(jELJE, 17. APRILA 1980 - ŠTEVILKA 15 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE NE POZABITE: dopisniki in sodelavci! Danes popoldne se bomo srečali po dolgem času. Upamo, da ste vsi dobili pismena vabila, ki smo vam jih poslali na domove. Na svidenje! Velenjčani gredo že tretjič v samoprispevek, Petrovčani pa ob svojem prazniku ugotavljajo svetle in malo manj svetle trenutke, ki so jih prehodili doslej. Vsekakor je vse to vzpodbudno, kajti kljub težavam ne moremo prezreti številne delovne zmage občanov. V Velenju so pripravili Jakiju monografijo in razstavo ob njegovi 50-letnici. Drago Medved te/iAMu $m msT sodelovmmja Od 10. do 13. aprila je bilo Celje prizorišče tekmovalnega dela 4. balkanskega filmskega festivala. Na festivalu se je 20 kratkih igranih, dokumentarnih in risanih filmov iz šestih balkanskih držav pomerilo za veliko nagrado »Semih Tugrul«. Tekmovanje je izzvenelo v revijo najboljših dosežkov balkanskih kinematografij na področju kratkometražnega filma. Filmom samim je uspelo prebiti jez nerazumevanja in ovire zaradi različnosti jezikov. S svojimi kratkimi, a jasnimi in čistimi sporočili, so balkanski kratkometražni filmi zgradili most sodelovanja in razumevanja, s tem pa je bil tudi v celoti dosežen cilj tega festivala. Na sliki: sprejem, ki ga je pripravil podpredsednik Sob Celje Tone Jelenko za člane turške delegacije. Foto: Tone Tavčar OBČINA VELENJE 2E TRETJIČ ZAVESTNO Utrditev srednjeročnih načrtov v KS v vseh petindvajsetih kra- jevnih skupnostih občine Velenje se bodo 20 aprila od- ločah o uvedbi 3. samopri- spevka občanov. Gre za po- membno družbeno akcijo, s katero želijo delovni ljudje in občani v krajevnih skup- nostih občine Velenje tudi v bodoče obdržati enak tempo izgradnje objektov družbe- nega standarda. Zavestna odločitev občanov, da s pri- spevkom iz svojih osebnih dohodkov podprejo izgrad- njo manjkajočih in prepo- trebnih objektov otroškega varstva, izobraževanja, var- stva ostarelih, mnogih ob- jektov komunalnega stan- darda v KS in celo novega PTT centra v Velenju je do- kaz, da je tudi v zaostrenih pogojih družbenoekonom- ske stabilizacije z veliko me- ro pripravljenosti in sa- moodpovedovanja mogoče nadaljevati z razvojem tudi na tistih področjih, kjer združeno delo s svojim do- hodkom ne more slediti real- nim potrebam. čeprav sodi občina Velenje med najrazvitejše slovenske občine, lahko smelo zapiše- mo trditev, da se tudi v tej občini srečujejo s problemi precejšnjega zaostajanja po- sameznih področij za resnič- nimi potrebami delovnih lju- di in občanov. Med ta po- dročja nedvomno sodijo PTT storitve, saj je Velenje po številu priključkov na 1000 prebivalcev na repu slo- venskih občin. Visoka stop- nja zaposlovanja v gospodar- stvu, kjer pa je dohodka ve- dno manj, narekuje pospeše- no izgradnjo objektov otro- škega varstva in izobraževa- nja. Podobno pa je tudi na komunalnem področju. Za opredeljevanje torej ostane dilema - ali pristati na stagnacijo ali pa se spo- prijeti s težavami in jih pre- magovati s samoprispev- kom. Ljudje so izbrali to, drugo. K temu so pripomogli uspehi prvega in drugega »referenduma«. Prevladalo je mnenje, da je tretji samo- prispevek nujnost. Geslo ak- cije »gradili smo, gradimo, graditi moramo«, že samo po sebi izpričuje visoko stopnjo odločnosti delovnih ljudi in občanov občine Velenje, da ne želijo zgubiti bitke s ča- som in pristati v samozado- voljstvu. Pa tudi sicer je odločitev, da se bodo sredstva tretjega samoprispevka občanov združevala za dva programa, za »A« program, ki zajema izgradnjo objektov skupne- ga pomena v občini in za »B« program, ki zajema pred- nostne naloge KS, zelo pri- vlačna. V tako zastavljenem ■>referendumskem« progra- mu je svoje interese našla vsaka od 25 krajevnih skup- nosti in prav to v veliki meri zagotavlja uspeh akcije. TONE ŠELIGO PREKORAČITEV OD m »TEMNE« SKUPINE Vžalslfi občini močno prelcoračiii maso za OD Februarja je bilo v žalski občJni kar 44 primerov, ko so presegli maso osebnih dohodkov na ravni novem- bra 1979. Uporabniki druž- benih sredstev, ki so kršili določilo resolucije, so mo- rali oddelku za gospodar- stvo in finance sporočiti ra- tloge, zaradi katerih so pre- segli novembrsko maso osebnih dohodkov. Štirje ^ga niso storili (Juteks Ža- lec TOZD Juta, Kmetijstvo Žalec, Obrtno združenje in Počitniška skupnost). Kršitelje bi lahko razpore- "Uli v tri skupine: tiste, kjer So maso osebmh dohodkov Prekoračili zaradi večjega Števila nadur, tiste, za katere ^) treba podrobneje izdelati ^alizo o prekoračitvi mase po posameznih kategori- iah m na tiste, ki so ne glede ^ določilo povišali osebne dohodke. Po mnenju načel- •^ka oddelka za gospodar- ^vo pri žalskih občinski ^l^upščini Jožeta Cerovška, ^elja dejanje prve skupine sprejeti kot utemeljeno in jih treba obravnavati kot kr- šitelje. Najbolj problematič- so seveda kršitelji »tretje lupine«. Ti bodo morali de- ^tvena razmerja takoj uskla- diti s sprejeto ekonomsko l^litiko, da pri periodičnih ^Wačunih ne bodo presegali '^govorjenih okvirjev. Ob tem velja poudariti, da je za spremljanje rcizporeja- nja dohodka za osebne do- hodke ter gibanje izplačanih sredstev skupne porabe v te- meljnih organizacijah in de- lovnih skupnostih občine, zadolžen