne, še posebej v dnevih
pred praznikom dela, prvim
majem, bo imela letošnja po-
sebno obeležje. Gre tudi za
delež delovnih ljudi in obča-
nov za Hortikulturo 80.
Tokratna bo posegla na tri
področja:
- na vse površine v občini,
tudi na dvorišča in v delovne
prostore,
- na urejevanje zelenic,
nasadov, jcirkov, potokov in
vrtov,
- na zbiranje vseh vrst od-
padkov, ki jih naša industri-
ja več kot potrebuje.
V tem, ko bo akcija v kra-
jevnih skupnostih v soboto,
19. t. m., med sedmo in dva-
najsto uro, bo v petek, 18.,
oziroma v soboto, 19. T. m.,
glede na značaj dela, v orga-
nizacijah združenega dela.
V šolah in vrtcih pa naj bi
to očiščevalno delo opraviU
med tednom!
Akcija bo uspela le tedaj,
če bodo v njej sodelovali vsi
delovni ljudje in občani,
mladi, organizirani v krajev-
nih skupnostih, člani dru-
štev in družbenih organiza-
cij... tudi pripadniki JLA.
Urejeno in čisto okolje je na-
loga vseh ljudi, zato v tej po-
budi ne more biti spremlje-
valcev.
Priprave za to veliko pro-
stovoljno delo, ki naj pokaže
tudi človekov odnos do ure-
jenega okolja, do okolja, v
katerem živi in dela, so te dni
več kot živahne. Vse je na
nogah: v krajevnih skupno-
stih, hišnih svetih, v delov-
nih organizacijah, šolah, kjer
delujejo tudi posebni štabi
za izvedbo pomembne nalo-
ge. Povsod tod sprejemajo
posebne delovne načrte. Po-
sebno odgovornost so prev-
zele tudi komunalne in dru-
ge delovne organizacije, ki
bodo zagotovile zlasti prevoz
zbranih odpadkov na dolo-
čena mesta.
Gre torej zares, za urejeno
okolje za nas, ljudi, in za
praznike, ki se nam bližajo.
Predvsem pa gre za ljudi, ki
hočemo živeti in delati v či-
stem in urejenem okolju, ne
samo danes, marveč tudi ju-
tri in vse dni.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 17. april
PREDSEDNIKI IN
SEKRETARJI
Po dosedanjih kadrovskih
postopkih in usklajevanju na
MS ZKS in CK ZKS bodo
kandidirali za funkcije pred-
sednikov in sekretarjev v po-
sameznih občinskih organi-
zacijah ZKS naslednji kandi-
dati: Žalec: Vera Orešnik -
predsednik, Franci Jelen-
sekretar Laško: Andrej Ma-
vri predsednik, Cveto Knez
- sekretar Velenje Šentjur:
Alojz Kikec - predsednik,
Janez Miklavči6 - sekretar
Šentjur: Bogdan Knez -
predsednik, Boris Križman-
čič - sekretar Šmarje: Ivan
Rebernjak - predsednik, Mi-
lan Pugelj - sekretar SI. Ko-
njice: Franjo Tič - predse-
dnik, Maks Brečko- sekretar
Mozirje: Jože Tlaker - pred-
sednik, Jože Rakun - sekre-
tar Celje: predlog za predse-
dnika še ni usklajen, Aleš lic
- sekretar.
DS
PROGRAMSKO VOLILNE KONFERENCE ZK
DOGOVOR KOMUNISTOV
Sklici konferenc bodo med 15. 4. in 10. S.
v vseh občinskih organi-
zacijah zveze komunistov na
širšem celjskem območju hi-
te s pripravami na program-
ske in volilne konference, ki
bodo predvidoma^otekale v
času med 15. aprilom in 10.
majem. Izjema je le šentjur-
ska organizacija, ki je svojo
programsko volilno konfere-
co že opravila.
Brez dvoma so program-
sko volilne konference izre-
dno pomembne, saj pred-
stavljajo kontinuiteto priza-
devanj ZKS za preobrazbo
občinskih organizacij. Hkra-
ti pa so prelomne tudi glede
povečane odgovornosti kon-
ference kot najvišjega poli-
tično izvršnega organa ob-
činske organizacije ZK pri
uresničevanju sprejetih sta-
lišč in sklepov, ter komiteja,
ki je kot izvršno politični or-
gan odgovoren konferenci za
izvajanje dogovorjenih skle-
pov.
Programsko volilne konfe-
rence občinskih organizacij
ZK bodo sestavljene iz štirih
sklopov vprašanj. Uvodoma
bodo na njih spregovorili o
delu občinske organizacije
zveze komunistov in njenih
organov v preteklem obdob-
ju ter ob tem tudi o organiza-
cijski in kadrovski rasti ob-
činske organizacije, o aktiv-
nosti komunistov v družbe-
nopolitičnih organizacijah, o
idejnopolitičnem usposab-
ljanju komunistov in drugih
vprašanjih. Dalje bo konfe-
renca ocenila družbenopoli-
tične in samoupravne druž-
benoekonomske razmere v
občinah. V ospredju razprav
na konferenci bi vsekakor
morala biti stabilizacija go-
spodarskih gibanj, delovanje
in utrjevanje političnega si-
stema, krepitev obrambnih
priprav in varnostne trdno-
sti, pa tudi idejnopolitično in
akcijsko usposabljanje zveze
komunistov. O vseh teh
vprašanjih pa bi morali dele-
gati razpravljati skozi rešeto
kritične presoje uresničeva-
nja dogovorjene politike ZK.
Kajti prav takšna razprava bi
morala biti iztočnica za pri-
hodnje delovanje komuni-
stov ter za oblikovanje skup-
nih akcijskih nalog v okviru
občinske organizacije ZK.
Na programsko volilnih
konferencah bodo delegati
opravili tudi volitve. Volili
bodo predsednika občinske
konference ZK (enoletni
mandat), sekretarja komiteja
občinske konference (dvo-
letni mandat), volili bodo še
ustrezno število članov ko-
miteja (dopolnilne volitve),
ustrezno število članov ob-
činske konference (dopolnil-
ne volitve) ter določeno šte-
vilo članov in predsednikov
komisij komiteja in konfe-
rence (dopolnilne volitve).
Tam, kjer imajo v statutih ta-
ko opredeljeno, bodo volili
tudi izvršne sekretarje za po-
samezna področja dela (prav
tako z dvoletnim manda-
tom), ki bodo člani konfe-
renc, lahko pa tudi člani ko-
miteja.
V času pred programsko
volilnimi _ konferencami ob-
činskih organizacij ZK bodo
tudi v osnovnih organizaci-
jah razpravljali o gradivih za
konferenco ter o možnih
kandidatih za najbolj odgo-
vorne funkcije v konferenci
in njenih organih. Osnovne
organizacije bodo s svojimi
delegati sodelovale tudi na
programsko volilnih konfe-
rencah, tako da bodo imele
neposredno možnost soobli-
kovati politiko občinske or-
ganizacije Z K, ter preko nje
tudi politiko in splošno
usmeritev ZKS in ZKJ.
DAMJANA STAMEJCIC
KONJIŠKO GOSPODARSTVO 1979
BOU UMRJENO!
Prenapeti plani niso doseženi
čeprav so v konjiški občini
lahko še kar zadovoljni z
doseženimi rezultati gospo-
darskega razvoja v lanskem
letu, pa vrsta načrtovanih
stopenj rasti za leto 1979 ni
dosežena. Tako se je za po-
lovico od načrtovane
zmanjšala stopnja fizičnega
obsega industrijske proiz-
vodnje, realni osebni do-
godki so porasli le za 1,1 od-
stotka, saj visoki življenj-
ski stroški še zdaleč niso
omogočali načrtovanega
porasta za 4 odstotke. Pa
kljub temu je občina S,lo-
venske Konjice s popreč-
nim mesečnim osebnim do-
hodkom 6793 dinarjev v re-
fiji, takoj za Celjem 6995 in
alcem 6815 dinarjev, pri
čemer vsi skupaj ne dosega-
mo slovenskega poprečja,
ki znaša za lansko leto 7393
dinarjev.
Izredno značilno za konji-
ško občino je še dejstvo, da
je po rasti investicijskih vla-
ganj na vrhu med vsemi ob-
činami v regiji z lanskolet-
nim indeksom 161 in tudi si-
cer je konjiška občina v zad-
njem obdobju dosegla naj-
višjo stopnjo rentabilnosti.
Mogoče je malo manj ugo-
den podatek o stopnji zapo-
slenosti, ki je kljub temu, da
se giblje v resolucijskih me-
jah, med vsemi občinami v
regiji najvišji in znaša 4,5 za
gospodarstvo.
Za aktualni gospodarski
trenutek tekoče ekonomske
politike je nedvomno bistve-
nega pomena tudi podatek,
da Konjičani dosegajo pozi-
tivno zunanjo trgovinsko bi-
lanco, saj znaša pri njih ra-
zmerje med izvozom in uvo-
zom 71,4 proti 28,6 v korist
izvoza; le-tega pa je dobre
tričetrt v razvite zahodne dr-
žave. Svoje lanske planske
izvozne obveznosti so prese-
gli v Cometu, Uniorju, Ko-
stroju in Lipu, niso pa ga do-
segli v IMP in Konusu.
Vsekakor je treba pouda-
riti, da se za obdobje
1976-1979 v konjiški občini
uresničujejo cilji in naloge
družbenoekonomskega ra-
zvoja tako glede rasti druž-
benega porizvoda, indu-
strijske proizvodnje in izvo-
za; na področju naložb pa so
Konjičani že dosegli 85 od-
stotkov vseh predvidenih
za vse srednjeročno obdob-
je 1976-1980. Imajo dobro
»zalogo« gospodarskih do-
sežkov tudi za hujše čase,
pravočasne in pametne na-
ložbe pa bodo tudi dajale
dobre plodove!
MITJA UMNIK
KOMUNISTI O
GOSPODARJENJU
Jutri, 18. aprila, se bodo v Ce-
lju sestali člani medobčinskega
sveta ZKS. Na seji, ki se bo pri-
čela ob 11. uri v Narodnem do-
mu v Celju, bodo oblikovali po-
litično oceno gospodarskih gi-
banj in stabilizacijskih naporov
v letu 1979 in opredelili nadalj-
nje naloge komunistov na tem
področju.
Podatki, ki jih bomo podrob-
neje razgrnili v naslednji števil-
ki tednika kažejo, da je celjsko
območje doseglo v lanskem letu
dokaj dobre gospodarske rezul-
tate in da je po rasti nad repu-
bliškim poprečjem. Ob tem pa
se v ospredje postavlja več zna-
čilnosti. Med njimi velja omeni-
ti, da je v zadnjem obdobju do-
segla največjo gospodarsko rast
občina Laško, dobro gospodar-
sko rast dosegajo še v Šmarju in
Celju, zaostajata pa občine Ve-
lenje, 2alec in Mozirje. Relativ-
no največjo akumulacijo glede
na dohodek pa dosegajo občine
Slovenske Konjice, Šentjur, Ce-
lje in Laško, precej pa zaostaja
občina Velenje, kjer znaša delež
akumulacije v dohodku le 6,5%.
Tudi v preteklem letu so neka-
tere gospodarske organizacije
na območju poslovale z izgubo,
zelo veliko temeljnih organiza-
cij pa je takih, ki poslujejo na
meji rentabilnosti. O vseh teh
vprašanjih bodo spregovorili
na petkovi seji člani medobčin-
skega sveta ZKS.
DS
»le čevlje sodi maj
kopitar«
Izposojen verz iz Prešernove zbadljivke je uporaben
tudi za razmišljanje o vprašanju, ki nima nič skupnega
s slovstvom. Gre namreč za en sam vidik načrtovanja
srednjeročnega razvoja krajevnih skupnosti - za stro.
kovno plat takega načrtovanja.
Uskladitveni napori, ki gotovo ne bodo »iz mode« po
letu 1980 zavezujejo, da morajo biti razvojni načrti
krajevnih skupnosti tudi podvrženi realnosti, da ne
smejo biti le spisek želja in vseh mogočih potreb, da se
je treba pod odejo stegniti toliko, kolikor je odeja
dolga.
Toda ravno tu se začnejo za večino krajevnih skup.
nosti težave. Potrebe nedvomno v krajevnih skupno,
stih dobro poznajo. Z demokratičnim dogovarjanjem
bodo krajani znali razvrstiti te potrebe po pred-
nostnem vrstnem redu. Nekoliko težje, toda z malo
truda se bodo dokopali tudi do podatkov o pričakova-
nih sredstvih, s kakršnimi lahko računajo v nasled-
njem srednjeročnem obdobju. Mnogo huje, in skoraj
povsod pa bo nepremostljiva težava pri ovrednotenju
posameznih postavk, ki jih bodo uvrstili v srednje-
ročni načrt. Največ je takšnih krajevnih skupnosti,
kjer nimajo niti enega človeka, ki bi znal izračunati,
koliko denarja jim bo za izvedbo posameznih akcij
potrebno, pa naj gre za modernizacijo cest, za gradnjo
raznih drugih objektov družbenega standarda, za ra-
zvoj raznih dejavnosti itd. Kako naj v krajevni skupno-
sti izračunajo vrednost razširitve nekega mostu v letu
1983? Vedo le to, da ga je treba razširiti za dva metra,
da mora razširitev biti usklajena s predpisi o nosilnosti
itd. Kohko bo to stalo, je samo ugibanje in pisanje
. hišnih številk.
Seveda razmere okoli tega niso na našem območju
encike. V Celju imajo na primer svet krajevnih skupno-
sti, za to področje v občinskem Izvršnem svetu profe-
sionalnega člana, imajo občinsko komunalno skup-
nost z zavidljivim številom strokovnjakov in imajo
komunalno podjetje z več strokovno usmerjenimi
TOZD, vrh vsega pa še v vsaki od 25 krajevnih skupno-
sti poklicne tajnike krajevnih skupnosti. Pa vendar se
tudi v Celju ne veselijo, da bi šlo načrtovanje gladko
kot po maslu, kajti zaostajanje programov se prepleta z
novimi zahtevami in potrebami.
Načeloma bi večje krajevne skupnosti, zlasti tiste, ki
delujejo na sedežih občin, morale biti manj v skrbeh,
ker tu se vendar najdejo ljudje, ki bi znali opraviti
takšno ocenitev. Toda tudi to ni res.
Všmarski občini napreduje načrtovanje enako težko
v velikih in v najmanjših krajevnih skupnostih. Kako
tudi ne, če imajo v občinski upravi nemesto petih
sistemiziranih delovnih mest v skupini za planiranje
samo dve zasedeni. V občini Laško, kjer imajo dve
komunalni skupnosti, obe skupaj ne premoreta stro-
kovnjaka, ki bi bil kos taki nalogi. Vse skupaj je neke
vrste krpanje in improviziranje.
Morda je res, kot so nedavno ugotovih v analizi, da
so krajevne skupnosti glede načrtovanja za srednje-
ročno obdobje 1981/1985 pred delovnimi organizaci-
jami. Že mogoče?! Toda človek se ne more otresti
suma, da so to ponovno več ali manj spiski želja in
izkazanih potreb, na pa tudi kolikor je mogoče realni
in ovrednoteni načrti. Veliko so naredih tam, kjer so te
potrebe razvrstih po pomembnosti in prednosti, da
bodo ob koncu srednjeročnega obdobja ostale pač ti-
ste namj pomembne postavke neuresničene. Toda po-
htično je to vseeno slabo, kajti na vsako, tudi na po-
slednjo postavko v načrtu, se oklepa določeno število
krajanov, ki bodo na koncu razočarani.
JURE KRAŠOVEC
OBRAZI
milko
vahčič
Končal je Učiteljišče v
Celju in pričel s prosvet-
nim delom. Najprej v
krški občini, kjer je rojen,
od leta 1961 dalje pa v la-
ški. V prvih letih službo-
vanja je deloval pred-
vsem na kulturnem po-
dročju, ko pa je leta 1957
stopil v vrste Zveze ko-
munistov, se je ves predal
družbenopolitičnemu de-
lu. Za sabo ima kar 20 let
vodstva osnovne organi-
zacije ZK. Od leta 1969 je
ravnatelj osnovne šole
Primoža Trubarja v Rim-
skih toplicah, poleg tega
zahtevnega in odgovorne-
ga dela pa opravlja še
vrsto pomembnih funk-
cij: je predsednik krajev-
ne konference SZDL
Rimske toplice, predse-
dnik sveta za mednaro-
dne odnose s tujino v ob-
čini, predsednik Zveze
kulturnih organizacij ob-
čine Laško, predsednik
odbora za kulturo pri kra-
jevni konferenci SZDL
ter predsednik odbora za
obnovo in izgradnjo
Aškerčevine. Lani je za
plodno družbenopolitič-
no delo prejel pomembno
priznanje: srebrno znač-
ko OF. Kako vse to
zmore?
Če mora en človek
opravljati več odgovornih
funkcij, to pomeni, da se
nekateri ljudje premalo
vključujejo v družbeno-
politično delo. Preobilica
funkcij, ki jih mora
opravljati posameznik,
slabi politično in sploh
vsako delo. Jamstva za
celovitost in kvaliteto de-
la pri tem ne more biti.
»Ker vsaka od funkcij, ki
jih opravljam, terja celega
človeka, imam velikokrat
slabo vest, da dela nisem
dobro opravil. Obilica na-
log, ki jih sprejemam,
bremeni tudi mojo
ustvarjalnost,« razmišlja
Milko Vahčič.
Ko se ves poglablja v
svoje delo, ko hiti s se-
stanka na sestanek, se
mnogi, ki bi ga morali
razbremeniti, ukvarjajo s
svojimi konjički; v pro-
stem času delajo tisto, kar
so si sami izbrali. Milko
Vahčič nima časa za delo,
ki ga najbolj veseli in ki
bi ga najbolj zadovoljeva-
lo v njegovi želji po
ustvarjalnosti. Njegov ko-
njiček bi bil Aškerčevina.
Ves bi se rad posvetil ob-
novi velikega kulturno-
zgodovinskega projekta.
To delo pa zahteva ogro-
mno časa, študija, razmiš-
ljanja. Tako pa zaenkrat
razmišlja o tem, kdaj se
bodo odzvali tisti, ki bi ga
morah razbremeniti.
MARJELA AGREŽ
PRIPRAVE NA M DA
ZAVIHTEU BODO KRAMPE
Bolje izkoristiti dom v Šentvidu
Mladi v šentjurski občini
se že pripravljajo na prihod
brigadirjev, ki bodo prišli
mednje iz vseh koncev naše
domovine in s krampi ter lo-
patami utirali pot k hitrejše-
mu napredku teh krajev.
Poleg Zvezne mladinske
delovne akcije Kozjansko 80
se bodo na območju šentjur-
ske občine zvrstile še neka-
tere druge akcije lokalnega
značaja. Glavno delovišče
Zvezne akcije ostaja tudi le-
tos cesta Grobelce-Loka,
kjer bosta delali dve brigadi
iz naselja Šentvid pri Planini
in ena brigada iz naselja Bi-
strica ob Sotli. Novo delovi-
šče bo letos na cesti proti
Prevorju. Nekaj manjših de-
lovišč bo tudi po posamez-
nih krajevnih skupnostih,
kjer bodo brigade akcije
Kozjansko skupaj z mladino
in krajani izgrajevali vodo-
vode in nekatere druge ko-
munalne objekte. Vse bolj je
prisotna tudi ideja, da bi se
brigadirji posvetili tudi delu-
pri urejanju in obnovitvi bri-
gadirskega doma v Šentvi-
du. Le-ta naj bi namreč ne
služil samo brigadirjem v po-
letnih mesecih, saj bi lahko
bil bolje izkoriščen skozi ce-
lo leto. V prihodnje naj bi bil
to nekak izobraževalni cen-
ter za mlade. Izvrstno bi lah-
ko dom s svojim okoljem
služil učencem za šolo v na-
ravi in morda še nekaterim
drugim aktivnostim, saj to-
vrstnih prostorov in objek-
tov zmeraj primanjkuje.
Akcija Kozjansko, pa tudi
druge delovne akcije, se od-
likujejo tudi po številnih in-
teresnih dejavnostih, ki so
jim brigadirji vselej zelo na-
klonjeni. Kot vsa leta poprej,
se bodo tudi letos interesne
dejavnosti odvijale po naprej
predvidenem programu. Za
letos bodo brigadirjem po-
skušali priskrbeti potrebno
opremo za posamezne inte
resne dejavnosti zlasti za p"
dročje športne aktivnost'
Veliko pozornost bodo mla
di, kakor tudi domačini ^
krajev, kjer se bodo brigadir'
ji mudili, namenjali medse
bojnemu sodelovanju in sti-
kom z brigadami in brigadir-
ji. Akcija Kozjansko je znan*
po številnih udarniških dne^
pri katerih sodelujejo na
lovišču krajani in člani o*!
novnih organizacij ZSMS, ^
tak delovni dan zaključijo -
kulturnim in tovariškim st^
čanjem.
Evidentiranje za briga'^"
OK ZSMS Miloš ZidanšekJ«
tudi v polnem teku. Brig^'
dirji bodo odšli na deloviš^^
po domačih krajevnih skuP"
nostih in urejevali bodo bf'
gadirski dom v Sentvidi*
Razen tega pa bo brigaj*
odšla tudi na delovišče v Sf'
bijo, kjer se bo udeležila ^'
cije Kadinjača 80 v naseWj
Titove Užice.    M. PODJ*^*^
jt. 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
SLOVENSKE KONJICE
BREZ IZGUB V LETU 1979
/oNIna seja občinskega sveta ZSS
v Slovenskih Konjicah so
y preteklem letu dobro go-
spodarili, saj ni nobena te-
i^eljna organizacija poslo-
vala z izgubo. Pojavljajo se
peskladja med ustvarjenim
johodkom in osebnimi do-
Ijodki delavcev v nekaterih
temeljnih organizacijah.
jCasnijo s pripravo planov
0 obdobje 1981-1985. Spre-
jeti samoupravni akti še ni-
so zaživeli v praksi. Neu-
spešni so bili tudi zaradi
neaktivnosti posameznih
ilanov občinskega sveta,
tato so se na volilni seji 9.
tprila odločili za kadrovske
spremembe.
Temelje organiazcije zdru-
ženega dela v občini Sloven-
ske Konjice so v letu 1979
uspešno poslovale, saj ni
imela nobena izgube, rezul-
tati pa so bili v povprečju
boljši kot v letu 1978. Stop-
jija rentabilnosti je bila naj-
višja v celjski regiji. To so
dosegli kljub temu, da inve-
jticije v nekaterih TOZD še
jiso dale zadovoljivih rezul-
tatov in da delovni čas ni bil
dobro izkoriščen, zlasti zara-
di preveč bolniških izostan-
kov. Marsikje se je tudi bolj
povečevala poraba kot pri-
hodek. Izvoz in uvoz sta bila
v razmerju 75 : 25, vendar se
je zmanjšal izvoz v neuvršče-
ne in manj razvite države.
Kljub dobrim poslovnim
uspehom so se v preteklem
letu pojavila neskladja med
ustvarjenim dohodkom in
osebnimi dohodki delavcev.
Občinski svet je dosegel
številne uspehe pri prizade-
vanjih za doseganje boljših
gospodarskih rezultatov,
uresničevanju zakona o
združenem delu in nalogah
na področju ljudske obram-
be in družbene samozaščite.
Uspešno so tudi izvedli soli-
darnostno akcijo v zbiranju
sredstev za pomoč prizade-
tim od potresa v Črni Gori.
Manj uspešni so bih pri pri-
pravi planov za obdobje
1981-1985. Celo za leto 1980
še ni pripravilo planskih ele-
mentov kar trinajst temelj-
nih organizacij. Nagrajeva-
nje po doseženih rezultatih
se prepočasi uveljavlja, po-
polnoma na začetku je do-
hodkovno povezovanje, de-
legacije še ne delujejo tako,
kot bi morale, sprejeti samo-
upravru akti v TOZD ostaja-
jo na papirju... Vzrok za
neuspešnost na posameznih
področjih je tudi neaktiv-
nost posameznih članov ob-
činskega sveta, pa tudi posa-
meznih svetov in komisij.
Občinski svet in predsed-
stvo sta bila tudi preobsežna
in neelastična. Zato so se od-
ločili za kadrovske spre-
membe in dopolnili statutar-
ni sklep in poslovnik. Z nji-
ma so zmanjšali število čla-
nov sveta na 43 (prej 51) in
predsedstvo na 11 članov.
Izvolili so nove člane občin-
skega sveta, predsedstva in
nadzornega odbora. Odločili
so se, da bo predsednik še
naprej Jože Košir, podpred-
sednik Franc Jelenko in se-
kretar Miro Peško. Imeno-
veili SO tudi člane svetov, ko-
misij in odborov.
MBP
Pionirji in učitelji pobratenih osnovnih šol so v petek
obiskali tudi Kidričevo domačijo na Knežcu, kjer so z
zanimanjem prisluhnili pripovedi o življenju velikega re-
volucionarja in državnika Borisa Kidriča.
Foto: F. GABR
POBRATI Ml V ROGAŠKI
SRČNI STIKI
Srečanje sedmih šoi
»Dragi tovariš Tito! Osta-
jamo zvesti tvojim idejam o
bratstvu in enotnosti in ti iz
našega tretjega srečanja po-
bratenih šol pošiljamo
iskrene pozdrave z eno sa-
mo željo: da čimprej ozdra-
viš in se nasmejan kot ve-
dno vrneš med nas.«
Tako so zapisali v pozdrav-
nem pismu predsedniku re-
publike tovarišu Titu udele-
ženci srečanja pobratenih
osnovnih šol, ki so se zbrali v
petek in soboto v Rogaški
Slatini. Na srečanje so prišli
učenci in učitelji iz vseh kon-
cev Jugoslavije. Tako pred-
stavniki osnovne šole Gligor
Prličkov iz Ohrida, šole Ivo
Andrič iz Beograda, Petar
Petrovič Njegoš iz Kotora,
šole Nikola Tesla iz Reke,
Hasan Veletovac iz Višegra-
da, šole Nikola Tesla iz Za-
greba in šole Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine. Zbrali so
se, da bi še poglobili prija-
teljske vezi, da bi se še bolj
spoznali in se domenili za
prihodnje oblike sodelova-
nja. Eden od udeležencev
srečanja, učitelj iz Zagreba,
je dejal: »Srečni smo, da lah-
ko omogočimo takšno sreča-
nje mladim iz vseh republik
Jugoslavije. Mi gradimo
svet, svet prijateljstva, svet
brez meja. Prav takšna sre-
čanja, kot je naše, pa najbolj
zbližujejo mlade iz vse do-
movine.«
Čeprav so se učenci in uči-
telji iz pobratenih šol pripe-
ljali v Rogaško Slatino že v
četrtek zvečer, so bile prve
prireditve v okviru tretjega
srečanja pobratimov v pe-
tek. Dopoldne je bilo slove-
sno v osnovni šoli v Rogaški
slatini, kjer je bila slavnost-
na seja sveta šole. Slovesno-
sti se je udeležila tudi tovari-
šica Zdenka Kidrič s hčerka-
ma, česar so bili gostitelji in
gostje iz pobratenih šol še
posebej veseli. Tako so lah-
ko pozdravili ženo revolucio-
narja in državnika Borisa Ki-
driča, po katerem nosi šola v
Rogaški Slatini tudi svoje
ime. Prvi dan srečanja so v
zdravilišču pripravili tudi
svečano prireditev, na kateri
so se učenci pobratenih šol
pomerili v znanju o Rogaški
Slatini. Največji aplavz pa so
poželi člani folklornih sku-
pin iz vseh sedmih šol, ki so
ubrano odplesali Titovo
kolo.
Drugi dan srečanja so vsi
udeleženci izkoristili za
obisk Titovih krajev: Trebč,
Bistrice ob Sotli in Kumrov-
ca. V soboto popoldne pa so
se gostje odpeljali domov z
obljubo, da se bodo prihod-
nje leto srečali na šoli Hasa-
na Veletovca v Višegradu. In
z željo, da bi se v njihovo
družino pobratenih vključili
tudi dve šoli iz naših avtono-
mnih pokrajin.
DAMJANA STAMEJCIC
CELJE - POD
GRADOM: SEMINAR
ZA DELEGATE
Samo z znanjem se lahko
delegati vključijo v neposre-
dno odločanje. To pravilo je
vodilo konferenco krajevne
organizacije SZDL Pod gra-
dom v Celju, da je skupaj z
Delavsko univerzo pripravi-
la tridnevni seminar za dele-
gate v krajevni skupnosti. In
ne samo to, odločili so se tu-
di, da bodo takšni seminarji
poslej stalna oblika usposab-
ljanja delegatov.
Na seminarju so se udele-
ženci seznanili z delovanjem
delegatskega sistema v obči-
ni, s težiščem na samouprav-
nih odnosih med krajevno
skupnostjo in občino, zatem
z razvojem samoupravnih
socialističnih odnosov, s pre-
obrazbo šolstva in svobodno
menjavo dela, z aktualnimi
vprašanji celjskega gospo-
darstva, z informiranjem in
komuniciranjem itd.
Seminar je uspel ne samo
zaradi prizadevnih predava-
teljev, marveč tudi po udelž-
bi, saj se ga je od 35 predvi-
denih udeležilo od 32 do 34
delegatov.
PETER PREGRAD
MOZIRJE:
KONFERENCA SZDL
Jutri, v petek, 18. t. m., bo
redna seja občinske konfe-
rence SZDL Mozirje. Ocenili
bodo programske zasnove
usmerjenega izobraževanja,
pregledali delo organov kon-
ference v minulem obdobju,
potrdili programsko usmeri-
tev za letos ter izvolili nove-
ga sekretarja Občinske kon-
ference.
VOLILNE SEJE
SINDIKATOV
Do 24. aprila bodo v vseh
občinah celjskega območja
opravih volilne seje občin-
skih svetov zveze sindika-
tov. V Šentjurju, Konjicah in
Žalcu so sklice volilnih sej že
opravili, včeraj pa so se na
volilnih sejah zbrali sindikal-
ni aktivisti kcir v treh obči-
nah: v Mozirju, v Šmarju in
Laškem. Na volilnih sejah so
ocenili delo v preteklem ob-
dobju ter se dogovorili o ne-
katerih najbolj aktualnih na-
logah za bodoče. Izvolili pa
so tudi člane občinskih sve-
tov in njihovih organov.
V Celju bo volilna seja ob-
činskega sveta ZSS v pone-
deljek, 21. aprila, v Velenju
pa v sredo, 23. aprila.
DS
NA ŠMARSKI SKUPŠČINI
GRMNVA CENEJE
Tudi to Je stabiHzaGiJa!
Tudi na šmarski oBčinski
skupščini bodo v bodoče pri-
spevali svqj delež k celotnim
prizadevanjem za ustalitev
gospodarstva. To bodo stori-
li z bolj smotrnim izdaja-
njem skupščinskih gradiv.
V preteklosti so namreč
celotno gradivo, ki je bilo
včasih kar zajetno, pošiljah
vsem delegatom. Tako se je
nemalokrat dogajalo, da so
se kupi gradiv kopičili na za-
prašenih policah ali pa ležali
v zaklenjenih predalih, ne da
bi jih kdorkoU prebral. Zara-
di tega so številni delegati
opozcirjali na negospodar-
nost in neučinkovitost take-
ga početja, saj veliko število
popisanih papirjev ru rodilo
željenega uspeha.
Na podlagi sklepa zadnje
skupščine so se v Smeirju za-
to odločili, da bodo poslej
pošiljali vsem delegatom le
kratke izvlečke o predlogih
in problemih, ki jih bo
obravnavala skupščina. V
njih bodo opisah nekatere
bistvene značilnosti posa-
meznega odloka, poročila ali
ocene, predvsem z vidika ci-
ljev in učinkov sprememb.
Tako bodo delegate v gro-
bem informirali o vsebini
skupščinskega zasedanja, le
nekatere najbolj ključne do-
kumente bodo pošiljali vsem
delegatom. Tako bodo ob
vsakem zasedanju skupšči-
ne za nekaj sto kilogramov
skrčili porabo dragocenega
papirja. Seveda pa to ni
osnovni namen varčevanja.
Namen bo dosežen, če bodo
delegati kljub temu dovolj
dobro informirani, da bodo
lahko kvahficirano odločali
v skupščinskih zborih. Zato-
rej čaka največja naloga prav
predlagatelje gradiv, to je
izvršni svet, interesne skup-
nosti in druge strokovne
službe, ki bodo morale pri-
pravljati jasne, konkretne in
razurnljive povzetke gradiv,
ki jih bodo prejemali dele-
gati.
V Šmarju se zavedajo, da
bodo ob težnji po »cenejših«
gradivih nastale tudi težave.
Vendar pa se ob tem tudi za-
vedajo, da bi lahko s skupni-
mi močmi vendarle dosegli
zastavljen cilj: krajše in ce-
nejše gradivo, ki pa ne bo šlo
na rovaš uveljavljanju demo-
kratičnih načel naše družbe
in celotnemu razvoju dele-
gatskega sistema.
DAMJANA STAMEJCIC
ŠTAFETA
MLADOSTI: SPLET
LEPIH ŽEUA
27. april. Dan osvobo-
dilne fronte, bo letos za
Celjane še bolj slavno-
sten, saj bo prav tega dne
na naše območje prispela
zvezna štafeta mladosti.
Splet dobrih želja in lepih
misli se tudi letos s Tito-
vo štafeto vije po naši do-
movini. Mladi, ki s štafet-
no palico nosijo čestitke
in želje za čimprejšnjo oz-
dravitev našem dragemu
predsedniku, bodo do 25.
maja pretekli več tisoč ki-
lometrov dolgo pot, pose-
jano s pomladanskim
cvetjem. Kamorkoli pri-
nesejo mladi zvezno šta-
fetno pahco, povsod jih
toplo in prisrčno sprej-
mejo delovni ljudje in
krajani. Iz vsakega srca
posebej se vije na pot mi-
sel na predsednika Tita in
na njegovo herojsko pre-
hojeno pot.
Trasa zvezne štafete
mladosti bo na našem ob-
močju speljana po obron-
kih krajevnih skupnosti
in občine Celje.
Pričakali pa jo bomo v
Storah ob 8,30. Preko Li-
pe in mimo Železarne bo
štafeta mladosti krenila
na Teharje, Bukovžlak,
po Mariborski cesti v Tr-
novlje, Ljubečno, Skofjo
vas, Arclin, Vojnik,
Šmartno V Rožni dolini,
na Lopato, Ostrožno, La-
vo, Medlog do Joštovega
mlina. Za kratek čas se bo
štafeta zadrževala v Mest-
nem parku, kjer ji mladi
pripravljajo lep sprejem.
Iz osrednje proslave v
Mestnem parku bo nato
zvezna štafeta mladosti,
ki jo bodo na pot pospre-
mile še prisrčne misli in
želje Celjanov, krenila
Proti laški občini.
M. PODJED
___^
WDI ŠEPIČ V CELJU
v torek dopoldne je Celje, skupaj z nekaterimi sode-
«vci, obiskal podpredsednik Gospodarske zbornice Jugo-
'Uvije Rudi Šepič.
I*rvi razgovor je imel s predsednikom izvršnega sveta
'^Ijske občinske skupščine Venčeslavom Zalezino in dru-
[iini člani izvršnega sveta, zatem pa je obiskal Zlatarno in
''ibelo. V kolektivih je beseda tekla zlasti o izpolnjevanju
j*oizvodnih načrtov in seveda o vseh vprašanjih, ki se pri
*m pojavljajo, tako tudi o zagotavljanju reprodukcijskih
'^terialov, o razvojnih možnostih in podobno.
MB
VELENJE IN VLAK BIE
TOPLA DLAN
Tudi Grašiia gora
Tudi v velenjski občini se
tako kot drugje po Sloveniji
temeljito pripravljajo na
sprejem letošnjega vlaka
»Bratstva in enotnosti«, ki
bo pripeljal nekdanje gosti-
telje k slovenskim medvoj-
nim izgnancem, zdaj njiho-
vim dobrim prijateljem.
Koordinacijski odbor za
sprejem vlaka pri predsed-
stvu Občinske konference
SZDL Velenje je že izdelal
podroben program bivanja
gostov iz različnih srbskih
občin ter delegacije iz pobra-
tene občine Vrnjačka banja
med 5. in 8. junijem.
Delegacija občinskih druž-
benopolitičnih organizacij
bo z okrašenim avtobusom
in harmonikarjem pričakala
svojo skupino v Celju na že-
lezniški postaji. Pričakujejo
okoli 35 gostov, ki bodo vsi
med bivanjem v Sloveniji
stanovali pri svojih gostite-
ljih. V četrtek popoldne ob
17. uri bo nato sprejem na
Titovem trgu v Velenju s
kulturnim programom. V
petek dopoldne bo srečanje
gostov in gostiteljev, popol-
dne pa se bodo vsi odpeljali
na ogled spominskega parka
na Graško goro. Zvečer
predvidevajo v Domu kultu-
re kulturni večer z ogledom
nekaterih filmov o Velenju.
V soboto se bodo odpeljali
na skupno srečanje v Logar-
sko dolino, kjer bodo Velenj-
čani za skupni kulturni pro-
gram prispevali tri skupine -
folklorno, tamburaško in hu-
moristično. V nedeljo bodo
gostje in gostitelji do odhoda
vlaka skupaj v zadnjih pogo-
vorih, nato bo izmenjava tra-
dicionalnih daril (Velenjčani
pripravljajo kot darilo najob-
širnejšo knjigo o izgnancih
Toneta Ferenca) in odhod do
Celja, od koder se bodo od-
peljali z vlakom na svoje do-
move.
TONE VRABL
OB ROBU
ŠOLE BREZ UČENCEV?
Dogovor bržčas drži, da bomo imeli v usmerjenem
izobraževanju na celjskem območju tri kmetijske šole,
tri šole za izobraževanje kmetijskih tehnikov, in to v
Šentjurju, Celju in Žalcu.
Lepo in prav. Odločitev je prav gotovo utemeljena.
Toda, pri vsem tem je zaskrbljujoč podatek, ki so ga
povedali na nedavni seji sveta občin celjskega ob-
močja, da pa je med mladimi zelo malo interesa za te
šole. Po nepopolnih podatkih sta s šentjurskega in
šmarskega območja samo po dva kandidata, ki bi že-
lela nadaljevati šolanje na tej poti.
Imeli bomo torej šole, celo tri, toda, če omenjeni
podatki držijo - na seji jih ni nihče zavrgel - potem
bomo imeli šole za malo ali nič učenci. To pa seveda ni
namen in takšnih šol si nihče ne žeh. Pa ne gre zdaj za
to, da bi utemeljevali upravičenost delovanja treh šol.
Bolj kot za to, gre za ugotovitev, da bo treba mlade,
zlasti one, ki prihajajo s kmetijskih območij in še
druge, prepričati, da so nam kmetijski tehniki po-
trebni, da imajo takšni strokovnjaki v bitki za pridelo-
vanje čim več hrane pomembno mesto, tudi odgovor-
nost. Mladi morajo spoznati, da imajo tudi na tem
področju zagotovljen obstoj in razvoj, da gre za iskano
delo. Prav gotovo imajo v tej »prepričevalni akciji«
pomembno mesto tudi osnovne šole, starši in ne na-
zadnje kmetijske zadruge in kombinati.
Očitno bo šlo za dvojno bitko, ne samo za pridelova-
nje čim več tirane, marveč tudi za vzgojo čim več
kmetijskih strokovnjakov.
M. BOŽIČ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15-17. april lo«.
JUTRI OTVORITEV
RAZSTAVE O
KARDELJU
Jutri, v petek 18. aprila ob
17. uri bodo v Slovenj Grad-
cu odprli razstavo o življe-
nju in delu revolucionarja
in teoretika Edvarda Karde-
lja. Razstavo si bodo organi-
zirano ogledali tudi učenci,
dijaki, družbenopolitični
delavci in drugi delavci in
občani celjskega območja,
saj sta razstavo skupaj orga-
nizirala Medobčinska sveta
ZKS celjskega in koroškega
območja. Pri občinskih kon-
ferencah SZDL so že usta-
novili posebne štabe, ki bo-
do koordinirali obisk razsta-
ve »Samoupravljanje - moč
ljudskih množic-. Računajo
namreč, da si jo bo med 18.
aprilom in 10. majem, ko bo
razstava odprta, ogledalo
preko trideset tisoč prebi-
valcev celjskega območja.
Osnovne in srednje šole bo-
do obisku razstave o življe-
nju in delu Edvarda Karde-
lja namenile tudi nekaj uč-
nih ur.
DS
BEOGRAJSKA BANKA
mm MA uiiiAH-raiMVA
Pozornost novim družl>enoelconomslcim odnosom
Pred kratkim je bila v
Žalcu prva konferenca dele-
gatov Beograjske banke te-
meljne banke Ljubljana -
poslovne enote Žalec. V žal-
ski poslovni enoti združuje
delo 17 delavcev, prihranke
pa jim je zaupalo 9310 de-
lavcev, ki imajo 109,326.000
dinarjev zbranih sredstev.
Žiro računov je 510. Za 280
občanov vodijo stanovanj-
ske kredite, potrošniške
kredite pa za 1400 občanov.
Malemu gospodarstvu so
doslej v Žalcu odobrili za na-
ložbe v osnovna sredstva več
kot 32 milijonov dinarjev, za
obratna sredstva pa več kot
53 milijonov dinarjev. Na že-
ljo občanov bodo še letos od-
prli agencijo v Mozirju, po-
tem pa še v Velenju, Celju in
Slovenskih Konjicah. Ko so
na konferenci delegatov go-
vorili o nalogah v tem letu,
so še posebej izdvojili dve:
planiranje v banki in dohod-
ke članic banke. Poudarili
so, da usklajenost banke s
plani članic banke predstav-
lja povsem novo kakovostno
samoupravno preobrazbo.
Plan postaja instrument
usmerjanja sredstev, ki ome-
juje uveljavljanje starih
družbenoekonomskih od-
nosov v banki in usmerja
vpliv strokovnih služb le na
tehniko dela. Sicer pa je
osnovno izhodišče v tem, da
zagotavlja združenemu delu
take pogoje za združevanje
sredstev in kreditiranje, da
združeno delo povečuje svoj
dohodek. Temeljna banka
ustvarja pogoje za nenehno
rast dohodka temeljnih orga-
nizacij združenega dela. Beo-
gradska banka ima določene
specifičnosti delovanja v slo-
venskem prostoru. To je
banka, ki povezuje gospo-
darstvo celotne republike, so
poudeirili na konferenci v
Žalcu.
Tudi v BB se zavedajo, da
bodo likvidnostne razmere
odvisne od likvidnosti go-
spodarstva. Ker bodo sred-
stva gospodarstva naraščala
počasneje kot v preteklih ob-
dobjih, bo vodenje likvi-
dnostne politike precej otež-
kočeno. Ko so govorili o na-
ložbah v tem letu, so poveda-
li, da jih želi BB čim bolj pri-
bližati dejavnostim, oprede-
ljenim s srednjeročnimi pla-
ni družbenopolitičnih skup-
nosti. Na konferenci so pre-
gledali tudi odobrene kredi-
te v lanskem letu v občinah
celjskega območja. Tako so
delovnim organizacijam in
malemu gospodarstvu na-
menili v žalski občini več kot
300 milijonov dinarjev, mo-
zirski 46 milijonov, celjski
141 milijonov, velenjski 319
milijonov, konjiški 20, šmar-
ski 21 in laški občini 19 mili-
jonov dinarjev kredita. Ob
koncu so za predsednika po-
slovnega odbora izvolili
Franca Miklavca iz Mozirja,
za predsednika zbora konfe-
rence pa Staneta Lesjaka iz
Žalca.
JANEZ VEDENIK
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
STROJNA ŽALEC
PRODAJAU BODO fiOLFE
Ljudjo s Coijsltega ne bodo priitrajšani
Hmezad Strojna TOZD
Storitve Žalec se je že leta
1978 odločila še za prodajo
rezervnih delov in avtomo-
bilov VW in audi iz progra-
ma tovarne avtomobilov
Sarajevo. Prodajalna bo od-
prta v teh dneh in za pogo-
vor smo zaprosili direktor-
ja Strojne iz Žalca Franca
Žužeja.
- Kaj boste storili, da bo
oskrba čim boljša? Vpraša-
nje je tem bolj aktualno, ker
vemo, kako je z nakupom
vozil tovarne TAS.
F. Žužej: »Da bo oskrba
čim boljša, smo se povezali s
tovarno TAS iz Sarajeva in
nosilcem razvoja programa
TAS za Slovenijo Avtoco-
mercem iz Ljubljane. Sode-
lovali bomo tudi z Avtoemo-
no Ljubljana in ostalimi so-
rodnimi organizacijami
združenega dela. Tako bomo
imeli v Žalcu vse pogoje za
oskrbo občanov celjskega
območja z rezervnimi deli in
vozili. Doslej so bili kupci s
celjskega območja vezani na
prometne delovne organiza-
cije iz Ljubljane in Maribora
in to nemalokrat v neenako-
pravnem položaju.«
- Čutiti je pomanjkanje
vozil iz programa WV audi
in rezervnih delov...
F, Žužej: »»Dobro zastav-
ljen srednjeročni program
TAS nam daje garancijo, da
bomo v bodoče lahko zado-
voljili naše kupce. Možnost
nakupa rezervnih delov pa
bodo imeli tudi serviserji, ki
delajo za TAS na našem ob-
močju in tudi od drugod.«
- Kdaj boste vpisovali
nova naročila?
F. Žužej: »»Sedanja mala
proizvodnja avtomobilov v
Sarajevu nam onemogoča
vpise novih naročil, saj smo
dolžni najprej dobaviti avto-
mobile tistim kupcem, ki so
se vpisali konec leta 1978.
Možnost nakupa pa bodo
imeli tudi vsi tisti, ki se bodo
odločili za nakup uvoženih
vozil iz konsignacije in to za
modele golf, derby, passat,
scirocco, jetta in audi.«
- Kje bo urejena proda-
jalna?
F, Žužej: »To bo na Šlan-
drovem trgu v Žalcu. Star
objekt smo obnovili s sa-
moupravno stanovanjsko
skupnostjo, ki bo uporablja-
la prvo nadstropje. Načrt
preureditve nam je izdelal
projektivni biro IGM Sava
Krško v sodelovanju z Zavo-
dom za spomeniško varstvo
v Celju in našimi strokovnja-
ki. Gradbena dela je opravilo
splošno gradbeno podjetje iz
Hrastnika. Kolektiv Strojne
je v ta objekt vložil okrog pet
milijonov dinarjev. Kredit je
omogočila Beograjska ban-
ka. Hkrati je to pomemben
prispevek kolektiva Strojne
našemu mestu Žalcu, saj
smo s funkcionalno preure-
ditvijo pripomogli, da je re-
stavrirana hiša, ki je že raz-
padala in ni bila v ponos
Žalcu.«
_ ......JANJEZ.VEDENIK
Čistilna naprava v Škof ji vasi, ki jo skupno financirata občinska komunalna skupnost ia
Etol-IFF Celje.
FOTO: MITJA UMNIK,
ETOL-IFF VEČA IN MODERNIZIRA 1
NOVA NALOŽBA V AROME
Vprašane aroma so tudi izvozno zanimive ]A
Etolova glavna proiz-
vodna usmeritev je name-
njena za zadovoljitev po-
treb po reprodukcijskem
materialu v prehrambeni,
milno-detergentski, tobačni
industriji in živinoreji, pri
čemer so pogledi v priho-
dnost Etolovih delavcev na-
menjeni razvoju sadne pre-
delave, vprašenega sadja in
arom.
Tudi sedanja »aromska na-
ložba«, ki je stekla pred do-
brim mesecem in bo veljala
okroglih 50 milijonov dinar-
jev, pa raje kaj več, pomeni v
bistvu nov Etolov razvojni in
poslovni zamah z večimi raz-
sežnostmi. Prav to smo hote-
li izluščiti iz pogovora z dipl.
ing. Marjanom Podgor-
škom, vodjem sektorja pro-
izvodnje in Ivom Bakijo,
obratovodjem sadne prede-
lave.
»Do sedaj smo bili pri
vpraševanju arom vezani
izključno na uvoz, uresniče-
nje nove naložbe pa bo v ce-
loti nadomestilo dosedanji
uvoz z domačo proizvodnjo.
Prav tako se nam odpirajo
velike možnosti v razširitvi
novega proizvodnega pro-
grama,« je kot eno najbolj
značilnih prednosti poudaril
Marjan Podgoršek in nada-
ljeval, »da se uporaba vpra-
šenih arom vse bolj širi na
različnih področjih kot na
primer v konditorski indu-
striji - bonboni, vafli, keksi,
peciva,- pudingi, praški za
sladoled in v pripravi brezal-
koholnih pijač. Aromo kot
dodatek v prehrambeni in-
dustriji za izboljšavo vonja
in okusa živila, zahteva v do-
ločenih panogah prehrambe-
ne industrije v vprašeni, tudi
prašnati, obliki sama tehno-
logija v različnih fazah proiz-
vodnje, ali pa je končni izde-
lek sam po sebi.
Do sedaj so v Etolu proiz-
vajali le vprašeno sadje gle-
de na kapacitete v Pomurki
in Delamarisu in vpraševa-
nje arom ni bilo mogoče. Ta-
ko računajo, da bodo že ok-
tobra z novim vpraševalni-
kom in ostalo opremo, ki so
jo dobavili s pomočjo dan-
ske firme NIRO in zagreb-
škega Jedinstva, poleg vpra-
šenih arom, modernizirali li-
nijo za proizvodnjo sadnih
baz, sadnih sirupov in sa-
dnih past. Na ta način bodo
pridobili tako na kapacitetah
kot na kakovosti.
Ne zanemarljiva prednost,
ki jo prinaša nova naložba,
so tudi hladilniške kapacite-
te, saj sedaj zelo pogrešajo
na primer hladilnik z nižjimi
temperaturami do -20° C.
Ne nazadnje bo z novo
opremo mogoče izvajati ek-
strakcijo sadnih tropin za
pridobivanje naravnih bar-
vil, ki vse bolj izpodrivajo
sintetična barvila. Tudi ti
barvni ekstrakti se lahko
koncentrirajo do goste koO'
sistence ali pa vprašijo.
Etolova »aromska nalož-
ba« se torej uspešno uresni-
čuje, vpraševalnik, ki je ve-
ljal 7 milijonov dinarjev jež^
pri njih in torej čaka na moi;
tažo in, če bo tudi gradbei"
izvajalec INGRAD tako P""
hitel, kot je z začetnimi deli'
potem ni bojazni, da ne bi šI"
vse po načrtih in rokih. Na)j
omenimo še vrednost grao'!
benih del v Skofji vaS';
okrog 20 milijonov dinarje^
Manj kot 200-članski
lovni   kolektiv   Etola-lF'^
Celje bo po uresničeni sed^'
nji naložbi v nove pro>^'
vodne kapacitete in modef"
nizacijo   obstoječih   pr« "j
vsem pomembno prispev*
k naši splošni večji uvoi^
neodvisnosti;    celo
okrepil se bo tudi kot izvo^
nik, saj se izvoz vprašefl'
arom naglo veča. ^
MITJA UMNI''
pojasnilo bralcem
V 14.-številki Novega tednika je bil na tej strani objavljen
članek z naslovom »Globoka davčna malha«. Avtorica
članka Marina N. Kocen je kot naša dosedanja sodelavka v
tem primeru zlorabila ime načelnika davčne uprave skup-
ščine občine Šmarje pri Jelšah Franca Šarpa, ker z njim ni
imela pogovora o predlogu zakona o davkih, a je svoj prispe-
vek napisala kot intervju. Tovariš Sarp ji tudi ni dovolil
fotografirati. To smo izvedeli na intervencijo tovariša Sarpa
žal že po objavi prispevka in se mu opravičujemo. Obenem
opozarjamo vse bralce in občane, da omenjeni tovarišici
Marini Kocen v bodoče ne dajejo izjav za Novi tednik ali
Radio Celje, ker ni več naša sodelavka.      UREDNIŠTVO
varujmo
vodne vire
Zaradi čedalje večjega
onesnaževanja, so tudi
vodni viri v vse večji ne-
varnosti. To še posebej
velja za naše, celjsko ob-
močje, kjer je nevarnost
onesnaževanja pitne vode
še posebej velika. Gre za
ugotovitev, da so vodni
viri tu zelo izpostavljeni,
tudi zaradi tanke zaščitne
plasti zemlje pri podtal-
nici.
Pitna voda je v nevcir-
nosti predvsem zaradi na-
slednjih, že obstoječih pa
tudi zaradi možnih one-
snaževalcev:
- ponikanje odpadnih
voda brez ustreznega
odvajanja in čiščenja,
- neustrezno odlaganje
odpadkov.
- možno razlitje in po-
nikanje nafte in njenih
derivatov,
- uporaba ali razlitje
raznih škodljivih kemič-
nih snovi.
Ker težimo k temu, da
bi imeU in uporabili vo-
dne vire, ki so čim bliže
porabnikov, bodo varo-
valna območja teh virov v
bližini naseUj ter jih bo
potrebno uporabiti skla-
dno z urbanizirano okoli-
co za dejavnosti, ki ne
onesnažujejo voda.
Območja z obstoječimi
ali potencialnimi vodni-
mi viri so razdeljena na
varstvene pasove, ki do-
ločajo stopnjo varovanja
glede na oddaljenost vo-
dnega vira.
Na velikost varstvenih
pasov vplivajo geološke,
hidrološke in tehnične ra-
zmere. Varstveni ukrepi
se zaostrujejo s približe-
vanjem k zajetju ali črpa-
lišču.
Čeprav bomo o varstve-
nih pasovih za očuvanje
vodnih virov na celjskem
območju več napisali v
prihodnji številki, naj ne
izostane ugotovitev, da
gre za zahtevno delo, ki
terja precejšnja sredstva
in tudi primerno sodelo-
vanje med sosedi, med
občinami.
§t. 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
IV. BALKANSKI FILMSKI FESTIVAL
KRATKI HLMI ŠE BREZ DOMICILA
Med LJubljano in Celjem prerahle vezi
Nepopravljiva škoda je, da je kratek
film, pa naj bo dokumentarec, kratka
igrana zgodba ali pa risani film, takšen
pastorek rednih filmskih sporedov. To
je osnovna ugotovitev, ki jo je vnovič
kritično zastavil pred celotno celjsko
kulturno javnost pravkar končani 4. bal-
kanski filmski festival, ki je minule dni
potekal v Ljubljani in Celju. Celjani smo
gostili tekmovalni del festivala, v kate-
rem je za nagrade tekmovalo 20 kratkih
filmov iz vseh balkanskih dežel. S svojo
izrazito in učinkovito izpovednostjo so
kratki filmi, ki smo jih videli v Celju le
še vnovič potrdili svojo visoko umetni-
ško, kulturno poslanstvo in ugled. Le
redki filmi niso navdušili. Pa naj je šlo
za vzgojno-politično poanto, kot jo je pri
orisu razmer za vzgojo otrok v Turčiji
nakazal film Kaj me čaka, ali pa za neko-
liko naivno, a prisrčno albansko risanko
o organiziranem odporu prebivalstva
proti italijanski fašistični okupaciji, kot
jo je prikazal film Lustra. Doživetje je
bilo enkratno. ICljub jezikovnim pregra-
dam, ki so na Balkanu tako visoko, je
filmska slika s svojo izraznostjo te ovire
podrla, kar je v celoti dokazal kar 35
minut dolg poetičen grški dokumenta-
rec Kreta skozi poezijo, v katerem je
slika sugestivno podprla poezijo, ki so
jo zaradi nepoznavanja jezika, v občin-
stvu lahko sprejeli le kot melodičen
okrasek fihnu. Navdušili so dalje druž-
beno izredno angažirani kratki filmi, ki
so razmišljali o političnem, socialnem,
vsakdanjem. Mednje se je v sam vrh
uvrstil izjemen grški film Kasneje, pa
romunska risanka Tri jabolka, tudi naše
Mravlje, ki so ponudile v obliki prirodo-
slovnega filma izvrsten asociativen po-
gled na probleme človeštva skozi življe-
nje in boj za obstanek drobcenih mra-
velj.
Se bi lahko naštevali, kajti o prav vsa-
kem od prikazanih filmov bi se dalo
veliko govoriti, razmišljati. Kajti niso bi-
li le filmi. Videli smo najboljše dosežke
prijateljskih balkanskih dežel, v katerih
filmski avtorji živijo in delajo v zelo ra-
zličnih razmerah, a jim je vsem lasten
ostro zarisan avtorski odnos do sveta v
katerem živijo, problemov, ki so aktual-
ni v njihovih deželah.
Seveda pa kljub uspehu tekmovalne-
ga dela festivala ne moremo mimo neka-
terih slabosti. Že zato ne, da se te ne bi v
prihodnjih letih, ko bo začeto plodno
sodelovanje na področju filmov dožive-
lo nedvomno še večji razcvet, vnovič
ponavljale. Izboru filmov ne gre očitati
prav ničesar, naravnost nepojmljivo v
odnosu do občinstva pa je, da ni bilo
mogoče zagotoviti njihovega popolnega
doživetja. Manjkali so namreč prevodi
vsaj tistih filmov, ki jih je spremljala
tudi govorjena beseda. Francoski ali an-
gleški podnapisi pač niso mogli odpra-
viti te pomanjkljivosti. In medtem ko se
je izražena policentričnost s tem, da je
festival v dveh mestih (Celju in Ljublja-
ni) v celoti obnesla, se ne bi smelo več
pripetiti, da bi zaradi tega delali dva
ločena festivala. Velika škoda je na-
mreč, da tudi v drugih mestih Jugosla-
vije niso mogli videti vsaj dela bogatega
sporeda. Kot je škoda, da so v Ljubljani
videli samo tri nagrajene kratke filme,
in da smo v Celju videli samo en celove-
černi film. Tako redko prihajajo tovrstni
filmi, pa še to pot jih nismo znali v celoti
izrabiti.
Vsekakor je izvedba festivala na te
stvari opozorila in s tem obogatila bodo-
če organizat<^rje. Že Grki, ki so organiza-
torji naslednjega festivala, obetajo več
pomembnih vsebinskih dopolnitev in
sprememb. Neglede na te misli pa mora-
mo zapisati, da je festival v celoti uspel
in če je dosegel vsaj to, da se zdaj na
Balkanu še nekoliko bolje poznamo, je
dokazal, da je škoda, ker je podobnih
prireditev še premalo.
BRANKO STAMEJCiC

Tekmovalni del 4. balkanskega filmskega festivala v
Celju je spremljala šestčlanska mednarodna žirija, ki si
je skupaj s celjskim občinstvom ogledala vse prijav-
ljene filme. V žiriji so bili: Vefik Hadžismajlovič, Jugo-
slavija, predsednik žirije, Ili Chernokolova, Bolgarija,
Todi Božo, Albanija, Ali Juriik, Turčija, Panos Geyco-
fridis, Grčija in Virgil Calotescu, Romunija.
Žirija je dodelila šest nagrad. Tri posebne diplome
festivala so prejeli filmi: Kaj me čaka, turške proizvod-
nje, v režiji Jasmene Sahinler; Lustra, albanske proiz-
vodnje in Tri jabolka, romunske proizvodnje, v režiji
Iona Popescuja.
Dve enakovredni diplomi »Semih Tugrul« je žirija
dodelila filmoma Potem (Kasneje), grške proizvodnje
v režiji Nicosa Papthanisiona in filmu Ga, bolgarske
proizvodnje, v režiji Stojana Dukova.
Prva nagrada festivala, Grand prix »Semih Tugrul«,
brušen kristalni pokal, izdelek kolektiva steklarne Bo-
risa Kidriča iz Rogaške Slatine pa je po odločitvi žirije
pripadel jugoslovanskemu filmu Dae, v režiji Stoleta
Popova.
kaj menijo o celju gostje?
VEFIK HADŽISMAJ-
LOVIČ, Sarajevo: »V Ce-
lju mi je zelo všeč, sicer
pa sem že pred prihodom
v to mesto slišal, da ste
odlični organizatorji Te-
dna domačega filma. Pri-
jetno je delati v takšnem
vzdušju. Kot predsednik
žirije sem tega še poseb-
no vesel.«
LILI CHERNOKOLO-
VA, Bolgarija: »Čeprav
so določeni problemi z or-
ganizacijo, ker se festival
odvija v dveh mestih
hkrati, moram reči da se
mi v Celju počutimo od-
lično in imamo vse pogo-
je za dobro delo. Bila sem
tudi na gradu, lepo je
bilo.«
PANOS GLVCOFRI-
DIS, Grčija: »Prijetno je
delati s prijatelji! Vsaka
kulturna manifestacija je
most prijateljstva. Med
nami je to že tradicija. Tu-
di mene je prevzela mo-
gočnost vašega zgodovin-
skega izročila, ki smo ga
spoznali v tem kraktem
času.«
VIRGIL COLATESCU,
Romunija: »Čeprav je ur-
nik dela kar utesnjen,
smo imeU vendarle do-
volj časa, da smo vsaj bež-
no spoznali mesto, naj-
bolj pomembno pa je to,
da so v tem mestu prijetni
ljudje, ki cenijo tudi film.
Tekst in foto: D. M.
KAKO LAHKO IZKORIŠČAMO SONČNO ENERGIJO?
PIŠE: ^
DRAGAN ŽOHAR
NAPRAVE SO
ZAPLETENE
Ko govorimo o izkorišča-
nju energije sonca, se ves čas
zavedamo, da je cilj v bistvu
štednja   z   neobnovljivimi
energijskimi viri. Če poišče-
mo logično povezavo med
deležem energije, potroše-
nim za ogrevanje, potrebni-
mi izolacijami in možnostmi
ogrevanja s soncem, nam ta-
koj postane jasno, da ne mo-
ramo mimo velikih prihra-
kov, ki jih omogočajo dobre
izolacije, hkrati pa so le-te
eden izmed bistvenih ele-
mentov v objektu, ki ga želi-
mo greti tudi s pomočjo son-
ca. Sam sistem za ogrevanje
lahko izvedemo na več nači-
nov. Prostore lahko ogreva-
mo neposredno s pomočjo
ogretega zraka, ki ga vpiha-
vamo, ali jih segrevamo z ra-
diatorji (kolektorji) ali vgra-
dimo podno gretje. V zvezi s
tem lahko sistem za korišče-
nje sončne energije izvede-
mo tako, da v zbiralnikih
ogrevamo zrak ali pa neko
tekočino. V prvem primeru
lahko akumulator zgradimo
kot dobro izoliran bunker,
kjer vroč zrak ogreva kame-
nje. To v času, ko sonca ni,
toploto spet odda hladnemu
zraku. V drugem primeru, ki
je bolj razširjen, pa so aku-
mulatorji izolirane cisterne
polnjene z vodo ali kakšno
raztopino, ki ima večjo spe-
cifično toploto. Ravno s pro-
blemi akumuliranja toplote
v nasičenih raztopinah raz-
nih soli se ukvarja mnogo
strokovnjakov. Slika 3 prika-
zuje sistem, kjer s pomočjo
sonca in toplotne črpalke
ogrevamo prostore (podno
gretje), sanitarno vodo in ba-
zen, slika 4 pa ponazarja va-
rianto sistema za pripravo
sanitarne tople vode. Slika 5
prikazuje vezavo toplotnega
akumulatorja.
Vidimo torej, da so naprave
razmeroma zapletene, ven-
dar pa: iz majhnega rase veli-
ko in v skladu s tem reklom
lahko spretne roke za doma-
čo rabo napravijo celo vrsto
podobnih, a preprostejših
naprav, ki so še kako ko-
ristne.
ZA SPRETNE ROKE
V vseh dosedanjih pri-
spevkih smo hkrati ugotav-
ljali, da sonce predstavlja
energetsko rešitev na eni
strani, na drugi strani pa je
naložba v velik sistem - na-
pravo, ki bi zadovoljevala ve-
čino potreb po toplotni ener-
giji, danes tako draga, da se
je sila težko odločiti zanjo.
Gre namreč za vsoto več ti-
soč dinarjev. Ob vedno višjih
cenah goriv, povečanih ugo-
dnostih in podpori družbene
skupnosti, pa bo pomislekov
zagotovo vedno manj.
Kajti, če ne startaš, ne boš
prišel na cilj! V skladu s tem
lahko trdimo, da so vendarle
mogoče rešitve, ki so v vseh
pogledih sprejemljive, tudi v
okviru današnjih možnosti.
Gre za naprave za pripravo
tople vode. V svetu je cela
vrsta proizvajalcev, ki uredi-
jo sisteme sestavljene iz 3 do
6 kvadratnih metrov površin
zbiralnikov, pripadajočih
akumulatorjev (posod), čr-
palke, avtomatike in armatu-
re. Cena teh naprav se giblje-
jo od 30.000 do 100.000 din.
Tudi pri nas se je nekaj de-
lovnih organizacij pripravilo
na to proizvodnjo, vendar v
trgovinah komponent ali ce-
lih sistemov še ni.
Ker gre pri tem za relativ-
no preproste sisteme in te-
hnične rešitve, lahko tako
napravo z nekoliko spretno-
sti in iznajdljivosti sestavi-
mo sami. Seveda bo v tem
primeru tudi vsota denarja,
ki ga bomo porabili, bistve-
no nižja.
Slika 5
Slika 4
Slika 3
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 17. april
obnova
kartuzije
Na včerajšnji programski
volilni konferenci konjiške
mladine je Marjan Stramšak
odložil funkcijo predsednika
občinske konference ZSMS.
Za njim je plodno obdobje
mladinskega funkcionarja v
občini, ki jo že nekaj let na-
zaj označuje izreden napre-
dek na vseh področjih. Pri
tem ima mladina nedvomno
izredno pomemben delež. Z
našim kratkim pogovorom
smo ga prestregli sredi pri-
prav na konferenco, zato
smo se dotaknili le enega
vprašanja.
Kakšna je usmeritev v le-
tošnje mladinske delovne
akcije?
»Letos smo se odločili za
pomembno lokalno akcijo,
čeprav naše načrtovano de-
lo ne bo samo »lokalnega«
značaja, saj se bomo lotili
dela na zapuščeni zgodovin-
ski in kulturni dediščini v
Žicah. Kakšnih 60 mladih
bo v juliju ob pomoči doma-
činov in kulturne skupnosti
občine čistilo in urejalo ce-
lotno območje tega spome-
niškega objekta A-kategori-
je. To je naš mladinski iz-
ziv, da smo se z akcijo spo-
mnili starega žičkega kar-
tuzijanskega samostana
oziroma njegovih ostankov.
Poleg tega sodelujejo mladi
iz konjiške občine tudi v re-
publiški delovni akciji Slo-
venske Gorice. Te akcije se
bo udeležilo kakšnih 40
mladincev.«
Pa srečno tovariš Marjan
na novih dolžnostih in nalo-
gah!
MITJA UMNIK
SLOVENSKE KONJICE
TUDI UUČNA KOZMETIKA
Stavbna zeml/išča in cestno omrež/el
Pridobivanje stavbnih
zemljišč, izgradnja cestne-
ga in vodovodnega omrežja,
elektrifikacija, gradnja
osnovne kanalizacije in či-
stilnih naprav, gospodarje-
nje s komunalno opremlje-
nimi zemljišči in komunal-
na preskrba je nedeljiv in
izredno pomemben dejav-
nik usmerjene gradnje na-
selij.
V sedanjem srednjeroč-
nem obdobju v Slovenskih
Konjicah še niso načrtno pri-
dobivali in urejali stavbnih
zemljišč. To je oviralo tudi
stanovanjsko graditev in po-
daljševalo čas gradnje. Glav-
ni vzrok je bil neustrezno za-
gotavljanje sredstev. Sele
konec oktobra 1979 so pod-
pisali sarnoupravni spora-
zum o izločanju in združeva-
nju sredstev za urejanje
stavbnih zemljišč in usmer-
jeno stanovanjsko gradnjo.
ki določa, da se od zbranih
sredstev, nemeni 15 odstot-
kov za financiranje izgradnje
komunalnih objektov. Do-
slej so bili stroški zanje
vključeni v ceno stanovanj
in so predstavljali 12 odstot-
kov cene gradbeno-obrtnih
del. Zaradi tega so stavbna
zemljišča opremljali sproti,
kolikor je bilo pač potrebno.
Seveda bi bilo bolje, da bi to
storili že vnaprej, saj bi s tem
omogočili, da bi delavci in
občani hitreje prišli do sta-
novanj.
Letos nameravajo komu-
nalno urediti v Zrečah zem-
ljišče za 8 blokov in za indivi-
dualno gradnjo, v Konjicah
za 2 bloka in za določeno šte-
vilo individualnih hiš ob Mi-
lenkovi in ob Vinogradni uli-
ci, v Vitanju za 20-stanovanj-
ski blok in v Tepanju ob-
močje za individualno grad-
njo.
Komunalna skupnost je v
sedanjem srednjeročnem
obdobju storila veliko pri iz-
gradnji cestnega omrežja.
Pomembna je konjiška ob-
voznica, ki ni le skrajšala po-
ti skozi Konjice, ampak je
omogočila tudi ureditev pro-
metnega režima in prestavi-
tev avtobusne postaje. Ure-
dili so del ceste na Roglo, del
ceste Stranice-Vitanje in
Kmetijsko cesto ob Vinogra-
dni ulici. Z njo so omogočili
nova zazidalna področja za
blokovno gradnjo. Letos na-
meravajo nadaljevati z deli
na cesti na Roglo in dokon-
čati cesto Stranice-Vitanje.
Pred njimi je še izgradnja
parkirišča za 140-poslovno
stanovanjski blok. Da bodo
zagotovili sredstva zanj, bo-
do morali podpisati poseben
samoupravni sporazum med
uporabniki o skupnih vlaga-
njih. MBP
DOMOVINA JE ENA
PRUETNO S KORISTMIM
Most med Beigijo in Jugosiavijo
v dneh od 2. do 11. aprila
so bih pionirji in učitelji
osnovne šole Slavka šlandra
V Celju gostitelji učencev
slovenskega dopolnilnega
pouka iz Belgije. Skupino 19
otrok naših rojakov, ki so na
začasnem delu v Belgiji, v
starosti od 10 do 18 let, je
vodila učiteljica Lucija Už-
mah, ki že vrsto let živi in
dela z njimi. Prvo srečanje
mladih je bilo prisrčno. Go-
ste je pozdravil tudi pred-
stavnik občinske konference
SZDL, nato pa so jih prevze-
le družine celjskih učencev,
gostiteljice otrok. Naslednji
dan po prihodu so se otroci,
dobro smučarsko opremlje-
ni, odpeljali na Roglo, kjer se
je pričela sedemdnevna šola
smučanja, vzporedno pa so
se po programu odvijale kul-
t-urnoprosvetne   dejavnosti.
Za marsikoga je bila Rogla
prvo srečanje s snegom in s
smučinami, zato je bilo nav-
dušenje toliko večje. Vsi so
se naučili smučati, ob koncu
pa so najbolj spretni prejeli
tudi diplome. Predzadnji in
zadnji dan bivanja v Celju so
po eno učno uro prisostvova-
h pouku slovenskega jezika,
glasbene vzgoje in likovnega
pouka. Obiskali so tovarno
Aero, kjer so jim izročili
praktična spominska darila,
si ogledali mestno jedro in
muzej NOB ter se povzpeli
do Starega gradu. Dan pred
odhodom je bilo na progra-
mu zaključno srečanje, obo-
gateno s kulturnim progra-
mom, ki je potekal v dveh
delih. V prvem so svojo rsiz-
nohko kulturno dejavnost
predstaviU učenci osnovne
šole Slavka Slandra, v dru-
gem delu pa so nastopili
učenci slovenskega dopol-
nilnega pouka iz Belgije. Pe-
li in recitirali so slovenske
pesmi ter s tem pokazali, da
z ljubeznijo negujejo sloven-
sko besedo in pesem. Te pri-
reditve so se udeležili tudi
predstavniki slovenske izse-
Ijeniške matice, občinskega
sindikalnega sveta, repubU-
ške izobraževalne skupnosti,
občinske zveze prijateljev
mladine in koordinacijskega
odbora SZDL za sodelova-
nje z delavci v tujini.
Polni lepih vtisov so se
mladi iz Belgije v petek po-
slovili in obljubili, da bodo
ob letu zopet prišli, saj jim je
bilo v rodni domovini prijet-
no in toplo.
MARJELA AGREŽ
V BESEDI IN SLIKI
GNEČA V NOVI VASI
Kakor krajani Nove vasi v Celju težko čakajo na novo
trgovino, tako so slabe volje ob pogledu na prostor, kjer
raste. Gradbišče se namreč dobesedno zajeda med okoi
ške stolpnice in zidovi bodoče trgovine bodo skoraj nj
otip iz bližnjih balkonov in oken. Na račun nove (zelo
potrebne) trgovine so otroci v Novi vasi izgubili še en
košček prostora za igranje. Pa še avtomobili stojijo kar na
zelenicah, oziroma na prostorih, kjer naj bi bile zelenice
Mestna straža jim tu in tam zatakne lističe za brisalce, ker
nevestni vozniki parkirajo na »zelenici«, a šoferjem ostane
le to, da se naglas pridušujejo. In so brez moči. Parkiriši;
ni, igrišč ni. Ostane le še upanje, da bo nova trgovina
kmalu pod streho in da bo nočno ropotanje v zadoščenje
malčkov, kmalu ponehalo. MATEJA PODJE^
NOVA TRGOVINA
Na Polzeli je že zelo dolgo prisoten problem preskrbe. Z
leti, ko je število prebivalcev naraščalo in so se doseljevale
nove družine, je ta problem postajal vedno vpčji. Že nekaj
časa tečejo pogovori o gradnji nove blagovnice, ki so jo
sedaj končno pričeli graditi. Nova blagovnica je v sredi-
šču Polzele, gradi jo Ingrad Celje, investitor je Savinjski
magazin, gotovo pa bo do 29. novembra.      t. TAVOAH
NOVA STANOVANJA V ŠEMPETRU
Dela pri gradnji novega stanovanjskega bloka v Šempf
tru gredo počasi h koncu. Sedaj urejajo zunanjost in ^
stanovanjih fine instalacije. Verjetno bodo novi stanoval^
(60) dobili ključe čez kaka dva meseca. Ta blok bi mora
biti gotov že februarja, vendcir so se nekatera dela zavle
kla. T. T
HITIJO Z UREJANJEM
V novem šentjurskem jedru, kjer so v neposredni hl!^"^
stavba skupščine občine in blagovnice ter motel, hiti)"
urejanjem okolja. Tega so Šentjurčani zelo veseli, saJ
zdaj dostop do obeh zgradb zelo otežkočen. ^^n,
M. PODJ«-^
VOJNIK
PUKETA ZA DODRO DELO
Letna ifonferenca rezervnih vojašitih starešin
Pred dnevi je bila v Vojni-
ku redna letna konferenca
Zveze rezervnih vojaških
starešin.
Krajevna organizacija
ZRVS, ki šteje osemdeset
članov, je bila v zadnjem ča-
su precej aktivna. Njeni čla-
ni se vse bolj uspešno vklju-
čujejo v vse tokove krajevne-
ga družbenopolitičnega živ-
ljenja, še posebej na področ-
ju ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite.
Zelo uspešno opravljajo
svoje naloge na obrambno-
vzgojnem področju na
osnovni šoh v Vojniku, kjer
pomagajo v pripravah in
izvedbi obrambnega dneva,
zagotavljajo raznovrstne pri-
pomočke za pouk, orientacij-
ska tekmovanja, ustanovili
pa so tudi dva obrambna
krožka. Prizadevajo si, da bi
šola dobila tudi sodoben ka-
binet za obrambno vzgojo.
Lanska akcija »Nič nas ne
sme presenetiti« Vojničemov
ni presenetila, še manj pa re-
zervne vojaške starešine.
Razumljivo je, da krajevna
organizacija ZRVS ni zane-
marila svoje osnovne naloge.
to je splošno vojaškega ter
idejnopoUtičnega izobraže-
vanja članov. Pri tem je več
kot 90% starešin opravilo iz-
pite.
Na konferenci so kritično
ocenili delo in poudarili, da
bo krajevna organizacija do-
segla lepše uspehe tedaj, ko
se bodo še bolj aktivirale vse
komisije in prav tako vsi čla-
ni. K temu jih obvezuje tudi
javno   priznanje   Občinske
konference ZRVS Celje, ki
je Vojničanom podelila sre-
brno in bronasto plaketo
ZRVSJ za plodno delo v lan-
skem letu.
Predstavniki ZRVS so so-
delovali pri sajenju lip v voj-
niškem drevoredu, vrh tega
so se mnogi udeležili tudi
pogreba koroškega partizan-
skega borca Karla Prušnika-
Gašperja.
MILENA MARGUC
Vojniški pionirji pozdravljajo udeležence letne konfe-
rence Zveze rezervnih vojaških starešin.
ZA DOM V BASKI NI
DOKUMENTACIJE
Ni naključje, če so se
člani izvršnega sveta celj-
ske občinske skupščine
na zadnji seji srečali tudi
z nekaterimi vprašanji
počitniškega doma v Ba-.
ški na otoku Krku. Ni
naključje za to, ker se še
vedno bije bitka za obstoj
tega doma. Kaže, da je
njegova lokacija napoti
poslovnemu turizmu. To-
da, naj bo tako ali druga-
če, bolj nerodno je to, da
v Celju ni nikogar, ki bi
imel dokumentacijo o
tem objektu, ki že dolga
leta sprejema pod svojo
streho v poletnih mesecih
predšolske in šolske otro-
ke. Ugotavljajo, da so vse
dokumente, ki govorijo o
lastništvu doma, lokaciji
in podobno, izgubili. Celo
gradbene knjige ni nikjer.
Položaj je mučen in
najbrž bo treba nekatere
dokumente o celjskem
počitniškem domu v Ba-
ski iskati pri urbanistič-
nih organizacijah na
Reki.
MB
SODELUJTE
V ODDAJAH
VŽIVO
RADIA CELJE
§t. 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
Pogled na Velenje, center velenjske občine, kjer so v zadnjih letih poleg pomoči udarniškega dela zrastli
številni objekti prav po zaslugi uspešno izpeljanih dveb referendumov.
V NEDELJO, 20. APRILA V VELENJSKI OBČINI 3. REFERENDUM
GRADILI SMO, GRADIMO,
GRADITI MORAMO
V 25. krajevnih skupnostiit se bodo odiočaii za krajevne
samoprispevke, itjer bi od osebnega dohodka odvajaii za skupne
akcije 2% od neto OD
Samoprispevki so že
zdavnaj postali ena
izmed oblik za združeva-
nje sredstev s katerimi
je možno hitreje, lažje in
bolje graditi predvsem
tiste objekte, ki so pod
oznako »objekti širšega
družbenega pomena«.
Občani in delovni ljudje
so stopili tako kot že
mnogokrat prej skupaj,
saj ni bilo težko ugotovi-
ti, da samo skupna akci-
ja lahko pomeni uspeh
za nas vse. Z drobnjakar-
stvom se nikoli ni daleč
prišlo, uspeh zagotavlja-
jo samo skupne akcije.
V Sloveniji ni občine,
kjer na takšen način ne bi
združevali sredstev in z
njihovo pomočjo gradili
prepotrebne objekte -
vrtce, šole, telovadnice,
glasbene šole, večnamen-
ske prostore, gasilske do-
move, po odročnih krajih
pa predvsem ceste, ko-
munalne objekte, ureje-
vanje telefonije itd. Na
takšen način je zrasla cela
vrsta (težko bi prešteli!)
objektov, ki so nam vsem
v ponos in veselje ter se-
veda opomnik, da je tako
treba nadaljevati.