izvršni svet, ki mo- ra neposredno sodelovati tu- di z občinskim svetom Zveze sindikatov. Po podatkih službe družbenega knjigo- vodstva pa je dovoljene zne- ske čistih osebnih dohodkov iz meseca novembra prese- glo kar 50 uporabnikov druž- benih sredstev, ki zaposluje- jo 46,1% vseh zaposlenih. Kar 22 je TOZD in delovnih skupnosti, ki so osebne do- hodke povečale za več kot 10 odstotkov. V žalski občini so tako do sredine februcirja vrednostno prekoračili no- vembrska sredstva za 4,3 od- stotke. S tem se občina Žalec uvršča na prvo mesto na celjskem območju. V »tretji skupini« so občinski odbor RK, Terra- lit, MIK Prebold in občinska gasilska zveza. Analizo o pre- koračitvi mase osebnih do- hodkov po posameznih kate- gorijah pa bo treba čim prej opraviti v KIL TOZD Grafit in DSSS, DO HMEZAD Go- stinstvo turizem, Komunal- nem podjetju, Aeru Celje TOZD Kemija Šempeter, Hmezadu Export Import, DO Hmezad Kmetijstvo Ža- lec, Sipu Šempeter (v strojni industriji in DSSS), za volje- ne funkcionarje pri sodniku za prekrške ter OK ZSMS. JANEZ VEDENIK USPEL REFERENDUM VTOPRU Pred dnevi so se delavci Topra Celje z referendumom odločali o reorganizaciji ne- katerih temeljnih organiza- cij združenega dela. Tako o reorganizaciji tozda Trženje in tozda Konfekcija Celje. Ugotovili so namreč, da je tozd Trženje preveč odmak- njen od proizvodnih tozdov in da zato ne more oprav- ljati funkcij, zaradi katerih je bil ustanovljen. Tako so na referendumu delavci iz- glasovali ukinitev tozda Tr- ženje in pa razdelitev dose- danjega tozda Konfekcija Celje v dve temeljni organi- zaciji športne in lahke kon- fekcije. Izidi glasovanja pa so bili naslednji: v tozdu Ke- mična čistilnica je 89% de- lavcev glasovalo za reorga- nizacijo, v Modnem salonu 91%, v Trženju 71%, v Kon- fekciji Celje 72%, v Konfek- ciji Šmarje 82%, v Modi v Šentjurju 97%, v mislinj- skem tozdu 88% in v Elegan- tu 75%. Najslabše rezultate glasovanja so zabeležili v te- meljni organizaciji v Šošta- nju, kjer se je le 52% delav- cev izreklo za reorganizacijo Topra. Predvidevajo, da je bil v Šoštanju izid glasova- nja slabši zaradi želje delav- cev, da bi se poslej priključi- li kot temeljna organizacija Elkroja iz Mozirja. DS višja poštnina Po sklepu zveznega izvršnega sveta od 5. aprila naprej veljajo nove cene poštnine za pisma in dopisnice v jugoslo- vanskem poštnem prometu. Tako je treba na pisemske po- šiljke, težke do 20 gramov, nalepiti znamko za 2,50 din, na pisma do 50 gramov za 3,50 din, na pisma, težja od 50 gramov (največja dovoljena teža je 2000 gramov), pa je treba nalepiti za vsakih 50 gramov (ali del te teže) še po 0,50 din. Enako velja za sodna pisma, pisma po upravnem postopku in pisma sodnikov za prekrške, le da morajo biti ta pisma poslana priporočeno. Na dopisnice in razglednice normalne velikosti je po novem treba nalepiti znamko za 2 din. CELJE - OČISTIMO OKOLJE Giavna aitcija bo v soboto Čeprav so akcije pri oči- ščevanju okolja v Celju in občini več cdi manj tradicio- nalne, še posebej v dnevih pred praznikom dela, prvim majem, bo imela letošnja po- sebno obeležje. Gre tudi za delež delovnih ljudi in obča- nov za Hortikulturo 80. Tokratna bo posegla na tri področja: - na vse površine v občini, tudi na dvorišča in v delovne prostore, - na urejevanje zelenic, nasadov, jcirkov, potokov in vrtov, - na zbiranje vseh vrst od- padkov, ki jih naša industri- ja več kot potrebuje. V tem, ko bo akcija v kra- jevnih skupnostih v soboto, 19. t. m., med sedmo in dva- najsto uro, bo v petek, 18., oziroma v soboto, 19. T. m., glede na značaj dela, v orga- nizacijah združenega dela. V šolah in vrtcih pa naj bi to očiščevalno delo opraviU med tednom! Akcija bo uspela le tedaj, če bodo v njej sodelovali vsi delovni ljudje in občani, mladi, organizirani v krajev- nih skupnostih, člani dru- štev in družbenih organiza- cij... tudi pripadniki JLA. Urejeno in čisto okolje je na- loga vseh ljudi, zato v tej po- budi ne more biti spremlje- valcev. Priprave za to veliko pro- stovoljno delo, ki naj pokaže tudi človekov odnos do ure- jenega okolja, do okolja, v katerem živi in dela, so te dni več kot živahne. Vse je na nogah: v krajevnih skupno- stih, hišnih svetih, v delov- nih organizacijah, šolah, kjer delujejo tudi posebni štabi za izvedbo pomembne nalo- ge. Povsod tod sprejemajo posebne delovne načrte. Po- sebno odgovornost so prev- zele tudi komunalne in dru- ge delovne organizacije, ki bodo zagotovile zlasti prevoz zbranih odpadkov na dolo- čena mesta. Gre torej zares, za urejeno okolje za nas, ljudi, in za praznike, ki se nam bližajo. Predvsem pa gre za ljudi, ki hočemo živeti in delati v či- stem in urejenem okolju, ne samo danes, marveč tudi ju- tri in vse dni. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 17. april PREDSEDNIKI IN SEKRETARJI Po dosedanjih kadrovskih postopkih in usklajevanju na MS ZKS in CK ZKS bodo kandidirali za funkcije pred- sednikov in sekretarjev v po- sameznih občinskih organi- zacijah ZKS naslednji kandi- dati: Žalec: Vera Orešnik - predsednik, Franci Jelen- sekretar Laško: Andrej Ma- vri predsednik, Cveto Knez - sekretar Velenje Šentjur: Alojz Kikec - predsednik, Janez Miklavči6 - sekretar Šentjur: Bogdan Knez - predsednik, Boris Križman- čič - sekretar Šmarje: Ivan Rebernjak - predsednik, Mi- lan Pugelj - sekretar SI. Ko- njice: Franjo Tič - predse- dnik, Maks Brečko- sekretar Mozirje: Jože Tlaker - pred- sednik, Jože Rakun - sekre- tar Celje: predlog za predse- dnika še ni usklajen, Aleš lic - sekretar. DS PROGRAMSKO VOLILNE KONFERENCE ZK DOGOVOR KOMUNISTOV Sklici konferenc bodo med 15. 