Velenjski program za
tretji referendum, ki bo
zajel obdobje naslednjih
petih let, je razdeljen v A
in B program. Takoime-
novane mestne krajevne
skupnosti bodo združeva-
le 70% sredstev za A pro-
gram, vaške pa 50%. V A
programu so naslednji
objekti: prizidek doma za
varstvo ostareUh v Vele-
nju (predračunska vre-
dnost 38 milijonov, sofi-
nanciranje iz združenih
sredstev KS 5 milijonov,
leto izgradnje 1980), otro-
ški vrtec v Šmartnem ob
Paki (18 milijonov, šest
milijonov, 1981), otroški
vrtec Velenje - Gorica III
(skupaj 26 milijonov, 8,6
milijona, 1981), PTT cen-
ter v Velenju (276 milijo-
nov, 70 milijonov, 1982),
Dom borcev in mladine
ter preureditev mestnega
parka (29 milijonov, 10
milijonov, 1981), otroški
vrtec Velenje - Salek III
(28,8 milijona, 9,7 milijo-
nov, 1983), Glasbena šola
Velenje in VI. osnovna
šola Velenje (227 milijo-
nov, 51 milijonov, 1981
oz. 1985), in sofinancira-
nje prednostnih objektov
v krajevnih skupnostih
17 milijonov din
(1980-1985).
Tone Sehgo, predse-
dnik Občinske konferen-
ce SZDL Velenje: »Na
osnovi predvidevanj rasti
osebnih dohodkov in
stopnje zaposlovanja v
prihodnjih petih letih
(13% rast osebnih dohod-
kov in 2% rast števila za-
poslenih letno) bi po
predlaganem sistemu
združevanja sredstev sa-
moprispevka v tem ob-
dobju zbrali okrog 177
milijonov din za skupni
program. Prednostni red
pomeni časovni razpored
izgradnje posameznih ob-
jektov, kcir pomeni, da se
drugi objekt začne gradi-
ti, ko so pokrite obvezno-
sti prvega.
Da bi z združenimi
sredstvi samoprispevka
čimbolje gospodarili, mo-
ramo na združena sred-
stva samoupravnih inte-
resnih skupnosti in samo-
prispevka na samem za-
četku pridobiti posojilo
banke v višini sredstev,
ki se bodo zbrala in zdru-
žila s samoprispevkom.
To pomeni, da moramo fi-
nančno pokriti vse objek-
te, predno se bo iztekel
tretji samoprispevek ob-
čanov. Samo na ta način
bo mogoče vse objekte
zgraditi hitro in brez pre-
velikih inflacijskih vpli-
vov pred iztekom tretjega
samoprispevka.«
»B« program pa v glav-
nem zajema objekte v
krajevnih skupnostih. Pri
mestnih KS so na prvem
mestu nadaljevanje topU-
fikacije, kanalizacije itd.,
pri vaških pa v glavnem
ceste, prostori za KS, tele-
fonija, oddelki otroškega
varstva, trgovine itd.
Letošnji referendum bo
pod skupnim geslom
»Gradili smo, gradimo
graditi moramo«! Zakaj?
Tone Saliga: »Prepro-
sto zato, ker nekateri
zmotno mislijo, da pi ob
stabilizaciji morali prene-
hati graditi. Menimo, da
bi s tretjim samoprispev-
kom vsaj deloma nado-
knadili potrebe, ki jih
združeno delo v tem času
ne bi zmoglo.«
V nedeljo zjutraj ob 6.
uri bodo v petindvajsetih
krajevnih skupnostih ve-
lenjske občine odprli kar
68 volišč, kjer se bo mož-
no izreči za tretji samopri-
spevek vse tja do 18. ure
zvečer.
Tako za A kot tudi za B
program so že sestavili
prednostno listo, ki pred-
postavlja potrebo po
združevanju sredstev
vseh krajevnih skupnosti
in samouprcPvnih intere-
snih skupnosti družbenih
dejavnosti, da bi lahko
čim smotrneje vlagali ta
sredstva in gradili. Vse
skupaj pa se več ali manj
pokriva z naslednjim
srednjeročnim obdob-
jem, zato so morali v
predhodni fcizi tudi pohi-
teti z usklajevanjem, saj
referendum v krajevnih
skupnostih predstavlja
tudi financiranje srednje-
ročnih planov razvoja.
Tekst: TONE VRABL
Foto: LOJZE OJSTER-
SEK
Eden izmed najbolj pomembnih objektov, ki je bil
zgrajen po prvem referendumu, je Gasilski dom v
Velenju. Sodobni prostori, dobra oprema (zdaj so
dobili še 37 metrov visoko požarno lestev) in pred
kratkim vpeljana stalna dežurna služba so glavni
faktorji, ki preprečujejo požare in škodo po njih.
FADIL KRUPIC je zapo-
slen v REK Velenje in že
deseto leto koplje pre-
mog. Trenutno dela v ja-
mi Pesje. Žena je zaposle-
na v Vegradu, hčerka obi-
skuje gimnazijo, petletni
sin pa še preživlja brez-
skrbne otroške dni: »Sem
za uspešno izpeljan refe-
rendum, saj še potrebuje-
mo šole, vrtce, na podeže-
lju boljše ceste, telefon-
ske priključke, vodovode
itd. Prepričan sem, da bo
tudi tretji referendum
uspel in tako znova potr-
dil našo zavest, da je sa-
mo v slogi moč za boljše
dosežke in večje akcije.
Sicer pa, saj gradimo za
našo mladino!«
IVAN MARIN je upoko-
jeni dirigent iz Velenja,
Tomšičeva 53: »Pred leti
smo Velenjčani delali pri
prostovoljnih delovnih
akcijah dobesedno noč in
dan. Lahko rečem, da je
bilo udarnikov več, kot
orodja. Začeh smo graditi
tisto, kar bomo z uspešno
izpeljanim tretjim refe-
rendumom dopolnjevali.
V nedeljo, 20. aprila se
bomo določili, da bomo v
naslednjih petih letih z
združenimi sredstvi prišli
še do novih objektov. Z
združenimi sredstvi bo-
mo gradili lažje in hitreje.
Sicer pa bodo to objekti
širšega družbenega po-
mena, največ pa je name-
njeno naši znladJni. *
ROZALIJA TEŠANO-
VIČ iz Šaleške 18 je labo-
rantka na velenjski gi-
mnaziji: »Oba z možem
sva zaposlena, za malega
Jerneja pa nimava ureje-
nega varstva. T\i so velike
težave, ne samo za naju,
ampak tudi za druge, ki
so v podobnih situacijah.
Sem »ZA«, saj bomo le
tako hitreje gradili prepo-
trebne objekte širšega
družbenega pomena. Na
prvem mestu imam v mi-
slih vrtce, šole itd. Vse
kar se bo gradilo se bo
pač gradilo zato, ker to
nujno potrebujejo mlade
družine z otroci. Prepri-
čana sem, da bo tudi tretji
referendum uspel; saj bo-
mo z združenimi sredstvi
lažje in hitreje gradili ter
bomo tako bogatejši.*
JOŽICA NASTRAN iz
Šaleške 2 D v Velenju je
zaposlena kot referent za
zunanjo trgovino v TGO
Gorenje: »Sama imam re-
šeno vprašanje otroškega
varstva, žal pa to nimajo
vse matere in zato je prav,
da čimprej pridemo do
novih vrtcev. Sem »ZA«
uspešno izpeljan tretji re-
ferendum, od katerega
bomo vsi v naslednjih pe-
tih letih vehko dobili.
Prav zaradi uspelih prvih
dveh referendumov smo
prišli do številnih objek-
tov sirom po občini, kar
je omogočilo naš skupni
hitrejši razvoj. Mislim, da
ni dileme: samo skupna
akcija vodi k boljšemu ju-
tri nas vseh, zlasti pa rnla-
dih.«
ANDREJ TRAMPUŽ je
učenec 8. b razreda
Osnovne šole »Gustava
Šiliha« v Velenju, pravi
odhčnjak, ki poleg ostalih
obveznosti najde še toli-
ko prostega časa, da lah-
ko uspešno obiskuje že
četrto leto tudi glasbeno
šolo. Uči se igranja na
flavto pri tovarišici Janji
Kipič: »Sedaj imamo zelo
utesnjene in neprimerne
glasbene prostore v Kul-
turnem domu. Nujno je,
da čimprej dobimo novo,
samostojno poslopje
Glasbene šole. Ta objekt
je v programu in ob
uspešno izpeljanem refe-
rendumu bi ga tudi s po-
močjo samoprispevka za-
čeli graditi že prihodnje
leto.«
KAREL STROPNIK je
predsednik krajevne or-
ganizacije SZDL v KS
Konovo, ki se po svoji de-
javnosti in številnih akci-
jah uvršča med najdelav-
nejše v velenjski občini:
»Dobro smo se pripravili
na tretji referendum in ne
dvomimo, da ne bi uspel
Največ si obetamo pri na-
daljni razširitvi in izbolj-
šavi telefonije v naši kra-
jevni skupnosti. Iz zbra-
nih sredstev preko samo-
prispevka žehmo v naši
KS tudi toplificirati vsa
gospodinjstva, ki jih je
trenutno 357 z 1114 obča-
ni. Pri vseh akcijah nasto-
pamo enotno in v tem je
naša moč. Zato smo pre-
pričani, da bomo tudi
zdaj uspeli.«
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 17. april
VAŠKO V
MUZEJU
REVOLUCIJE
Akademski kipar Vasi-
lije Četkovič-Vasko bo od
21. aprila dalje razstavljal
v prostorih Muzeja revo-
lucije v Celju ciklus male
skulpture. Otvoritev raz-
stave bo v ponedeljek ob
18. uri. Ob razstavi je izšel
tudi katalog, njegovo iz-
dajo pa je podprla Cin-
karna Celje.
NAŠA PESEM 1980
PESEM NAS ZDRU2UJE
Tekmovanje pevskih zborov Siovenije
Najboljši slovenski pevski
zbori so se letos že šestič
zbrali v Mariboru na priredi-
tvi Naša pesem. Med njimi
so bili tudi štirje zbori iz celj-
ske regije, ki so dokazali, da
ima zborovska pesem pri nas
še vedno številne ljubitelje -
dobre pevce in dirigente.
Na velikem tekmovanju je
sodelovalo 28 zborov. Oce-
njevalna žirija je ocenila tri
zbore z več kot 90 odstotki
ocenjevalnih točk: Akadem-
ski mešani zbor Kranj, meša-
ni pevski zbor Obala Koper
in Consortium musicum iz
Ljubljane. Prejeli so zlate
plakete mesta Maribor. Vsi
trije so mešani pevski zbori
in tudi naslednji zbor po šte-
vilu doseženih točk je meša-
ni - France Prešeren iz Celja.
Sledi mu najvišje uvrščeni
moški pevski zbor - Komor-
ni moški pevski zbor Celje.
Oba sta prejela srebrno pla-
keto mesta Maribor, Za res
kakovostno izvedbo tekmo-
valnega programa - čestita-
mo! Tudi mešani pevski zbor
Gorenje iz Velenja in moški
pevski zbor Zdravilišča iz
Rogaške Slatine sta prejela
priznanje: bronasto plaketo
mesta Maribor.
Uspeh zborov iz celjske re-
gije je vsekakor velik, saj so
svoje znanje primerjali z naj-
boljšimi izmed domala 800
zborov, kolikor jih v Sloveni-
ji prepeva. MBP
luka vferrautu
22. aprila bo žalski Ferralit proslavil 100 letnico. Ob tej priložnosti
so v Savinovem razstavnem salonu odprli razstavo, ki ponazarja
dejavnost in razvoj te delovne organizacije. Na otvoritvi razstave je
bil tudi prvoborec, narodni heroj, član sveta federacije in častni član
kolektiva Franc Leskošek Luka, ki je edini še živeči vajenec, ki je
leta 1911 prišel k tekanjema Lorberju. Ob 100 letnici Ferralita je
delavcem iskreno čestital in jim zaželel še mnogo delovnih uspehov.
J. V. - IVAN JURHAR.
učenci žalskih šol o of
Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij pri OK
SZDL Žalec je skupaj z Občinskim odborom ZZB NOV Žalec, OK
ZK, OS ZS in OK ZSMS Žalec objavil nagradni razpis za učence
osnovnih šol, ki bodo pisali šolske naloge ob obletnici Osvobodilne
fronte. Naloge bodo pisali učencičetrtih razredov na temo: Mladost v
boju, učenci osmih razredov pa na temo: 35 let svobode. Učenci
nižjih razredov bodo spise pisali po pripovedovanju borcev, parti-
zanskih kurirjev in staršev. V glavnem bodo skozi svoje naloge
prikazali prispevek in žrtve najmlajših za svobodo.
Posebna žirija bo nato izbrala šest najboljših nalog, njihove avtorje
pa nagradila s knjižnimi nagradanii. Vsi učenci, ki se bodo udeležili
nagradnega razpisa, bodo v mesecu maju, torej v mesecu mladosti,
obiskali Dražgoše.
MP
CELJSKI GODALNI ORKESTER
SLAVNOSTNO
6. abonmajski koncert
v 8. abonmajskem koncer-
tu - zadnjem v letošnji kon-
certni sezoni, se je v ponede-
ljek v Narodnem domu pred-
stavil Celjski godalni orke-
ster. Ob tej priložnosti je tudi
proslavil 35-letnico delova-
nja, saj je imel prvi nastop
12. maja 1945.
Ansambel nas je že več-
krat presenetil s skrbno
izbranim programom, ki mu
ni manjkalo pestrosti, pa tu-
di dobrih solistov. Tako je
bilo tudi tokrat, saj smo sli-
šali štiri stilno, vsebinsko ter
po zasedbi orkestra, različna
dela. Koncert so celjski go-
dalci pod vodstvom dirigen-
te Valterja Rateja (poleg or-
kestra je imel tudi on svoj
jubilej - 10 let vodenja) zače-
li s skladbo Concerto grosso
op. 6 št. 8 Arcangela Corelli-
ja. V tem delu je italijanski
baročni mojster prvič posta-
vil neodvisno skupino in-
strumentov proti vsemu or-
kestru. V celjski izvedbi je
bila solistična skupina - Ra-
dovan Marvin in Klementina
Pleterski (violina). Drago
Kovačevič (čelo) ter Vida Ra-
muščak (čembalo) sicer v
prvem in drugem stavku
malce neuglašena, pozneje
dosti boljša, vseskozi pa v
pravem akustičnem sora-
zmerju do orkestra. Morda bi
kazalo v prihodnje več po-
zornosti posvetiti predvsem
ritmično enotni igri, zlasti
med violinami in čeli. Sicer
pa je bil Corelli izveden s pri-
merno dinamiko in precejš-
njim smislom za stilno obli-
kovanje.
Mozartov Divertimento je
bil izveden iskrivo, kot se za
to glasbo spodobi, zlasti v
drugem stavku pa smo po-
grešali več intenzivnosti v
dinamiki. Netočnost pri
vstopih in že prej omenjeni
ritmično enotni igri pa je do-
stikrat problematična tudi
profesionalnih orkestrih. Or-
kester je v drugem delu kon-
certa posegal po sodobnejši
literaturi, saj je izvedel Ro-
munske plese Bele Bartoka.
Zlasti v počasnih tempih je
Bartokova glasba zvenela
sočno in prefinjeno, solist
Radovan Marvin pa je svoj
part odigral suvereno in mu-
zikalno.
Zadnji del koncerta je
predstavljal posebnost. Pri-
redba Straussovih melodij je
bila vsekakor izbrana pred-
vsem zaradi publike (dvora-
na je bila skoraj povsem za-
sedena), klavirski solo je odi-
grala nekdanja celjska pia-
nistka Breda Rajh-Divjak,
pa še orkester je bil pomno-
žen s pihali in trobili - pred-
vsem iz orkestra »Zabe«. Vse
to je naredilo konec koncer-
ta pester, pa tudi marsikoga
navedlo k razmišljanju o po-
gostejšem podobnem sode-
lovanju, ki že nagiba k re-
snejšemu simfoničnemu
muziciranju.
Tako je koncert izzvenel
slavnostno, kot se za 35 let
delovanja spodobi. Celjski
godalni orkester pa je pri-
speval zopet nov kamenček
v mozaik kulturnega življe-
nja v mestu ob Savinji.
Skupščina občine je ob
obletnici orkester nagradila
s priznanjem - Celjskim
grbom, sedem članov orke-
stra pa je prejelo bronasta,
srebrna in zlata odličja
ZKOS - Gallusove značke.
E. G.
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJiNSKECA
MUZEJA V CEUU
model za izdela vo sira
Model za izdelavo sira je bil pri hiši, kjer so imeli v
hlevu več krav molznic zelo pogost pripomoček. Tak
model jim je omogočil, da so iz odvečnega mleka nare-
dili sir, ki so ga lahko hranili dalj časa. Velikokrat so
delali sir pastirji na planinah. Ker se je tam paslo tudi
dosti krav, je bil presežek mleka zelo velik, zato so ga
pastirji morali predelovati. Mleko so predelovali pol-
mastno ali mastno. Navadno so predelovali posneto
mleko, saj so poleg sira naredili še surovo maslo, ki je
bilo prav tako zelo dobrodošel proizvod.
Posneto mleko so postavili na ognjišče, da se bo
skisalo. Za širjenje mleka so uporabljali sirilo, ki so ga
pridobivali iz želodcev mladih jagnjet, kozličev ali te-
let. Ko so mleku dodali sirilo in ga kuhali dalje, se je
začelo gostiti, zato so maso morali drobiti s posebnim
orodjem. Ko se je vsa sesirjena masa vsedla na dno, je
bilo kuhanje končano. Nato so maso pobrali iz kotla in
jo vsuli na krpo, ki so jo obesili in pustili, da se je sir
odcejal. Iz ostankov sira in dohtega mleka so skuhali
še skuto. Sir v krpi so odcejali toliko časa, da se je voda
- sirotka dodobro odtekla. Sir so nato po vrhu posolili
in ga spravili v model v katerem je dobil obliko. Tako
pripravljen sir se je moral še najmanj 4 tedne sušiti nad
ognjiščem na zraku in dimu. Tak sir so jedli sam ali pa
tudi ribanega.
Posoda - sirnjek na sliki je lahko poleg tega, da so v
njej oblikovali sir, služila tudi za shranjevanje sira.
Mehkejše vrste sira so spravili v tako leseno posodo in,
ga zalili z maslom. Tak sir so prav tako uporabljali v
zimskem času.
VLADIMIR ŠLIBAR
SREČANJE
DELO MORAŠ IMETI RAD
Tako pravi Kari Holešek
Sproščen in ponosen je bil,
ko je stopil v direktorjevo so-
bo. V roki je držal kar veUk
zavoj, v njem pa tudi nekaj
velikega, steklenega. Druga-
če v steklarni »Boris Kidrič«
v Rogaški Slatini pravzaprav
ne more biti.
»No, to je pokal, ki smo ga
izdelali za veliko nagrado IV.
balkanskega filmskega festi-
vala in to je Kari Holešek, ki
ga je izbrusil in graviral...«,
je dejal glavni direktor ste-
klarne, dipl. inž. Vojo Dji-
novski.
Radovednost je bila preve-
lika. Odprli smo zavoj in
ostrmeli. Pokal, kakršnih ne
vidiš vsak dan... In nehote
pomisliš, srečen tisti, ki ga
bo dobil.
In to je bilo dovolj, da je
stekel pomenek s tistim, ki
mu je dal življenje, p>osebno
lepoto, vrednost...
»Med steklarje sem stopil
1954. leta. Takrat še kot vaje-
nec. Tri leta pozneje se je za-
čelo pravo delo. Bil sem na
različnih mestih, učil sem tu-
di mlade. Zdaj sem v razvoj-
nem oddelku. Tu imam vse
možnosti, da pokažem, kaj
znam in zmorem. V glavnem
gre za izdelavo vzorčnih
predmetov, za posebna naro-
čila, za razvijanje vzorcev in.
tako izdelkov za zahteve tu-
jega in seveda domačega
kupca... To delo je lepo, tu-
di zahtevno. Moraš ga imeti
rad, še več, moraš ga lju-
biti...«
Oči so še vedno obrnjene v
čudovit pokal.
Pa je kratko razmišljanje o
delu steklobrusilca, ki meji
že na pravo umetniško
ustvarjanje, znova prekinil
direktor Djinovski:
»Izmuznil si se mi ti, Hole-
šek. Veste, doma je iz Kozje-
ga, in ko smo gradiU tam
svoj obrat, sem si misUl, da
bo on tisti, ki bo tudi delal v
njem... No, pa iz tega ni bilo
nič. Ostal je v Rogaški Slati-
ni, si tu postavil hišo in se
udomačil v novem oko-
lju...« •
In ko smo se poslavljah, se
mi je zdelo, da se je težko
ločU od pokeda. Dal mu je
nekaj svojega, dal mu je vse-
bino ...
M. BOZiC
jakijev monografski
jubilej
»Ob 50-letnici slikarja in grafika Jožeta HORVATA-
Jakija vljudno vabim na predstavitev
MONOGRAFIJE JAKI
ki jo je izdelal Kulturni center »Ivan Napotnik« Vele-
nje.
Predstavitev bo v petek, 18. aprila 1980 ob 17.uri v
sejni sobi predsednika Skupščine občine Velenje.
Ob 19. uri pa bo v razstavnem prostoru Kulturnega
centra odprtje jubilejne razstave umetnikovih slik in
grafik.
Govoril bo Zoran Kržišnik.
Predsednik:
Franjo Korun
To je velenjski prispevek ob 50-letnici življenja moj-
stra Jakija, ki ustvarja v Nazarjih (startal v Celju pred
mnogimi leti!), po njegovih delih pa ga pozna domala
ves svet. Čestitamo!
FILATELISTI IN NUMIZMATIKI
KJE SO MLADI?
Konjiček, ki ni poceni
Filatehstični in numizma-
tični klub dr Ivan Ribar v
Celju ima že kcir spoštljivo
zgodovino. Ob ustanovitvi
leta 1929 je imelo petdeset
članov in se je imenoval Fila-
telistično društvo »Celeia«.
Pozneje je deloval kot Filate-
listični klub »Merkur«, na
sestanku filateUstov v Zagre-
bu leta 1968 pa se je preime-
noval v Filatelistični klub dr
Ivan Ribar. Kmalu so se jim
pridružili še numizmatiki.
Klub šteje danes 109 čla-
nov, vendar jih redno na se-
stanke prihaja veUko manj,
še več pa je v Celju zbiralcev
znamk in kovancev, ki niso
člani kluba. Na Okopih 2,
kjer imajo celjski filatelisti
in numizmatiki svoj klubski
prostor, je ob torkih zvečer
kar se da živahno in delovno
Člani vneto razpravljajo o
novih serijah znamk in ko-
vancev, ki so se pojavile do-
ma in v tujini, o njihovi
uspešnosti pri menjavi z do-
mačimi in tujimi partnerji in
še o mnogih aktualnostih in
zanimivostih s področja fila-
teUje in numizmatike. Pove-
dati vedo, da nekatere drža-
ve, predvsem vzhodno-
evropske, izdajajo vsak te-
den novo serijo znamk in da
ta njihov konjiček sploh rt
poceni. Treba je kupovat
vložne knjige za znamke iOi
kovance ter kataloge. Izme-'
njava znamk s partnerji v tu-
jini je prav tako povezana s
precejšnjimi izdatki. Tudi
kupovanje kovancev m po-
ceni. Nedavno je izšla serija
v znamenju lanskoletnih Me-
diteranskih iger v Splitu. Za;
nimivost, na katero so člani
kluba ponosni, je vitrina, I
kateri se nahajajo najdražji
ponaredki znamk, na stenah
pa visijo fotografije z njiho-
vih razstav in meddruštve-
nih srečanj. Se posebno
so ponosni na plaketo dok-
torja Ivana Ri barja, ki so j"
prejeh leta 1963 v Zagrebu z«
izredne uspehe pri društve-
nem filateUstičnem delu.
Dolgoletni član društva ij|
vneti zbiralec znamk Rudp^
Kranjc je dejal, da bi bili
klubu veseU, če bi v njihoVO
sredino prihajali tudi mla*'
saj je zbiranje znamk in
vancev tudi hobi, ob ka*^
rem si človek širi ohzotr
splošne razgledanosti.
a 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
17. APRIL - DAN OSVOBODITVE POBRATENEGA DOBOJA
OBDOBJE MTRE RASTI
ZA NKSTO OB TREH REKAH!
Maselje Usora — »dobojsko Porurja«
Svoj veliki praznik, 17.
april - Dan osvoboditve
pobratene občine Doboj,
zaznamujejo vsako leto
njegovi občani na slavno-
sten in pester način. Tako
bo tudi na današnji dan.
V nizu manifestacij bodo
danes položili vence na
spominsko grobnico v
Parku narodnih herojev,
praznično bo v številnih
delovnih organizacijah,
na slavnostni seji skup-
ščine občine Doboj bodo
ocenih napredek v zad-
njem letu.
V minulih 35 letih živ-
ljenja v svobodi je Doboj
in vsa dobojska komuna
korenito spremenila svoj
izgled. Samo občinsko
središče dobiva iz dneva
v dan bolj velemestne
obrise. Široke ulice, so-
dobna stanovanjska nase-
lja, sodobna organizirana
trgovina s privlačno ure-
jenimi izložbami, blagov-
nici, tržnica, novi šolski
objekti in množica dijaš-
tva; sodobno organizira-
na, razvita in opremljena
medicinska služba, ki
»skrbi« za vso dobojsko
regijo, nove tovarne, že-
lezniška in cestna vozli-
šča, vsi ti in še drugi zna-
ki velikega mesta, sodob-
ne urbane sredine, kažejo
na perspektivne reizsež-
nosti Doboja.
Danes je Doboj eno naj-
večjih železniških križišč
v Jugoslaviji in to geo-
grafsko dejstvo je v vsej
njegovi dolgi in bogati
zgodovini pomembno
vplivalo na razvoj kraja.
Drugo pomembno dej-
stvo je lega Doboja ob
treh rekah izpod obron-
kov planine Ozren ter na
dobojskem polju. Vse to
bo tudi v prihodnje vpU-
valo na njegov gospodar-
ski, družbeni in kulturni
razvoj.
. Kot pomembna strate-
ška točka, tako v vsej svo-
ji zgodovini in še posebno
med drugo svetovno voj-
no, je Doboj doživljal šte-
vilne sovražne napade,
bombardiranja in pusto-
šenja. Svoj dan osvobodi-
tve je dočakal skoraj po-
polnoma porušen.
Narodnoosvobodilni
borbi in revoluciji je dala
vsa dobojska občina ne-
precenljiv delež. V eno-
tah NOV in POJ ter v dru-
gih oblikah borbe proti
okupatorju in domačim
izdajalcem je sodelovalo
več kot 3000 prebivalcev
dobojske občine. Od tega
števila je več kot 1000
padUh ali streljanih. Do-
bojska slavna preteklost
ljudske revolucije pa se
lahko ponaša s petimi na-
rodnimi heroji. To so
Ismet Kapetanovič, Simo
Lukič, Josip Jovanovič,
Miloš Kupres in Refik
Bešlagič.
Naselje Usora -
dobojsko »Porurje«
Od osvoboditve do da-
nes je Doboj zrasel v me-
sto s preko 25.000 prebi-
valci.
Se posebno v zadnjih
nekaj letih, rad poudari
predsednik občinske
Skupščine Doboj Bogdan
NikoUč, se dobro razvija
gospodarstvo. Sicer še ni
doseglo tisto raven in
stopnjo svojega razvoja,
za kar obt^toje objektivni
pogoji in možnosti. Mno-
ge primerjalne prednosti,
ki jih imata mesto in širše
ombočje še niso v celoti
izkoriščene.
Doboj je v bhžini veli-
kih surovinskih in ener-
getskih virov, industrij-
skih in potrošniških cen-
trov ter na velikem želez-
niškem in cestnem pro-
metnem križišču.
Naselje Usora v Doboju
je proglašeno za »doboj-
sko Porurje«, saj je na
tem območju več deset
delovnih organizacij, v
katerih je zaposlenih pre-
ko 4000 ljudi.
V dobojski gospodarski
sestavi je še vedno najpo-
membnejši promet, po-
sebno železniški, sledijo
industrija, poljedelstvo,
gradbeništvo in trgovina,
ki v zadnjem času doživ-
lja svoj pospešeni vzpon.
Tudi sicer je bilo preteklo
1979. leto v gospodarstvu
dobojske občine uspešno
z vseh vidikov poslovanja
temeljnih organizacij
združenega dela. Izgube
so bile minimalne, a v
akumulacijo dobojskega
gospodarstva je bilo na-
menjenih in izdvojenih
250  milijonov  dinarjev.
kar je za 43 odstotkov več
kot v letu 1978. Narodni
dohodek na prebivalca je
znašal okrog 17.000 dinar-
jev, poprečni mesečni
osebni dohodek v gospo-
darstvu pa je bil 5315 di-
narjev. V tem letu so za-
čeli graditi enega izmed
pomembnejših gospodar-
skih objektov - tovarno
notranje opreme.
Občani vse dobojske
komune vlagajo iz leta v
leto vse večje napore in
lastna sredstva v razvoj
komunalnih in drugih ob-
jektov družbenega stan-
darda. V občini so elektri-
ficirana vsa naselja in
zgrajeni so številni druž-
beni objekti, kot so šole,
knjižnice in čitalnice,
zdravstvene ambulante,
obrambni sistem pred po-
plavami. V samo nekaj
zadnjih letih je bilo zgra-
jenih več kot 100 kilome-
trov cest. Sedanje akcije
in načrti pa so v glavnem
usmerjeni v izgradnjo
cest in vodnogospodar-
skih objektov.
Tekst in foto:
ZLATKO MISKOVIC
BOGDAN NIKOUČ,
predsednik Skupščine
občine Doboj: »Zadnja,
leta se gospodarstvo ob-
čine uspešno razvija«.
doboj v očeh
statistike
Mesto Doboj je dočakal svobodo s 4000 prebi-
valci, danes jih je preko 25.000. Takoj po koncu
druge svetovne vojne je bilo 400 zaposlenih, da-
nes je v tovarniških dvoranah, prodajalnah, šo-
lah in drugod več kot 17.000 zaposlenih.
Skoraj vse dobojsko gospodarstvo je združeno
v okviru Energoinvesta, ZTO, UPI iz Sarajeva,
Rudarsko metalurškega kombinata Zenica in
drugih. V Doboju ima svoje prodajalne preko 60
delovnih organizacij iz vse Jugoslavije, poleg
preko 200 prodajaln domačih delovnih organiza-
cij.
Leta 1951 je za zdravje prebivalstva skrbelo
samo troje zdravnikov, ena zdravstvena postaja
in dve ambulanti. Današnji Regionalni medicin-
ski center »23. avgust«, razpolaga med drugim s
preko 1000 posteljami in ima 130 zdravnikov, od
katerih je 60 specialistov, 10 stomatologov in 10
farmacevtov.
Takoj po vojni je imela občina 18 osnovnih šol
in nižjo gimnazijo s skupno 2000 učenci. Danes
okrog 60 šolskih objektov obiskuje preko 21.000
osnovnošolcev in srednješolcev. Na oddelku
pravne fakultete je preko 1000 študentov.
Pred tednom smo do
zadnjega doma spremili
Franca Korberja, prijate-
lja, znanega kmetijskega
strokovnjaka, družbene-
ga delavca, uglednega
krajana skupnosti Med-
log. Sli smo za njegovo
žaro s tolažečo mislijo, da
gremo ta zadnji košček
poti s človekom, ki se mu
je mirno dopolnilo plodo-
nosno življenje in mora k
počitku po dolgem delov-
nem dnevu. Ko so oma-
hnile tiste neutrudne ro-
ke, je pač moralo tudi
srce utihniti.
Franc Korber se je rodil
prd 79 leti v Šentilju, pa je
že mlad zapustil lepe kra-
je pod goro Oljko, šel je v
svet kruha in znanja
iskat. Če pravimo, da je
kdo rojen za slikarja ali
glasbenika, lahko reče-
mo, da je on bil rojen za
vrtnarja: vse, česar so se
dotaknile njegove roke, je
vzklilo, rastlo in rodilo.
20 let je na Kmetijski
šoli v Šentjurju vzgajal
mladino, stotine fantov in
deklet, ki so povsem šent-
jurskem ponesli smisel za
napredno gospodarjenje
in zavzeto ljubezen do
zemlje. Franc Korber je
postal Šentjurčan, tu je
imel dom, ženo, ki je tudi
vodila strokovne tečaje,
odraščala sta dva sinova.
Bil je udeležen v tistem
tako živahnem družbe-
nem življenju, vezi pa so
postale še tesnejše, ko so
tajna pota vodila iz trga v
partizanske Dramlje.
Po vojni je moral prev-
zeti odgovorne naloge:
urejal je državna pose-
stva, ustanovil vrtnarsko
šolo s posestvom v Med-
logu, organiziral tečaje in
predavanja. Ves čas pa je
bil tudi nepogrešljiv akti-
vist, več let predsednik
osvobodilne fronte. Ta-
krat se je udarniško dela-
lo dobesedno noč in dan,
zidali smo zadružni dom,
organizirali kulturno
skupnost Miloš Zidan-
šek. Na sejah je bil tovariš
Korber stvaren in kratek,
a kjer je bilo treba se je
prav takoj znašel z delov-
no skupino, že kar s
krampi in lopatami.
Kot upravnik je več
uspešnih let vodil celjsko
Kmetijsko zadrugo, po-
tem pa se je lotil obnove
posestva Mirosan. Naj je
bila vročina ali mrzel dež,
vsak čas si ga videl na ko-
lesu na cesti proti Petrov-
čam. Od kar je tovariš
Korber odšel v pokoj, sin
Vid nadalje je očetovo de-
lo. Gotovo ni samo na se-
bi, da se je tudi starejši
sin posvetil delu z naravo,
kot gozdarski strokov-
njak.
No, pokoj ni primerna
beseda za tovariša Kor-
berja, zakaj, kdo bi mogel
preceniti samo napore, ki
so jih zahtevale nepozab-
ne cvetlične razstave v
Medlogu, že prva s cvet-
lično povorko. Pa preda-
vanja in prijateljska po-
moč. Kamorkoli je šel, je
v žepu vedno nosil trsne
škarje in cepilni nož.
V naši žalosti se oglaša
sebičnost: pogrešali bo-
mo njegovo prisotnost,
pameten nasvet, pa tudi
tiste zlate roke, vsak hip
pripravljene pomagati. In
vse tiste neštete šopke
cvetja. Pa žalost, tista
grenka, moreča kot je na-
vadno ob smrti. Ker tu
smrti ni. Ti živiš, prijatelj,
v vsaki zlati narcisi, v vsa-
kem brstiču mlade vejice,
ki se lovi v pomladnem
vetru. Tam sediš na trati
pred hišo, kije polna mla-
dega življenja, mirno se
smehljajoč sredi svojega
vrta, kakor se pač smeh-
lja človek po dobro
opravljenem delu.
Nekoč sem ga vprašala,
kaj je tisto, kar ti pomaga
živeti. Lepota, je dejal.
Da, lepota pa ima toliko
imen...
DARINKA JOŠT
OMAHNILE SO
NEUTRUDNE ROKE
NAŠA BESEDA 80 CELJE
NI OSNOVNIH ŠOL
Novo iz krajevniii skupnosti
Priprave za Našo besedo
80 v celjski občini gredo h
koncu. Nadvse razveseljiva
je ugotovitev, da zanimanje
za to vsakoletno manifestaci-
jo kulturnega življenja in de-
la raste. Letos je bilo prijav
za sodelovanje kot še nobe-
no leto poprej. Med prijavlje-
nimi skupinami zasledimo
celjsko Zlatarno. Tudi v kra-
jevni skupnosti Hudinja in
Vojnik je zaživelo. Če je to
začetek vključevanja delov-
nih organizacij in krajevnih
skupnosti v kulturno življe-
nje, potem lahko v nasled-
njem letu pričakujemo večji
odziv.
Tudi  letos  bo  nastopilo
največ skupin iz celjskih
srednjih šol. Z odzivom os-
novnih šol še vedno ne mo-
remo biti zadovoljni, saj ve-
mo, da je kulturna dejavnost
v osnovnih šolah dokaj živa-
hna in pisana. Tudi skupina
mladinskega kluba iz Celja
se bo predstavila z recitalom.
Kot gostje celjske Klime pa
bodo na Naši besedi nastopi-
li tudi predstavniki sloven-
ske dijaške zveze iz Celovca.
Celoten program Naše be-
sede 80 je zelo pester, saj ga
sestavljajo recitali, krajše
predstave, literarne pesnitve
ter plesno izrazne točke. Pri-
reditev se bo odvijala 21. in
22. aprila v Slovenskem ljud-
skem gledališču v Celju, v
Pionirskem domu ter v klu-
bu kulturnih delavcev Ivan
Cankar v Celju. Spremljali jo
bodo strokovni razgovori o
kulturi, izbrali pa bodo tudi
skupine za medobčinsko pri-
reditev Naša beseda 80.
M.AGRE2
STE PREBRALI
TA TEDEN
KAKŠNO KNJIGO?
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 17
--- -ii
DAN ŽELEZNIČARJEV
ZVESTI TRADICIJI
Veliko prireditev v počastitev iS. aprila
Tudi železničarji celjskega
prometnega vozlišča so več
kot lepo počastili petnajsti
april, svoj praznik, ki je letos
sovpadal s 60-letnico splošne
železničarske stavke, ki je
izbruhnila v noči med 15 in
16. aprilom 1920. leta in ki je
zajela vso Jugoslavijo. Želez-
ničarjem so se pridružili tudi
mnogi drugi delavci.
Četudi je bila stavka zadu-
šena v krvi, saj je 24. aprila
na Zaloški cesti v Ljubljani
obležalo trinajst mrtvih, dva-
najst moških in petletna de-
klica, in so potem sledile še
mnoge druge represalije, je
pomemben mejnik v borbi
za pravice, enotnost in soli-
darnost delavskega razreda
Jugoslavije. Bila je višek ra-
zrednih spopadov v takratni
Jugoslaviji.
Celjski železničarji so ta
svoj dan počastili s številni-
mi prireditvami in nastopi.
Več kot uspela je skupna li-
kovna razstava članov sekcij
celjskega in ljubljanskega
železničarskega prosvetnega
društva France Prešeren in
Tine Rožanc, na osrednji
proslavi, v soboto, 12. t. m.,
pa so po govoru predsednika
delavskega sveta 2TO Celje,
Slavka Mariniča, in pozdrav-
nih besedah ter čestitkah
Igorja Ponikvarja v imenu
sindikatov in drugih družbe-
nopolitičnih organizacij, po-
delili 44 srebrnih znakov za
20-letno in 64 bronastih zna-
kov za 10-letno zvestobo ko-
lektivu. Sicer pa je ob tej pri-
ložnosti Slavko Marinič pou-
daril tudi delež železničarjev
celjskega območja v obnovi
porušenih tirov in moderni-
zaciji prog. Velik korak na-
prej je bil napravljen v var-
nostnih in telekomunikacij-
skih napravah.
Tako na osrednji proslavi,
kot na otvoritvi likovne raz-
stave, je z uspehom sodelo-
val mladinski pevski zbor
2PD France Prešeren pod
vodstvom tov. Janežičeve.