4. in 10. S. v vseh občinskih organi- zacijah zveze komunistov na širšem celjskem območju hi- te s pripravami na program- ske in volilne konference, ki bodo predvidoma^otekale v času med 15. aprilom in 10. majem. Izjema je le šentjur- ska organizacija, ki je svojo programsko volilno konfere- co že opravila. Brez dvoma so program- sko volilne konference izre- dno pomembne, saj pred- stavljajo kontinuiteto priza- devanj ZKS za preobrazbo občinskih organizacij. Hkra- ti pa so prelomne tudi glede povečane odgovornosti kon- ference kot najvišjega poli- tično izvršnega organa ob- činske organizacije ZK pri uresničevanju sprejetih sta- lišč in sklepov, ter komiteja, ki je kot izvršno politični or- gan odgovoren konferenci za izvajanje dogovorjenih skle- pov. Programsko volilne konfe- rence občinskih organizacij ZK bodo sestavljene iz štirih sklopov vprašanj. Uvodoma bodo na njih spregovorili o delu občinske organizacije zveze komunistov in njenih organov v preteklem obdob- ju ter ob tem tudi o organiza- cijski in kadrovski rasti ob- činske organizacije, o aktiv- nosti komunistov v družbe- nopolitičnih organizacijah, o idejnopolitičnem usposab- ljanju komunistov in drugih vprašanjih. Dalje bo konfe- renca ocenila družbenopoli- tične in samoupravne druž- benoekonomske razmere v občinah. V ospredju razprav na konferenci bi vsekakor morala biti stabilizacija go- spodarskih gibanj, delovanje in utrjevanje političnega si- stema, krepitev obrambnih priprav in varnostne trdno- sti, pa tudi idejnopolitično in akcijsko usposabljanje zveze komunistov. O vseh teh vprašanjih pa bi morali dele- gati razpravljati skozi rešeto kritične presoje uresničeva- nja dogovorjene politike ZK. Kajti prav takšna razprava bi morala biti iztočnica za pri- hodnje delovanje komuni- stov ter za oblikovanje skup- nih akcijskih nalog v okviru občinske organizacije ZK. Na programsko volilnih konferencah bodo delegati opravili tudi volitve. Volili bodo predsednika občinske konference ZK (enoletni mandat), sekretarja komiteja občinske konference (dvo- letni mandat), volili bodo še ustrezno število članov ko- miteja (dopolnilne volitve), ustrezno število članov ob- činske konference (dopolnil- ne volitve) ter določeno šte- vilo članov in predsednikov komisij komiteja in konfe- rence (dopolnilne volitve). Tam, kjer imajo v statutih ta- ko opredeljeno, bodo volili tudi izvršne sekretarje za po- samezna področja dela (prav tako z dvoletnim manda- tom), ki bodo člani konfe- renc, lahko pa tudi člani ko- miteja. V času pred programsko volilnimi _ konferencami ob- činskih organizacij ZK bodo tudi v osnovnih organizaci- jah razpravljali o gradivih za konferenco ter o možnih kandidatih za najbolj odgo- vorne funkcije v konferenci in njenih organih. Osnovne organizacije bodo s svojimi delegati sodelovale tudi na programsko volilnih konfe- rencah, tako da bodo imele neposredno možnost soobli- kovati politiko občinske or- ganizacije Z K, ter preko nje tudi politiko in splošno usmeritev ZKS in ZKJ. DAMJANA STAMEJCIC KONJIŠKO GOSPODARSTVO 1979 BOU UMRJENO! Prenapeti plani niso doseženi čeprav so v konjiški občini lahko še kar zadovoljni z doseženimi rezultati gospo- darskega razvoja v lanskem letu, pa vrsta načrtovanih stopenj rasti za leto 1979 ni dosežena. Tako se je za po- lovico od načrtovane zmanjšala stopnja fizičnega obsega industrijske proiz- vodnje, realni osebni do- godki so porasli le za 1,1 od- stotka, saj visoki življenj- ski stroški še zdaleč niso omogočali načrtovanega porasta za 4 odstotke. Pa kljub temu je občina S,lo- venske Konjice s popreč- nim mesečnim osebnim do- hodkom 6793 dinarjev v re- fiji, takoj za Celjem 6995 in alcem 6815 dinarjev, pri čemer vsi skupaj ne dosega- mo slovenskega poprečja, ki znaša za lansko leto 7393 dinarjev. Izredno značilno za konji- ško občino je še dejstvo, da je po rasti investicijskih vla- ganj na vrhu med vsemi ob- činami v regiji z lanskolet- nim indeksom 161 in tudi si- cer je konjiška občina v zad- njem obdobju dosegla naj- višjo stopnjo rentabilnosti. Mogoče je malo manj ugo- den podatek o stopnji zapo- slenosti, ki je kljub temu, da se giblje v resolucijskih me- jah, med vsemi občinami v regiji najvišji in znaša 4,5 za gospodarstvo. Za aktualni gospodarski trenutek tekoče ekonomske politike je nedvomno bistve- nega pomena tudi podatek, da Konjičani dosegajo pozi- tivno zunanjo trgovinsko bi- lanco, saj znaša pri njih ra- zmerje med izvozom in uvo- zom 71,4 proti 28,6 v korist izvoza; le-tega pa je dobre tričetrt v razvite zahodne dr- žave. Svoje lanske planske izvozne obveznosti so prese- gli v Cometu, Uniorju, Ko- stroju in Lipu, niso pa ga do- segli v IMP in Konusu. Vsekakor je treba pouda- riti, da se za obdobje 1976-1979 v konjiški občini uresničujejo cilji in naloge družbenoekonomskega ra- zvoja tako glede rasti druž- benega porizvoda, indu- strijske proizvodnje in izvo- za; na področju naložb pa so Konjičani že dosegli 85 od- stotkov vseh predvidenih za vse srednjeročno obdob- je 1976-1980. Imajo dobro »zalogo« gospodarskih do- sežkov tudi za hujše čase, pravočasne in pametne na- ložbe pa bodo tudi dajale dobre plodove! MITJA UMNIK KOMUNISTI O GOSPODARJENJU Jutri, 18. aprila, se bodo v Ce- lju sestali člani medobčinskega sveta ZKS. Na seji, ki se bo pri- čela ob 11. uri v Narodnem do- mu v Celju, bodo oblikovali po- litično oceno gospodarskih gi- banj in stabilizacijskih naporov v letu 1979 in opredelili nadalj- nje naloge komunistov na tem področju. Podatki, ki jih bomo podrob- neje razgrnili v naslednji števil- ki tednika kažejo, da je celjsko območje doseglo v lanskem letu dokaj dobre gospodarske rezul- tate in da je po rasti nad repu- bliškim poprečjem. Ob tem pa se v ospredje postavlja več zna- čilnosti. Med njimi velja omeni- ti, da je v zadnjem obdobju do- segla največjo gospodarsko rast občina Laško, dobro gospodar- sko rast dosegajo še v Šmarju in Celju, zaostajata pa občine Ve- lenje, 2alec in Mozirje. Relativ- no največjo akumulacijo glede na dohodek pa dosegajo občine Slovenske Konjice, Šentjur, Ce- lje in Laško, precej pa zaostaja občina Velenje, kjer znaša delež akumulacije v dohodku le 6,5%. Tudi v preteklem letu so neka- tere gospodarske organizacije na območju poslovale z izgubo, zelo veliko temeljnih organiza- cij pa je takih, ki poslujejo na meji rentabilnosti. O vseh teh vprašanjih bodo spregovorili na petkovi seji člani medobčin- skega sveta ZKS. DS »le čevlje sodi maj kopitar« Izposojen verz iz Prešernove zbadljivke je uporaben tudi za razmišljanje o vprašanju, ki nima nič skupnega s slovstvom. Gre namreč za en sam vidik načrtovanja srednjeročnega razvoja krajevnih skupnosti - za stro. kovno plat takega načrtovanja. Uskladitveni napori, ki gotovo ne bodo »iz mode« po letu 1980 zavezujejo, da morajo biti razvojni načrti krajevnih skupnosti tudi podvrženi realnosti, da ne smejo biti le spisek želja in vseh mogočih potreb, da se je treba pod odejo stegniti toliko, kolikor je odeja dolga. Toda ravno tu se začnejo za večino krajevnih skup. nosti težave. Potrebe nedvomno v krajevnih skupno, stih dobro poznajo. Z demokratičnim dogovarjanjem bodo krajani znali razvrstiti te potrebe po pred- nostnem vrstnem redu. Nekoliko težje, toda z malo truda se bodo dokopali tudi do podatkov o pričakova- nih sredstvih, s kakršnimi lahko računajo v nasled- njem srednjeročnem obdobju. Mnogo huje, in skoraj povsod pa bo nepremostljiva težava pri ovrednotenju posameznih postavk, ki jih bodo uvrstili v srednje- ročni načrt. Največ je takšnih krajevnih skupnosti, kjer nimajo niti enega človeka, ki bi znal izračunati, koliko denarja jim bo za izvedbo posameznih akcij potrebno, pa naj gre za modernizacijo cest, za gradnjo raznih drugih objektov družbenega standarda, za ra- zvoj raznih dejavnosti itd. Kako naj v krajevni skupno- sti izračunajo vrednost razširitve nekega mostu v letu 1983? Vedo le to, da ga je treba razširiti za dva metra, da mora razširitev biti usklajena s predpisi o nosilnosti itd. Kohko bo to stalo, je samo ugibanje in pisanje . hišnih številk. Seveda razmere okoli tega niso na našem območju encike. V Celju imajo na primer svet krajevnih skupno- sti, za to področje v občinskem Izvršnem svetu profe- sionalnega člana, imajo občinsko komunalno skup- nost z zavidljivim številom strokovnjakov in imajo komunalno podjetje z več strokovno usmerjenimi TOZD, vrh vsega pa še v vsaki od 25 krajevnih skupno- sti poklicne tajnike krajevnih skupnosti. Pa vendar se tudi v Celju ne veselijo, da bi šlo načrtovanje gladko kot po maslu, kajti zaostajanje programov se prepleta z novimi zahtevami in potrebami. Načeloma bi večje krajevne skupnosti, zlasti tiste, ki delujejo na sedežih občin, morale biti manj v skrbeh, ker tu se vendar najdejo ljudje, ki bi znali opraviti takšno ocenitev. Toda tudi to ni res. Všmarski občini napreduje načrtovanje enako težko v velikih in v najmanjših krajevnih skupnostih. Kako tudi ne, če imajo v občinski upravi nemesto petih sistemiziranih delovnih mest v skupini za planiranje samo dve zasedeni. V občini Laško, kjer imajo dve komunalni skupnosti, obe skupaj ne premoreta stro- kovnjaka, ki bi bil kos taki nalogi. Vse skupaj je neke vrste krpanje in improviziranje. Morda je res, kot so nedavno ugotovih v analizi, da so krajevne skupnosti glede načrtovanja za srednje- ročno obdobje 1981/1985 pred delovnimi organizaci- jami. Že mogoče?! Toda človek se ne more otresti suma, da so to ponovno več ali manj spiski želja in izkazanih potreb, na pa tudi kolikor je mogoče realni in ovrednoteni načrti. Veliko so naredih tam, kjer so te potrebe razvrstih po pomembnosti in prednosti, da bodo ob koncu srednjeročnega obdobja ostale pač ti- ste namj pomembne postavke neuresničene. Toda po- htično je to vseeno slabo, kajti na vsako, tudi na po- slednjo postavko v načrtu, se oklepa določeno število krajanov, ki bodo na koncu razočarani. JURE KRAŠOVEC OBRAZI milko vahčič Končal je Učiteljišče v Celju in pričel s prosvet- nim delom. Najprej v krški občini, kjer je rojen, od leta 1961 dalje pa v la- ški. V prvih letih službo- vanja je deloval pred- vsem na kulturnem po- dročju, ko