Spored prireditev v poča-
stitev petnajstega aprila so
dopolnili s športnimi tekmo-
vanji, pohodi in drugimi kul-
turnimi nastopi, ki se bodo
nadaljevali še v naslednipm
mesecu. MB
SAVINJSKI LOVCI
VEUKA PRIČAKOVANJA
Od nove lovske zveze si mnogo obetajo
v petek je bila v hotelu
Golding Rubin v Žalcu
ustanovna skupščina Zveze
lovskih družin žalske obči-
ne Savinjska dolina. Znani
so številni zapleti, ki so na-
stajali pred ustanovitvijo,
končno pa so se za zvezo od-
ločili lovci lovskih družin
Prebold, Polzela, Gozdnik-
Griže, Tabor in Vransko,
proti njej pa lovci iz Žalca
in Braslovč. Kaj pričakuje-
jo od novoustanovljene zve-
ze je bilo vprašanje, ki smo
ga zastavili nekaterim lov-
cem.
IVO LUDVIK ZUPANC,
Celje: »Sem član lovske dru-
žine Gozdnik Griže. Že od
nekdaj sem trdil, da v Žalski
občini potrebujemo svojo
zvezo. Sploh pa je zveza po-
trebna sedaj, ko vidimo, da
smo bili v celjski za marsikaj
prikrajšani. Za strokovnost
dela se ni treba nikomur ba-
ti, saj imamo dovolj izobra-
ženih kadrov.«
FILIP ZAVRŠNIK, LD
Polzela: »Vzpodbuda, da bi
v žalski občini ustanovili
svojo zvezo je dejansko priš-
la iz vrst lovcev. Zvezo smo
močno pogrešali. Spomnim
se samo, kako je bilo z dosta-
vo fazanov in rac. Iz celjske
zveze so enostavno prišli,
odvrgli živali, ne da bi kdo
kaj za to vedel. Od nove zve-
ze pričakujem boljše gospo-
darjenje.«
FRANC GORIŠEK. LD
Vransko: »O spodrsljajih, ki
smo jih čutili lovci iz žalske
občine ne bi rad govoril. Po-
vem naj le to, da si od zveze
Savinjska dolina precej obe-
tam. Mislim na strokovnost
dela, delegatske odnose, go-
spodarjenje s prostorom in
še boljše sodelovanje med
vsemi lovci v občini.«
STANKO KOSU, LD Ta-
bor: »Očitki, da se zapiramo
v občinske meje, niso na me-
stu. Jasno smo vsem pove-
dali, da bo ena izmed osnov-
nih nalog, ki smo si jih zadali
tudi sodelovanje z drugimi
lovskimi   zvezami.«
Na ustanovni skupščini so
med drugim poudarili tudi
to, da bo strokovnost zago-
tovljena. V Celju po mnenju
lovcev ni bila najboljša, ker
je bila zveza prevelika. Pred-
sednik iniciativnega odbora
za ustanovitev zveze Savinj-
ska dolina ing. Stane Skok
pa je med drugim dejal tudi
to, da bo v žalski zvezi boljša
tudi samoupravna organizi-
ranost in s tem tudi boljši
demokratični odnosi. Za
predsednika zveze so izvolili
Ferda Halarja iz Tabora.
JANEZ VEDENIK
DELAVCI
ZDRAVSTVA
ZBOROVALI
v tem tednu se je pri
občinskem sindikalnem
svetu v Celju sestal ob-
činski odbor sindikata
delavcev zdravstva in so-
cialnega varstva.
Razpravljali so o delu
odbora v obdobju od ju-
nija 1978 do marca 1980,
ocenili so občne zbore
OOZS in konference
OOZS, razpravljali so o
predlogu statutarnega
sklepa občinske organi-
zacije Zveze sindikatov,
razpravljali in sprejemali
pa so tudi programske
usmeritve za delo odbora
v letošnjem letu.
Z. S.
ŠMARSKI RAZVOJ LETOS
VEDOKAJHOČEJl
Uskladiti vsa področja
Podatki, ki uokvirjajo sli-
ko razvoja šmarske občine v
preteklem letu, kažejo na
precejšnja odstopanja od za-
črtanih in željenih ciljev.
Osnovne naloge, ki silijo v
ospredje že nekaj let, tudi la-
ni v šmarski občini niso bile
uresničene. Te pa so poveza-
ne predvsem z uveljavlja-
njem kvalitetnih dejavnikov
razvoja, z izboljšanjem ka-
drovske strukture zaposle-
nih in skladnejšim razvojem
vseh občinskih območij.
Zaradi tega bodo tudi v le-
tošnjem letu v šmarski obči-
ni težili predvsem k uresni-
čevanjem že nekaj let zastav-
ljenih ciljev, ki pomenijo v
bistvu bazo dolgoročnega ra-
zvoja občine Šmarje pri Jel-
šah. O tem pa bodo bolj ja-
sno kot lani in leta poprej
določili odgovornost nosil-
cev posameznih nalog - to so
izrecno zahtevali delegati
občinske skupščine - ter
dvakrat letno pregledali ure-
sničitev posameznih resolu-
cij skih smotrov.
Na ponedeljkovem zaseda-
nju so delegati vseh treh zbo-
rov šmarske občinske skup-
ščine tako soglasno sprejeli
resolucijo o politiki izvajanja
družbenega plana občine za
obdobje 1976-1980 v letu
1980. V ta dokument so med
drugim zapisali, da bo druj
beni proizvod v občini reaj
no porastel za 6,5%, da b,
zaposlovanje naraščalo ^
stopnji 3% skupaj, sicer pg^
gospodarstvu 4%, da ho pf^
duktivnost naraščala
stopnji 3,2% in da se bo izvoj
povečal za 8,4%. V letošnjen
letu bodo imele prednosti)
značaj tiste naložbe, ki bo^
uveljavljale skladnejši logiu
nalni razvoj, ki bodo vi^etej
spominski park Trebčc Ku
mrovec in ki bodo pospež«
vale razvoj kmetijstva ter tu
rizma. To je le nekaj sph)šnii
podatkov, ki vsak zase ko
maj kaj pove. Na zunaj, sevj
Kajti v vsebinskem sinisi
terjajo prav ti podatki obilj
naporov vseh delovnih Ijuj
in občanov šmarske občinj
v gospodarstvu in v družbj
nih dejavnostih ter v vs^
družbenopolitičnih, sami
upravnih in delegatskih teli
sih. Kajti odgovornost do zj
stavljenih nalog je preveliki
da bi jo smeli izrabiti. Tu
zato, ker je letošnje leto za
nje v sedanjem srednjero
nem obdobju in zato pome
tudi nekakšno startno osn
vo prihodnjega razvoja. 1
nenazadnje, ker ljudje, ki j
vijo*in delajo v šmarski obi
ni, vedo, kaj hočejo.
DAMJANA STAMEJCl
brošura za starejše
Letos bo z brošuro, ki bo izšla ob Tednu starejših občan
v Celju, ovrednoten lanski pomen tega tedna. V njej bo
zbrani lanski prispevki ter program za naslednje obdobj
Brošura bo izšla po prvomajskih praznikih, na koordinaj
skem odboru pri občinski konferenci socialistične zvezd
Celju pa so na svoji zadnji seji konkretizirali tudi ce
program ob Tednu starejših občanov.
V vseh ovrednotenih programih za starejše ljudi se je
sedaj premalo vključevala krajevna skupnost. Z vključe
njem starejših ljudi v različna interesna področja kraje\
skupnosti, bi upokojitev ne pomenila izključitev in odti
tev od dela, temveč nadaljevanje in prenašanje izkusi
starejših na mlajše rodove. Zato se mora za društva upoi
jencev v krajevnih skupnostih najti ustrezne prostore,
bodo središče interesnih, rekreativnih in družbenih hot
starejših občanov. In kar je najvažnejše - v krajevni skup;
sti morajo izkušeni ljudje prevzeti mentorstvo nad mla
generacijo.
Osnovni nosilec, koordinator in iniciator je lO KK SZI
ki mora kot družbenopolitična organizacija odigrati
membno vlogo v akciji »ČLOVEK NAJ NE BO NIKC
SAM«. Predvsem pa mora v enotni akciji povezati vse di
bene dejavnike v krajevni skupnosti.
Z
kaj veš o
prometu v
šentjurju?
Svet za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu pri
skupščini občine Šentjur je
v letošnjo akcijo »kaj veš o
prometu«, zajel vse učence
na osnovnih šolah v občini.
Najprej so bila šolska tek-
movanja, najboljši pa so na-
stopili na občinskem prven-
stvu. Ekipo so sestavljali po
štirje tekmovalci na dveh
stopnjah - od prvega do četr-
tega in petega do osmega ra-
zreda. Pri nižji skupini je
zmagal Zdenko Verdinek
pred Gregorjem Podkrižni-
kom, oba Šentjur in Mihaelo
Lukanc, Slivnica.
V višji skupini je zmagal
Silvo Gajšek pr^d Vladom
Artnakom, oba Slivnica,
tretji je bil Sandi Zupane,
Šentjur. Skupna ocena šol:
zmagal je Šentjur pred Sliv-
nico, Ponikvo, Dramljami in
Planino.
E.REČNIK
kritična prometna
situacija
Smo takorekoč tik pred začetkom glavne turistične
sezone, ko bodo naše ceste zaradi tujih voznikov, ki
bodo potovali proti morju, še bolj polne, kot so zdaj.
Polnost cest pa nervoza in nezbranost voznikov pa so
faktorji, ki povzročajo številne prometne nesreče s
smrtnimi žrtvami, številnimi težje in lažje poškodova-
nimi, veUko materialno škodo, poškodovanimi cest-
nimi objekti. Alojz Horvat, višji inšpektor za promet
pri UJV Celje, je povedal, da se stanje v prvih treh
mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem
lani ni bistevno spremenilo. Tako so obravnavali 171
prometnih nesreč (sicer 13 manj kot v istem obdobju
lani), v katerih je sedemnajst ljudi izgubilo življenje ali
eden več kot lani v istem obdobju. Največ prometnih
nesreč je bilo na cestah Celje-Vransko in Stranice-Ce-
Ije in to kar 26%. Na omenjenih odsekih je bilo 60%
vseh smrtnih žrtev.
Med vzroki se situacija ni menjala. Na prvem mestu
je neprimerna hitrost, sledita pa izsiljevanje prednosti
in alkohol. Kar v 50% primerov smrtnih žrtev je botro-
vali alkohol!
Med povzročitelji so na prvem mestu pešci in na
drugem vozniki osebnih avtomobilov. Najkritičnejša
dneva v tednu sta ponedeljek in petek, ko je tudi
največja gostota prometa ter največ nesreč.
»Ker je pred vrati turistična sezona moramo poskr-
beti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da se število pro-
metnih nesreč ne bo večalo in da bo na naših cestah j
vladal določen red. Pri nas smo se pripravili na to, da
bomo maksimalno skrbeh za red, varen in tekoč pro-
met. Angažiran bomo tudi študente v Celju in prvič [
letos v Velenju. Pomnožili bomo preventivno vaT-\
nostne akcije. Angeižirali bomo tudi vse ostale inštitu- ■
cije od sveta za preventivo do AMD Šlander, ZŠAM,'
narodne zaščite itd. Vse to pa ne bo zadostovalo, če se :
sami, sleherni posameznik, ne bomo v to aktivno ■
vključiU,« meni višji inšpektor za promet Dri UJV
Celje Alojz Horvat. TONE VRABL
ZREČE
POL LETA V SNE6U
Za poštarja so pohorske zime težke
»v Zrečah imamo imenit-
nega poštarja«, so rekli. Pa
smo šli na pošto, da ga spoz-
namo. Kot zavetje je bila, s
pravo železno pečjo, ki je ši-
rila prijetno toploto in vonj
po dišečih drvah. Zunaj je
bril oster, leden veter. S Po-
horja. Zdaj, ko je že pomlad.
Niso vedeli, katerega poštcir-
ja mislimo. »Tri imamo in vsi
trije so dobri.« Počakali smo
Pavla Korošca, domačina, ki
je že 19 let poštar.
Na zreški pošti je pričel z
delom, ko je prišel iz vojske.
Tako, z nejevoljo. Ni bilo de-
la drugje. Pa je poštarsko
torbo vzljubil, čeprav je tež-
ka včasih tudi 30 kilogra-
mov. Nosil jo je po Pohorju
14 let peš. Ni mu bilo težko,
saj je dobro poznal pohorske
gozdove, težkega dela je pa
bil navajen. Poprej je bil fur-
man. Dolge in hude so po-
horske zime. Pol leta je sneg.
Čeprav zdaj ceste plužijo, je
navadno le poštar prvi, ki se
odpravi po njih. »Zebe te,
moker si, delo je odgovorno.
ljudje zahtevni,« pravi po-
štar Pavle.
Zdaj raznaša, pravzaprav
razvaža, pošto po Zrečah. Pa
bi še hodil po Pohorju. H
ga ima. Tudi Zrečane: »Z
šimi ljudmi ni težav. Nj
slabše delo je izterjava ča;
pisnih naročnin. Tega je v|
ko, ljudi pa dopoldne ni
ma. Delajo.«
Že pred 19 leti so bil
Zrečah trije poštarji. Pošt
bilo sicer manj, a raznašal
jo peš. Zdaj je pošte vel
več, veliko več je ljudi,
štarji pa so še kar trije. Hi
je, ker nobenega ne dobij<
nadomeščanje v času do
stov. Kvečjemu kakega u
kojenca ali študenta. Za s
no se za tako težko in od
vorno delo nobeden ne o(
či. »Za tiste dinarje, ki
dobimo, pa tudi ne. Če s
ne bi imel doma zemlje, n
šlo,« je še povedal Pavel'
rošec. 41 let je star. Ne k
jih. »Zato, ker veliko de
in ker sem vedno na svei
zraku.«
MILENA B. pok:
št. 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
Kadar nam pišete, ne pozabite navesti popolnega na-
slova: ime in priimelt ter kra] in ulico stanovanja. Zapisi,
Id teh osnovnih podatkov ne bodo imeli, bodo romali v
koi. Za anonimnost v Novem tedniku ni prostora!
In ker včasih sprejemamo pisma, za katera ne vemo,
ali so samo za našo informacijo ali javno objavo, pro-
simo, da na slehernem dodate še to, če ste ga namenili
tudi za objavo v našem tedniku.
Hvala za razumevanje in dobro sodelovanje!
UREDNIŠTVO NT
ŠE ENKRAT O
ČISTOČI NA
AVTOBUSNI
POSTAJI V
ŽALCU
v 13. številki Novega te-
dnika je bil objavljen članek,
ki se je nanašal na čistočo na
avtobusni postaji v Žalcu.
S tem v zvezi moramo po-
jasniti, da je Izletnik Celje,
kot lastnik in upravljalec ob-
jekta, podvzel vse potrebne
ukrepe, da bi bil videz avto-
busne postaje na primerni
višini. Pri tem mislimo na re-
dno zaposlitev čistilke, naba-
vo posod za smeti in monta-
žo visečih košaric. Žal, vse to
ni zadostovalo in smo morali
še dodatno nabaviti kontej-
ner za smeti.
Pri ponovnem pregledu
dejanskega stanja ugotavlja-
mo, da se koristniki avtobu-
sne postaje premalo poslu-
žujejo smetnjakov in nene-
hno onesnažujejo okolje.
Menimo, da bi se morali za
lepši videz avtobusne posta-
je zavzemati prav vsi in ne
samo delavci Izletnika.
Ogorčeni smo tudi nad neka-
terimi drugimi neodgovorni-
mi početji na žalski avtobu-
sni postaji. Iz našega dnevni-
ka opravljenih vzdrževalnih
del in drugih del je razvidno,
da smo v zadnjem času na-
mestili nova ogledala v sani-
tarnih prostorih, vodovodne
pipe, straniščne školjke, po-
krove, keramične ploščice,
svetlobna telesa, vrata itd.,
kar je bilo poškodovano, ra-
zbito ali celo ukradeno. Ne-
dvomno je, da ta vzdrževalna
dela predstavljajo precej vi-
soko stroškovno postavko.
Predlagamo, da se vsi, ki
kakorkoli koristimo avtobu-
sno postajo v Žalcu, vključi-
mo v skupna prizadevanja za
urejen objekt in lepši videz
okolja.
Direktor
TOZD Potniški promet
inž. JANKO CESAR
UREDNIŠTVO: Hvala za
odgovor. Naj dodamo, da se
strinjamo z vašim predlo-
gom in mnenjem!
SREČANJE OB
90'LETNICI
Pred kratkim smo se zbrali
v prijetni domačiji, ne daleč
od Rimskih Toplic, v Jurklo-
štru, kjer prebiva mati, babi-
ca in prababica, Jožefa
Ocvirk.
Vreme je bilo hladno, de-
ževno, toda, izba, v kateri
nas je čakala 90-letna mati
Jožefa, je bila topla.
Na dan proslavljanja nje-
nega visokega jubileja smo
se zbrali vsi povabljeni: oba
sinova z ženama, vnuki,
pravnuki in prijatelji, kajti
vsi smo ji želeli ta dan stisni-
ti roko in ji zaželeti še veliko
let trdnega zdravja, zado-
voljstva in sreče v krogu naj-
dražjih.
MOJCA ŠTADLER
UREDNIŠTVO: Dodajmo
vsem čestitkam še našo - še
na mnoga, zdrava in srečna
leta!
TUDI NA VLAKU
NI VSE V REDU I
Na tej strani velikokrat be-
remo kritike na račun Izlet-
nika, ta pa je namenjena že-
lezničarjem.
Veliko nas je potnikov ozi-
roma delavcev, ki se vozimo
z vlakom na relaciji Rogaška
Slatina-Celje in nazaj. Vlak
nam je edino prevozno sred-
stvo. Tako že dolga leta.
Težave pa se začenjajo že
ob petih zjutraj, ko pripelje
vlak do Stranja ali Šmarja
nabito poln potnikov. Seve-
da pa je do Celja še dosti po-
staj in še veliko ljudi, ki vsto-
pajo. Dren se tako povečuje.
Obljubili so nam, da bo do-
bil ta vlak dodatne vagone.
Toda, do danes je vse tako,
kot je bilo. Mi se še naprej
vozimo kot sardine v škatli.
Ob vsem tem pa moram
priznati, da nas vlak vedno
pravočasno pripelje na delo.
Zaradi vlaka ne zamujamo
dela. Povsem drugače pa je,
ko se vračamo iz službe do-
mov. Iz Celja naj bi vlak od-
peljal nekako ob 14.38 uri
proti Rogaški Slatini. Dosti-
krat pa se zgodi, da čakamo
na celjski železniški postaji
tudi do 15. ure.
Potniki sprašujemo in želi-
mo odgovor, kdaj se bo to
stanje izboljšalo, saj smo že
leta na »stranskem tiru.«
Pomislite, kako je v vlaku,
ki pelje okoli 500 ljudi, pa je
prostora za dosti manj.
Pa brez zamere!
IVAN LESJAK,
Gornja vas 46, Pristava
UREDNIŠTVO: Kaj bi za-
merili, saj smo prepričani,
da tudi pristojna služba
celjskega ZTO ne bo vzela
tega zapisa kot neutemelje-
no kritiko. Sicer pa prosi-
mo, da nam železničarji po-
vedo, kako je s tem vlakom,
zamudami na progi proti
Rogaški Slatini in obljuba-
mi, o katerih avtor govori.
Hvala v naprej.
PREVELIKA
GNEČA NA
AVTOBUSU
Podpisane se upravičeno
pritožujemo nad vedno bolj
natrpanim avtobusom, ki
odpelje na progi Žalec-Pre-
bold ob 5.35 uri iz Žalca in
obratno ob 14. uri iz Prebol-
da. Najbolj neznosno in ne-
človeško pa se vozimo ob
torkih in četrtkih.
Sprašujemo se, kje so
Izletnikovi kontrolorji ob
tem času in kje organi Upra-
ve javne varnosti, da dovoli-
jo takšne prevoze ljudi.
V podjetju, kjer delamo,
smo se že neštetokrat prito-
žile zaradi tega prevoza, ven-
dar nam dajejo samo Izletni-
kove obljube, da bo nabavil
»Krpana«. Toda, na obljubah
se ne more voziti takšna
množica ljudi.
Za prvo rešitev prosimo
vsaj za dodatni avtobus ob
torkih in četrtkih za omenje-
ni čas.
Ali so naša življenja res ta-
ko malo vredna?
Sprašujemo se, kdo bo no-
sil stroške, če se pripeti ne-
sreča? Kaj bo, ko nastopi
vročina, saj se bomo zadu-
ših.
MARINKA POČAJ,
MILICA CIJAN,
OLGA ŠIRŠE,
JOŽICA BRNIŠA,
DANICA HRIBERŠEK,
(vse Šempeter),
ALENKA BOZOVICAR,
(Žalec),
MINJA LESJAK
in MAJDA OGRAJENŠEK
(obe Gotovlje).
UREDNIŠTVO: Verjame-
mo, da bi to pismo lahko
podpisalo še najmanj dvaj-
set potnikov in potnic na tej
relaciji. Toda, tudi vaši
podpisi zadoščajo, saj govo-
rijo o problemu, ki vas tare.
Kot smo razbrali iz pripisa,
ste pismo enake vsebine po-
slali tudi Izletniku. Zato tu-
di naša prošnja temu kolek-
tivu, da nam posreduje
mnenje in odgovor na to pi-
sanje. Hvala.
RADA IMAM NAŠ
RADIO
Predvsem sprejmite lep
spomladanski pozdarav! Ker
imam rada naš »Radio Ce-
lje«, moram povedati, da ga
tudi vsak dan poslušam. Za-
to sem se tudi odločila, da se
zahvalim napovedovalcem
za odlično vodenje pro-
grama.
Pred nekaj tedni sem bila
ganjena do solz, ko ste odi-
grali »tri male želje«, in do-
dali za tiste, ki nimajo telefo-
na, večno lepo pesem »Vese-
U pastir.«
Tudi mi spadamo k tistim,
ki nimajo telefona. Jaz oseb-
no si ga niti ne želim. Bolj si
želim, da bi bil na svetu mir,
saj sem prestradala že dve
vojni.
Ko tako poslušam telefon-
ske klice, sem resnično ogor-
čena nad površnim pred-
stavljanjem. Mene pa ni
sram in strah povedati, kdo
sem in kje sem.
In zdaj vas prosim, kolek-
tiv na Radiu, da boste tedaj,
ko boste zaigrali za tiste, ki
nimajo telefona, dodajte še
pesem Mira Ungerja s sinč-
kom «... a tata, ti me vo-
liš... « ali Ano Štef ok pa tudi
Elvisa Presleya. To prošnjo
sta mi narekovala vnučka
Toni in Meta.
ANA DOLINŠEK,
Celje, Medlog 26
UREDNIŠTVO: Željo bo-
mo posredovali na pravo
mesto, in prepričani smo,
da bo uresničena, vsaj del-
no, seveda tedaj, ko bo spet
na vrsti kakšna melodija za
tiste, ki nimate telefona.
SLABA SKRB ZA
PRIHODKE
Med zahtevajočimi za po-
dražitev storitev so tudi po-
djetja za distribucijo elek-
trične energije Elektro.
Vzroki za njihove zahteve po
podražitvi niso znani, lahko
pa bi trdil, da niso povsem
upravičeni. Bolj smotrno go-
spodarjenje in več skrbi za
opravljanje dolžnosti, bi lah-
ko odkrilo notranje rezerve.
Z novim pobiranjem toko-
vine pri strankah leži mrtvi
kapital za porabljeno in ne-
plačano energijo po ves me-
sec. Ti zneski gredo prav go-
tovo v milijone. Ce bi distri-
buterju manjkalo denarja in
če bi imel več obzirnosti do
potrošnika, bi prav gotovo
izbral bolj skrbno pobiranje
tokovine in tudi krajšo pot
za zbiranje teh sredstev.
Nekoč je inkasant odčital
števec in takoj pobral denar
za porabljeni tok. Zdaj odči-
ta števec in šele naslednji
mesec prinese račun ter po-
bere denar.
To pa ni vse. Dogaja se, da
ostaja denar za porabljeno
električno energijo pri stran-
kah tudi po štiri mesece. V
tem primeru je seveda mr-
tvega kapitala dosti več.
Takšne zamude povzročajo
težave tudi pri porabnikih
električne energije, saj je
včasih težko hraniti denar za
neko obveznost po več me-
secev. Tako so ljudje v ne-
kem mestnem predelu pla-
čali tokovino za čas od 23. 9.
1979 do 21. 11. 1979 šele 23.
januarja letos, za čas od 22.
11. lani pa do 17. marca letos
še ni bilo nikogar, ki bi po-
bral tokovino.
Izgovor na pomanjkanje
inkasantov ni opravičljiv.
Elektro bi moral zagotoviti
ne samo mesečno pobiranje
tokovine, marveč tudi dru-
gačen način plačevanja za
porabljeno električno ener-
gijo.
AVGUST KOCJAN,
Tovorna ul. 3, Celje
UREDNIŠTVO: Problem,
s katerim se v Pismih ne
srečujemo prvič, na vsak
način pa vprašanje, ki je za
tiste porabnike električne
energije, kjer ni urejeno
stalno, oziroma mesečno
pobiranje tokovine, več kot
pereč. Kaj pravite na to pri
Elektru? Tudi zaradi »mr-
tvega« kapitala bi kazalo
zapisati kakšno besedo. Že
v naprej hvala za odgovor
in sodelovanje.
IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE
uskladitev tudi pri delitvi dela
Mladi, ko se pripravljajo na novo živ-
ljenjsko pot nimajo povsem jasne pred-
stave o tem, kakšen pomen ima delitev
dela v njihovi bodoči skupnosti. Šele
čas in soočenje z vsakodnevnimi deU
jim odkriva spoznanje, da je stopnja
ubranosti in uspešnosti skupnega življe-
nja odvisna od delitve dela.
V današnjem času se je spremenilo
gledanje na »moška« in »ženska« dela v
zakonski skupnosti, družini, ;iružbi in
življenju na sploh. To pa ne pomeni, da
sta mož in žena zamenjala svoji vlogi,
pač pa kaže na to, da sta se morala prila-
goditi novim zahtevam življenja ter da
se moževa in ženina vloga prepleta.
Sedanja situacija, ko sta oba zakonca
zaposlena zunaj doma nujno vodi do te-
ga, da ni več ostrih mej med nalogami
moškega in nalogami ženske. Na to, ali
se bosta dva sporazumela pri delitvi de-
la v gospodinjstvu ali ne, vpliva že izo-
blikovani vzorec partnerjev, ki sta ga
prinesla v svojo skupnost od svoje dru-
žine. Manj težav pri presojanju imajo
tisti, ki so odrasli v družini kjer sta bila
oba starša zaposlena in sta si tudi že
delila določene obveznosti, ki so izhaja-
le iz skupnega gospodinjstva. Tako na-
ravnani partner bo tudi v svoji družini
prevzel del dolžnosti in nalog, ki so tra-
dicionalno pripradale ženi. Moderna
proizvodnja hrane, napol pripravljena
jedila, tehnični napredek in izbojšave so
pripomogli, da so moški brez težav
vključevali in se vključujejo v dela, ki
jih terja gospodinjstvo. Danes lahko tr-
dimo, da so vloge moškega in ženske pri
delitvi dela postale bolj sestavljene in
širše.
V vssikdanji praksi še vedno naletimo
na zakone, kjer si partnerji še vedno
deUjo opravila na »moška« in »ženska«.
To je predvsem ostanek tradicije. Ce se
oba partnerja strinjata, če to ne povzro-
ča napetosti in nesporazumov, so oblike
sožitja na področju delitve dela v zako-
nu možne. V kolikor pa ima kateri od
zakoncev drugačno predstavo in pojmo-
vanje svoje in partnerjeve vloge, je mož-
nost spora tu. Prav zaradi tega je važno,
da sta si patnerja na jasnem glede deli-
tve dela in da svoje mnjenje tudi pove-
sta drug drugemu. Mož in žena se mora-
ta zavedati, da v današnjem svetu obsta-
jajo razhčni tipi žensko - moških vlog,
ter da ne obstaja prava cdi napačna vloga
ne za moškega in ne za žensko. Prav
zato je na zakonce naložena naloga, da
vsak zase najdeta ustrezen »recept« de-
litve dela, ki naj bo usklajen z možnost-
mi obeh in realno življenjsko situacijo v
kateri se nahajata. IVmasto vstrajanje
pri svojem konceptu deUtve dela lahko
privede v zakonski skupnosti do velikih
težav.
Nejasnosti in nesporazumi o delitvi
dela med dvema so najbolj pogosti na
začetku skupnega življenja, dokler se
partnerja ne prilagodita drug drugemu
in dokler se ne uveljavi delitev dela kot
sistem enakopravne deUtve nalog in od-
govornosti za skupno življenje.
MAKSIMILJANA PIHLER, dipl. psih.
ROJSTVA
CELJE
Rojenih je bilo 32 dečkov in 38
deklic.
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rodila sta se 2 dečka in 2 de-
klici.
ŠENTJUR PRI CELJU
Rodil se je en deček.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 7 parov, od teh:
BOJAN LESKOVSEK in ANKA
KOREZ, oba iz Celja.
ŽALEC
VLADIMIR ZUPANC iz Mi-
klavža pri Taboru in JANJA
OROŽIM iz Kaplje vasi, FRANC
ZUPANC iz Prebolda in DJUR-
DJA KRIZMAN iz Prebolda,
GAŠPER GRABNAR iz Zg. Mot-
nika in OLGA KRECA iz Zaja-
sovnika.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročil se je en par.
ŠENTJUR PRI CELJU
Poročili so se trije pari. ^
SMRTI
CELJE
FRANC BIZJAK, Polzela, JO-
ŽEFA PRAZNIK, 77, Sp. Kraše,
IVAN MRCUN, 68, Celje, FRAN-
ČIŠKA INKRET, 80, Laše, AN-
TONIJA ZUČKO, 65, Trnovlje,
FRANC HABJAN, 65, Celje, LU-
DVIK LUPSE, 18, Begunje,
FRANC OROVIC, 54, Celje, IVA-
NA STARC, 81, Laško, LJUDMI-
LA KOSI, 82, Celje, IRMA CE-
PIN, 25, Celje.
ŽALEC
JANEZ ZAJC, 74, Podlog v S. d.,
JOŽE RANCIGAJ, 86, Pepelno,
ANA KUŽNER, 85, Dobriša vas,
ANTON ŽAFRAN, 65, Dobriša
vas, RAJMUND GLAVNIK, 43,
Breg pri Polzeli. jf
ŠMARJE PRI JELŠAH
FRANC KOLAR, 53, Buče, MA-
RIJA KOLMAN, 87, Gubno, MA-
RIJA FRIC, 83, Spodnje Sečovo,
ANA KRALJ, 57, Male Rodne,
EDVARD ESIH, 32, Šentvid pri
Grobelnem, VLADIMIR SITER,
50, Tržišče.
ŠENTJUR PRI CELJU
AVGUŠTIN ZUPANClC, 72, Ra-
zborje, ŠTEFAN AVŽNER, 75,
Grušče.
BILI SMO v PETROVČAH
IMUSTRIJE JI
PA VENDARLE I
24. aprila bodo slanli kia/ovnl praailk
Tudi Petrovče so ena
izmed tistih krajevnih skup-
nosti, kjer se je število prebi-
valcev zadnaj leta precej po-
večalo, vendar s to razliko,
da ljudje sem niso prihajali
zaradi razvoja industrije, pač
pa zato, ker so na takšni lo-
kaciji, ki je geografsko zelo
zanimiva, saj je od tu najbliž-
je do treh mest Žalca, Celja
in Velenja. Tudi prometno
so tako povezane, da ni nič
čudnega, če so se v petrov-
ško krajevno skupnost nase-
ULi mnogi ljudje tudi iz so-
sednjih občin. Iz te, pravza-
prav osnovne ugotovitve
lahko na pamet in žal tudi
pravilno marsikaj sklepamo.
Prvi problem je ta, da je
»doseljence« tažko vključiti
v delo na ržizhčnih področ-
jih. Sekretarka osnovne or-
•ganizacije Zveze komuni-
stov v Petrovčah Slava Mir-
nik nam je povedala, da je
celo komuniste težko prido-
biti za delo, pa čeprav jih je
kar 160 po številu. Kakšnih
petd^set jih je aktivnih v
kraju, ostali pa stoje bolj kot
ne ob strani. Najbolj težko
pa je to, ker je skoraj nemo-
goče aktivirati ljudi z visoko
in višjo izobrazbo. Razen
redkih častnih izjem. Vzroke
za to, da so nekateri neaktiv-
ni, je treba prav gotovo iskati
tudi v podatku, da se kar do-
bre tri četrtine delavcev iz
Petrovč vozi v službo v dru-
ge kraje in mnogo tudi izven
občinskih meja. Krivični pa
bi bili, če bi trdili, da v Pe-
trovčah ljudje niso delovni.
Nasprotno! Se zlasti po letu
1974, ko se pričenja obdobje
tako imenovane »pogloblje-
ne samouprave« v krajevni
skupnosti, so dosegli po-
membne rezultate. Ljudje
zaupajo krajevni skupnosti
in družbenopohtičnim orga-
nizacijam. To so že mnogo-
krat dokazali. Na referendu-
mu za četrti samoprispevek
na primer. Rezultati glaso-
vanj v Petrovčah so bih na
tretjem mestu v občini.
Kljub temu, da sam program
krajanom ni prinašal kdo ve
kaj. Solidarnost pa se je ven-
darle izkazala. O uspehih in
delavnosti ne nazadnje priča
tudi plaketa zvezne konfe-
rence SZDL Jugoslavije, ki
jo bodo Petrovčani prejeli ob
letošnjem krajevnem prazni-
ku v znak priznanja za dose-
žene rezultate pri razvoju sa-
moupravljanja, humanizaciji
življenja in pospeševanju
družbenega standarda v kra-
jevni skupnosti.
VSE CESTE SO
ASFALTIRANE
Značilno obdobje v razvo-
ju Petrovč je bilo od leta
1964 do 1970. V tem času so
vso pozornost namenih ko-
munalni dejavnosti. Do leta
1964 v krajevni skupnosti ni
bilo asfaltirane ceste, razen
če izvzamemo tisto, ki je vo-
dila v Liboje. Že leta 1970 so
bile vse ceste asfaltirane, z
izjemo ceste v Rušah, ki pa
bo še letos dokončno ureje-
na. Prav tako so v kraju do
1970 leta vsepovsod urediU
vodovode. Sicer pa so pred
desetimi leti prvič razširih
tudi zgradbo osnovne šole
ter uredili športna igrišča. To
so pomembni uspehi, ki jih
ne gre prezreti. Toliko bolj,
ker vsega tega ne bi bilo,
brez samoodpovedovanja, če
lahko temu tako rečemo.
Skoraj pri vseh objektih so
bili krajani soudeleženi s
svojimi sredstvi in prosto-
voljnim delom do 75 odstot-
kov vrednosti. Vedeh so na-
mreč, da jim nihče ne bo ni-
česar podaril in vedeli so tu-
di, da so v težjem položaju
kot v tistih krajih, kjer je ra-
zvita industrija. Financin
krajevnih skupnosti pa,
snici na ljubo, kljub dolo
nim dogovorom še vedno
tako urejeno kot bi moii
biti. Kjer je industrija, t
ima tudi KS na voljo'
kruha. Res pa je, da je zad
čase vendarle malce bolje
Petrovčah je zrastla sodot
Zcuja. V Levcu je velika i
govnica Lesnina. Kljub«
mu pa finančna povezan
združenim delom še ni ur?!
na. Za Zarjo velja to nei«
ko manj, saj se skuša dej
sko »vživeti« v svoj kraj,
Cerkev v Petrovčah je arhitektonsko izredno zanimiva. V;
njej je pokopana tudi prva slovenska pisateljica Fany]
Hausmannova.
Zarja dobiva novo podobo
S prizidkom k osnovni šoli so lahko v Petrovčah prešli na enoizmenski pouk.
Trgovino imajo v Petrovčah le eno, ki pa je premajhna. Problem z oskrbo bo trebiH
prej rešiti. Jj
SPORED PRAZNOVANJA
KRAJEVNEGA
PRAZNIKA
24. aprila 1942 so mladi iz Petrovč množično
odšli v partizane. V spomin na to praznujejo v
Petrovčah krajevni praznik.
21. 4, 1980 Tekmovanje v rokometu na igrišču
v Petrovčah
22. 4. 1980 ob 16. uri šahovski turnir v sejni
sobi KS
23. 4. 1980 ob 16. uri TRIM kolesarjenje
ob 17. uri Pohod pohodne enote
ob 17.30 uri Otvoritev ceste v Ruše
24. 4. 1980 ob 16.00 uri Mali nogomet za pokal
KS v Dobriši vasi
25. 4. 1980 ob 16.00 uri Tekmovanje v košarki
za pokal KS na igrišču v Drešinji vasi
ob 18.00 uri Otvoritev igrišča in križišča v
Drešinji vasi ter položitev temeljnega kamna za
kiosk
26. 4. 1980 ob 16.00 uri Vaja enot CZ in NZ
ob 17.00 uri Slavnostna otvoritev prizidka k
osnovni šoli
ob 18.00 uri Osrednja proslava v dvorani
jrav je še najmanj delav-
!iz te delovne organizaci-
loma iz Petrovč. Petrov-
i so se pohvalno izrazih
i na račun Kmetijstva
he proizvodnje. Tu imajo
Cej razumevanja za kra-
skupnost. Ce že ne pri-
fijo na pomoč z denar-
\ ga pač tudi sami nimajo
pretek, pa pomagajo v
gih oblikah. Pozimi na
ner organizirajo službo
iiščenje snega s cest, so-
ijejo v akcijah za varstvo
Ija in včasih podarijo tu-
Ifčje koUčine gramoza za
kakšna komunalna dela. Le
iz Lesnine še ni pravega od-
ziva. Sicer pa še tudi krajev-
na skupnost z njo ni naveza-
la tesnejših stikov. Bo pa to
treba čim prej storiti. Tako
kot tudi kasneje z Namo v
Levcu in mlekarno v Rušah
ter prodajnim salonom Ci-
mosovih vozil.
NIMAJO PROSTOROV
ZA DELO KS
Izredno pa jih V Petrov-
čah, tako zatrjujejo, trenutno
tare pomanjkanje prostorov
za delo KS in družbenopoli-
tičnih organizacij. Prostorov
sploh nimajo. Na roke jim
grejo kmetijci, vendar je tež-
ko uporabljati njihove pisar-
ne za normalno delo. Rešitev
vidijo v gradnji večnamen-
skega objekta. Problem šte-
vilka ena je slaba preskrba.
Samo najhna samopostrežna
trgovina je občutno premala
za oskrbo 3000 krajanov.
Majhen prodajni kiosk z naj-
nujnejšimi potrebščinami v
Drešinji vasi bo zlasti ljudem
te vasi še kako dobrodošel.
Tretji problem so rekreacij-
ski prostori. Z razširitvijo šo-
le in gradnjo zaklonišča so
izgubih precej športnih
igrišč. Tudi s storitvenimi
dejavnostmi je pravi križ, saj
takšnih obrtnikov močno
primanjkuje. Čevljarja v Pe-
trovčah sploh ni, prav tako
pa tudi ne enega dobrega go-
stinskega lokala, kjer bi lah-
ko ljudje dobili toplo prehra-
no. Cim prej bo treba urediti
tudi most med Savinjo in La-
vo. Potrebna bo inudacija,
saj bo le tako odstranjena ne-
varnost poplav. Že v krat-
kem pa bo, kot vse izgleda,
rešena še ena težava. Uredili
bodo cesto v Liboje, ki je za-
res že dotrajana. Ko je bese-
da nanesla o ureditvi kanaU-
zacije, so naši sogovorniki
povedali, da tega problema
ne bo mogoče rešiti dokler
ne bo zgrajen kolektor. Mal-
ce jezni pa so v Petrovčah,
ko jih človek povpraša, kako
je z urbanističnim načrtom.