pa je leta 1957 stopil v vrste Zveze ko- munistov, se je ves predal družbenopolitičnemu de- lu. Za sabo ima kar 20 let vodstva osnovne organi- zacije ZK. Od leta 1969 je ravnatelj osnovne šole Primoža Trubarja v Rim- skih toplicah, poleg tega zahtevnega in odgovorne- ga dela pa opravlja še vrsto pomembnih funk- cij: je predsednik krajev- ne konference SZDL Rimske toplice, predse- dnik sveta za mednaro- dne odnose s tujino v ob- čini, predsednik Zveze kulturnih organizacij ob- čine Laško, predsednik odbora za kulturo pri kra- jevni konferenci SZDL ter predsednik odbora za obnovo in izgradnjo Aškerčevine. Lani je za plodno družbenopolitič- no delo prejel pomembno priznanje: srebrno znač- ko OF. Kako vse to zmore? Če mora en človek opravljati več odgovornih funkcij, to pomeni, da se nekateri ljudje premalo vključujejo v družbeno- politično delo. Preobilica funkcij, ki jih mora opravljati posameznik, slabi politično in sploh vsako delo. Jamstva za celovitost in kvaliteto de- la pri tem ne more biti. »Ker vsaka od funkcij, ki jih opravljam, terja celega človeka, imam velikokrat slabo vest, da dela nisem dobro opravil. Obilica na- log, ki jih sprejemam, bremeni tudi mojo ustvarjalnost,« razmišlja Milko Vahčič. Ko se ves poglablja v svoje delo, ko hiti s se- stanka na sestanek, se mnogi, ki bi ga morali razbremeniti, ukvarjajo s svojimi konjički; v pro- stem času delajo tisto, kar so si sami izbrali. Milko Vahčič nima časa za delo, ki ga najbolj veseli in ki bi ga najbolj zadovoljeva- lo v njegovi želji po ustvarjalnosti. Njegov ko- njiček bi bil Aškerčevina. Ves bi se rad posvetil ob- novi velikega kulturno- zgodovinskega projekta. To delo pa zahteva ogro- mno časa, študija, razmiš- ljanja. Tako pa zaenkrat razmišlja o tem, kdaj se bodo odzvali tisti, ki bi ga morah razbremeniti. MARJELA AGREŽ PRIPRAVE NA M DA ZAVIHTEU BODO KRAMPE Bolje izkoristiti dom v Šentvidu Mladi v šentjurski občini se že pripravljajo na prihod brigadirjev, ki bodo prišli mednje iz vseh koncev naše domovine in s krampi ter lo- patami utirali pot k hitrejše- mu napredku teh krajev. Poleg Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 80 se bodo na območju šentjur- ske občine zvrstile še neka- tere druge akcije lokalnega značaja. Glavno delovišče Zvezne akcije ostaja tudi le- tos cesta Grobelce-Loka, kjer bosta delali dve brigadi iz naselja Šentvid pri Planini in ena brigada iz naselja Bi- strica ob Sotli. Novo delovi- šče bo letos na cesti proti Prevorju. Nekaj manjših de- lovišč bo tudi po posamez- nih krajevnih skupnostih, kjer bodo brigade akcije Kozjansko skupaj z mladino in krajani izgrajevali vodo- vode in nekatere druge ko- munalne objekte. Vse bolj je prisotna tudi ideja, da bi se brigadirji posvetili tudi delu- pri urejanju in obnovitvi bri- gadirskega doma v Šentvi- du. Le-ta naj bi namreč ne služil samo brigadirjem v po- letnih mesecih, saj bi lahko bil bolje izkoriščen skozi ce- lo leto. V prihodnje naj bi bil to nekak izobraževalni cen- ter za mlade. Izvrstno bi lah- ko dom s svojim okoljem služil učencem za šolo v na- ravi in morda še nekaterim drugim aktivnostim, saj to- vrstnih prostorov in objek- tov zmeraj primanjkuje. Akcija Kozjansko, pa tudi druge delovne akcije, se od- likujejo tudi po številnih in- teresnih dejavnostih, ki so jim brigadirji vselej zelo na- klonjeni. Kot vsa leta poprej, se bodo tudi letos interesne dejavnosti odvijale po naprej predvidenem programu. Za letos bodo brigadirjem po- skušali priskrbeti potrebno opremo za posamezne inte resne dejavnosti zlasti za p" dročje športne aktivnost' Veliko pozornost bodo mla di, kakor tudi domačini ^ krajev, kjer se bodo brigadir' ji mudili, namenjali medse bojnemu sodelovanju in sti- kom z brigadami in brigadir- ji. Akcija Kozjansko je znan* po številnih udarniških dne^ pri katerih sodelujejo na lovišču krajani in člani o*! novnih organizacij ZSMS, ^ tak delovni dan zaključijo - kulturnim in tovariškim st^ čanjem. Evidentiranje za briga'^" OK ZSMS Miloš ZidanšekJ« tudi v polnem teku. Brig^' dirji bodo odšli na deloviš^^ po domačih krajevnih skuP" nostih in urejevali bodo bf' gadirski dom v Sentvidi* Razen tega pa bo brigaj* odšla tudi na delovišče v Sf' bijo, kjer se bo udeležila ^' cije Kadinjača 80 v naseWj Titove Užice. M. PODJ*^*^ jt. 15 - 17. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 3 SLOVENSKE KONJICE BREZ IZGUB V LETU 1979 /oNIna seja občinskega sveta ZSS v Slovenskih Konjicah so y preteklem letu dobro go- spodarili, saj ni nobena te- i^eljna organizacija poslo- vala z izgubo. Pojavljajo se peskladja med ustvarjenim johodkom in osebnimi do- Ijodki delavcev v nekaterih temeljnih organizacijah. jCasnijo s pripravo planov 0 obdobje 1981-1985. Spre- jeti samoupravni akti še ni- so zaživeli v praksi. Neu- spešni so bili tudi zaradi neaktivnosti posameznih ilanov občinskega sveta, tato so se na volilni seji 9. tprila odločili za kadrovske spremembe. Temelje organiazcije zdru- ženega dela v občini Sloven- ske Konjice so v letu 1979 uspešno poslovale, saj ni imela nobena izgube, rezul- tati pa so bili v povprečju boljši kot v letu 1978. Stop- jija rentabilnosti je bila naj- višja v celjski regiji. To so dosegli kljub temu, da inve- jticije v nekaterih TOZD še jiso dale zadovoljivih rezul- tatov in da delovni čas ni bil dobro izkoriščen, zlasti zara- di preveč bolniških izostan- kov. Marsikje se je tudi bolj povečevala poraba kot pri- hodek. Izvoz in uvoz sta bila v razmerju 75 : 25, vendar se je zmanjšal izvoz v neuvršče- ne in manj razvite države. Kljub dobrim poslovnim uspehom so se v preteklem letu pojavila neskladja med ustvarjenim dohodkom in osebnimi dohodki delavcev. Občinski svet je dosegel številne uspehe pri prizade- vanjih za doseganje boljših gospodarskih rezultatov, uresničevanju zakona o združenem delu in nalogah na področju ljudske obram- be in družbene samozaščite. Uspešno so tudi izvedli soli- darnostno akcijo v zbiranju sredstev za pomoč prizade- tim od potresa v Črni Gori. Manj uspešni so bih pri pri- pravi planov za obdobje 1981-1985. Celo za leto 1980 še ni pripravilo planskih ele- mentov kar trinajst temelj- nih organizacij. Nagrajeva- nje po doseženih rezultatih se prepočasi uveljavlja, po- polnoma na začetku je do- hodkovno povezovanje, de- legacije še ne delujejo tako, kot bi morale, sprejeti samo- upravru akti v TOZD ostaja- jo na papirju... Vzrok za neuspešnost na posameznih področjih je tudi neaktiv- nost posameznih članov ob- činskega sveta, pa tudi posa- meznih svetov in komisij. Občinski svet in predsed- stvo sta bila tudi preobsežna in neelastična. Zato so se od- ločili za kadrovske spre- membe in dopolnili statutar- ni sklep in poslovnik. Z nji- ma so zmanjšali število čla- nov sveta na 43 (prej 51) in predsedstvo na 11 članov. Izvolili so nove člane občin- skega sveta, predsedstva in nadzornega odbora. Odločili so se, da bo predsednik še naprej Jože Košir, podpred- sednik Franc Jelenko in se- kretar Miro Peško. Imeno- veili SO tudi člane svetov, ko- misij in odborov. MBP Pionirji in učitelji pobratenih osnovnih šol so v petek obiskali tudi Kidričevo domačijo na Knežcu, kjer so z zanimanjem prisluhnili pripovedi o življenju velikega re- volucionarja in državnika Borisa Kidriča. Foto: F. GABR POBRATI Ml V ROGAŠKI SRČNI STIKI Srečanje sedmih šoi »Dragi tovariš Tito! Osta- jamo zvesti tvojim idejam o bratstvu in enotnosti in ti iz našega tretjega srečanja po- bratenih šol pošiljamo iskrene pozdrave z eno sa- mo željo: da čimprej ozdra- viš in se nasmejan kot ve- dno vrneš med nas.« Tako so zapisali v pozdrav- nem pismu predsedniku re- publike tovarišu Titu udele- ženci srečanja pobratenih osnovnih šol, ki so se zbrali v petek in soboto v Rogaški Slatini. Na srečanje so prišli učenci in učitelji iz vseh kon- cev Jugoslavije. Tako pred- stavniki osnovne šole Gligor Prličkov iz Ohrida, šole Ivo Andrič iz Beograda, Petar Petrovič Njegoš iz Kotora, šole Nikola Tesla iz Reke, Hasan Veletovac iz Višegra- da, šole Nikola Tesla iz Za- greba in šole Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Zbrali so se, da bi še poglobili prija- teljske vezi, da bi se še bolj spoznali in se domenili za prihodnje oblike sodelova- nja. Eden od udeležencev srečanja, učitelj iz Zagreba, je dejal: »Srečni smo, da lah- ko omogočimo takšno sreča- nje mladim iz vseh republik Jugoslavije. Mi gradimo svet, svet prijateljstva, svet brez meja. Prav takšna sre- čanja, kot je naše, pa najbolj zbližujejo mlade iz vse do- movine.« Čeprav so se učenci in uči- telji iz pobratenih šol pripe- ljali v Rogaško Slatino že v četrtek zvečer, so bile prve prireditve v okviru tretjega srečanja pobratimov v pe- tek. Dopoldne je bilo slove- sno v osnovni šoli v Rogaški slatini, kjer je bila slavnost- na seja sveta šole. Slovesno- sti se je udeležila tudi tovari- šica Zdenka Kidrič s hčerka- ma, česar so bili gostitelji in gostje iz pobratenih šol še posebej veseli. Tako so lah- ko pozdravili ženo revolucio- narja in državnika Borisa Ki- driča, po katerem nosi šola v Rogaški Slatini tudi svoje ime. Prvi dan srečanja so v zdravilišču pripravili tudi svečano prireditev, na kateri so se učenci pobratenih šol pomerili v znanju o Rogaški Slatini. Največji aplavz pa so poželi člani folklornih sku- pin iz vseh sedmih šol, ki so ubrano odplesali Titovo kolo. Drugi dan srečanja so vsi udeleženci izkoristili za obisk Titovih krajev: Trebč, Bistrice ob Sotli in Kumrov- ca. V soboto popoldne pa so se gostje odpeljali domov z obljubo, da se bodo prihod- nje leto srečali na šoli Hasa- na Veletovca v Višegradu. In z željo, da bi se v njihovo družino pobratenih vključili tudi dve šoli iz naših avtono- mnih pokrajin. DAMJANA STAMEJCIC CELJE - POD GRADOM: SEMINAR ZA DELEGATE Samo z znanjem se lahko delegati vključijo v neposre- dno odločanje. To pravilo je vodilo konferenco krajevne organizacije SZDL Pod gra- dom v Celju, da je skupaj z Delavsko univerzo pripravi- la tridnevni seminar za dele- gate v krajevni skupnosti. In ne samo to, odločili so se tu- di, da bodo takšni seminarji poslej stalna oblika usposab- ljanja delegatov. Na seminarju so se udele- ženci seznanili z delovanjem delegatskega sistema v obči- ni, s težiščem na samouprav- nih odnosih med krajevno skupnostjo in občino, zatem z razvojem samoupravnih socialističnih odnosov, s pre- obrazbo šolstva in svobodno menjavo dela, z aktualnimi vprašanji celjskega gospo- darstva, z informiranjem in komuniciranjem itd. Seminar je uspel ne samo zaradi prizadevnih