Pravijo, da je predvidena le
zapolnitev obstoječega nase-
lja in da nikjer ni zaslediti
zazidalnih sosesk. Urbani-
stični načrt je močno okr-
njen. Vendar ne zato, ker bi v
Petrovčah tako zeleh. Njih
so kaj malo spraševaU o po-
trebah in željah. Se bi pa de-
lo še marsikje graditi, saj je
še precej predelov, kjer zem-
lja ni primerna za kme-
tovanje. Ni naključje, da je
ob vsem tem beseda nanesla
tudi na planiranje. Naši so-
govorniki so nam zagotoviU,
da njihov plan srednjeročne-
ga razvoja KS ni le spisek
potreb in želja in nerealno
ovrednoten. iVikrat so ga re-
vidirah in gre dejansko za
stvari, ki jih naj bi v glavnem
lahko uresničih. Glede na
potrebe osnovne šole, razvoj
Zarje in trgovine v Levcu
menda ni napak razmišljati
vsaj o 50 novih družbenih
stanovanjih do leta 1985.
Družbenih stanovanj v Pe-
trovčah skorajda ni, kaj to
pomeni pa dobro vedo v
osnovni šoli in v Zarji.
Besedilo: JANEZ VEDENIK
Slike:     TONE TAVCAR
■ttovčah ustvarja svoja dela tudi
^enšek. Njegova dela še zlasti
» v Švici, pa tudi doma je vse
RADO ROTAR, predsed-
nik skupščine KS: »Petrov-
če so specifična krajevna
skupnost. Po številu prebi-
valstva so med največjimi v
občini, malo pa imamo indu-
strije. Z izjemo Zarje te
sploh ni. To se nam precej
pozna v negativnem smislu
seveda. Vseeno pa smo zad-
nja leta dosegli pomembne
uspehe.«
BRUNO RANDL,
predsednik sveta KS: ^Pe-
trovče leže ob magistralni
cesti Maribor-Ljubljana.
Promet je bil dolga leta nez-
nosen, z dograditvijo obvoz-
ne ceste pa seje stanje precej
izboljšalo. Še zlasti vArji va-
si. Ta cesta nam izredno veli-
ko pomeni.«
ZORAN RAZBORŠEK,
predsednik KK SZDL: »Po-
globljena samouprava v kra-
jevni skupnosti je prav goto-
vo botrovala napredku. Več
ljudi je aktivnih in več si jih
prizadeva za delo v kraju. Še
zlasti rad bi poudaril izje-
mno prizadevnost vaških
svetov. Šest jih je v krajevni
skupnosti.«
MARTIN PEVEC, sekre-
tar KK SZDL: » Urbanistični
načrt naše krajevne skupno-
sti je nastal brez sodelovanja
nas krajanov. Mislim, da je
to povsem zgrešeno, kajti v
njem bi se morale videti naše
želje in potrebe. Ni res, da je
zemlja okrog Petrovč vsa
primerna za kmetijstvo.
Navsezadnje o tem pričajo
tudi imena nekaterih zasel-
kov.«
ADI ZORE, direktor
osnovne šole: »Ob krajev-
nem prazniku bo otvoritev
prenovljene šole. Pred krat-
kim smo tako lahko prešli na
enoizmenski pouk. Tudi
pouk je sedaj sodobnejši.
Kadrov na šoli je sicer do-
volj, res pa je, da se precej
učiteljev vozi na delo v Pe-
trovče iz drugih krajev. Po-
trebovali bomo stanovanja.«
BOJAN PEVEC, predse-
dnik OO ZSMS Petrovče: » V
krajevni skupnosti je šest os-
novnih organizacij Zveze so-
cialistične mladine. Mladi
sodelujemo pri vsej važnih
odločitvah v kraju, za naše
aktivno delo pa smo lani pre-
jeli republiško priznanje
ZRVS. Odslej bomo morali
več pozornosti posvetiti
koordinaciji dela med
osnovnimi organizacijami.«
SLAVA MIRNIK, sekre-
tarka OO ZKS: »Slaba tretji-
na komunistov je aktivna v
krajevni skupnosti. Pred-
vsem velja povedati to, da je
za delo zazvetih premalo ti-
stih komunistov, ki imajo
višjo in visokošolsko izobra-
zbo. Bistvena naloga bo zato
v prihodnje prav aktiviranje
takšnih ljudi, katerih delo bi
bilo zelo dobrodošlo.«
JOŽE BRECKO, tajnik
KS: »Najbolj pogrešamo
prostore za delo krajevne
skupnosti in družbenopoli-
tičnih organizacij. Svoje pro-
store nam dobrohotno sedaj
daje na voljo Hmezadova
lastna proizvodnja, toda delo
je izredno težko. Rabili bi
večnamenski objekt, sicer
pa smo si rešitev problema
zadali v srednjeročnem načr-
tu razvoja do leta 1985.«
VIKTOR DRAMA, direk-
tor Zarje: »Zarja je v Petrov-
čah napravila izjemen skok v
svojem razvoju. Danes je v
njej zaposleno že 300 delav-
cev, vendar je tudi res, da še
najmanj Petrovčanov. Priza-
devamo si, da bi v bodoče
skušali pridobiti več delav-
cev iz kraja. Glede na naš na-
daljnji razvoj pa v Petrovčah
nujno rabimo vsaj 50 stano-
vanj. «
JOŠKO BOJADŽEVSKl
predsednik komisije za
SLO: »Lani smo izvedli tri
uspešne obrambne dneve v
Petrovčah. Obrambni dan
pripravljamo tudi za krajev-
ni praznik, organiziran pa bo
tako, da bomo ljudem ob
praktičnih primerih sproti
razlagali in komentirali stva-
ri. Dobro se zavedamo, da
akcija NNNP mora trajati
vedno.«
DRAGO TERŽAN, pred-
sedmk komisije za informi-
ranje: »Informiranje v kraju
poteka po statutu KS. Nero-
dno je to, ker komisija nima
sredstev, da bi lahko na pri-
mer redno izdajala obvestila.
Bomo pa ob krajevnem praz-
niku izdali že druge Petrov-
ške novice. Bolj bi se morali
posluževati tudi Novega te-
dnika in Radia Celje.«
zanimivosti iz petrovč
Božjepotna Marijina cerkev je izredna in zanimiva arhitektura iz 14.
stoletja. V cerkvi je več baročnih nagrobnikov ter sUka Marije z Jezusom
in Janeza Krstnika, delo florentinske šole. Zunanjščino odhkujeta pred-
vsem fasada in zvonik. V cerkvi je pokopana Fany Hausmannova, prva
slovenska pisateljica.
Iz Petrovč so bih doma Franc Onič (1901-1975), pesnik, esejist in slov-
stveni kritik, Franc Prime, pesnik in prevajalec ter sodelavec Slovenske
mladine in Josip Teržan (1902), kmetijski inženir, ki je izdal več knjig z
nasveti za umno kmetovanje.
V Petrovčah sta učiteljevala glasbeni pedagog Ciril Pregelj in strokovni
publicist in narodopisec Drago Predan. Mladost sta tu preživela dramatik
in pubhcist Miloš Mikeln in gledahški kritik Vasja Predan.
Zanimiva je družina Mikeln. Sest otrok je pri hiši. Miloš je znan sloven-
ski dramatik in publicist, Mirče živinozdravnik, Peter profesor na visoki
šoh za organizacijo dela, Marija profesorica glasbe, Tone direktor zavoda
za spomeniško varstvo in predsednik skupščine občine Piran, Jože pa
trener namiznoteniške reprezentance.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 17. april 1980
NAŠA BESEDA 80 V
RIMSKIH TOPLICAH
Tudi v Rimskih Topli-
cah so se vključili v Našo
besedo 80. V petek dopol-
dne so se na preurejenem
odru Zdravilišča predsta-
vili člani pionirske dram-
ske sekcije osnovne šole
Primoža Trubarja z mla-
dinsko igrico »Revolucija
v kraljestvu bonbonov«.
Z mladimi sta marljivo
delali Pavla Lapornik in
Ljuba Kralj, v drugem de-
lu pa se je predstavila
mladinska dramska sek-
cija DPD »Svoboda«
Rimske Toplice. V režiji
Jožice Barič so pripravili
slikovno opremljen izbor
Aškerčeve poezije.
M. A.
MLADI PROTI
KAJENJU
V Sedražu v laški obči-
ni so pripravili zanimivo
in spodbudno razstavo ob
svetovnem dnevu zdravja
pod naslovom »Kajenje
ah zdravje - izbirajte!«
Marljivi mladinci so pod
tem izvirnim naslovom
zbrali vrsto citatov in ge-
sel, ki obiskovalca ganejo
in sihjo k razmišljanju.
Razstava je bila tudi sli-
kovno izredno bogata in
izvirna, v glavnem iz last-
nih hkovnih prispevkov.
Domačini in okohčani so
si razstavo z zanimanjem
ogledah. Takšna oblika
izražanja protesta nad
škodljivimi družbenimi
pojavi je vsekakor redka,
zato zaslužijo mladi iz Se-
draža toliko večjo poh-
valo.
A. M.
STRMEC - POLŽE
V KMEČKI TURIZEM
ZanI 8o se odl€>čUi pri Samčevih v Poižah
Nekoč so v Strmcu in oko-
U njega prevladovali kmetje.
Veliko je bilo tudi obrtnikov.
Danes je slika povsem dru-
gačna, le pribhžno sedmi del
prebivalcev je še povsem na-
vezan na zemljo, le okoU 300
ljudi. Vsi drugi so zaposleni,
po večini drugje in le malo
doma.
To je rahlo gričevnat svet,
z dvema dohnama in prav ta-
ko dvema večjima potoko-
ma. To je svet, ki vabi sam
od sebe in tudi zato odpira
vse možnosti za razvoj kmeč-
kega turizma. Morda pa je
tudi bližina Dobrne tista, ki
opozarja na dejavnost, ki bi
lahko nudila več, tudi zaslu-
žek, ah vsaj njegov pomemb-
ni del.
Med prvimi, ki so se odlo-
čili za pot kmečkega turizma
na tem območju so Samčevi,
v Poižah številka 1. Idejo je
pravzaprav prinesel sin
Oton. Starša nista nasproto-
vala. In tako so zdaj trije, ki
delajo na tem, da bi na kme-
tiji, ki je ohranila svojo prvo-
bitnost, tudi mlin in žago,
značilno življenje ob vodi,
uresničili pogoje za turizem.
Morda so k tej odločitvi
pripomogli tudi drugi, ki
semkaj radi zahajajo, saj je
Samčeva družina znana da-
leč naokoh, ne samo v Slove-
niji. In bilo je vehko teh nji-
hovih znancev, ki so si zaže-
leli, da bi tu na svežem zra-
ku, v čudovitih naravnih po-
gojih, ob postrežbi, ki jo za-
gotavlja odhčna gospodinja,
preživeh vsaj kratek čas v
poletnem obdobju.
LotUi so se dela z združeni-
mi močmi. Nekaj sob bodo
uredih v stanovanjskem po-
slopju, in če bo treba, bodo
na voljo tudi nad zdajšnjim
gospodarskim, ki pa že dobi-
va povsem drugo podobo.
Kaže, da bodo zaenkrat
lu-edih štiri sobe za goste,
oziroma osem ležišč. Dela so
stekla, končati jih namerava-
jo v dveh letih, mogoče prej.
Morda bo prvi primer
kmečkega turizma na tem
območju spodbudil in zdra-
mil še druge, seveda tiste, ki
imajo urejene kmetije in vse
druge pogoje, da se lahko lo-
tijo tudi tega dela. Zgled
Samčeve družine je vseka-
kor tu, pomemben in obeta-
joč.
M. BOŽIC
ZA DVA KAMIONA
ODPADKOV
Mozirski in nazarski taborniki
so se dvakrat zapored lotili veli-
ke očiščevalne akcije v svojih
krajih. Ker so prej o svoji nameri
obvestili krajane, je akcija več
kot uspela in dvakrat so z odpa-
dnim materialom napolnili ka-
mion svojega starešine Botra.
In tako dva tovornjaka odpa-
dnih surovin ni potovalo v nara-
vo, pač pa tja, kjer te surovine
potrebujejo.
Odločili so se, da bodo s takšni-
mi akcijami še nadaljevali, in
prišli bodo tudi tja, kjer tokrat
niso bili.
Akciji sta uspeli po zaslugi pri-
zadevnih tabornikov, krajanov in
prav tako Botra, ki je kamionske
prevoze opravil zastonj.
J. P. - S.
D. P. - T.
Kaj praviš, sprašuje gospodar Oton Samec ženo in gospo-
dinjo, bomo? Seveda in tudi zmogli bomo... odgovarja
ona.
nadomestilo od bolezni
kmetov
Ob delovni nezmožnosti dobijo delavci nadomestilo
za osebni dohodek, kmetje pa ne, čeprav morajo najeti
koga, da opravi delo namesto njih, ali ostane neoprav-
ljeno. Ta neenakost delavcev in kmetov, na katero
kmečki ljudje pogosto opozarjajo, pa bo postopoma
odpravljena.
Organi zdravstvenega zavarovanja so že izračunali,
da bi za nadomestilo kmetom v času bolezni potrebo-
vali letno 35 milijonov din, če bi jim izplačevali 30%
poprečnega osebnega dohodka delavcev v preteklem
letu, ali 49 milijonov din, če bi nadomestilo znašalo
40%. To bi bilo za začetek precej, saj bi znašalo okrog
2000 oziroma 2700 din mesečno. Toliko sredstev
menda ne bi bilo težko zbrati.
Še prej bo treba urediti nekatere nadrobnosti. Me-
nijo, da bi kmet dobival nadomestilo dohodka za iz-
gubljeno delo zaradi bolezni, šele po petnajstem dnevu
delovne nezmožnosti, saj mu le nekaj dnevna bolezen
ne more povzročiti večje gmotne škode, dajatve pa bi
lahko uvedli z manjšimi sredstvi. To bi bila hkrati
zaščita pred tistimi, ki bi zavarovanje poizkušali izkori-
ščati s kratkotrajnimi, a pogostimi boleznimi.
Teže bo natančneje določiti, komu in kdaj nadomestilo
za izgubljeno delo ob bolezni ali po nesreči.
Nekateri menijo, da vsem, ki imajo kmečke zdrav-
stvene izkaznice. Drugi imajo pomisleke, češ da take
izkaznice imajo vsi vaški ljudje, ki niso v delavskem
zavarovanju, a nekateri imajo zelo malo zemlje in ne
veliko dela na njej. Če se uvede resnično nadomestilo
za izgubljeni dohodek kmetov v času bolezni, ne bi
mogli dobivati vsi enako, ali pa se spremeni v navadno
socialno podporo. Ali naj torej krepi socialno varnost
tistih kmetov, ki bodo pridelovali hrano tudi za druge
ali služi le za zvečanje dohodkov vaškega prebival-
stva ?
Hkrati se pojavi novo vprašanje: ali naj kmet, ki seje
usmeril le na dejavnosti, pri katerih ob določenem
letnem času ni dela, prejema nadomestilo ob bolezni
tudi ob takem času ali le takrat, ko ima res delo na
svojem posestvu? To vprašanje pa bo moč urejati le
načelno tako, da se določijo obdobja dela ali nedela, saj
bi ugotavljanje ob vsaki bolezni stvari preveč zapletlo.
Pomembno je tudi vprašanje, kako obravnavati
kmetice ali gospodinje, žene delavcev, ki so zavaro-
vane po svojih zaposlenih možeh. Kako ugotavljati
njihovo stvarno delo na kmetiji in pod kakšnimi pogoji
jim priznati nadomestilo za delovno nezmožnost. Zavr-
nitev, da ne dobijo nič, ker so po svojih možeh zavaro-
vane kot gospodinje, ne bi bilo pošteno za tiste, ki ne
kmetiji veliko delajo.
Že kmete, ki so pokojninsko zavarovani kot delavci,
je nadomestilo ob bolezni že urejeno enako kot za
delavce. Toda le za zavarovance in ne tudi za družinske
člane, ki enako delajo na kmetiji.        JOŽE PETEK
STROKOVNJAK SVETUJE
PRIDELOVANJE KRMNEGA OHROVTA
Piše: Janex Luževič, dipi, inž. agr.
Setev v vrste je po-
trebna predvsem zaradi
strojnega spravila, siliranja s
silažnim kombanjom, ki ter-
ja medvrstno razdaljo nad
60 cm. Sejemo lahko z žitno
sejalnico, če je dovolj preciz-
na, ali pa potegnemo s črta-
lom vrste, v katere potem se-
jemo ročno in jih zagrnemo.
ZATIRANJE PLEVELOV
je mogoče pred setvijo ali po
setvi.
Pred setvijo (3 tedne pa do'
3 dni) lahko uporabimo Tre-
flan EC-48, od 1,5 1 do 2 1 na
ha ali pa Trikepin EC-24, od
2,5 1 do 4,5 1 na ha. Podobni
pripravek je Župilan E-48
poraba od 1-2,5 l/ha. Te pri-
pravke je treba takoj po
škropljenju vnesti v zemljo s
krožno brano ah s predsetve-
nikom 6-8 cm globoko (vsaj
2 x brananje).
Po setvi uporabimo proti
plevelom Ramrod, Muhari-
cid ali Propaklor 65 v koUči-
ni 5-7 kg/ha. Skopljenje pro-
ti plevelom je uspešno vsaj
za čas, da krmni ohrovt dose-
že višino 30-40 cm, takrat pa
je že izven nevarnosti, da ga
pleveU zadušijo. Precej večjo
nevarnost pa v tem rastnem
obdobju predstavljajo razni
škodljivci, ki so podobni kot
na zelju.
ZATIRANJE
ŠKODUlVCEV
Krmni ohrovt napadajo
predvsem gosenice, bolhači,
sovke in uši. Za zatiranje
uporabljamo razne insektici-
de, npr. Elocron WP 50, Le-
baycid, Radotion E 50, Basu-
din 20, Kofumin 50 EC, No-
gos 50 EC in še kateri. Škro-
pimo, ko opazimo močnejši
napad škodljivcev, pri tem
pa moramo biti pozorni, da
česa ne spregledamo, kon-
trolirati moramo tudi spod-
nje strani listov, da ne doži-
vim© kakšnega neprijetnega
presenečenja. Najbolj so bol-
hači in uši nevarne, ko
ohrovt še ni dosegel 20 cm
višine. Ohrovt ima prve me-
sece počasno rast, zato je to-
"hko bolj občutljiv na po-
škodbe.
OSTALA OSKRBA
Sredi jiuiija doseže ohrovt
višino ca 15 cm do 20 cm. V
tem obdobju ga redčimo, kar
napravimo z motiko. Zaže-
len sklop rastlin je med
50.000 in 60.000 rastlin na ha.
Ohrovtove sadike 15 do
20 cm velike so v primerni
velikosti za presajanje, zato
lahko ob redčenju tudi dosa-
dimo manjkajoče rastline.
Pri tej veUkosti ga tudi prvič
dognojimo s KAN 27, do
200 kg/ha. Ce je suho, naj-
prej dognojimo, nato pa kul-
ti viramo.
Drugo dognojevanje sledi
avgusta, ko je ohrovt velik že
50-60 cm. Takrat dognojimo
z 200-250 kg Uree in je s tem
posevek preskrbljen. V tem
času se že prične hitrejša
rast, ker je že več vlage na
razpolago. Ohrovt kmalu za-
senči tla, tako da zaduši ple-
vele. Od drugega dognojeva-
nja dalje pa nimamo več dela
z njim do spravila. V tem ča-
su ga lahko dognojimo tudi z
gnojevko v vrste, če imamo
to možnost.
SPRAVILO PRIDELKA
Spravilo pridelka pred-
stavlja zaradi velike količine
zelene mase precejšen pro-
blem, ker ga moramo sekati,
nakladati, razkladati in zla-
gati v kopice ročno. Krmiti
ga pravzaprav pričnemo že
po prvih slanah, ko zmanjka
paše ali prilasta, pred sne-
gom pa ga vendarle moramo
spraviti pod streho. Lahko
ga zložimo pod kozolec, na-
pušč ah pa na prostem v ko-
pico, ki jo na vrhu pokrijemo
s folijo. Paziti moramo na to,
da stoje rastline pokonci, da
lahko dihajo. Za krmljenje
ga režemo na siloreznici, ali
pa krmimo cele rastline.
Upoštevamo dovoljeno koli-
čino ca 55 kg na dan na
odraslo govedo.
Ohrovt, tako spravljen
(pod streho ali folijo) zdrži ca
2 meseca, lahko tudi 3 mese-
ce, če so temperature okoli 0°
ali manj.
SILIRANJE samega
ohrovta ne pride v obzir, ker
se zaradi obilice vode sam
slabše silira. Zelo dobre re-
zultate pa daje v mešanici s
silažno koruzo tako, da je
vsaj 1/2 do 2/3 silažne koru-
ze. Takšna mešana silaža ima
izboljšano razmerje PB: SV
od 1:18; (PB 1% SV, 18%) na
1:10; (PB 1,3% SV 13%).
Pri siliranju krmnega
ohrovta in silažne koruze pa
lahko nastopijo težave, če ni-
smo dela pravilno zastavili.
Da bo silaža kvalitetna, mora
biti čimbolje premešana. To
je zaradi teže pridelka zelo
težko doseči drugače, kot s
pravilno zastavljeno setvijo
in spravilom. Posevek silaiiž-
ne koruze in krmnega ohrov-
ta mora biti na isti par ceh,
oz. na parcelah, ki se dotika-
jo. Ce hočemo imeti silažo v
kateri bo vsake rastline polo-
vica, moramo sejati v ra-
zmerju približno 64% površi-
ne s koruzo in 36% površine
s krmnim ohrovtom. Teore-
tično dobimo iz vsake od teh
površin pri dobrih pridelkih
po ca 35 t zelene mase, skup-
no ca 701 zelene mase na
1 ha njive. Zagotoviti pa mo-
ramo tudi dobro mešanje.
Pridelek pričnemo spravlja-
ti, ko koruza doseže polno
voščeno zrelost, zlasti zato,
da ohrovt, ki je kratko rezan
ne izgubi preveč soka, ker ga
popije koruznica. Siliramo
na ta način, da siliramo vrsto
koruze, nato vrsto ohrovta in
zopet vrsto koruze. Na ta na-
čin dosežemo prvo mešanje
(delno) že na njivi, drugič se
silirana masa premeša pri se-
sipanju s prikolice, tretjič pa
še ob polnjenju transporterja
za stolpni silos. Pri korita-
stih silosih pa se tretjič pre-
meša pri poravnavanju sila-
že v silosu.
Nadaljevanje prihodnjič
Medvrstna  raz-
dalja               55 cm 60 cm 65 cm
Razdalja v vrsti 36 cm/30 cm 32 cm/26 cm 30 cm/25 cm
Število rast-
Unm2 5/6 5/6 5/6
»ne stori kruha moka,
marveč roka!«
S tem slovenskim pregovorom sta Skupnost kmetij-
skih in živilskih šol Slovenije kot izdajatelj in njen
urednik prof. Friderik Degen, namenila letošnji, sicer
vsakoletni almanah »Naše krnetijske šole« absolven-
tom kmetijskih vzgojnoizobraževalnih organizacij, ob
njih pa še vsem drugim, ki delajo v kmetijstvu, tem
pomembnim delom narodnega gospodarstva, v roke
pa jo bodo jemah vsi, ki tako ah drugače spremljajo
napredek naše agrikulture in njenih vzgojnoizobraže-
valnih prizadevanj.
Gre namreč za 17., dokaj zajetno številko latnega
glasila Skupnosti kmetijskih in živilskih šol SRS, po-
svečeno sedemdesetletnici kmetijske šole v Šentjurju.
Ustanovitev te, v vzgoji in izobraževanju naprednih
kmetijskih proizvajalcev nenehno prisotne institucije,
je narodnopoUtični uspeh slovenskih poslancev v šta-
jerskem deželnem zboru v Gradcu (1907). Tedanjemu
šentjurskemu županu, slovenskemu skladatelju in
zdravniku dr. Gustavu Ipavcu (1831-1908) pa gre za-
sluga, da je šoli priskrbel zemljo in domovinsko pra-
vico v takratnem »Sv. Juriju ob južni železnici«; žal
začetka (1910) njenega vzgojnoizobraževalnega in tedaj
tudi narodnovzpodbudnega dela ni dočakal. Njen ra-
zvoj skozi sedem desetletij je opisan deloma po sodob-
nih leksikografskih informacijah, po preteklih šolskih
poročilih, deloma pa tudi po njenih absolventih, učite-
ljih in ravnateljih, kar daje vsebini še večjo težo.
Pubhkacija nas pouči tudi o vseh dosedanjih statu-
snih spremembah šole, ki jih je narekoval naš druž-
beni razvoj. Danes deluje kot pokhcna šola za kme-
tovalce in kmetovcdke gospodinje v sklopu Kmetij-
skega šolskega centra v Celju.
Zanimivo, na podatkih bogato pubhkacijo zaokrožu-
jejo še priložnostni prispevki iz drugih vzgojnoizobra-
ževalnih organizacij - članic Skupnosti kmetijskih in
živilskih šol Slovenije.
GUSTAV GROBELNIK
novo vodstvo mladih
V polzelski tovarni nogavic so imeli mladi pred dnevi
volilno konferenco. Okrog tristo mladih se je odločilo, da bo
predsednik koordinacijskega sveta ZSMS v tovarni Žarko
Povše, sekretar Doroteja Gračner, predsednik izvršnega od-
bora v tozd 1. Boris Krt, v tozd 2. Stanko Rojnik in v tozd 3.
in skupnih službah Sonja Vouk. Izvršni odbori se bodo
sestali ta teden in pripravili program dela mladih.
T. TAVČAR
§t. 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK-stran 15
CELJE
PRIZNANJE, KOHMIR GRE!
Obrtniki urejujejo Meškov studenec
Zdaj so se izkazali obrtni-
ki. Z veliko akcijo in lepim
deležem v denarju, materia-
lu, vrednosti...
Ko so videli, da se zatika
pri realizaciji morda zares
preširoko zastavljenega pro-
grama v zvezi z letošnjo hor-
tikulturno akcijo, ko so vide-
li, da ni denarja za vsa pre-
dvidena dela, so se samostoj-
ni obrtniki, povezani v celj-
skem občinskem združenju,
odločiU za delo, zaradi kate-
rega si v resnici zaslužijo
priznanje.
Oko so vrgli na Meškov
studenec ob Partizanski ce-
sti, na studenec, ki že lep čas
propada. Tu in tam je postal
tudi pralnica za avtomobile,
sicer pa kraj, ki se ga ljudje
izogibajo. Zaradi umazanije,
neurejenosti... Toda, nekoč
je bil to kotiček, kjer so se
sprehajalci radi ustavljah.
Bile so klopi, prijetna senca
in odlična voda. Studenec je
zaslovel prav zaradi vode in
še danes so mnogi Celjani, ki
hodijo semkaj s posodami in
odnašajo vodo domov. Da je
zdravilna? Morda? Na vsak
način pa je dobra, zdrava!
Samostojni obrtniki so se
odločili, da dajo svoj delež v
Hortikulturi 80 prav z uredi-
tvijo Meškovega studenca.
Sprejeh so lep načrt in se do-
govorih tudi za sredstva. Ni-
so in ne bodo majhna. V ce-
loti gre za dela, ki bodo steda
okoli 35 milijonov starih di-
narjev. Samo za materisd bo-
do odšteli okoli dvanajst mi-
lijonov, vse drugo bo delo.
Studenec in okolje bodo
povsem uredih. Postavih no-
vo korito, uredili škarpo,
tlak, sam dotok vode... po-
stavih klopi in še kaj.
S prvimi deh so pričeh na
začetku tega teda, pravijo pa,
da jih bodo končah najpoz-
neje do konca junija.
M. BOZiC
parade me
bo!
Pred dnevi je padla
končna odločitev - cvet-
hčne parade, kot ene
osrednjih prireditev okvi-
ru Hortikulture 80, ki je
bila predvidena za nede-
ljo, 20. juhja, ne bo. Črtah
so jo iz programa zaradi
Veirčevanja.
Skoda!
Cvethčna parada je bila
pripravljena do vseh po-
tankosti tako dosledno,
da bi se mogla po vsebin-
ski in poučno-vzgojni pla-
ti kosati s podobnimi po-
vorkami kjerkoU na
svetu.
Ali so odločujoči prou-
čih njen vsebinski pro-
greim?
Ali se v letu 1981 ne bo-
mo več borih s stabihza-
^jo? JANKO PRISliANy
camp ¥ logarski dolini?
Prav je, da je krajevna skupnost Solčava zapisala v letoš-
nji delovni načrt tudi ureditev camping prostora v Logarski
dohni. To je prav gotovo njena naloga, toda vprašanje je, če
je samo njena. Na vsak način pa gre za problem, ki je za ta
predel Gornje Savinjske doline več kot pereč. Trenutno
stanje, oziroma stanje v toplejših dnevih in še posebej v
poletnih mesecih, ko ima Logarska dohna največ obiskoval-
cev, postaja nevzdržno. Tudi zaradi ali predvsem zavoljo
čuvanja in urejevanja okolja. Ker urejenega in vzdrževanega
prostora za campiranje v Logarski dolini ni, je kar cela
dohna camp. Zato avtomobili in šotori na skoraj vsaki zeleni
površini, zlasti na bregovih, tudi suhe struge, Savinje in še
kje.
Logarska dohna potrebuje urejen in vzdrževan camp, po-
trebuje ga zaradi izletniškega turizma, ki je za ta predel več
kot značilen. In ta je vse močnejši. Prav gotovo pa je, da se
bo število izletnikov še povečalo, ko bo v celoti modernizi-
rana cesta čez Črnivec. Potem bo tudi dostop iz kamniške in
ljubljanske strani v Logarsko dohno boljši, hitrejši.
Prav je, da je krajevna skupnost Solčava pobudnik in
nosilec pomembne naloge, toda pri njeni uresničitvi mora
dobiti širšo pomoč!
M. BOŽIC:
v trn a vi so
čistili
Z onesnaženim oko-
ljem se ne srečujemo le v
večjih stanovanjskih cen-
trih. Tovrstna nadloga je
tudi problem manjših
krajev in vasi.
»V čistem okolju vsi ra-
di živimo« je geslo, ki si
ga je postavil mladinski
aktiv OOZSMS iz Trnave.
V ta namen je organiziral
očiščevalno akcijo dne
12. 4. 1980. Očistih smo
okolico avtobusne posta-
je v Sentrupertu, okolico
Gasilskega in Hmeljar-
skega doma v Trnavi, ter
središče v Orli vasi.
Da je bila akcija potreb-
na, nam priča podatek, da
je bilo smeti kar za 4 trak-
torske prikolice.
V akcijo so bili vključe-
ni poleg mladincev še
pionirji in cicibani, ki so
po svojih močeh tudi pri-
spevali svoj delež k lepše-
mu okolju.
Pri starejših občanih je
akcija zbujala pozornost
in odobravanje. Marsikdo
se je ob tem tudi zamislil
nad okoljem okrog svoje
domačije. Mladinski ak-
tiv pa je spet dokazal, da
se zna vključiti na vsa po-
dročja v Krajevni skup-
nosti, kjer je le to po-
trebno.
MOJCA LENKO
SAMOPOSTREŽNA PREBOLD
PRVA NA DEŽEU
Jutri bodo prosiaviii 20 iet
Dvajset let bo minilo, od-
kar so v Preboldu odprli sa-
mopostrežno trgovino. Ne-
kaj jih je že bilo v večjih
mestih, preboldska pa je bi-
la prva na podeželju, pa tu-
di sicer med prvimi v Slo-
veniji. Dvajset let te trgovi-
ne bodo proslavili jutri. To
ne bo samo praznik trgov-
cev iz Prebolda, pač pa tudi
praznični dan za ves Savinj-
ski magazin. Za kratek po-
govor smo naprosili Ivico
Govc, pomočnico poslovo-
dja samopostrežne trgovine
v Preboldu.
- Koliko časa že delate v
tej trgovini?
»Že od vsega začetka. Od
tistih, ki smo začeli, smo se-
daj le še štirje. Poleg mene
poslovodja Janko Jošt, Go-
dničeva in Majda "Zupan.
Skoraj verjeti ne morem, da
je od otvoritve minilo že
dvajset let.«
- Kakšni so bili začetki?
»To je bila novost, ki so se
je kupci dobesedno bali. Ne-
kaj časa jih je bilo precej, ki
jih je bilo celo strah nakupo-
vati v trgovini. Bili pa so tudi
takšni, ki so ime samopo-
strežna vzeli preveč dobese-
dno in kot domačinki mi je
bilo vedno neprijetno, ko
smo morali komu dopovedo-
vati in dokazovati, da ima
kje skrito kakšno stvar, ki je
na blagajni ni pokazal. Sicer
pa stvari, ki smo jih prodajali
v trgovino niso prihajale pa-
kirane. Vse to smo delali v
trgovini. Precej dela je bilo
in mnogo je bilo potrebne
natančnosti, ko smo tehtali,
zavijali in pakirali. Bili pa so
to vendarle lepi časi. Kljub
temu, da nismo bili tako raz-
vajeni in prevzetni tako kot
danes.«
- Kaj vas danes najbolj
jezi?
»Mnogokrat poslušamo tr-
govci očitke po nepotreb-
nem. Pogosteje je zadnje ča-
se, ko ni dovolj pralnega pra-
ška in kadar zmanjka kave.
Očitajo nam, da nekdo dobi
kavo, kdo drug pa ne. In
prav tisti, ki očitajo, bi po
navadi radi naenkrat dva ki-
lograma kave, pa čeprav je
kupec za njim ne bo dobil
niti deset dekagramov.«
- Želje?
»Samopostrežno trgovino
smo pred leti za malenkost
razširili. Danes je precej pre-
majhna za oskrbo Prebolča-
nov. Število prebivalcev je
zadnja leta močno narastlo,
zmogljivosti pa so še vedno
takšne kot pred petnajstimi
in več leti. Večjo, sodobnejšo
trgovino v Preboldu najbolj
potrebujemo.«
JANEZ VEDENIK
KROPEJEVI IZ CEROVCA PRI BLAGOVNI OMAGUJEJO
INVAUDNOSTIN
BETE2N0ST NE ZINORETA VEČ
Lepo posestvo Jim Je postalo ovira, zato bi ga daii v najem
V krajevni skupnosti
Blagovna so nam pove-
dali za ljudi, ki zdaj še
niso socialni problem, a
se to lahko kaj kmalu
zgodi. V Cerovcu živita
starejša človeka, oba
stara preko sedemdeset
let - JULIJANA in JOŽE
KROPEJ, ki je invalid.
Tudi njunemu sinu 27-
letnemu JOŽETU, inva-
lidnost ni prizanesla. To
so bili skopi podatki, ki
smo jih izvedeli, mi pa
smo se odpravili k njim
na obisk. . _
Skozi gozdiček pelje
pot do Cerovca. Potem se
polagoma dvigne in po ja-
sah, ki so zelenile in bile
posute s pomladanskimi
sončeci - trobenticami, ki
so kukale iz zemlje, smo
se kmalu pripeljali do
Kropejevih. V majhni
globači, okoli pa se raz-
prostira ravnina, stoji nji-
hova mala hiška, ki jo je
prizadel potres, a je zdaj
varno in lepo popravlje-
na. Gospodarska poslop-
ja okoli so čedno vzdrže-
vana, čisto je tudi okoli
hiše.
Prijeten vtis pa smo do-
bili tudi v notranjosti.
Kljub temu, da je mama
Kropejeva bolehna in be-
težna, vzdržuje čistočo, ki
bi jo ji lahko marsikatera
mlada zavidala. Ne sme-
mo pozabiti, da skrbi za
dva invalida in da je prak-
tično za delo sama pri
hiši.
INVALIDA OBA -
OČE OD STAROSTI,
SIN OD ROJSTVA
'Ko je oče Jože, 72 let
mu je, delal v Ljubečni in
v Konjicah ter je bil
zdrav, se z ženo ni bal ob-
delovati posestvo, ki meri
12 hektarjev zemlje, od
tega je šest hektarjev ob-
delovalne. Poprijela sta
za delo in vse obdelala.
Pa je prišla vojna in go-
spodar Jože je odšel v
partizane ter partizanil po
dolenjskih hribih. Tudi
pokojnino si je prislužil
in znaša danes 4000 dinar-
jev. Član Zveze borcev je
in življenje bi najbrž teklo
lepo naprej, če bi mu ne
odpovedali nogi. Tako pa
se lahko sedaj premika
samo s pomočjo bergel.
Pa kljub temu še veliko
postori. S pomočjo žene
nahrani štiri glave živine
in enega prašiča. Več ne
zmoreta, še to jima je v
breme.
Prav nič jima ne more
pomagati sin Jože, inva-
lid od rojstva. Šolal se je v
Kamniku, v zavodu za re-
habilitacijo mladine. Pa
mu ni in ni šlo. Ko si je
nabral osnovno izobra-
zbo, se je vrnil domov.
Med čudovite planjave in
gorce, a kaj ko to za mla-
do srce ni dovolj. Toliko
je hribovito okoli hiše, da
še invalidskega vozička
ne more uporabljati. Zato
je že sedemindvajset let
združen s palicami, s po-
močjo katerih se lahko
giblje. Sicer pa mu pome-
ni okno v svet radio in
televizija. Ob njih presedi
ure in ure, vmes pa po-
pravi kakšno orodje, saj
je za ročno zelo spreten.
Staršema resnično ne
more pomagati, rad pa bi
poprijel za kakšno delo,
ki bi ga zmogel. A kje ga
naj najde? Ce si invalid v
mestu, se včasih prižge
lučka za prosto delovno
mesto, ki bi ga invalid
zmogel. Tu, v teh preču-
dovitih krajih nad Bla-
fovno, pa te možnosti ni.
al, resnično ni.
KAKO DOLGO BO
ZMOGLA ŠE MATI
JULIJANA?
Kako dolgo res, se
vpraša vsakdo, ki jo vidi
vso drobno in upognjeno
v hrbet? Sicer s košem
polnim volje na njem, a z
leti se bo še bolj skrivil.
Toži ne veliko, le za sina
jo skrbi, ko bosta z oče-
tom umrla. Domačije ne
bi rad prodala, razmišlja-
ta pa, da bi jo dala v na-
jem. Posestvo leži na rav-
nini, zato bi ga bilo mož-
no obdelovati s stroji.
Zdaj oni tega ne morejo.
Ce bi prišli v hišo dobri
ljudje, ki bi poskrbeli za
Jožeta, pa bi se mogoče
tudi kaj drugače odločila.
Dve skrbi Kropljeva za-
konca tareta zdaj - pose-
stvo, ki ga vedno težje ob-
delujeta in sinova bodoč-
nost. Oboje bi rada zdru-
žila tako, da bi bilo za vse
dobro, kajti moči s sta-
rostjo vedno bolj pešajo.
Tega se zavedata ih tudi
nič ne skrivata.
Ce njihove betežnosti
in invalidnosti ne bi sami
videli, ne bi verjeli, da
lahko v tako težkih pogo-
jih za silo gospodarijo in z
dobro voljo premagujejo
vse težave. Tu je najbrž
tudi ključ do njihove do-
sedanje vzdržljivosti, kaj-
ti pri hiši ni revščine, za-
nemarjenosti in zagrenje-
nosti.
Koliko zmore še mati
Julijana smo videli ob od-
hodu, ko se je oko ustavi-
lo na že obdelanih in po-
sejanih gredicah majce-
nega vrtička ob hišici, na
pripravljenem košu gno-
ja, ki si ga bo oprtala na
hrbet in ga nesla na naj-
bližjo njivo. Se bolj
zvrhan pa je koš dobre
volje, a doklej?
ZDENKA STOPAR
Kropejeva družina iz Cerovca pri Blagovni. Sin Jože
se sramežljivo skriva med podboji, čvrsto pa se je
postavil na bergle.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 17. april 198o
PREUSMiRITEV
DAJE DOBRE
PLODOVE!
Leto 1980je prelomno leto, saj Je tradicionalna usnjarsica
proizvodnja dokončno nadomeščena z netkanimi materiali
in plastiko.
Leto 1980 pomeni za
delovno organizacijo KO-
NUS enega izmed po-
membnih mejnikov v nje-
nem razvoju, ko bodo
večja investicijska vlaga-
nja v obsežni program
netkanih materialov in
nadaljnjo širitev asorti-
mana plastike povsem
nadomestila v preteklem
letu opuščeno proizvod-
njo usnja in omogočila
nadaljnjo krepitev aku-
mulativne sposobnosti
delovne organizacije, ne
glede na dokaj zaostrene
splošne pogoje gospodar-
jenja.
2e v preteklem letu so
bile izvedene temeljite
priprave plana za leto
1980, v letošnjem letu pa
se je nadaljevalo njegovo
usklajevanje z resolucijo
o stabilizaciji in s spreme-
njenimi pogoji poslova-
nja, še posebej na področ-
ju zunanje-trgovinskega
poslovanja.
Zato ni nadaljevanje
uspešnega poslovanja v
letošnjem letu zgolj slu-
čajnost, ampak predvsem
rezultat ustrezne angaži-
ranosti široke fronte de-
lovnih ljudi v delovni or-
ganizaciji KONUS, ki si
prizadevajo vsak na svo-
jem področju za vsak ki-
logram ali kvadratni me-
ter izdelka, za pravočasno
zagotovitev še posebej
kritičnih uvoznih mate-
rialov, za vsak dodatni
dolar izvoza, za realizacijo
vseh osnovnih postavk
plana in tudi za vse njego-
ve posamezne dele.
Tako se je napram
predhodnemu letu pove-
čala realizacija za 23%,
akumulacija za 46%,
izvoz pa za 8%. Na eni
strani silijo k takšnemu
ravnanju odnosno pove-
čani angažiranosti zao-
streni pogoji gospodarje-
nja in borba za obstoj, na
drugi strani pa tudi izpo-
polnjeni sistem nagraje-
vanja učinkovitosti posa-
meznikov in skupin, ko
se ugotavlja in nagrajuje
uspešnost dela ne samo s
pomočjo delovne norme,
ampak povezuje tudi s
kvaliteto dela in gospo-
darnostjo z materiali in
sredstvi in, ko dosedanjo
osebno oceno poslovanja
za vodstveno in režijsko
strukturo nadomestujejo
konkretna standardna
merila produktivnosti,
ekonomičnosti, rentabil-
nosti vloženih sredstev in
cela vrsta drugih kriteri-
jev, s pomočjo katerih se
spremlja realizacija posa-
meznih podrobnih nalog,
ki omogočajo realizacijo
osnovnih ciljev delovne
organizacije.
Široko zastavljen pro-
gram proizvodnih inve-
sticij se izvaja v skladu z
načrtovanimi aktivnost-
mi brez večjih zastojev.
Pospešeno se dokončuje-
jo projekti za TOZD Lah-
ka obutev Loče in TOZD
Lahka obutev Majšperk,
kjer naj bi prišlo do njiho-
ve realizacije v letošnjem
letu, pripravlja pa se tudi
rekonstrukcija usnjarne v
Ljutomeru.
Posebno pozornost po-
svečajo v Konusu zagoto-
vitvi ustreznih strokov-
nih kadrov za nove za-
htevnejše proizvodne
programe, vzporedno s
prestrukturiranjem proiz-
vodnje pa poteka inten-
zivno priučevanje od-
nosno prekvalifikacija
prejšnjih usnjarjev za no-
va opravila, za katera pa
je še posebej značilno bi-
stveno izboljšanje delov-
nih pogojev.
Preusmeritev proizvod-
nje zahteva tudi kvalitet-
ne premike na področju
dela vseh strokovnih
služb.
Odnosi med temeljnimi
organizacijami združene-
ga dela so dokaj različni,
ene povezujejo medse-
bojni materialni tokovi
ali reprodukcijska pove-
zanost, druge izvozno-
uvozna odvisnost, za vse
pa je značilen skupni cilj,
da se vsako posamezno
TOZD z modernizacijo te-
hnologije, z novimi pro-
grami in drugimi ustrez-
nimi posegi usposobi za
uspešno samostojno po-
slovanje.
Ta osnovni cilj pa je
mogoče doseči v ustrez-
nem združevanju prostih
sredstev in dohodkov-
nem povezovanju posa-
meznih TOZD.
Organizacija in izvaja-
nje tako širokega in
kompleksnega delova-
nja pa je možna pred-
vsem ob ustrezno dogo-
vorjenem samouprav-
nem sistemu delovne or-
ganizacije z vsemi
ustreznimi samouprav-
nimi akti, še posebej ob
usposobljenosti in pri-
pravljenosti zaposlenih
in ob ustrezni pomoči
odnosno aktiviranju
družbeno-političnih or-
ganizacij in poslovodnih
struktur za vse bolj in-
tenzivno oživljanje naše-
ga samoupravnega siste-
ma v praksi.
KOFIL FF15/500 za fino filtracijo v obliki vreča
KOFIL F 10 300 kot predfilter v farmacevtski indu-
striji
Eden od KOFIL filtrov, ki so potrebni v klimatskih
Jkxmoj^ah^..^.^^^     .  ......________..._____.____________
Proizvodnja sesalnih plastičnih oblog za papirno industrijo na avtomatiziranem
in računalniško programiranem stroju v TOZD KOTERM.
Razrez gotovega celtexa (umetno usnje na bazi celuloznih vlaken in lateksa) v
plošče za odpremo.
$t. 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
POHOD V
POČASTITEV
ŽELEZNIČARSKE
STAVKE
Planinska krožka
osnovne šole Frana
Kranjca Celje - Polule in
Franja Vrunča Hudinja
sta se v soboto, dne 12.
februarja udeležila pla-
ninskega pohoda v poča-
stitev 60-letnice železni-
čarske stavke. Organizi-
ralo ga je PD Železničar
Ljubljana. Bila sta dva
pohoda: na 35 in 60 km.
Mi pionirji planinci obeh
šol, s Polul 8, s Hudinje
pa 16, smo se podali na
35 km dolgo pot.
Pot nas je vodila z vla-
kom, do Ljubljane in na-
prej s kamničanom do
Črnuč. Od tam pa smo
prečkali Savo preko čr-
nuškega mostu in zavili
po cesti v Gameljne. Pri-
bližno po 300 metrih hoje
smo zavili z asfalta na
markirano stezo, ki vodi
na Rašico, prvo sloven-
sko vas, ki je bila požgana
že 1941. leta. V planin-
skem domu nam je orga-
nizator postregel s toplim
čajem, ki nam je vlil no-
vih moči še za precejšen
del poti, ki nas je čakal.
Od planinskega dorna
smo sestopili mimo ribo-
gojnice, vasi Zavrh, kjer
je bil rojen Jakob Aljaž,
in se ustavili v Vikrčah,
kjer je bila 2. kontrolna
točka. Tudi tu smo se na-
pili čaja. Nato smo preko-
račili viseči most čez Sa-
vo, prečkali cesto Ljub-
Ijana-Kranj in nadaljevali
pot skozi vasi Glince,
Dolnice, Podutik in Ko-
seze in na Šišensko cesto.
Pred končno postajo smo
se še ustavili v turistič-
nem naselju Mostec, kjer
je bila zadnja kontrolna
postaja. Iz Mosteca se je
pot vzpenjala na Dreni-
kov in Cankarjev vrh. V
Ljubljano smo prišli pri
hotelu Bellevue, kjer smo
zagledcili asfalt, ki nam po
več kot 30/km prehojene
poti ni bil preveč všeč.
Toda morali smo priti na
cilj v Pražakovo ulico, če-
prav po neljubem asfaltu.
Tudi to nam je uspelo.
Oddali smo kontrolne
kartone, ki so nam jih vrli
organizatorji preluknjali
s pravim železničarskim
luknjačem kar dvakrat.
Prejeli smo nato spomin-
ske značke, za zaključek
pa še sendvič in topel čaj.
Vreme nam je bilo izre-
dno naklonjeno, saj je bi-
lo zelo primerno za tako
dolgo hojo.
TOMA2IČ MOJCA
Planinski krožek
OS Polule
POKAL KRVAVICE
PD Tabor prireja v ne-
deljo, 20. aprila orientacij-
sko tekmovanje za PO-
KAL KRVAVICE. Start
bo ob 8. uri pri stari
osnovni šoli v naselju Lo-
ka. Prijave sprejema PD
Tabor. Ekipe naj imajo
naslednjo opremo: kom-
pas, topografsko karto
Celje 3 (list 31, 1:50.000).
F. J.
ČAS IZLETOV
Pomlad je in nič ne bo lepšega kot izleti na bhžnje
planinske postojanke. Te izletnike smo zalotih na poti
na Goro Oljko. Lep dom je tam, toda kaj, ko menda
počasi propada. Skoda! Se bodo na Polzeli spomnili in
ukrepah?. Foto: TONE TAVCAR
ALPINISTIČNI KOTIČEK
ZAMUDE ZARADI VREMENA
Pripravniki opraviii nad 120 vzponov
Načrt "dela alpinističnega
odseka, ki je bil sprejet ob
zaključku lanske sezone v
decembru, je le delno izpol-
njen. Govorim o zimski sezo-
ni, kjer vsaj s plezalskega vi-
dika število vzponov in tudi
kvaliteta ne dosegajo nekaj
prejšnjih let. Temu ni kriva
morda nepripravljenost ple-
zalcev, temveč predvsem
vremenski in snežni pogoji,
ki vse do marca niso dopu-
ščali vzpona brez izjemnega
tveganja. Vsakotedenske pa-
davine in nenehna nizka,
temperatura so ustvarili v
stenah požled in celo v naj-
bolj strmih odstavkih s prši-
čem poprhano skalo.
Do izteka čiste zime (22.
marca) so člani in pripravni-
ki alpinističnega odseka Ce-
lje opravili nekaj nad 120
vzponov in pristopov v sku-
pini Rink, Strelčeve in Kle-
menče peči, v Paklenici, Kle-
ku in Ospu na Primorskem.
Brez zastoja in v visoki za-
sedbi je letos delala plezalna
šola, katere teoretični del se
pravkar izteka. 22 tečajnikov
je vztrajalo do konca, poslu-
šalo 16 predavanj iz snovi
planinsko-alpinistične vzgo-
je, vadilo na skah v Tremar-
jih in zimsko tehniko nad
Okrešljem. 24. aprila bodo iz-
piti za teoretični del. Vsi, ki
bodo z dovolj znanja čez to
prvo stopničko, začnejo v
maju že s prvimi plezalnimi
vzponi in nadaljevalno šolo
tehnike v snegu in kopni
skali (tehnično plezanje),
»repetaše«, ki teorije niso
vzeli resno, pa čaka »plezal-
sko mirovanje« do naslednje
šole v decembru.
člani odseka, kandidati le-
tošnje odprave na Norveško,
imajo precej dela s priprava-
mi in organizacijo. Glavni
problem je seveda finančne
narave. Ta se rešuje na več
načinov. Glavna je pKjmoč
delovnih orgcmizacij, TKS; v
prodaji so značke in razgle-
dnice, del sredstev pa bodo
vsi člani odseka zbrali z de-
lom na planinskih postojan-
kah. Več kot 400 ur je bilo
opravljenih na Mozirski pri
podiranju stare in povsem
dotrajane depandanse. čaka
še pleskanje Orlovega gnez-
da, lesenega prizidka na
Okrešlju in razna dela pri no-
vem domu v Logarski dohni.
Opozarjamo obiskovalce
gora, da kljub dokaj ugo-
dnim snežnim razmeram ob-
staja nevcirnost plazov pred-
vsem na severnih in vzho-
dnih pobočjih. Smučarji - ne
prečkajte pobočij. Planinci,
upoštevajte pravilno Vcirova-
nje z vrvjo predvsem na pre-
delih, ki jih obsije sonce - in
pozor pred snežnimi stre-
hami!
O preplezanih vzponih pa
v nasledni številki Novega
tednika.
CIC
Trening skrajno težkega plezanja - danes nujen pogoj za
vrhunske storitve
ALMA M. KARUN
SAMOTNO
POTOVANJE
3
[v GENOVSKEM SAMOSTANU
To je bil zame nov svet, ne ravno prijeten, zato pa pou-
čen. Cene so bile tako nizke, da nisi mogel kaj prida zahte-
vati, niti niso mogli za tako ceno kaj prida nuditi. Dekleta,
ki so bila v varstvu samostana, so bila večinoma kuharice,
sobarice ali boljše otroške varuške, a tudi prodajalke, ki so
iskale kakršno koli zaposlitev. Vse - takrat nas je bilo tam
štirinajst - smo spale v veliki spalnici v tretjem nadstropju,
in med posteljami ni bilo ne zaves ne nočnih omaric. Samo
roko ti je bilo treba stegniti pa si se že dotaknil sosede.
Težke sive volnene odeje niso bile dovolj tople, da bi
varovale pred mrzlimi zimskimi nočmi, toda štirinajst di-
hajočih človeških teles je pri zaprtih oknih spremenilo zrak
v prijetno, čeprav nezdravo hlevsko toploto, in vame, ki
sem imela posteljo najdlje od okna, je drugih trinajst dihalo
toploto, kot so jo nekoč dihali v Jezuščka v jaslih.
S to spalnico, iz katere sem si tako želela oditi in po kateri
sem pozneje tako pogosto hrepenela, je povezanih še več
spominov. Po večerji smo smele iti vanjo šele po večerni
rnolitvi, pri kateri smo klečale na stolih, z obrazom obrnje-
nim proti naslonjalu, in ko je dežurna sestra opravila ob-
hod, smo morale biti tiho.
Neke noči nas je zbudilo rjovenje ene izmed sostanovalk,
' ki ji je zlezla v uho bolha. Skakala je tako divje kot bolha v
njenem ušesu, bila je z glavo okoli sebe in kot nora tulila od
strahu, da ji utegne ljubka živalica skozi bobnič zlesti v
možgane. Poskusile smo vse, kar je bolho in njeno bivali-
šče samo še bolj razdražilo. Topile smo se od sočutja in od
Smeha, dokler se nazadnje ena izmed nas ni spomnila in
vtaknila v uho v zanko zvit las. Bolha je pograbila rešilno
bilko in se na lasu odpeljala v prostost...
Ne vem, kako je prišlo do tega, ampak nenadoma sem
postala razlagalka sanj. Komaj je katera odprla oči, že se je
začelo:
»Zadnja postelja, sanjalo se mi je o stolpu ali o gosi
ali...«, in precej sem pred njo razvila podobo njene priho-
dnosti. Zaradi tega sem smela najdlje ostati v postelji. Sicer
pa sem svoje kratke lase tudi najhitreje uredila, na postelji
pa sem ležala tako spretno, da je zadostovalo le nekaj
udarcev z dlanjo po odeji in že je bila videti urejena in
postlana. Imeti kaj temeljito v redu, je ena izmed čednosti,
ki sem si jo pridobila šele vehko pozneje, tako rekoč šele
kot »Kolumb«. Življenje vzgaja in plovba okoli sveta
vzgaja dvojno.
Jedle smo v kuhinji na nepogrnjeni mizi, ki so na njo
postavili debele skodelice. Vsako od nas je čakala meša-
nica, ki so ji pravili kava, in kos kruha, in vse smo morale,
kakor hitro smo pojedle, svojo skodelico same pomiti.
Tisto, ki je to pozabila storiti, je mala samostanska sirota
poklicala iz spalnice in jo opozorila na njeno dolžnost.
Cez dan sem sedela in pisala v skupni delovni sobi, kjer
so dekleta izmenoma vezla, šivala, klepetala in molila. V
določenem pogledu sem bila nekakšna izjema in sem
smela hoditi tudi ven. Toda ob sedmih zvečer smo morali
vsi piščančki zapustiti grešni svet in biti v samostanskem
zatišju, kajti tu je bilo res tiho, pa naj smo delale spodaj v
veži, medtem ko seje zimsko sonce dotikalo palm in oran-
ževcev, ali pa smo v spalnici poslušale zvonove iz bližnje
cerkve sv. Annunziate.
Medtem ko sem se krčevito ozirala po ladjah, blodila od
ene ladijske družbe do druge in si z mešanimi občutki
pobliže ogledovala okoli pohajkujoče mornarje, sem počasi
spoznala vso Genovo, se jezila nad hišnimi številkami, ker
jih je vsaka hiša imela po dve ali štiri, a med njimi nikoli
tiste, ki sem jo iskala, prehodila najrazličnejše uličice -
razvpite vicos - ki so njih imena vselej namigovala na
nekaj, kar v resnici sploh niso bile. Med njimi je bila na
primer ulica Upanje, majhna temna prečna ulica, nad ka-
tero je s starih vrvi viselo mokro perilo, najbrž so jo imeno-
vali tako, ker bi tisti, ki bi stopil v to ulico, storil najbolje,
ko bi vsako upanje pustil že pred vhodom vanjo; ulica
Usmiljenje, ker si to potreboval, če si se upal stopiti vanjo;
uhca Beli križ, ki je bila bolj umazana kot vse druge.
Jezusova ulica, iz katere je človeka, ki je stopil vanjo brez
bodala ali pištole, mogel rešiti samo bog, uličica Angela
varuha, ki je bila videti kot vhod v pekel, uličica Mučeniki,
uličica Negotovosti, ker je bilo vprašanje, ali boš na dru-
gem koncu še prišel iz nje, in tako naprej. V vseh teh vicos
lahko doživiš presenečenja vseh vrst: vehko - ubod v
hrbet, manjše - da ti prileti na glavo gnilo jajce, vedro
umazane vode, nesnaga ali kaj podobnega. Vedno mi je
bilo uganka, kako morejo živeti ljudje v takih podganjih
gnezdih. In vendar so živeli.
Nimamo namena opisovati pokopaUšča, ki je bilo že
tisočkrat opisano; leži na vznožju hriba, ki se nanj vzpe-
njajo arkade. Droben dež, rumeno rjavi hrib in vlažno
zelenje cipres niso bili posebna tolažba za oko. Nagrobniki
so čudoviti, a me niso niti najmanj pretresli. Kjer se začne
večnost, naj vse osebno izgine. Tu stoji žalujoča vdova iz
marmorja in obupana trka na vrata groba, tančica zakriva
njene čare, v rokah drži mohtvenik - potem pa izveš, da ji je
njen drugi mož velikodušno jKtmagal plačati stroške za
nagrobnik; tam stoji gospod župan in zdi se, da še mrtev
govori:
»Gospod Peter, klobuk dol, kajti jaz sem genovski žu-
pan!«
Spodaj v dohni seje kot čas, kije odtekal, valil Terrente.
Kadarkoli sem sedela spodaj ob morju in gledala v valove,
ki so butali ob obalo, mi je postalo srce težko. Skozi vodni
pršeč sem videla vse kot skozi solze in bodočnost je bila
bolj kot kdaj koU prej nejasna. Kaj morda hitim za blodno
lučko, kakor to od časa do časa kdo počenja na morju? Ah
pa sem poklicana ? Toda tako kot valovi ob skalovju so se
razbile ovire ob moji še neulomljeni volji.
Časi so bih težki. Pokazalo se je, da so bile vse ladijske
hnije nesprejemljive: za nekatere nisem imela dovolj de-
narja, druge so zahtevale posebne hstine. Argentina je
odklanjala vse potnike iz slovanskih držav, ker je menila,
da so vse boljševiške; večina angleških kolonij je bila še
zaprtih. Na voljo sem imela samo ladjo, ki je ob zahodni
obah Amerike plula v Cile. VeUko sem bila brala o stanh
inkovskih spomenikih, pa sem se odločila, da se bom med
potjo izkrcala in jih od blizu občudovala. Tako bi si prihra-
nila tudi nekaj sto lir. Kupila sem si vozni Ustek do Mol-
lenda, to je do zadnjega pristanišča v Peruju. Nihče ni imel
nič proti temu, tudi konzul ne. Kasnejše izkušnje so me
poučile, da so bile vselej najboljše tiste dežele, ki so najraje
dale vizum.
Denar je v mnogih tednih počasi skopnel in to kljub
temu da sem bila nenehoma lačna in so mi vselej od
poželenja stopile solze v oči, kadar sem pod arkadami
zagledala razstavljene sladice, dobre klobase, že gotove
jedi in, kar je bilo še huje. vse te jedi tudi duhala. V
samostanu smo vsak dan jedli na vodi kuhane makarone,
in čim večji je bil krožnik, tem manj zabeljena je bila
mineštra, in že dve uri po kosilu sem dobivala ljudožerske
popadke. Nekega dne sem šla v takem razpoloženju po
stopnicah dol in - o čudež! - sredi stopnic je ležala zemlja,
namazana z maslom. Vsem svetnikom sem zahvalila za njo
in jo vsa prestradana na mah pojedla.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 17. april 198o
tehnična
trgovina
63001 celje
stanetova 4
NOVI SIJ
M A VRICE
Včeraj so v Celju odprli
prenovljeno prodajalno
MAVRICA, katere adap-
tacija je tekla že od konca
lanskega leta. Zaradi veli-
kega povpraševanja po-
trošnikov po blagu, ki ga
ta prodajna enota ponuja,
kljub prenovitvenim de-
lom trgovine niso zaprli.
Adaptacijo trgovine so
namreč izpeljali v dveh
delih, tako da so najprej
uredili prostore, ki so
kupcem skriti. Torej skla-
dišče, garderobne in sani-
tarne prostore, pisarno,
kotlovnico in malo jedil-
nico. Po zaključenih de-
lih v navedenih prostorih
pa so pričeli adaptirati še
prodajne prostore MA-
VRICE s tem, da pa so
kljub temu omogočili po-
trošnikom nakup blaga v
prostorih, adaptiranih v
prvi fazi. MAVRICA se je
torej včeraj pokazala kup-
cem prvič v novi obleki.
ne da bi potrošniki kakor-
koli občutili, da to obleko
krojijo.
In zakaj so se v temeljni
organizaciji združenega
dela Tehnična trgovina
delovne organizacije Ko-
vinotehna Celje sploh od-
ločili, da prenovijo proda-
jalno MAVRICA? Razlo-
gov za odločitev je bilo
več. MAVRICA kot pro-
dajalna ni bila obnovljena
že celih petnajst let, pa
čeprav je iz leta v leto po-
nujala potrošnikom vse
več blagovnih skupin in
posameznih artiklov in
čeprav je bila tudi frek-
venca kupcev iz leta v le-
to večja. Prodajni prosto-
ri MAVRICE so bih pičh,
saj so merili le 101 m-.
Delovni prostori zaposle-
nih v prodajalni MAVRI-
CA so bili slabi, saj proda-
jalci niso imeli ne ureje-
nih garderobnih in sani-
tarnih prostorov in ne je-
dilnice. In kar je bilo za
prodajalce najhuje: zara-
di šibke klimatizacije je
bila koncentracija zraka
zanje precej škodljiva.
Razlogov torej več kot
dovolj za to, da so se v
tozdu Tehnična trgovina
odločili, da bodo MAVRI-
CO prenovili in preuredi-
li. V korist prodajalcev in
potrošnikov, sevel
Adaptirana prodajalna
MAVRICA ima sedaj
162 m- prodajnih površin,
kar je za 60% več kot po-
prej. Ob tem velja ugoto-
viti, da so prodajne povr-
šine povečali na račun
skladiščnih prostorov, a
drugače seveda ni šlo. Ta-
ko bo prodajalna MA-
VRICA poslej ponujala
potrošnikom veliko več
raznovrstnega blaga kot
poprej. Znatno širša bo
namreč ponudba avtoko-
zmetike, ščetkarskih pro-
izvodov, vseh vrst lakov.
kozmetike, svečarskih
proizvodov ter premaz-
nih sredstev za les in ko-
vino. Ob celoviti ponudbi
barv, lakov, ščetkarskih
proizvodov in kemikalij
nasploh (kar je osnovna
ponudba prodajalne), bo-
do kupci lahko v MAVRI-
CI izbirali tudi med boga-
to ponudbo ostalih bla-
govnih skupin. V zado-
voljstvo prodajalcev in
kupcev so v prodajalni
uredili tudi klimatizacijo,
prodajalci sami pa se ve-
selijo novih garderob, je-
dilnice in prenovitve
vseh ostalih prostorov, ki
ostajajo očem kupcev po
navadi skriti. V prodajal-
ni so v vseh prostorih ure-
dili centralno ogrevanje,
kar je posebej pomemb-
no za ohranitev kvalitete
prodajnega blaga. Pred
preureditvijo MAVRICE
namreč skladiščni pro-
stori niso bili ogrevani,
kar je v hudi zimi ali vro-
čem poletju grozilo mno-
gim proizvodom oziroma
njihovi obstojnosti. In
morda še tole v informa-
cijo kupcem: v prodajnih
prostorih MAVRICE, ki
so urejeni po sistemu sa-
mopostrežne trgovine, bo
tudi poslej urejen odde-
lek s klasično prodajo
proizvodov. Zato, da bi
lahko potrošniki prišli tu-
di do tistih izdelkov, ki so
zahtevnejši in ki terjajo
skladiščno spravo.
Adaptacijo prodajalne
MAVRICA  v Stanetovi
ulici 19 v Celju sta skupaj
financirali Samoupravna
stanovanjska skupnost
občine Celje, ki je lastnik
lokala in temeljna organi-
zacija Tehnična trgovina
Kovinotehne Celje, ki je
najemnik prostorov. Veli-
ko podporo preureditvi
pa so dali tudi člani celj-
skega izvršnega sveta.
Računajo, da bo celotna
preureditev MAVRICE
veljala okoli pet milijo-
nov dinarjev, od tega bo-
sta oba sovlagatelja zdru-
žila po petdeset odstot-
kov potrebnih sredstev.
In kakšen bo odpiralni
čas prodajalne MAVRI-
CA? Trgovina bo odprta
vsak dan od 7. do 19. ure,
v sobotah pa od 7. do 12.
ure.
Paket rezervne hrane „danes in jutri 84''
z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju
graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predv-
sem zaradi dejstva, ker sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del člove-
kovih m samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti
za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbeno-politič-
ni skupnosti glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili.
Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom
»DANES IN JUTRI 84«,
saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da
so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih
stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in
prehrambene navade nezadostne m ne zagota'/ljajo niti
najnujnejše prehrane v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB,
in daje celovitosti sistema ljudske obrambe m družbene
samozaščite specifičen poudarek, je človek-delavec m
občan, edini ki se lahko v organiziranih m pripravljenih
akcijah bon tudi proti moderni vojaški tehniki in prema-
guje s svojo voljo m sposobnostjo tudi največje elemen-
tarne-stihije.
Prav zaradi tega je prehrana prebivalstva bistven
element v republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP
Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo
proizvodnje m sestave paketa rezervne hrane v temeljni
organizaciji Slovenj Gradec.
Vsebina paketa rezervne hrane
"DANES IN JUTRI 84«
omogoča kompletno prehrano štiričlanski družim
po 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84
z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka m vitamina C.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali
predvsem biološko vrednost jedi, obliko m hitrost
priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za
manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske.
Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni' paket, ki vsebuje 45 izdelkov pre-
hrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da
zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe po kalorični plati.
Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900
kalorij m vsebuje 55% beljakovin poleg ogljikovih
hidratov, mineralov m vitaminov, katerih kalorična vred-
nost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega
organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala m potrdila
komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je
imenoval republiški komite za tržišče m cene. Paketu je
priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz
prehrambenega paketa m kompletne jedilnike za 7 dni,
kar vsekakor olajšuje hitro m pravilno pripravo obrokov.
Jedi. vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj
leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta
prehrambeni paket postopoma obnavljala.
Cena paketa je 1.320,00 din, cena izdelkov v
paketu pa je za približno 20 % nižja od malo-
prodajnih cen.
Da bi delovnim ljudem m občanom poenostavili
nakup paketa
»DANES IN JUTRI 84«
sta zveza sindikatov m SZDL, kot temeljna nosilca
m politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske
obrambe m družbene samozaščite, ustvarila skupno z
delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega
plačevanja paketa.
Tako bo zveza sindikatov, kot najširši družbeno-
politični dejavnik delovnih ljudi, konkretno vodila eno
izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delav-
cem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnov-
ne organizacije v vsaki temeljni organizaciji bodo eviden-
tirale kupce m poskrbele
za brezobrestno plačevanje (4 obroki). Obro-
ki se bodo odplačevali, kot vsa ostala posoji-
la pri izplačilu osebnih dohodkov.
Drugi način pa je direktno naročilo m plačilo
pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino
oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 1 5 dni.
Prijave m potrebe pa zbira tudi neposredno
tozd Slovenj Gradec, Francetova 17, tel.
062/841—551,' ali HP Kolinska oddelek
Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel.
061/24—614.
Namen paketa je torej predvsem ustvariti potrebne
zaloge hrane v primeru vojne m elementarnih nesreč, ko
bi zagotovo nastopile težave pn preskrbi s hrano m ko bi
bil prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spreme-
njenih razmerah potreben čas, ki bi bil v različnih krajih
različen, pač odvisno od konkretnih priprav m izvedbo
nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za
premostitev teh težav pn preskrbi z živili je nujno, da si
vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja
zalogo živil.
§t. 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
MLADINSKO EVROPSKO
PRVENSTVO V KOŠARKI
CEUE80, JUGOSLAVIJA
ZNANE ŽE ŠTIRI
REPREZENTANCE
Priprave za 9. mladin-
sko evropsko prvenstvo v
košarki, ki bo od 22. do
30. avgusta v Celju v hali
Golovec, so v polnem te-
ku. Znane so že prve štiri
reprezentance, ki bodo
nastopile v Celju. To sta
zmagovalec zadnjega
evropskega prvenstva
Sovjetska zveza in Jugo-
slavija kot prireditelj ter
iz prve kvalifikacijske
skupine (je pet skupin s
27. udeleženci), ki je bila
na Finskem, reprezentan-
ci Švedske in ČSSR. Do
konca aprila bodo konča-
na vsa kvalifikacijska
tekmovanja, tako da bo-
do v začetku maja znani
udeleženci, žrebanje pa
bo 6. junija. Ekipe bodo
razdelili v dve skupini po
šest, vsi pa bodo nastopa-
li v hali Golovec, kjer bo-
do igrali košarko teden
dni domala cele dneve.
Organizator bo skupaj s
KZS in KZJ takrat pri-
pravil v Celju tudi več
spremljajočih prireditev,
kot strokovne seminarje,
pionirske košarkarske ta-
bore in podobno. Takrat
bo Celje resnično zaživelo
za in s košarko. Seveda
pa bo ob košarki tudi več
drugih, zlasti kulturnih in
zabavnih prireditev. V
prodaji so že tudi prve
značke MEP 80 in to v ve-
leblagovnici »T«.
Med kandidati za mla-
dinsko državno reprezen-
tanco sta tudi celjska ko-
šarkarja Matej Janžek in
Robi Medved.
TONE VRABL
USPEH CELJSKIH KOŠARKARJEV
KRONANI VSI NAPORI
Zdaj v ša višjem, itvaiitetnejšem razredu
Košarkarji Libele so nad-
vse uspešno zaključili pr-
venstvo v IL ZKL. Sredi
Ljubljane so premagali v
zadnjem kolu še Jezico, si-
cer tesno s 84:82, ko so si v
polčasu priigrali kar 15
točk prednosti. Trener Mile
Cepin je takole komentiral
srečanje v Ljubljani:
»To je bila pomembna tek-
ma za 2. mesto v II. ZKL.
Zato so bili igralci Libele
spočetka nervozni in previ-
dni tako v obrambi in napa-
du. Igra mož na moža ni pri-
nesla nobene prednosti. Do
sredine I. polčasa je bila
prednost našega moštva mi-
nimalna. S prehodom na
conski presing in z izredno
igro v napadu ter obrambi
smo si v 10-tih minutah pri-
igrali 15 točk prednosti.
Kljub dogovoru, da bomo tu-
di v II. polčasu nadaljevali s
takšno igro, so igredci z meti
od daleč po nepotrebnem iz-
gubljali žogo. Sledilo je še 5
slabih podaj in naša velika
prednost je splahnela vsega
na 4 točke! V finišu sta so-
dnika opravila svoje, z nera-
zumljivimi odločitvami sta
nam odvzela trikrat žogo in
tako je Jezica znižala naše
vodstvo na minimum!«
Igralci Libele s trenerjem
prof. Miletom Cepinom so v
tem prvenstvu napravili izre-
den podvig. Zbrali so 34
točk, na tujem dosegli 7
zmag, doma z izjemo Kvar-
nerja pa premagali vsa moš-
tva in tako dosegli doslej v
prvenstvu II. ZKL svoj naj-
večji uspeh. Čestitke veljajo
vsem igralcem in trenerju.
V super republiški ligi je
Comet izgubil proti Iliriji v
Ljubljani z 91:102. Najbolj
uspešna sta bila Smid z 42 in
Rozman z 21. koši. V vzho-
dni republiški ligi so pred-
stavniki celjske regije dose-
gli 3 zmage, od tega Zlatorog
rekordno proti Pomurju kar
s 136:85 (73:39)! Pri Zlatoro-
gu so bili najbolj učinkoviti
Požin 38, S. Lesjak 30 in Zor
24 košev. Elektra je doma
premagala Dravo z 88:65
(42:40). Najbolj učinkovita
sta bila S. Breznik z 20 in P.
Breznik z 18. koši. Žalec je
premagal doma tesno Dravo-
grad z 85:83 (42:38), najboljša
pa sta bila Stefanec 26 in
Benčan 20 košev. Po 12. kolu
je Elektra na 2., Žalec na 5. in
Zlatorog na 6. mestu. V 13.
kolu bo derbi v Žalcu, kamor
pride v goste Elektra, Lašča-
ni pa bodo igrali v gosteh
proti Podbočju.        K. JUG
želja novo kegljišče
Pred dnevi so imeli redni občni zbor člani Keglja-
škega kluba Celje, ki so preglededi svoje resnično bo-
gato opravljeno delo v prejšnjem obdobju. Razvese-
ljivo je, da je poleg kvalitetne ženske ekipe v stalnem
porastu tudi mladinska vrsta oz. njeni posamezniki ter
da se kvalitetno znova prebuja in prebija med naj-
boljše moška ekipa. Člani KK Celje so že pred občnim
zborom pripravili temeljit pregled dela in ta njihova
pobuda bi lahko služila tudi drugim društvom.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen znan celjski
športni delavec Lado Gobec: »Tekmujemo praktično
vsak teden in ne poznamo počitka. Še vedno so naj-
večji problemi s treningi, saj težko ob pravem času
pridemo do ustreznega števila stez. Ker pa so naši člani
skromni, zmoremo tudi to. Vehko si obetamo od no-
veg3 desetsteznega kegljišča, ki naj bi bilo gotovo do
"konca leta ob hali Golovec. Z njim se bodo verjetno
izboljšali tudi pogoji za naše delo. Kegljišče v Selcah
smo prepustili v nadaljne upravljanje Elektro Celje.
Letos praznujemo dvajsetletnico obstoja KK Celje
(KK Kladivar je bil ustanovljen pred 33 leti, prvo keg-
ljanje pa se je v Celju pojavilo že pred več kot 50. leti)
in bomo proslavo z večjim tekmovanjem pripravili
proti koncu leta. Ustanovili smo ponovno regijsko
zvezo in želimo preko hge tekmovanj znova poživiti
kegljanje na širšem celjskem območju, ga kvalitetno
dvigniti in izboljšati odnose sodelovanja med posa-
meznimi kegljaškimi društvi.«
TONE VRABL
ROKOMET
DALEČ OD NASLOVA
Minerva nesrečno izgubUa pomembni točiti
v nadaljevanju rokomet-
nega prvenstva srno zabele-
žili nesrečen poraz Minerve
in medlo igro celjskega Aera.
Grižani, ki se bore za obsta-
nek v drugi ligi, so v direkt-
nem dvoboju proti Borcu iz
Zagreba pričeli odlično, po-
vedli 10:6, toda kljub temu
dovolili gostom, da so v zad-
njih sekundah spremenili
poraz v zmago. Končni rezul-
tat 13:14 (7:5) je lahko za Gri-
žane usoden.
Slabo igro smo videli v Ce-
lju, kjer je Aero sicer prema-
gal Jadrana iz Kozine 27:24
(15:13), toda pri tem ni poka-
zal svoje prave igre. Celjski
igralci so takoj po vodstvu
pričeli z nepovezano igro, ki
ne navdušuje in le vratarje-
ma Tomiču in Pušniku se
imamo zahvaliti, da gostje
niso pripravili presenečenja.
Skratka Celjani nimajo več
svoje igre. V napadu igrajo z
naporom, brez prave taktič-
ne zamisli in brez življenja.
Poizkusi, da bi strelci, kot so
Anderluh, Vukoje in Božič
odločili srečanje, so zgreše-
ni. V zunanjih vrstah Celjani
nujno potrebujejo igralca, ki
bo povezoval izrazita strelca,
kot sta Anderluh in Vukoje
oziroma Božič. Odsotnost
Slavka Iveziča, ki je poško-
dovan, ne bi smela biti tako
vidna. Torej, Celjani imajo
sedaj prednost ene same toč-.
ke pred Zametom in prepri-
čani smo, da bodo ob prvem
spodrsljaju v gosteh Celjani
izgubili prvo mesto in naslov
prvaka!
Strelci v tej poprečni tek-
mi za Aero so bili: Anderluh
11, Božič 4, Ščurek in Praz-
nik 3, Novšak in Razgor 2,
Medved in Vukoje po enega.
V prihodnjem kolu bo igral
Aero doma proti Jelovici in
Minerva proti Inlesu.
V republiški rokometni li-
gi sta oba naša predstavnika
uspela. Selekcija Aera je
zlahka premagala Inles 32:18
(16:8), Šoštanj pa v zadnji mi-
nuti Rudarja 29:28 (12:13).
Celjani so ostali drugi, Šo-
štanj pa četrti. V prihodnjem
kolu bo igral Aero proti Lipi
in Šoštanj proti Inlesu v go-
steh. V republiški ženski ligi
pa so igralke Smartnega
igrale doma proti Slovanu
11:11 in so na lestvici šeste.
V prihodnjem kolu gostujejo
v Preddvoru proti domačin-
kam.
Velenjčanke so gostovale v
Sisku in po izenačeni igri iz-
gubile proti INI 17:18.
J. KUZMA
Na poprečnem srečanju
proti Uniondalmaciji iz
Splita je bil ponovno naj-
boljši strelec v celjski ekipi
Vlado Vukoje, ki ga vidimo
v enem njegovih značilnih
uspešnih napadov proti na-
sprotnikovemu golu (v te-
mnem dresu).
Foto: TONE TAVČAR
JOŽICA ŠEŠKO
PRVAKINJA
v Mariboru se je končalo le-
tošnje republiško mladinsko pr-
venstvo za posameznice. Na
njem so celjske kegljavke po-
novno dosegle lep uspeh, Nova
republiška prvakinja je postala
Jožica Šeško, članica Celja, ki je
po vodstvu v Celju, prednost v
Mariboru še povečala in zmaga-
la s skupaj 1608 podrtimi keglji.
Požgajnerjeva je bila šesta in
Beiakova deveta.
Med moštvi so celjske keg-
ljavke osvojile prvo mesto že v
nastopu v Celju. Torej, dvojni
uspeh celjskih kegljavk v mla-
dinski konkurenci.
ZAKUUČEK LIGE
Na prenovljenem strelišču v
Celju so imeli strelci šesto in
hkrati zadnje kolo občinske
strelske lige z zračno puško. Tudi
to pot je bila daleč najboljša eki-
pa strelske družine »CELJE«.