predava- teljev, marveč tudi po udelž- bi, saj se ga je od 35 predvi- denih udeležilo od 32 do 34 delegatov. PETER PREGRAD MOZIRJE: KONFERENCA SZDL Jutri, v petek, 18. t. m., bo redna seja občinske konfe- rence SZDL Mozirje. Ocenili bodo programske zasnove usmerjenega izobraževanja, pregledali delo organov kon- ference v minulem obdobju, potrdili programsko usmeri- tev za letos ter izvolili nove- ga sekretarja Občinske kon- ference. VOLILNE SEJE SINDIKATOV Do 24. aprila bodo v vseh občinah celjskega območja opravih volilne seje občin- skih svetov zveze sindika- tov. V Šentjurju, Konjicah in Žalcu so sklice volilnih sej že opravili, včeraj pa so se na volilnih sejah zbrali sindikal- ni aktivisti kcir v treh obči- nah: v Mozirju, v Šmarju in Laškem. Na volilnih sejah so ocenili delo v preteklem ob- dobju ter se dogovorili o ne- katerih najbolj aktualnih na- logah za bodoče. Izvolili pa so tudi člane občinskih sve- tov in njihovih organov. V Celju bo volilna seja ob- činskega sveta ZSS v pone- deljek, 21. aprila, v Velenju pa v sredo, 23. aprila. DS NA ŠMARSKI SKUPŠČINI GRMNVA CENEJE Tudi to Je stabiHzaGiJa! Tudi na šmarski oBčinski skupščini bodo v bodoče pri- spevali svqj delež k celotnim prizadevanjem za ustalitev gospodarstva. To bodo stori- li z bolj smotrnim izdaja- njem skupščinskih gradiv. V preteklosti so namreč celotno gradivo, ki je bilo včasih kar zajetno, pošiljah vsem delegatom. Tako se je nemalokrat dogajalo, da so se kupi gradiv kopičili na za- prašenih policah ali pa ležali v zaklenjenih predalih, ne da bi jih kdorkoU prebral. Zara- di tega so številni delegati opozcirjali na negospodar- nost in neučinkovitost take- ga početja, saj veliko število popisanih papirjev ru rodilo željenega uspeha. Na podlagi sklepa zadnje skupščine so se v Smeirju za- to odločili, da bodo poslej pošiljali vsem delegatom le kratke izvlečke o predlogih in problemih, ki jih bo obravnavala skupščina. V njih bodo opisah nekatere bistvene značilnosti posa- meznega odloka, poročila ali ocene, predvsem z vidika ci- ljev in učinkov sprememb. Tako bodo delegate v gro- bem informirali o vsebini skupščinskega zasedanja, le nekatere najbolj ključne do- kumente bodo pošiljali vsem delegatom. Tako bodo ob vsakem zasedanju skupšči- ne za nekaj sto kilogramov skrčili porabo dragocenega papirja. Seveda pa to ni osnovni namen varčevanja. Namen bo dosežen, če bodo delegati kljub temu dovolj dobro informirani, da bodo lahko kvahficirano odločali v skupščinskih zborih. Zato- rej čaka največja naloga prav predlagatelje gradiv, to je izvršni svet, interesne skup- nosti in druge strokovne službe, ki bodo morale pri- pravljati jasne, konkretne in razurnljive povzetke gradiv, ki jih bodo prejemali dele- gati. V Šmarju se zavedajo, da bodo ob težnji po »cenejših« gradivih nastale tudi težave. Vendar pa se ob tem tudi za- vedajo, da bi lahko s skupni- mi močmi vendarle dosegli zastavljen cilj: krajše in ce- nejše gradivo, ki pa ne bo šlo na rovaš uveljavljanju demo- kratičnih načel naše družbe in celotnemu razvoju dele- gatskega sistema. DAMJANA STAMEJCIC ŠTAFETA MLADOSTI: SPLET LEPIH ŽEUA 27. april. Dan osvobo- dilne fronte, bo letos za Celjane še bolj slavno- sten, saj bo prav tega dne na naše območje prispela zvezna štafeta mladosti. Splet dobrih želja in lepih misli se tudi letos s Tito- vo štafeto vije po naši do- movini. Mladi, ki s štafet- no palico nosijo čestitke in želje za čimprejšnjo oz- dravitev našem dragemu predsedniku, bodo do 25. maja pretekli več tisoč ki- lometrov dolgo pot, pose- jano s pomladanskim cvetjem. Kamorkoli pri- nesejo mladi zvezno šta- fetno pahco, povsod jih toplo in prisrčno sprej- mejo delovni ljudje in krajani. Iz vsakega srca posebej se vije na pot mi- sel na predsednika Tita in na njegovo herojsko pre- hojeno pot. Trasa zvezne štafete mladosti bo na našem ob- močju speljana po obron- kih krajevnih skupnosti in občine Celje. Pričakali pa jo bomo v Storah ob 8,30. Preko Li- pe in mimo Železarne bo štafeta mladosti krenila na Teharje, Bukovžlak, po Mariborski cesti v Tr- novlje, Ljubečno, Skofjo vas, Arclin, Vojnik, Šmartno V Rožni dolini, na Lopato, Ostrožno, La- vo, Medlog do Joštovega mlina. Za kratek čas se bo štafeta zadrževala v Mest- nem parku, kjer ji mladi pripravljajo lep sprejem. Iz osrednje proslave v Mestnem parku bo nato zvezna štafeta mladosti, ki jo bodo na pot pospre- mile še prisrčne misli in želje Celjanov, krenila Proti laški občini. M. PODJED ___^ WDI ŠEPIČ V CELJU v torek dopoldne je Celje, skupaj z nekaterimi sode- «vci, obiskal podpredsednik Gospodarske zbornice Jugo- 'Uvije Rudi Šepič. I*rvi razgovor je imel s predsednikom izvršnega sveta '^Ijske občinske skupščine Venčeslavom Zalezino in dru- [iini člani izvršnega sveta, zatem pa je obiskal Zlatarno in ''ibelo. V kolektivih je beseda tekla zlasti o izpolnjevanju j*oizvodnih načrtov in seveda o vseh vprašanjih, ki se pri *m pojavljajo, tako tudi o zagotavljanju reprodukcijskih '^terialov, o razvojnih možnostih in podobno. MB VELENJE IN VLAK BIE TOPLA DLAN Tudi Grašiia gora Tudi v velenjski občini se tako kot drugje po Sloveniji temeljito pripravljajo na sprejem letošnjega vlaka »Bratstva in enotnosti«, ki bo pripeljal nekdanje gosti- telje k