Med posamezniki pa je zmagal
Tone Jager z 277. krogi. Končni
vrstni red sodelujočih ekip: »CE-
LJE I.«, »KOVINAR«-Store,
•TEMPO«, »CELJE III.«, »ZLA-
TAR«, »CELJE II.«, »BRATOV
DOBROTINSEK« - Vojnik, »MI-
LIČNIK«, »PETROL«, »2lC-
NA«, »METKA«, »FRANC STE-
KLlC«-Skofja vas, »SAVINJA«,
»AVTO«, »INGRAD«, »TONE
TOMSlC«-Dobrna in »CINKAR-
NA«. Najboljša deseterica med
posamezniki: Jože Jeram 1383,
Tone Jager 1381, Marjan Dobo-
vičnik 1370, Ervin Seršen 1370
(vsi SD »CELJE«), Franc Hoče-
var 1353 - »Tempo«, Ivan Koče-
var 1347, Vili Dečman 1325, Fric
Rezar 1324 (vsi »KOVINAR«),
Robert Mernik 1322 - »PE-
TROL« in Ivan Kovačič 1321 kro-
gov - »Tempo«. Pohvaliti velja
novo ustanovljeno strelsko dru-
žino »Franc Steklič« iz Škofje va-
si, ki se je s prizadevnim delom
uvrstila pred precejšnje število
takih strelskih družin, ki imajo
za sabo že daljšo tradicijo.
CEUANI »LE« DRUGI
Celjska članska ekipa se je v
Ilirski Bistrici udeležila republi-
škega finala dopisne lige. V pred-
tekmovanju je nastopalo 40 ekip
iz raznih mest v Sloveniji. V
sklepnem tekmovanju pa se je
pomerilo 10 ekip. Tekmovali so z
zračno puško serijske izdelave
od 400 možnih krogov. Celjani, ki
so nastopili v najmočnejši posta-
vi so zasedli drugo mesto. Za
zmagovito ekipo Kranja so zao-
stali za tri kroge. Rezultati naših
tekmovalcev: Jože Jeram 373,
Tone Jager 367, Ervin Seršen 365
in Marjan Dobovičnik 360 kro-
gov.
V Postojni pa je bilo finale za
mladince, kjer je lep uspeh dose-
gel Celjan Branko Malec, ki je
zmagal s 365 krogi, kar je nov
celjski rekord za naladince. Pre-
jel je lep pokal v trajno last.
V Goriških brdih v kraju Do-
brovo pa je bilo finale za mladin-
ke. Velik uspeh so dosegle mla-
dinke iz Slovenskih Konjic, ki so
ekipno najboljše, njihova tekmo-
valka Irma Kukovič pa je zmaga-
la med posameznicami s 355.
krogi. Celjanka Alenka Jager pa
je osvojila srebrno kolajno s 353.
krogi.
T. J.
kopitar »zrušil«
vipotnikov rekord
Na atletskih tabUcah je med slovenskimi rekordi po
dolgosti obstoja bil na prvem mestu rezultat nekda-
njega odUčnega celjskega atleta Andreja Vipotnika v
teku na 800 m - 1:49,2! Ta rekord bi bil nekje v drugi
polovici letošnjega leta star natanko 23 let! Dolga,
skoraj neverjetna doba glede na današnje čase, ko
rekordi padajo kot zrele hruške sredi jesenF Prav ta
dolgost obstoja pa znova govori o atletski veUčini An-
dreja Vipotnika ter o tem, kako dober rezultat je bil to
takrat.   ,
Od nedelje dopoldne (14. aprila 1980) vodimo na
800 m nov republiški rekord. Andreja Vipotnika je
zamenjal tudi Celjan, nihče drug kot mladi Rok Kopi-
tar, sicer specialist za teke na 400 m in 400/m ovire.
Bilo je na otvoritvenem mednarodnem mitingu z
močno udeležbo domačih in tujih atletov v Novi Go-
rici. Za uvod v novo sezono je Rok tekel 800 m, da vidi,
kaj zmore na tej progi. Zmagal je naš državni reprezen-
tant Savič, drugega reprezentanta Huljaka pa je Rok
tik pred ciljem premagal, osvojil drugo mesto in posta-
vil nov republiški rekord - 1:49,0! Ni velika izboljšava,
je pa! Z njo je Rok tudi napovedal svoje velike možno-
sti tudi na tej progi. TONE VRABL
frenkov memorial
TVD Partizan Gaberje je že šestnajstič pripravil tra-
dicionalno namiznoteniško tekmovanje »Frenkov me-
morial« kot spomin na odličnega športnika v tej zvrsti
dr. Franca Rebevška. Nastopilo je več kot 180 tekmo-
Vcilcev, med njimi mnogi nekdanji držaVni reprezen-
tantje. Med ml. člani je bilo 98 tekmovalcev, v polfi-
nalu je Vitanc premagal Peterlina (oba Celje) 2:0, v
finalu pa izgubil z Mariborčanom Simoničem. Pri st.
članih je Podpečan iz Žalca izgubil v polfinalu proti
kasnejšemu zmagovalcu Jamšku iz Raven. Številni
tekmovalci s širšega celjskega območja so se uvrstili
med osem ali štiri najboljše. Vse udeležence je ob
otvoritvi pozdravil predsednik TVD Partizan Geberje
Metod Trebičnik, delegacija pa je položila venec na
grob dr. Ludvika Rebevška. XVI. Frenkov memorial je
izvenel v veliko menifestacijo in propagando namiz-
nega tenisa, ki se žal v celjski regiji igra le športnore-
kreativno brez ustreznega tekmovalnega sistema.
K. JUG
NA KRATKO
ZA NASLOVE V
KONJICAH
v soboto, 19. in v nedeljo, 20.
aprila bo v Slovenskih Konjicah
letošnje republiško prvenstvo v
streljanju z zračno puško za čla-
ne, članice, mladince in mladin-
ke. Prvenstvo bo na streUšču
Osnovne šole Dušan Jereb. Ko-
njičani bodo že drugič v zadnjih
letih organizatorji tega pomemb-
nega tekmovanja. Med glavnimi
favoriti za najboljša mesta so z
našega območja prav gotovo
strelci Celja, Slovenskih Konjic
in Velenja.
VINKO POTOČNIK
TRETJA ZMAGA
ŽALSKIH
NOGOMETAŠEV
Žalski nogometaši kadeti so v
spomladanskem delu dosegli
tretjo zaporedno visoko zmago.
Tokrat so doma z goli Verstov-
ška, Manfrede, Debelaka, Slogar-
ja in Zupanca premagali Šmart-
no ob Paki 5:0. Pari prihodnjega
kola: Usnjar Šoštanj - Elkroj Mo-
zirje, Fužinar - Rudar Velenje,
Kladivar - Ojstrica, Žalec - Ako-
mulator, Šmartno - Gradbenik
Ljubno, Vransko bo prosto.
JOŽE GROBELNIK
VRANSKI MLADINCI
ČETRTI
Mladi nogometaši kadeti Vran-
skega v zadnjem kolu niso nasto-
pili, ker ni bilo sovrstnikov iz Šo-
štanja.
Mladinci Vranskega, ki nasto-
pajo v republiški ligi, so v tem
kolu premagali Usnjarja iz Šošta-
nja 2:0, gola sta dala Aleš in Udo-
vič Zdaj vodi trboveljski Rudar,
Vransko pa je na odličnem četr-
tem mestu.
Nogometaši VransKega so do-
ma odigrali pokalno tekmo za Ti-
tov pokal s celjskim Kladivar-
jem, ki je zmagal s 5:2 in se tako
uvrstil v naslednje kolo. Odlično
je poprečno ter izenačeno sreča-
nje sodil Celjan Miletič.
MILAN BRISNIK
DERBI KOVINARJU
ŠTORE
v Štajerski rokometni ligi je
bil derbi v Storah, kjer je Kovi-
nar premagal Petrovče 25:22,
polčas 15:11. Največ golov za do-
mačine sta dala Konda 10 in
Rovšnik 9 ter za Petrovče Kline 8
in Auberšek 5. V prihodnjem ko-
lu bo Kovinar Store, ki je v spo-
mladanskem delu odlično star-
tal, gostoval na Ravnah proti Fu-
žinarju. VLADO NENDL
USPEH VELENJA V
SUBOTICI
Nogometna igrišča so oživela
in ljubitelji nogometa pridejo do
svojega užitka, posebno še zaradi
dobre igre Velenja, Elkroja in
Kladivarja. Velenjčani so namreč
v II. zvezni nogometni ligi prese-
netili Spartaka in igrali neodlo-
čeno 1:1. S tem so na osmem me-
stu in imajo 21 točk. V prihod-
njem kolu igrajo doma proti Istri
iz Pulja.
V republiški nogometni ligi je
bilo manj uspeha. Šmartno si je
dovolilo spodrsljaj, saj je doma
izgubilo proti predzadnji ekipi
na Jestvici Triglavu iz Kranja
3:1(3:0). Unior iz Slovenskih Ko-
njic pa je po pričakovanju izgubil
proti Mercatorju 0:3.
Na lestvici je ekipa Smartnega
šesta, medtem ko je Unior zadnji,
dvanajsti. V prihodnjem kolu pa
igrajo Unior proti Triglavu v Kra-
nju in Šmartno doma proti
Dravi.
Zanimiv dvoboj med mogome-
taši Kladivarja in Elkroja v vzho-
dni nogometni ligi se nadaljuje z
uspehi obeh. Kladivar je doma
premagal Aluminij 3:0 z zadetki
Kokotca in Hasanbašiča, ki je bil
uspešen dvakrat. Na lestvici vo-
dijo igralci Elkroja, ki so prema-
gali Kamnik s 7:0 s točko pred-
nosti pred Kladivarjem, ki pa
ima sečanje manj odigrano. V
prihodnjem kolu je Elkroj prost,
Kladivar pa gostuje v Domžalah.
ŠEST CEUANOV V
LONDON
v Londonu bo 27. in 28. aprila
evropsko prvenstvo v semi in
fuU contact karateju. Po zadnjih
rezultatih se je v ekipo, ki bo za-
stopala našo državo, uvrstilo pet
članov karate kluba Slavko Slan-
der iz Celja! V semi contact ekipo
sta se uvrstila v polsrednji kate-
goriji Ludvik Žafran in v srednji
Gorazd Lukman. V fule contact
ekipi bodo nastopili v peresni ka-
tegoriji Marko Teršek, v lahki
Tone Spiljak in v težki Bojan
Pušnik. Z ekipo bo potoval tudi
trener celjskih karateistov Mar-
ko Lazarevič. Pet celjskih tek-
movalcev in trener na evrop-
skem prvenstvu v karateju za na-
šo reperzentanco to je izjemno
lep uspeh!
DARKO SNEDIC
MARKO PO
STOPINJAH OČETA
Na republiškem mladinskem
prvenstvu v dviganju uteži v Ve-
lenju so Celjani osvojili en naslov
prvaka, kar je uspelo Marku
Urankarju v muha kategoriji, ko
je s 85 kilogrami osvojil prvo me-
sto.
Dmeniti velja, da je Marko
Urankar sin Jožeta Urankarja,
znanega celjskega dvigalca, ki je
sedaj trener in učitelj svojemu
sinu. Tradicija v družini se torej
nadaljuje.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 17. april 1!
LOVSKE
po sledi do trofeje
PIŠE:
SANDI UDERMAN
Tako kot človeško telo, tu-
di domače in divje živali ve-
nomer izpuhtevajo svojstven
duh, katerega lovci imenuje-
jo dah. Od česa prihaja in za-
kaj? Znano je, da ptice in z
njimi vsa perjad, ter dlakava
divjačina nimajo v svoji koži
znojnic ali potnih kuknjic,
ampak maščobne žleze ali
loj niče, s katerimi si dlakava
divjad maže dlake. Pri per-
natih živalih so take lojne
žleze prirasle na sam koren
repa in kadar gledamo vo-
dne ptice, kot na primer ra-
ce, gosi, čaplje, vodne koko-
ške itd., lahko opazimo, da
vedno segajo s kljunom ne-
kam nad rep in se nato z
njim likajo po vsem perju.
Tako, na tak način si impreg-
nirajo svoja oblačila, da jih
ne zmoči voda. Ta maščoba
iz teh žlez pa ima različen,
svojstven duh za vsako vrsto
živali.
Dah se sestoji torej iz nič
drugega kot iz malenkostnih
ali molekularnih telesc, kate-
re to ali ono telo neprestano
oddaja, ter s tem pri hoji ali
teku pušča za seboj nevidno
sled. Presuho ali deževno
vreme nista naklonjena tem
prirodnim pojavom; prvo jih
izsuši, drugo pa izpere.
Poleg teh nevidnih, kate-
rim so kos le dobri pasji no-
sovi, poznano še vidne sledi,
katere lahko opazujemo le v
snegu in zemlji, ter drobnem
pesku. Iz njih lovci in neka-
teri ribiči razberemo, katere
živali so v gozdu ali lovišču
na sploh. Kara so šle celo, s
kakšno hitrostjo. Najhitrejši
način premikanja je beg in v
takem primeru so sledi pre-
cej oddaljene druga od dru-
ge odvisno od vehkosti ži-
vali.
Ko sem se še vozil v službo
s kolesom iz Gornjega Bre-
zovega na Blanco in od tam z
vlakom v Celje, sem nekega
jutra slučajno opazil sveže
sledi parkljarjev na njivi po-
leg ceste. Čeprav se mi je
mudilo, sem skočil s kolesa
in si od bhzu-ogledžd sledo-
ve, ki so bili videti kot bi tod
ponoči hodili dve dekleti »v
solnih z visoko peto«. Sled je
vodila nekaj deset metrov po
mokri njivi, nato pa je preč-
kala cesto, ter se zgubila v
bližnjem gozdu.
Bilo mi je jasno, da sta nji-
vo s krompirjem obiskala
divja prašiča, ter se verjetno
po južini spravila spat, v go-
ščavo, mladega Plavštajner-
jevega gozda.
Dobrih petsto metrov na-
prej ob cesti je stanoval naš
prijatelj lovec in ribič Mam
Gustl, katerega sem mimo-
grede obvestil o nočnem obi-
sku in kraju, kamor naj se
takoj napoti.
Ubogal me je. Ko sem se
pozno zvečer vračal iz služ-
be, sem v njegovi hiši zasli-
šal petje in harmoniko.
Vprašal sem če se kdo ženi,
ali gre mlajši sin k vojakom?
Ponudili so mi pijače in jeda-
če rekoč: na! kar posluži si,
saj si zaslužil, ker dobro poz-
naš sledi divjadi, posebno še
teh, katerega enega vidiš tu
pečenega, drugi pa jo je po-
brisal še globje v goščavo.
Jutri imaš nočni »šiht,« zato
pridi že zgodaj zjutraj k na-
ma in vzemi s seboj puško in
svojega psa Azorja.
Divji prašiči so se v naših
gozdovih precej razmnožili
po prvi svetovni-vojni in nek
stari lovec mi je pravil, da so
to potomci svinje in merjas-
ca, ki sta ušla iz živalskega
vrta nekje v Nemčiji.
Ti črnuhi s skrajno nesim-
patičnim pogledom so po-
nočnjaki. Iz skoraj nedostop-
nih goščav se krdelo previ-
dno približa njivam, na kate-
rih dela veliko škodo, šele
pozno zvečer.
Podobno kot pri gamsih,
vodi uničujočo tolpo stara,
izkušena svinja, ki jo vsi
ostali brezpogojno ubogajo.
Ne samo po gozdovih, am-
pak tudi po poljih naredijo
kmetom veliko škodo saj iz-
gleda njiva, katero obiščejo,
kot bi nekdo površno oral.
Stari merjasci se krdela izo-
gibajo in hodijo sami zase
vse do novembra, ko se zač-
no njihove soproge bukati.
Ob začetku januarja, ko je
največkrat živo srebro daleč
pod ničlo, se v krdelu konča
seksualna revolucija in stari
ljubimci z velikimi bučami
in dolgimi čekani odidejo
svojo pot. Vso skrb za mladi-
če prepuščajo izkušenim in
bojevitim svinjam, s kateri-
mi ni dobro priti v stik, če
imajo mladiče.
Neki šofer tovornjaka iz
Krškega mi je pravil, da je
videl ponoči skupino divjih
prašičev, kako so preplavali
Savo in se preko ceste, kate-
ro so razsvetljevali reflektor-
ji avtomobila, zagnali v gozd
na Štajerskem.
Kot smo se dogovorili,
sem prišel z Azorjem ob peti
uri k Marnu in Omerzu, ki je
kar tam prespal. Vzela sta
puški jaz pa še Gusteljnove-
ga Pikija, ki je bil tudi istrski
brak. Med vasjo Čajne in
Blanco sta se postavila na
štant, jaz pa sem z obema
istrijancema počasi pritiskal
skozi goščavo. V ozki blatni
globeli sem naletel na sled,
kakršno sem videl prejšnji
dan na njivi za cesto. Pokli-
cal sem psa, katera sta takoj
začela slediti v goščavo.
Kar naenkrat sta goniča
prešla iz laježa v srdito cvi-
ljenje. Dvignila sta ščetinar-
ja, ter ga podila iz goščave v
visoki gozd, koder sta čakala
na strel Gustl in Omerza.
Na štantu prvega je počilo
kar dvakrat. To se pravi, da
je prvič slabo zadel, z drugim
pa popravil napako. Vendar
sta psa gonila naprej, popol-
noma v drugo smer, proti
stojišču Omerze. Tudi tam je
počilo dvakrat.
Kaj sta oba zgrešila? Ni
rnogoče, saj sta stara izkuše-
na lovca in strelca. V gozdu
je nastala tišina, tudi šoje se
niso več drle. Po ozki stezi jo
je primahal Gustl, ter mi z
roko namignil naj mu sle-
dim. V puško je vložil nova
naboja in skupaj sva hitela
na »štant« najinega kolege,
da vidiva kaj se tam dogaja.
Na gozdnem križpotju se
je nama nudil nevsakdanji
prizor. Pod skrivenčenim
starim gabrom je ležala divja
svinja. Bila je mrtva. Iz zeva-
joče rane so ji odtekale zad-
nje kaplje krvi. Z prestrelje-
nim prsnim košem je napra-
vila že petdeset metrov in
omahnila.
Psa sta utrujena ležala po-
leg plena in zmagoslavno
gledala zdaj tega, zdaj onega,
kot bi hotela reči: sva ali ni-
sva! Omersa je dobro zadel z
drugim strelom, Gustl pa je z
razliko od prejšnjega dne, ta
dan zatajil, saj je svinja, kate-
ra ga ni opazila, tekla narav-
nost proti njemu in jo je v
takem položaju težje zadeti.
Vlekli smo jo po gozdu do
poti, nato pa je prišel ponj o z
vozom in konjem vaščan iz
Blance. Merjasec, ki ga je
Gustl ustrelil prejšnji dan je
tehtal 83 kg, svinja pa slabih
80 kg, tako, da so imeli vsi
člani LD Blanca in njihove
boljše polovice dovolj pe-
čenke za sedmino in firbce.
uubmo ob savinji:
dober glas gre
v deveto vas
Ni Icaj reči, gre za zvestobo
delu, poklicu in kraju. In na
koncu še za kakovost, ki je
prešla ljubenske meje. Da, za
kakovost kruha, ki ga pripra-
vijo in spečejo v Naraločni-
kovi pekarni na Ljubnem ob
Savinji. ^
Gre za pekarno, ki ima tu
že pravo domovinsko pravi-
co. Odprl jo je oče Jože 1933.
leta. Zdaj v njej gospodari
sin Bojan. Že trinajst let. To-
da očetova pomoč je še ve-
dno tu in tam potrebna.
»V poletnih mesecih, ko
imamo na Ljubnem in okoU-
ci več gostov, turistov, spe-
čemo na dan povprečno po
1200 kg kruha, v zimskem
času pa le do 700 kg. Cenjen
in iskan je zlasti naš domač
kruh, črn in bel. In tako ni
naključje, da ga hodijo kupo-
vat tudi ljudje iz Spodnje Sa-
vinske doUne, iz Velenja in
Šoštanja, Celja, celo iz Ka-
mnika, « je pripovedoval
mojster Bojan Naraločnik.
Dober glas (kruh), gre v
deveto vas!
Pri Naraločniku imajo par-
no peč. Čeprav je delo tudi
mehanizirano, veliko opravi-
jo pridne roke. Zraven moj-
stra delata še dva pomoč-
nika.
To je delo, ki jemlje nočni
čas. Zato so večeri kratki in
počitek je potreben tudi v
popoldanskih urah.
Naraločnikova pekarna je
zdaj edina na Ljubnem, sicer
pa kruh iz te peči ne prodaja-
jo samo v domačem kraju,
tudi v Radmirju, Okonini in
drugje.
M. BOŽIČ
TOBAK IN ZDRAVJE
POTA ŠIRJENJA IN
ŠESTA VINE
Piše:
dr. FRANC
PLANINŠEK
Kajenje je gotovo najbolj
razširjena neirkomanija (uži-
vanje mamil), ki jo srečamo
po vseh deželcih in med vse-
mi rasami prebivalcev na
zemlji. V bistvu je to uživa-
nje tobaka z vdihavanjem di-
ma gorečih tobakovih hstov
v cigareti, cigari ah v pipi.
Domovina tobaka je Ame-
rika, kjer so ga domačini ka-
dih v pipah pri verskih in
drugih obredkih. Od njih so
ga dobih Kolumbovi mor-
narji, ko so prvič prišli v
Ameriko. V Evropo so prine-
sh seme tobaka leta 1560.
Najprej so ga gojih kot okra-
sno rasthno v Španiji, ob
koncu 16. stoletja so ga pre-
nesh že v Itahjo in kasneje še
v druge evropske dežele.
Španski in portugalski mor-
narji ter trgovci so ga razširi-
h na Bližnji in Daljni vzhod.
Na Kitajskem so ga pričeh
gojiti šele po letu 1700.
Hitro širjenje tobaka je po-
speševalo prepričanje o nje-
govih zdravilnih lastnostih.
Veljal je za najboljšo zdravil-
no rasthno, ki da lahko poz-
dravi okoh 40 bolezni, med
njimi glavobol, kašelj, nadu-
ho, ledvične kamne, revma-
tizem in zobobol. Priporočah
so ga tudi kot razkužilo, zla-
sti za varstvo pred kugo.
Pretirane zdravilne lastno-
sti tobaka so bile kmalu po-
zabljene, nezadržno pa se je
širilo njegovo uživanje zara-
di njegovega rahlo poživlja-
jočega delovanja. Glavni na-
čini uživanja so bih: kajenje
pipe, njuhanje in žvečenje.
Polagoma je kajenje povsem
zamenjalo druge načine upo-
rabe tobaka, kar je posebno
ojajšcdo izdelovanje cigar in
nato v drugi polovici 19. sto-
letja uvedene cigarete. Ta ra-
zvada se je hitro širila od pri-
četka 20. stoletja dalje. Ta-
krat so pričele kaditi tudi
ženske.
Uporaba tobaka kot sred-
stva za uživanje je sprožila
obilo razprav in prepovedi.
Angleški kralj Jakob I. je že
leta 1619 prepovedal gojenje
in kajenje tobaka, vendar
brez posebnega uspeha. Nje-
gov naslednik je iz njega že-
lel izvleči dobiček, tobak je
proglasil za monopol ter ga
krepko obdavčil. Kmalu so
ga pri tem posnemale še ne-
katere druge države, ljudje
pa so kadih vedno več.
V začetku 18. stoletja je pa-
pež Urban VIII. kaznoval ka-
dilce z izobč^jem iz cerkve,
ruski car jin^l zagrozil s tež-
kimi telesnimi kaznimi, tur-
ški sultan celo s smrtno kaz-
nijo in z zaplembo premože-
nja. Tudi posamezne dežele
in mesta so uvajale podobne
ukrepe, vendar so vse te pre-
povedi ostale skoraj brez
učinka.
Tobak je visoka enoletna
rasthna z vehkimi zelenimi
hsti. Gojijo ga po vsem svetu
v toplem in zmerno toplem
podnebju. Divje vrste uspe-
vajo v naravi tudi do 50 sto-
pinj severne širine (Frank-
furt, Praga). Kot kulturne
rasthne gojijo posebne vrste
tobaka za cigare (na Kubi in
v Indoneziji) ali posebne
vrste za cigarete. V naših
krajih so pričeh gojiti tobak
v turških časih in ga je še
danes največ v področjih, 1
so bila pod turško oblastj
Najpomembnejša tobačii
področja v naši državi a«
Makedonija, Hercegovini
drinsko-moravsko področj
Vojvodina in Istra.
Najvažnejša snov v tobaku
je alkaloid nikotin, ki nastaja
v koreninah rasthne ter se iz
njih po steblu pretaka v liste,
kjer ga je glede na vrsto rast-
hne od 1% do 15%. Poleg te-
ga je v tobakovih listih še
več nikotinu sorodnih alkaJ
loidov, ogljikovi hidrati in
beljakovine, vendar v zelo
majhnih količinah.
Dozorele tobakove liste
poberejo in posušijo, kar je
posebno zahteven postopek,
ker je od njega odvisna bar-
va tobaka. Sledi še zorenje in
morebitno dodajanje raznih
dišav za izboljšanje arome in
podobnih lastnosti. Končno
sledi industrijska predelava
v tobačne izdelke. Dober to-
bak mora vsebovati 1,5% do
2,5% nikotina, 12% ogljiko-
vih hidratov (od teh je odvi-
sna njegova aroma), 8% be-
ljakovin in 14% pepela. Dim,
ki ga kadilec vdihne, vsebuje
več ah manj nikotina ter
okoh 100 različnih drugih
snovi. Za zdravje so najbolj i
škodljive sledeče štiri sku-
pine:
1. nikotin in sorodne
snovi,
2. ogljikov monoksid in
cianvodikova kislina (motijo
oskrbo telesa s kisikom),
3. dražeči phni in pare,
4. katran, arzen, krom in
nikelj (imajo rakotvorno de-
lovanje).
ZDRA VNIKI
ZA VAS
Urejuje: dr. JOŽE ČETINA
TEŽAVE Z GRLOM
2e dalj časa imam težave z
grlom, oziroma so težave niž-
je v grlu in sicer v predelu
požiralnika me skoraj vedno
tišči. Naj omenim, da težave
deloma pojemajo le, če spi-
jem vroče karamelno mleko,
ali vroie kamilice, potem se
pa stvar zopet ponovi. Stvar
je zelo neprijetna, saj mi ti-
ščanje in stiskanje v grlu ozi-
roma požiralniku greni življe-
nje. Sicer drugih tažav ni-
mam, če odštejem precej po-
gosti glavobol. Stara sem 36
let in tehtam 71 kg. Zelo bom
hvaležna za odgovor. K
zdravniku se zelo nerada od-
pravim, pa ne, da bi jim ne
zaupala. Enostavno vedno
čcikam, da nevšečnosti mine-
jo same od sebe. Vendar pa
omenjena nevšečnost pri me-
ni traja že pol leta.
Za odgovor v NT se vam
vnaprej toplo zahvaljujem in
vas tovariško pozdravljam!
A. 2.
Občutek tiščanja v grlu,
oziroma spodnjem delu žrela
in požiralniku, je dokaj pogo-
sta nevšečnost. Včasih
spremljajo te težave motnje
požiranja, ki se kažejo v krče-
vitih bolečinah pri požiranju
in občutku zastajanja grižlja-
ja v požiralniku. Pomembna
je razlika težav pri jedi čvrste
ali tekoče hrane.
Vzroki opisanim težavam
so številni in različni. Lahko
so v žrelu ali požiralniku, ali
pa tudi kje drugje. Velik
vpUv na težave v požiralniku
imajo bolezni ostalega pre-
bavnega sistema (želodec,
žolč, trebušna slinavka) bo-
lezni dihal, krvi, živčevja, žlez
z notranjim izločanjem itd.
Čustvene motnje (strah, te-
snoba, žalost) lahko povečajo
težave, ali jih same povzro-
čajo.
Bolezenske spremembe
požiralnika so: zožitve in raz-
širitve različnih vzrokov,
vnetja, razjede in vzbrsti.
Cesto povzročajo težave
motnje dejavnosti požiralni-
kovih mišic, mišic, ki se vča-
sih preveč, nepravilno ali v
nepravem trenutku krčijo.
Težave pri različnih dogaja-
njih v požiralniku so toliko
podobne, da ne dopuščajo
delati zaključkov, ne da bi
napravili potrebne preiskave
in diagnostične posege.
Opisan problem spada v
delokrog OTORINOLARIN-
GOLOGA, ki po potrebi pri-
tegne k sodelovanju še stro-
kovnjake drugih specialno-
sti.
Naj zaključim z mislijo, da
je pri tiščanju ali krčevitih
bolečinah v požiralniku, še
posebno če je moteno ob tem
še požiranje, potreben čim-
prejšen posvet pri zdravniku,
ki se bo po širšem pogovoru
in skrbnem pregledu odločil
o nadaljnjem ravnanju.
Odgovoril vam je
specialist
otorinolaringolog
Dr. Peter Kotnik
Petek,   18.   aprila   ob   18:
W. Shakespeare - LJUBEZNI
TRUD ZAMAN. Abonma Laško
in izven.
Sobota, 19. aprila ob 10: W
Shakespeare - LJUBEZNI
TRUD ZAMAN. 3. šolski
abonma.
Sobota, 19. aprila ob 16: V/
Shakespeare - LJUBEZNI
TRUD ZAMAN. 4. šolski
abonma.
Torek, 22. aprila ob 19.30:
Ivan Cankar - LEPA VIDA. Na
Sterijinem pozorju v Novem Sa-
du na 25. jugoslovanskih gledali-
ških igrah.
Sreda, 23. aprila ob 19.30: Ivan
Cankar - LEPA VIDA. Gostova
nje v Zemunu.
KINO
UNION: do 26. 4.: ameriški fili»
■Superman«
KINOTEKA: do 19. 4.: »Noi
nad mestom« od 21. 4. »Priča m*''
ra umreti"
METROPOL: do 20. 4.: italijaJi",
ski film "Nemoralne nune«
21.-24. 4.: ameriški film •■Potujem
či bordel«
MATINEJA: 19. 4.: italijanski:
film »Tudi angeli jedo fižol«     j
DOM: od 17.-20. 4. ob 17. in l9|
uri: ameriški film »Zadnji strel'
od 21. 4. italijanski film »Tu<Ji'
angeli jedo fižol«
MLADINSKI PROGRAM: o»
17.-20. 4. ob 15. uri: angleški fil"^
»Življenje vidre«
št 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
Vodoravno: 1. kovinski tipar z
negativno vrezanim monogra-
mom za pečatenje, 9. glavno me-
sto Ugande, 16. zapornik, 12.
grško mitološko bitje, napol člo-
vek napol konj, 18. višinska toč-
ka na zemljevidu, 19. okrajšava
za kilogram, 20. metalna vrv z
zanko za lov goveda ali konjev v
Ameriki, 21. primorska reka, 22.
oče, 23. mesto v Nigeriji z letali-
ščem, 25. prekop, 26. pokrovi-
teljstvo ene države nad drugo, 29.
dalmatinsko vino, 32. ameriški
filmski komik (Buster), 33. av-
strijska poročevalna agencija, 36.
posušena trava prve košnje, 37.
pripadnik Obrov, 39. kratica za
»račun«, 40. zdravilna rastlina,
rod rumenocvetnih zelik košaric,
41. antični krščanski puščavnik,
43. pismen dokaz o nekem dej-
stvu, 45. poosebljenje smrti v
grški mitologiji, 46. ponavljajoče
bolečine v določenem delu te-
lesa.
Navpično: 1. pritok Savinje, 2.
spremljevalec boga Erosa, 3. več-
ja vojaška enota, 4. kratica ameri-
škega združenja za standard, 5.
enaka soglasnika, 6. nakovalo, 7.
v blok ali palico ulita kovina, 8.
Kakuei Tanaka, 9. obžcdovanje,
10. češka pritrdilnica, 11. Maks
Theiler, 12. stalni subtropski ve-
ter, 13. reka v Angliji, 14. važen
del fotoaparata, 15. sovjetsko
plitko slano jezero v osrednji Azi-
ji, 17. vrsta transportne posode,
20. sladka žgana pijača, 23. me-
dnarodna organizacija za begun-
ce, 24. športni rekvizit, 25. mon-
golski vladarski naslov, 26. naliv,
27. ostanek pri mletju žitnih zrn,
luščine, 28. ročaj, oprijemalni
element, 29. bodeči plevel, 30.
pojav na vodi, 31. biblijska ose-
ba, 33. konec molitve, 34. čebelja
tvorba, 35. ime nogometnega tre-
nerja Mladiniča, 37. makedonsko
kolo, 38. huda jeza, 40. stara ma-
ma, 42. gora v Švici, 43. kratica za
»Državna založba«, 44. člen.
REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVUENE V PREJŠNJI
ŠT. NOVEGA TEDNIKA
Vodoravno: ZMRZIŠČE, ARETINO, BRADOVEC, PRO-
MOTOR, OVCA, IS, NEON, TATA, RAA, ACETAT. JELEN,
PLANETARIUM, POPIT, REKORD, BOR, AZUR, RANG,
VT, LOTI, KOMISIJA, SKICIRKA, ANATEMA, KASTE-
LAN.
ni dneva, da ne bi gorelo
Žalostna in zaskrbljujoča je ugotovitev, ki jo je na zadnji
tiskovni konferenci na UJV Celje izrekel vodja izmene
stalne službe Ivan Stopinšek, da skoraj ni dneva, da ne bi
zagorelo na širšem celjskem območju. Hudo je tudi to, da
večini primerov nastanka požara botruje človeški faktor, to
pa je nepazljivost, malomarnost in površnost. V prvih treh
mesecih letošnjega leta so tako obravnavali že več kot 30
požarov in požigov, to pa narekuje večjo budnost in poo-
strene ukrepe skupnosti do posameznika, ki na takšen način
povzroča veliko škodo.
Na družbenem sektorju so zabeležili dvanajst požarov, na
zasebnem pa 18 (podatki so zdaj po tiskovni konferenci že
verjetno drugačnejši, številke večje!) ali s skupno škodo
2,256 milijona din. Poleg velike materialne škode sta v poža-
rih izgubili življenje dve osebi, tri pa so bile težje ranjene.
Pet požarov je nastalo zcuadi slabih dimnih naprav, zabele-
žili so štiri požige (dva sta povzročila otroka!), do štirih
požarov je prišlo zaradi vnetja olja, v nekaj primerih pa je šlo
za samovžig, čisto malomarnost in podobno. Sedemnajst
požcu-ov je bilo na stanovanjskih hišah oz. gospodarskih
poslopjih, v petih primerih je prišlo do požara na neustrez-
nih električnih napeljavah, zabeležili pa so tudi pet travni-
ških požarov, ki pa so na srečo minili brez večje materizdne
škode. i
Pomembno vlogo so pri odpravljanju posledic imeli člani
prostovoljnih gasilskih društev, prav pa bi bilo, da bi vsak
posameznik prispeval svoj delež, da se število požarov iz,
gole malomarnosti, kjer je prisoten človeški faktor, ne bi;
večalo.
TONE VRABL 1
PROM. NESREČE
PADEC NA MOSTU
Skozi Polzelo se je v smeri
proti Šentrupertu peljal z ne-
registriranim motornim ko-
lesom 10-letni Boris Stopar,
doma iz Pariželj. Ko je pri
hiši številka 77 pripeljal v
pregledni levi ovinek, ga je
zaradi neprimerne hitrosti
na mostu zaneslo in je padel
ter obležal nezavesten.
ČRNA KRONIKA
SMRTNI PADEC
Po dva metra visokih stop-
nicah je padel JAKOB BRA-
ClČ, 67, iz Velenja. Bračič, ki
je bil na obisku pri znancu v
Lokovici pri Šoštanju, je pri
padcu z glavo udaril ob be-
tonska tla in se tako hudo
ranil, da je med prevozom v
velenjski zdravstveni dom
umrl.
DELOVNA NEZGODA
V Lokovini pri Dobrni je s
traktorjem ruval drevesa na
travniku 51-letni FRANC
POGLADIČ, iz Loke. Med
delom pa se je na strmini
dvignil sprednji del traktorja
in prevrnil na levo stran ter
pod seboj pokopal Pogladi-
ča, ki so ga odpeljali hudo
poškodovanega v celjsko
bolnišnico, kjer je ostal na
zdravljenju.
ZGOREL JE HEKTAR
GOZDA
V Zovneku pri Braslovčah
je zgorelo okoli hektar samo-
raslega in delno pogozdene-
ga smrekovega gozda, kar so
oceniU na okoh 100.000 di-
narjev. Po do sedaj zbranih
podatkih, je bil vzrok najbrž
v odvrženih cigaretnih ogor-
kih.
POŽAR V OPUŠČENEM
OBRATU
Že oktobra lani so prene-
hali delati v obratu Veplasa v
Šoštanju ter imel od takrat
tu vskladiščene izdelke iz
poliestrske mase. Ob stavbi
je bilo tudi odlagališče od-
padkov in ti so se vneli, po-
žar pa se je hitro razširil na
skladišče, ki je povsem zgo-
relo, tako, da je škode za
okoh 800.000 dinarjev.
množično in kvalitetno
SŠD Pedagog na PŠC v Celju je v vzorni organizaciji 4 a
razreda organizirala gimnastično prvenstvo svojega društva,
na katerem je nastopilo na razrednih prvenstvih kar 823
mladink. Finale z nastopom razrednih reprezentanc je bilo
prosto soboto, ko je na tem zavodu dan za prostočasne
aktivnosti. Na štirih gimnastičnih orodjih - nizki bradlji,,
visoki gredi, preskoku in parterju - je nastopilo nad 150
mladink, kjer so se spoprijele v moštvenem in posameznem
prvenstvu. Sodnice so bile poleg profesorjev telesne vzgoje
bivše dijakinje tega zavoda, ki so svoje delo odlično opravile
v treh urah. Omeniti velja, da je to eno redkih ŠŠD v celjski
regiji, ki po svoji tradiciji še goji gimnastiko, športno zvrst,
ki zahteva trdo delo tako vadečih kot pedagogov za telesno
vzgojo. Doživetja nastopajočih pa so tu^i enkratna, ko pri-
merjajo svoje sposobnosti in rezultate večmesečnega treni-
ranja v družbi stotin. Kritični opazovalec se je lahko prepri-
čal, da je bilo to gimnastično prvenstvo resnično množično
in kvalitetno. Zato si zaslužijo priznanje tako mladinke kot
njihovi profesorji.
Tehnični rezultati: ekipni vrstni red - 1. 3 č 176.1, 2. 3 b
171.3, 3. 3 h 170.4, 4. 2 a 170.0 in 5. I. d 169.2 točki. Posamez-
nice - 1. Andročec Metka (4č) 39.0, 2. Žhčar Brigita(2 a) 37.3,
3. Vibihal Savina (3 f) 36.9, 4. Delopst (3 č) 36.6 in 5. Ostrovrš-
nik (2 f) Donata 36.5 točke. Na vseh orodjih je zmagala
Andročec Metka (4. č) - na nizki bradlji, preskoku in par-
terju je prejela ocene 9.8, na gredi pa 9.6!
Najboljše posameznice in vrste so prejele diplome, s šop-
kom nageljnov pa so bile nagrajene tudi sodnice.
. K. JUG
nove ugodnosti za imetnike
hranilnih vlog v devizah
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 17. april 198o
PRODAM
KOSILNICO RAPiD, dobro ohra-
njeno ugodno prodam. Pod oz-
nako PRILOŽNOST.
BMW 1602, I. 71 - školjka novi tip
In mercedes 250 SE, I. 68, pro-
dam. Oba lepo ohranjena in re-
gistrirana. Možnost Je tudi delno
na ček. Ogled možen vsak dan
pri šabec, Jankova 15 Vojnik.
PONY EXPRESS, pod garancijo
prodam. Grobin, Pucova 4 Celje.
REJCI PERUTNINE - Enodnevne
piičance, bele težke, rjave ter
grahaste pllmutke dobite vsak
torek od 12. ure dalje, ter v sre-
do in soboto zjutraj na trgu. Va-
lilnica Vinter, Lopata 55, Celje
tel: 27-777. Piščance lahko do-
bite takoj.
ZASTAVO 750, I. 77 in JAWO 350
novo prodam. Zajc Roman, Zg.
Pobrežje 19 63331 Nazarje.
KOKOŠI enoletne prodajamo v
ponedeljek 28. 4. Količina ome-
jena. Dobrave Zg. Roje 23 Šem-
peter.
OBRAČALNIK za kosilnico BCS
127, prodam. Glažer Milan Bab-
no 19 Celje.
GARAŽO, zidano na Otoku pro-
dam, informacije samo popol-
dan. Naslov: Petan Marjan, Tru-
barjeva 56 Celje, Tel: 26-460.
101 LUX 77, prodam. Tel.: 722-111.
škoberne Kristina Dolenja vas
78 Prebold.
ZASTAVO 750, letnik 75, dobro
ohranjeno, prodam. Ogled v ve-
černih urah. Jazbec-Gajiek,
Bodrež Šentvid pri Grobelnem.
STAREJŠI letnik ZASTAVO 750.
registrirano do oktobra 80 pro-
dam. Jagrič, Čopova 8, tel: 28-
058.
ZASTAVO 101 L, letnik 76, ugodno
prodam. Fonda Moše Pljade 8
Celje.
TRAKTOR AICHER PANTER s hi-
dravlično koso KM 25, prodam.
Prodam tudi posebej koso. Je-
senk Stanko, Marija Dobje 7
Sveteika Dramije.
Z 750 L 78 z dodatno opremo, pro-
dam. VIndiš Dejan, Celje, Roka
Drofenika 2.
DIRKALNO KOLO znamke AMA-
TER in čoln za 2 osebi, prodam.
Tovornik Andrej Debro n. h. La-
ško.
AVTO Fiat 750, letnik 74, prodam.
Boris Blažič Pucova 1 Celje.
Ogled popoldan od 15 ure dalje.
REGINA stroj za pletenje - nov,
prodam. Petrovič FanI Šentvid
pri Grobelnem.
REZERVNE dele za NSU 1200,
ugodno prodam. Tel: 28-326.
NJIVO, prodam. Vprašati pri Zabu-
kovšek, Siance 16 Teharje.
ZASTAVO 750, letnik 76, prodam.
Informacije vsak dan popoldan.
Brce Ložnica 15 Celje.
TOVORNI avto TAM 5500 kasonar
prodam. Ogled vsak dan popol-
dan. Naslov: Zupane Marjan,
Tevče 15 Laško.
VOZIČEK z lestvami prodam. No-
silnost 200 kg - nov, ter malo
rabljeno moško kolo. Habljan
Vinko, Šmarje p. Jelšah 52.
DVE trodelni žimnici, ugodno pro-
dam, ter zložljivo otroško poste-
ljico In otroško posteljo. Tovor-
nik, Celje, Mariborska 28.
RENAULT 4, letnik 76, prodam. Ml-
gojnice 28 pri Žvajgar.
AUSTIN 1300, letnik 1970 z manjšo
okvaro na menjalniku in še z
nekaj rezervnimi deli prodam.
Kličite popoldne na tel: 24-260.
AVTO ZASTAVO 101, letnik 75,
ugodno prodam. Prevoženih
41.000 km. Registriran do marca
81. RobIČ, Ul. V. prekomorske
brigade 4, tel: 23-319.
REJCI KOKOŠI! SelekcIJske rjave
nesnice »super king«, cepljene,
stare dva do pet mesecev naba-
vite vsako sredo in soboto na
trgu, dnevno od 15 do 18. ure pa
iz hleva s popustom. Slatina v
Rožni dolini - Krajnc Celje, De-
lavska 23, tel: 25-288.
GRADBENI LES, strešno opeko
bobrovec in kamenje, prodam,
Seilč Anton Ul. Franja Maigaja
36 Šentjur.
ZASTAVO 101, let. 78, prodam.
Tel: 741:178.
LADO 1600 eno leto staro, prevo-
ženih 17.000 km, prodam. Tel:
741-208. Inf. popoldne.
HIŠO In sadonosnik ob glavni ce-
sti, Špitallč, prodam. Vprašati
pri Štante Alojz, Frankoiovo
Verpete 13.
GARAŽO v Cankarjevi ulici pro-
dam ali dajem v najem. Julij,
Podlesnik, Čopova 14, Celje.
ZASTAVO 750 prodam. Ogled mo-
žen vsak dan po 15. uri. Piiih,
Trnovlje 181.
GARAŽO prodam za 5.000 N. D.
zaradi selitve. Ul. 8. Črnogor-
skih bigad 9, Celje ali stara Deč-
kova 15, Celje. Ogled popoldne
pri Kristini Grobeinik.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK
»TRIBUNA« ugodno prodam.
Vprašati pri Branku Novak,
Oblakova 32 a, Celje in sicer
vsak dan popoldne.
VINOGRAD, lesena klet s pripada-
jočim inventarjem, sončna, lep
razgled v Seiah pri Virštanju
ugodno prodam. Ponudbe po
200.000 N. d.
NEVOZEN NSU 1200 prodam za
8000 din. tel 26-454, Bevc, Voj-
kova 12.
Z 101 letnik 75 prodam. Šket, Pe-
čovnlk 70.
OSEBNI AVTO R 4 speclai, letnik
1977, prodam. Dominik Javor-
nlk. Ljubljanska 27.
POLSLADKO SENO prodam. Cena
ugodna. Alojz KIncI, Grobelno.
FIAT 750 dobro ohranjen poceni
prodam. Sumrak, Efenkova 18,
Ostrožno.
LADO letnik 1972, dobro ohranje-
no, prodam. Franc Kumer, Pe-
čovnik 59, Celje.
MOPED AVTOMATI K ugodno pro-
dam. Milan Bordon, Božičeva 5,
Celje.
PISALNO MIZO, otroško posteljico
z jogijem, športni voziček star 1
leto in dvoposteljni raztegljiv
kavč prodam, informacije po te-
lefonu 23-866 (int. 21) od 7. do
13. ure.
KUPIM
RABUENE FOSTNE za opaž, pod-
pornike, kamenje in bloke, ku-
pim. Krajnc, Delavska 23, Celje.
GRADBENO PARCELO v Celju ali
okolici Celja kupim. Ponudbe
pod GOTOVINA.
STANOVANJA
Garsonjero ali sobo s souporabo
kuhinje in kopalnice išče diplo-
mirana ekonomistka v Celju ali
okolici. Možno predplačilo. Po-
nudbe MIRNA NEKADILKA ali
tel. 24-074 zvečer.
VZAMEM žensko na stanovanje In
hrano brezplačno za oskrbo
starega človeka. Samec Jožefa,
Žeče, Slovenske Konjice.
ZAMENJAM konfortno garsonjero
za večje stanovanje v Celju ali
laškem Kraigherjeva 28 stano-
vanje 12.
SPREJMEMO na stanovanje upo-
kojenko in ji nudimo hrano, ki bi
bila pripravljena paziti otroka.
Šifra April.
SAMSKI osebi oddam sobo v Ce-
lju, poseben vhod, lasten WC.
Kličite tel: 061-261-163 v nede-
ljo popoldan.
NUJNO išče sobo mati z otroko-
ma. BOUTIOUE Majda Kolenik,
Zidanškova 17.
ZAPOSLITEV
TAKOJ sprejmem šiviljo ali kroja-
člco. Klobučarstvo Celje Tomši-
čev trg 17
NATAKARICO ali dekle začetnico
sprejmem za pomoč v gostilni.
Marija Leskošek, Breg, Polzela.
RAZNO
VRŠIM usluge parketarstva. Vse
vrste parketa Imam na zalogi.
Džešnič Rajko, Parketarstvo,
Jenkova ul. 5 Celje tel: (063) 25-
576.
GRADBENI material In Instalacij-
ski za celo hišo zamenjam za
devize. Preskrbim tudi gradbe-
no skupino. Ponudbe pod šifro:
Lepa priložnost.
VOZNIKI POZOR! Opravljam avto-
mehanske usluge Zastava, av-
tokleparske optične meritve,
podvozja, premontaža in elek-
tronsko uravnoteženje koles.
Izolacija podvozja In votlih de-
lov. Cene konkurenčne. Se pri-
poroča Kuk Anton, Oplotniška 2
Slovenske Konjice. Tel. 750-
984.
V VARSTVO sprejmem dva otroka.
Šifra: VARSTVO.
PODPISANI Danlel Kolenik izjav-
ljam, da nisem plačnik dolgov
svoje žene Majde Kolenik. Celje
11. 4. 80.
PREKLICUJEM Izgubljene zdr. Iz-
kaznice. Novak Anton - št.
38976, Novak Ljudmila št.
884508, Novak Bojan št. 419557
in Novak Robert št. 581194.
Umrla je naša omama
BOŽENA
FRAJLE
Pokopali smo jo 8. aprila
1980 v družinskem krogu.
Vsi njeni.
Oddelek za splošne zadeve
občine Celje
objavlja
JAVNO DRAŽBO
najdenih koles, koles z motorjem, motornih
koles ter drugih predmetov.
Javna dražba bo v petek, 18. aprila 1980 ob 14. uri na
dvorišču upravnih organov občine Celje - Narodni
dom, Trg svobode 9.
Do nakupa najdenih predmetov na dražbi imajo pravi-
co vse pravne in fizične osebe.
Prednost pri nakupu imajo pravne osebe, če se izka-
žejo z ustreznim potrdilom. Naježeni predmeti bodo
prodani najboljšemu ponudniku.
Kavcijo v znesku din 50 plača pravna ali fizična oseba
pred pričetkom drcižbe.
Kupec je dolžan po vplačani kupnini kupljeni predmet
takoj odpeljati.
Prometni davek je vkalkuliran v izklicni ceni.
Komisija za delovna razmerja
KOTO Ljubljana,
TOZDINDE
proizvodnja n. sub. o. Vransko
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. vodjo prodaje
2. treh trgovskih potnikov
za področje Slovenije, Zagreba s trg. centri
v Dalmaciji in Srbiji
3. samostojnega referenta komerciale
4. KV orodjarja
5. KV varilca za elektro varjenje
6. dveh KV ključavničarjev
7. dveh varnostnikov - čuvajev
8. dveh pomožnih delavcev v obratu
usnjarne
POGOJI:
pod 1. - višja komercialna šola ali druga višja šola
ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno zna-
nje nemškega ali angleškega jezika,
posebni pogoji: poznavanje modnih gibanj na po-
dročju usnjene konfekcije na domačem in zunanjem
trgu ter organizacijske sposobnosti;
pod 2. - srednja šola ekonomske, komercialne ali
druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj ali
VK trgovec oblačilne ali usnjarske smeri z najmanj 5
let delovnih izkušenj pri opravilih plasmajev konfek-
cijskih ali galanterijskih usnjenih izdelkov;
posebne zahteve; poznavanje usnjene konfekcije in
komunikativnost;
pod 3. - srednja ekonomska šola, aktivno znanje
nemškega ali angleškega jezika, tri leta delovnih izku-
šenj;
pod 4., 5. in 6. - končana ustrezna poklicna šola, tri
leta delovnih izkušenj;
pod 7. in 8. - končana osnovna šola, odslužen voja-
ški rok, tri mesece delovnih izkušenj.
Za navedena prosta dela in naloge pod tč. 1. in 2. je
določeno tri mesečno poskusno delo, pod tč. 3., 4., 5.
in 6. pa velja dvo mesečno poskusno delo, pod tč. 7.
in 8. pa velja eno mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov KOTO
TOZD INDE Vransko 136, z oznako za komisijo za
delovna razmerja.
O izidu izbire bomo vse prijavljene kandidate obvestili
v 15 dneh od sklepa samoupravnega organa.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
ŠTEFANA
AVŽNERJA
iz Dramelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu sprem-
ljali na njegovi zadnji poti, mu darovali za sv. maše, vence
in cvetje.
Prisrčna hvala tudi g. župniku za ganljive besede in lep
obred, cerkvenim pevcem ter govorniku LD za poslovilni
govor in zaigrano žalostinko.
Žalujoči vsi njegovi
DO TRANSJUG RIJEKA
TOZD UUBLJANA
reizpisuje
JAVNO LICITACIJO
stavbnega pohištva,
in to:
vrata, okna, cisterno za olje itd.
Licitacija bo 22. 4. 1980 v Veselovi ul. 2 v Celju s
pričetkom ob 8.00 uri.
AGROTEHNIKA-GRUDA
TOZD AGROTEHNIKA ^
PE CEUE
Aškerčeva 15
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
VODJE GROSISTIČNEGA SKLADIŠČA
MEHANIZACIJE IN KEMIJE
POGOJI:
1. poslovodska šola trgovske smeri ali druga soro-
dna šola
2. 5 let delovnih izkušenj
3. organizacijske sposobnosti - sposobnost vodenja
delovnih skupin
Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 15 dneh po
objavi na naslov:
AGROTEHNIKA-GRUDA
TOZD AGROTEHNIKA PE CELJE
_Aškerčeva 15-
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN
AVTOMEHANIKOV
ŽALEC
razpisuje
LICITACIJO
za prodajo
zastave 750, letnik 1976,
izklicna cena 10.000,00 din, v voznem stanju.
Licitacija bo v soboto, 19. aprila 1980 ob 9. uri dopol-
dne na poligonu avtošole pri Šempetru.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti
kavcijo v višini 10% od izklicne cene.
DES
PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO
ELEKTRIČNE ENERGIJE SLOVENIJE
UUBUANA
Hajdrihova 2, n. sub. o.
TOZD ELEKTRO CEUE,
Celje, Mariborska 2, b. o.
Delavski svet
TOZD ELEKTRO CEUE
razpisuje dela in naloge
VODENJE TEHNIŠKIH SLUŽB
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
- da imajo visoko ali višjo izobrazbo elektro smeri
- da imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
polnim delovnim časom za dobo 4 let. Prijave z doka-
zili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim živ-
ljenjepisom naj pošljejo kandidati na naslov: TOZD
ELEKTRO CELJE, Mariborska c. 2.
Rok za sprejem prijav poteče v 15 dneh po razpisu.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu
delavskega sveta o imenovanju.
$t. 15 - 17. april 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
TV SPORED
I4EDEUA, 20. 4.
8.20 POROČIUV(Lj)
8.25 ZA NEDEUSKO DOBRO JU-
TRO; Blejski kvintet (Lj)
8 55 ZGODBE IZ ŽIVALSKEGA
VRTA (Lj)
9.15 OSTRZEK, otroška serija (Lj)
9.40 TV KAŽIPOT (Lj)
10.00 Jasenovac; 35. OBLETNICA
OSVOBODITVE KONCEN-
TRACIJSKEGA TABORIŠČA
- prenos (Zgb)
11.25 NIKOLA TESLA, TV nadalje-
vanka (Lj)
12.25 MOZAIK (Lj)
12.30 KMETIJSKA ODDAJA (Zgb)
13.30 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN
(Zgb)
14.05 POROČILA (do 14.10) (Lj)
Veseli tobogan
Razvoj popularne glasbe
Poročila
Potopis
športna poročila
POSLOVI SE OD JUTRIŠ-
NJEGA DNE, ameriški film
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK(Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 K. Klarič: S POLNO PARO,
TV nadaljevanka (Lj)
21.00 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
21.05 MEDNARODNA OBZORJA:
Poljska (Lj)
21.35 V ZNAMENJU (Lj)
21.55 GLASBENA ODDAJA (Bgd)
22.10 REPORTAŽA Z NOGOMET-
NE TEKME PARTIZAN; SA-
RAJEVO (Bgd)
22.40 ŠPORTNI PREGLED (Bgd)
Oddajniid II. TV mreže:
16.30 NEDELJSKO     POPOLDNE
(Zgb)
19.30 TV DNEVNIK (Sa)
20.00 DOKUMENTARNI FILM (Zgb
F \
[20.50 VČEP.AJ.    DANES.    JUTRI
(Zgb II)
21.10 IGRANI FILM (do 22.50) (Bgd
il)
PONEDEUEK, 21. 4.
8.55 TV V ŠOLI: Kakšen ptič je to.
Za pesmijo v Slavonijo, Iz ju-
jt •     goslovanske     književnosti
n      (Zgb)
10.00 TVVŠOLI: Materinščina, Ri-
sanka, Zgodba, Zemljepis,
Zakaj imate radi Chopina
(Bgd)
14.55 TV V ŠOLI, ponovitev (do
16.00) (Zgb)
17.20 POROČILA (Lj)
17.25 VRTEC NA OBISKU: Ulica
vseh otrok (Lj)
17.40 MALA ČUDESA VELIKE PRI-
RODE,  dokumentarni  film
18 05 V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH,
izobraževalna serija (Lj)
18.30 MOZAIK (Lj)
18.35 OBZORNIK (Lj)
18.45 MLADINSKA ODDAJA (Bgd)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 H. Ibsen; ROSMERSHOLM,
TV drama (Lj)
22.00 ROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
22.05 V ZNAMENJU (Lj)
22.20 KULTURNE DIAGONALE (Lj)
TOREK, 22. 4.
9.15 TV V ŠOLI; Nafta, Ali ste ve-
deli. Dnevnik 10 (Zgb)
10.00 TV V ŠOLI; Dokumentarni
film. Risanka, Glasbeni
pouk, Pisatelji med nami,
Zakaj imate radi Chopina (do
11.40) (Bgd)
16.05 ŠOLSKA TV; Alžirska konfe-
renca, Gibanje zračnih
gmot, Teritorialna obramba
proti zračnemu desantu (Lj)
17.05 POROČILA (Lj)
17.10 MALI PINGVIN, otroška seri-
ja (Lj)
17.25 PUSTOLOVŠČINA, oddaja
TV Beograd (Lj)
17.55 PRI SOSEDU ČEZ CESTO,
glasbena oddaja TV Beo-
grad (Lj)
18.25 MOZAIK (Lj)
18.30 OBZORNIK (Lj)
18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČI-
TA (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 AKTUALNA ODDAJA (Lj)
20.50 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20.55 B. Prus; LUTKA. TV nadalje-
vanka (Lj)
22.15 V ZNAMENJU (Lj)
22.30 BALETNI PORTRETI; Lane
Stranic (Lj)
Oddajnik II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČI-
NI (N. Sad)
17.30 TV DNEVNIK (Bgd)
17.45 OTROŠKA ODDAJA (Sa)
18.15 Ž1VUENJE KNJIGE (Ti)
18.45 NARODNA GLASBA (Sk)
19.30 TV DNEVNIK Zgb II, Sa)
20.00 ZABAVNA ODDAJA (Bgd II)
20.50 VČERAJ.    DANES.    JUTRI
(Zgb II)
21.10 DOKUMENTARNA ODDAJA
(Sa II)
22.05 POEZIJA (Sk II)
22.30 KRONIKA STERIJINEGA PO-
ZORJA (do 23.30) N. Sad)
SREDA, 23. 4.
9.35 TV V ŠOLI; Za učiteljem Bitka
na Neretvi (Zgb)
10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalni
film, Risanka, Predšolska
vzgoja, Zgodba (Bgd)
17.15 POROČILA (Lj)
17.20 A. Ingolič: NA POTI V SVO-
BODO, zgodba iz mladinske
nadaljevanke Udarna briga-
da (Lj)
17.35 1000 LET BIZANTINSKEGA
CESARSTVA, serijska od-
daja (Lj)
18.05 OD VSAKEGA JUTRA RA
STE DAN; Ravne na Koro
škem (Lj)
18.35 MOZAIK (Lj)
18.40 OBZORNIK (Lj)
18.55 NE PREZRITE (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
20.00 FILM TEDNA; DOGODEK V
AVTOKAMPU, francoski film
(Lj)
21.40 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lf)
21.45 V ZNAMENJU (Lj)
22.00 625 (Lj)
ČETRTEK, 24. 4.
9.10 TV V ŠOLI; Perjad. Dednost.
Elektronika (Zgb)
10.00 TV V ŠOLI; Kemija, Risanka,
Umetnost, Pravljica, Zakaj
imate radi Chopina (Bgd)
15.55 ŠOLSKA TV; Alžirska konfe-
renca. Gibanje zračnih
gmot. Teritorialna obramba
proti zračnemu desantu (Lj)
16.55 POROČILA (Lj)
17.00 ŽIVLJENJE NA ZEMUl, do-
kumentarni film (Lj)
17.55 OTROŠTVO MLADOSTI, od-
daja TV Sarajevo (Lj)
18.25 OBZORNIK (Lj)
18.35 NA SEDMI STEZI (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK (Lj)
19.24 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(LJ)^
20.00 MOČ JE V UUDEH - II. del
aktualne oddaje (Lj)
21.15 PJ^OPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
21 20 IGRA VAM ObDAM rt i cn-
SON, glasbena oddaja (Lj)
22.10 V ZNAMENJU (Lj)
PETEK, 25. 4.
8.55 TV V ŠOLI: Človek in pro-
met, Makedonščina Začetek
proizvodnje (Zgb)
10.00 TV V ŠOLI; Angleščina, Ri-
sanka, Zgodovina, Zgodba,
Izobraževalna reportaža, Za-
kaj imate radi Chopina (do
11.45) iBgd)
14.55 TV V SOLI - ponovitev (do
16.00) (Zgb)
17.15 POROČILA (Lj)
17.20 ZGODBE O POLUHCU, otro-
ška serija (Lj)
17.35 PTIČJE STRAŠILO, mladin-
ska nadaljevanka (Lj)
18.00 ROČK KONCERT; John Mar-
tyn (Lj)
18.30 MOZAIK (Lj)
18.35 OBZORNIK (Lj)
18.45 RAČUNALNIŠKE MREŽE,
oddaja iz cikla Računalniš-
tvo (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 SLOVENSKI KRAJI MED SE-
BOJ - Ajdovščina ; Črnomelj
(Lj)
21.30 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
21.35 TIGROVE BRIGADE - serij-
ski film (Lj)
22.25 V ZNAMENJU (Lj)
22.40 NOČNI KINO; MOŽ V DEŽ-
NEM PLAŠČU, angleški film
(Lj)
SOBOTA, 26. 4.
8.05 POROČILA (Lj)
8.10 MALI PINGVIN, otroška seri-
ja (Lj)
8.25 A. Ingolič; NA POTI V SVO-
BODO, zgodba iz mladinske
nadaljevanke Udarna briga-
da (Lj)
8.40 VRTEC NA OBISKU; Ulica
vseh otrok (Lj)
8.55 OTROŠTVO MLADOSTI, na-
daljevanka TV Sarajevo (Lj)
9.25 PUSTOLOVŠČINA, oddaja TV
Beograd (Lj)
9.55 PODELITEV PRIZNANJ OF-
prenos (Lj)
11.00 H. Fallada; ČLOVEK HOČE
NAVZGOR, TV nadaljevanka
(Lj)
12.00 OBRAČUN OD PO MERILIH,
oddaja iz cikla Pot do pravič-
ne in spodbudne delitve (Lj)
12.20 625 (Lj)
13.00 POROČILA (do 13.05) (Lj)
15.35 NOGOMET JUGOSLAVIJA ;
POLJSKA - prenos iz Borova
(Zgb, Lj)
do 17.20, v odmoru;
17.30 POROČILA (Lj)
17.35 BARON PRAŠIL, Češki film
18.55 NAŠ KRAJ (Lj)
19.10 ZLATA PTICA, pravljica (Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20.00 MEJNA DEŽELA, TV nadalje-
vanka (Lj)
20.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(LJ)
21.00 SOBOTNI VEČER (Lj)
23.00 NOČNI   KINO;   SINJEBRA-
DEC, francoski film (Lj)
RADIO CEUl
spored
od 17.4. do23.4.1980
Četrtek, 17. 4.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 15.45 zabavni globus, 16.00 kronika, 16.15
čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO - IZVOZ - SRE-
DIŠČNA TOČKA AKTUALNE GOSPODARSKE PO-
LITIKE, 18.00 zaključek sporeda.
Petek, 18. 4.: 8.00 poročila, 8.05 petkov mozaik (vmes
ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obve-
stila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45
zabavni globus, 17.00 glasbo vam izbira... 17.45 mladi
mladim, 18.00 zaključek sporeda.
Sobota, 19. 4.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 9.30 filmski sprehodi, 10.00
zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 15.45 športna so-
bota, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00
kronika, 17.15 lestvica zabavnih melodij, 17.30 kulturni
feljton, 17.45 zabavni globus, 18.00 zaključek sporeda.
Nedelja, 20. 4.: 10.00 poročila, 10.10 obvestila, 10.30
Kekčevi prijatelji, 10.45 predstavljamo vam, 11.00 ve-
dri zvoki, 11,15 zabavni globus, 11.30 kmetijska oddaja,
12.00 čestitke in pozdravi, 13.00 poročila, 13.05 od me-
lodije do melodije, 13.30 literarna oddaja, 13.45 iz do-
mačih logov, 14.00 zaključek sporeda.
Ponedeljek, 21. 4.: 8.00 poročila, 8.05 športno dopol-
dne (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda,
15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in poz-
dravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17,15 le-
stvica narodnozabavnih melodij, 17.30 športni pregled,
17,45 glasbene novosti, 18.00 zaključek sporeda.
Torek, 22, 4,: 8,00 poročila, 8,05 strokovnjak svetuje
(vmes ob 9,00 poročila), 10,00 zaključek sporeda, 15,30
obvestila, 16,00 poročila, 16,05 čestitke in pozdravi,
16,30 reportaža, 16,45 zabavni globus, 17.00 kronika,
17.15 iz arhiva resne glasbe, 17,45 vedri zvoki, 18.00
zaključek sporeda.
Sreda, 23. 4.: 8,00 poročila, 8,05 dopoldan z vami
(vmes ob 9,00 poročila), 10,00 zaključek sporeda, 15,30
obvestila, 16,00 poročila, 16,05 čestitke in pozdravi,
16,45 zabavni globus, 17,00 kronika, 17.15 domači an-
sambli, 17.30 aktualno, 17.45 iz zakladnice zborovske
glasbe, 18.00 zaključek sporeda.
iz sporeda
ČETRTEK, 17. APRILA OB 16.30 URI - ODDAJA
»V ŽIVO«: IZVOZ - SREDIŠČNA TOČKA AK-
TUALNE GOSPODARSKE POLITIKE.
Novinar Mitja Umnik je pred mikrofon povabil naj-
odgovornejše predstavnike združenega dela iz žele-
zarne Store, Cinkarne Celje, AERO, Unior iz Zreč,
celjske medobčinske gospodarske zbornice in skup-
ščine občine Celje. Povabljeni so istočasno predstav-
niki naših največjih izvoznikov, torej vsekakor najbolj
pristojni za pogovor o predlagani temi. Razumljivo,
ostajamo na regijski, in ne zvezni ravni pogovora...
NEDELJA, 20. APRILA OB 13.30: LITERARNA OD
DAJA: TONE KUNTNER: V LESU OGENJ.
Pesniško ime Toneta Kuntnerja nam vedno znova
rcizkriva tihe, intimne, domala boleče človeške stiske
ljudi naše zemlje. Zato je vsako srečanje s tem i>esni-
kom, ki je obenem tudi gledahški igralec, človeško
zelo dragoceno. Za literarno oddajo smo izbrali nekaj
pesmi iz njegove zadnje pesniške zbirke »V lesu
ogenj«, ki je izšla lani pri Mladinski knjigi. Pesmi bo
posredovala Mateja Podjed, oddajo pa je uredil Drago
Medved.
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETII
UTRINKI IZ JUGOVZHODNE AZIJE
SLOVO OD BURME
PIŠE: 11
ERNEST
REČNIK
Skoraj dvomilijonski Ran-
gun, ki je glavno mesto in
veliko pristanišče Burme, ni-
ma najlepšega videza. Mesto
je dokaj umazano, pročelja
hiš so zanemarjena in tistega
pravega trgovskega jedra ni-
smo videli. Promet je v pri-
merjavi z drugimi azijskimi
prestolnicami, vsaj južnimi,
precej skromen. Precej mo-
ških nosi tako imenovane
lungije ali krila. Videli smo
dosti žensk, ki imajo obraze
namazane z neko sivo snov-
jo, kar seveda ni prav nič
lepo.
Govorica Burmancev je
melodična in tekoča, zato jo
je prijetno poslušati, bojda
pa se je je težko naučiti. Na
enem izmed letališč smo se
zapletu v pogovor z budistič-
nim menihom, ki je razmero-
ma dobro govoril anglešči-
no. Ko smo ga vprašah, kako
živi in kako živijo ljudje, se
ni preveč pohvcdil. Pravil
nam je, da je vsak moški v
dežeh dvakrat v življenju
menih in to po osem dni. En-
krat v mladosti in enkrat v
zreUh letih. Kolonialni vphv
Britancev je seveda še viden
na mogočnih, vendar zane-
marjenih stavbah. Korak na-
prej so napravih v prometu,
saj so na azijskem jugovzho-
du častna izjema - ker se
odvija promet pri njih po de-
sni. Burmanska pot v sociah-
zem se prepleta z budistič-
nim humanizmom, prav zato
v njem ni prostora za demo-
kratična načela.
Turistični avtobus s kate-
rim so nas prevažali na ogle-
de znamenitosti, je imel nad
šoferjevim sedežem napis v
angleščini in to z naslednjim
besedilom: »Dragi prijatelji!
Prosimo vas, pomagajte
nam, da očuvamo našo tradi-
cijo in kulturo!« To parolo si
lahko tolmačimo tako, kot je
napisana, lahko pa tudi pu-
meni - lepo vas prosimo, po-
stite nas pri miru, saj vas nič
ne rabimo. Burma je zelo za-
nimiva in turistično izredno
privlačna dežela, ki ima
vrsto pogojev za bogat razvoj
turizma. Morali pa se bodo
bolj odpreti in otresti nezau-
panja do tujcev.
Kako neobčutljivi so do
turizma naj pokaže naslednji
primer: V hotelskih recepci-
jah smo našh serijo izredno
lepih razglednic, ki smo jih
kar dosti pokupiU. Te razgle-
dnice smo pravilno frankira-
U za zračno pošto ter jih s
pozdravi pdposlali sorodni-
kom, prijateljem in znancem
v domovini. Minil je že me-
sec in pol, pa na naslovnike v
Jugoslaviji ni prispela niti
ena sama razglednica. Mno-
žično smo na naši poti pisali
razglednice iz Indije, Tajske,
Indonezije in Singapurja pa
so vse našle naslovnike naj-
kasneje v desetih dneh. Na
to dejstvo smo s pismom
opozorili burmansko amba-
sado v Beogradu, ki pa do-
slej ni dala glasu od sebe.
Na Dan mrtvih 1. novem-
bra so nas že ob peti uri zju-
traj budili telefoni. Odpravili
smo se na rangunsko letali-
šče, kjer smo tudi zajtrkova-
li. V brezcarinski coni smo
dopolnili naše zaloge viskija,
ki so v tropičnem podnebju
v celoti usahnile. Z obmejni-
mi in carinskimi organi ni-
smo imeU nobenih težav, vse
je potekalo kot namazano -
celo letalo ni imelo več za-
mude kot pol ure. Po uri leta
smo pristali na mednaro-
dnem letahšču v Bangkoku,
ki je glavno mesto Tajske ali
kot so prej rekh tej dežeh
Siamu. Pri nas je ta dežela
znana po siamskih mačkah
in siamskih dvojčkih - no mi
na naši poti nismo videh ne
enih ne drugih. Videti je, da
se dežela ukvarja na vehko s
turizmom, saj so obmejni
pregledi    samo    formalni.
Zračni in cestni promet v
Bangkoku sta zelo gosta - z
Rangunom se to sploh ne da
primerjati. Vodička Cuzi, ki
nas je pričakala na letahšču,
je bila pravo nasprotje od vo-
dičke Pen-Si v Burmi. Seve-
da je bila ta črnolaska, ven-
dar je po dimenzijah in obli-
nah znatno prekašala kolegi-
co Pen-Si. Za šest kilome-
trov dolgo pot od letahšča do
hotela New Imperial smo z
avtobusom potrebovah uro
in pol, tako gost je namreč
promet.
S POTI V BARCELONO
KORIDA ENKRAT IN
PREVEČ
PIŠE: ^
JURE
KRAŠOVEC
Tisto, v čemer se Katalonci
ne razlikujejo od ostalih na-
rodov Iberskega po!otoka, je
njihova, še vedno velika pri-
vrženost bikoborbam.
»Olej!«
V Španiji vsako nedeljo v
arenah pobijejo na tisoče bi-
kov. Stotine aren je v tej de-
želi, v vsakem mestu in tudi
v večjih vaseh. V Barceloni,
kjer sta dve areni, so jih tisto
nedeljo pokončali dvanajst.
V vsaki areni po šest.
Tudi takšna avtoriteta, kot
je nobelovec Ernest He-
mingway, me ne bo nikoli
prepričala, da je bikoborba
nekaj plemenitega, zvišene-
ga. Pogum? To že, vendar
nori krvoločni pogum, do
potankosti zrežirano žrtveno
obredje, bahaško postavlja-
nje toreadorjev, z barvitostjo
in bleščicami okrašen po-
mor.
»Olej!«
Arena, ki sprejme več tisoč
gledalcev odmeva od vzkli-
kov in zvokov koridske glas-
be. V areno vkorakajo, kot
kakšni zmagoviti vojskovo-
dje junaki publike toreador-
ji, njihovi pomočniki in za
njimi na težkih konjih in v
železje opravljeni pikadorji.
Poklon direktorju in kakšni
bogati maškari - izvoljenki
junakov dneva. Uvodni cere-
monial je končan.
Spustijo prvega bika. Vsi
biki so težki od 500 in čez 600
kilogramov. Vsi so črni, da
bi preveč vidna kri ne pome-
tala vzburjene in blede tu-
ristke z vseh koncev sveta v
nezavest.
Pomočniki glavnega torea-
dorja, na eni prireditvi sta
dva do trije, glavni, naprej
razgibajo bika s tem, da ga s
svojimi svetlordečimi plašči
silijo k teku in zasledovanju,
pri čemer se možje jadrno
skrijejo za ograjo, če so jim
rogovi le preblizu. Potem na-
stopi glavni toreador, ki se
spetno izmika rogovom in za
zahvalo, ker ga neumna žival
ni dregnila v bedra, zapo-
vrstjo zasadi vrh bikovih
pleč tri barvite kratke sulice,
ki si jih, zaradi kavljev, žival
ne more več otresti. In ker je
bojda bik še premalo razdra-
žen, prihaja na konju pika-
dor z dolgo sulico. Bik se za-
žene, da bi prevrgel konja,
pikador pa, če je spreten, v
prvem sunku prehode hrbti-
šče nad pleči, da visoko
brizgne v zrak gejzir temno
rdeče krvi. Bik zdaj stoji sre-
di arene in ves krvav gleda
tulečo publiko, češ, kaj sem
vam storil... Zdaj spet glav-
ni toreador s pomočniki zač-
ne spodbujati žival k napa-
dalnosti. Pod plaščem ima
skrit meč. Ko preteče čas, to-
reador z vajeno spretnostjo
čez roge zasadi biku meč v
prsni koš in če je mojster,
prehode srce. Ce ne - traja
agonija še dlje, dokler se bik
ne zgrudi.
Za vsakega bika je odmer-
jeno 20 minut. Žival ima
prav malo možnosti. Baje
komaj v enem primeru od
stotih živinče uspe raniti
svoje mučitelje. Smrti torea-
dorjev pa so redkejše kot
med avtomobilskimi dir-
kači.
Ena bikoborba mi je bila
čez glavo dovolj.
Prihodnjič:
ZARES
IZVIBEN-GAUDI.
IZVIRNIK
MAKARSKI, KOPIJA
ZAGREBU
Omenjati Makarsko
primorje in pri tem poza-
biti Andrija Kačiča-Mio-
šiča, pisca dela »Razgo-
vor ugodni naroda slovin-
skoga« ne bi bilo ravno
najbolj vljudno. Miošič
ima v Makarski svoj spo-
menik, delo kiparja Ren-
diča, tako kot imam svoj
spomenik tudi v Zagre-
bu. Spomenik v Makarski
je izviren, v Zagrebu pa
stoji kopija, postavljena
leto dni pozneje - leta
1891. Postavljanje spome-
nika v Makarski ni minilo
brez težav; avstrijske
oblasti niso pustile, da bi
bil v spomenik vdelan
grobovnik, ki simbolizira
Kačičevo slovansko mi-
sel. Rendič je zato pred
odkritjem spomenika po-
slal telegram z naslednjo
vsebino: »Ne morem pri-
sostvovati pri odkritju
svojega okrnjenega dela.«
PRVO TIHOŽITJE
Otoček Gospe s Škrpje-
la, nasproti starodavnega
Perasta, je pravzaprav
največja galerija baročne-
ga slikarstva na Jadranu.
V cerkvi hranijo 68 slik
na platnu, ki jih je nasli-
kal Tripo Kokolja, naš ve-
liki baročni slikar. Ena
izmed slik prikazuje tudi
tihožitje. Menijo, da je to
prvo tihožitje (natura
morta), ki ga je naslikal
kak naš slikar.
TISKARSKI
METUZAi.EM
Zadru pripada še en re-
kord. V tem mestu hrani-
jo najstarejše tiskano de-
lo v naši državi. Gre za
štiri pergamentne liste,
na katerih so odtisnjeni
nekateri deli svetega pi-
sma. Listi izvirajo iz ti-
skarske delavnice Johan-
na Fusta in Petra Scheef-
fera iz Gutenbergovega
Mainza. Odtisnjeni so bili
leta 1462. Čeprav so ohra-
njeni  samo  štirje listi,
predstavljajo neprecenlji-
vo vrednost, saj gre za
najstarejše tiskano delo,
ki je ohranjeno na ob-
močju Jugoslavije.
NE KUPUJ ME
Zadar je mesto, polno
zakladov, majhnih in veli-
kih, samo odkriti jih je
treba. V zid stare stavbe v
Kovački uhci 6 je vdelan
kamen z latinskim napi-
som. V prostem prevodu
se glasi: NIKAR ME NE
KUPUJ, KER SEM ZA-
DOLŽENA! OD MENE
BOS IMEL MALO KORI-
STI IN VELIKO ŠKO-
DE! Napis izvira iz leta
1564, vklesal pa ga je du-
hovit lastnik, ki bržkone
ni želel prodati svoje hiše.
Vprašanje pa je, ali se na-
pis nanaša tudi na stavbo,
v katero je vzidan sedaj?
SPOMINI NA LORDA
BVRONA
v farni cerkvi v Prča-
nju v Boki Kotorski hra-
nijo tudi srebrno cizelira-
no posodo za steklenice,
ki jo je pesnik Byron po-
daril Angležu Berryju,
Berryjev sin stricu Maria
Lukoviča, admiralu Mar-
ku Eugenu vitezu Florio
(ki se je proslavil v po-
morski bitki proti Italija-
nom pri Visu leta 1866).
Po admiralovi smrti je
Lukovičeva teta Agnesa
podarila posodo farni
cerkvi, kjer je še sedaj.
LEHAR V
MOSTARJU
Kdo bi rekel, da je v na-
šem lepem Mostarju služ-
boval, igral in dirigiral tu-
di Franz Lehar, slavni
skladatelj svojega časa,
čigar glasbo še vedno sli-
šimo v sporedih radijskih
postaj in na odrih opernih
hiš. Lehar je prišel v Mo-
star kot avstro-ogrski ka-
petan, vojaški kapelnik.
Leta 1906 je dirigiral ko-
mornemu orkestru v
mestni restavraciji »Her-
cegovina«. Ni pa znano,
koliko časa se je zadržal v
Mostarju.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Fladia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stam.ejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik FVanjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.