slovenskim medvoj- nim izgnancem, zdaj njiho- vim dobrim prijateljem. Koordinacijski odbor za sprejem vlaka pri predsed- stvu Občinske konference SZDL Velenje je že izdelal podroben program bivanja gostov iz različnih srbskih občin ter delegacije iz pobra- tene občine Vrnjačka banja med 5. in 8. junijem. Delegacija občinskih druž- benopolitičnih organizacij bo z okrašenim avtobusom in harmonikarjem pričakala svojo skupino v Celju na že- lezniški postaji. Pričakujejo okoli 35 gostov, ki bodo vsi med bivanjem v Sloveniji stanovali pri svojih gostite- ljih. V četrtek popoldne ob 17. uri bo nato sprejem na Titovem trgu v Velenju s kulturnim programom. V petek dopoldne bo srečanje gostov in gostiteljev, popol- dne pa se bodo vsi odpeljali na ogled spominskega parka na Graško goro. Zvečer predvidevajo v Domu kultu- re kulturni večer z ogledom nekaterih filmov o Velenju. V soboto se bodo odpeljali na skupno srečanje v Logar- sko dolino, kjer bodo Velenj- čani za skupni kulturni pro- gram prispevali tri skupine - folklorno, tamburaško in hu- moristično. V nedeljo bodo gostje in gostitelji do odhoda vlaka skupaj v zadnjih pogo- vorih, nato bo izmenjava tra- dicionalnih daril (Velenjčani pripravljajo kot darilo najob- širnejšo knjigo o izgnancih Toneta Ferenca) in odhod do Celja, od koder se bodo od- peljali z vlakom na svoje do- move. TONE VRABL OB ROBU ŠOLE BREZ UČENCEV? Dogovor bržčas drži, da bomo imeli v usmerjenem izobraževanju na celjskem območju tri kmetijske šole, tri šole za izobraževanje kmetijskih tehnikov, in to v Šentjurju, Celju in Žalcu. Lepo in prav. Odločitev je prav gotovo utemeljena. Toda, pri vsem tem je zaskrbljujoč podatek, ki so ga povedali na nedavni seji sveta občin celjskega ob- močja, da pa je med mladimi zelo malo interesa za te šole. Po nepopolnih podatkih sta s šentjurskega in šmarskega območja samo po dva kandidata, ki bi že- lela nadaljevati šolanje na tej poti. Imeli bomo torej šole, celo tri, toda, če omenjeni podatki držijo - na seji jih ni nihče zavrgel - potem bomo imeli šole za malo ali nič učenci. To pa seveda ni namen in takšnih šol si nihče ne žeh. Pa ne gre zdaj za to, da bi utemeljevali upravičenost delovanja treh šol. Bolj kot za to, gre za ugotovitev, da bo treba mlade, zlasti one, ki prihajajo s kmetijskih območij in še druge, prepričati, da so nam kmetijski tehniki po- trebni, da imajo takšni strokovnjaki v bitki za pridelo- vanje čim več hrane pomembno mesto, tudi odgovor- nost. Mladi morajo spoznati, da imajo tudi na tem področju zagotovljen obstoj in razvoj, da gre za iskano delo. Prav gotovo imajo v tej »prepričevalni akciji« pomembno mesto tudi osnovne šole, starši in ne na- zadnje kmetijske zadruge in kombinati. Očitno bo šlo za dvojno bitko, ne samo za pridelova- nje čim več tirane, marveč tudi za vzgojo čim več kmetijskih strokovnjakov. M. BOŽIČ 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 15-17. april lo«. JUTRI OTVORITEV RAZSTAVE O KARDELJU Jutri, v petek 18. aprila ob 17. uri bodo v Slovenj Grad- cu odprli razstavo o življe- nju in delu revolucionarja in teoretika Edvarda Karde- lja. Razstavo si bodo organi- zirano ogledali tudi učenci, dijaki, družbenopolitični delavci in drugi delavci in občani celjskega območja, saj sta razstavo skupaj orga- nizirala Medobčinska sveta ZKS celjskega in koroškega območja. Pri občinskih kon- ferencah SZDL so že usta- novili posebne štabe, ki bo- do koordinirali obisk razsta- ve »Samoupravljanje - moč ljudskih množic-. Računajo namreč, da si jo bo med 18. aprilom in 10. majem, ko bo razstava odprta, ogledalo preko trideset tisoč prebi- valcev celjskega območja. Osnovne in srednje šole bo- do obisku razstave o življe- nju in delu Edvarda Karde- lja namenile tudi nekaj uč- nih ur. DS BEOGRAJSKA BANKA mm MA uiiiAH-raiMVA Pozornost novim družl>enoelconomslcim odnosom Pred kratkim je bila v Žalcu prva konferenca dele- gatov Beograjske banke te- meljne banke Ljubljana - poslovne enote Žalec. V žal- ski poslovni enoti združuje delo 17 delavcev, prihranke pa jim je zaupalo 9310 de- lavcev, ki imajo 109,326.000 dinarjev zbranih sredstev. Žiro računov je 510. Za 280 občanov vodijo stanovanj- ske kredite, potrošniške kredite pa za 1400 občanov. Malemu gospodarstvu so doslej v Žalcu odobrili za na- ložbe v osnovna sredstva več kot 32 milijonov dinarjev, za obratna sredstva pa več kot 53 milijonov dinarjev. Na že- ljo občanov bodo še letos od- prli agencijo v Mozirju, po- tem pa še v Velenju, Celju in Slovenskih Konjicah. Ko so na konferenci delegatov go- vorili o nalogah v tem letu, so še posebej izdvojili dve: planiranje v banki in dohod- ke članic banke. Poudarili so, da usklajenost banke s plani članic banke predstav- lja povsem novo kakovostno samoupravno preobrazbo. Plan postaja instrument usmerjanja sredstev, ki ome- juje uveljavljanje starih družbenoekonomskih od- nosov v banki in usmerja vpliv strokovnih služb le na tehniko dela. Sicer pa je osnovno izhodišče v tem, da zagotavlja združenemu delu take pogoje za združevanje sredstev in kreditiranje, da združeno delo povečuje svoj dohodek. Temeljna banka ustvarja pogoje za nenehno rast dohodka temeljnih orga- nizacij združenega dela. Beo- gradska banka ima določene specifičnosti delovanja v slo- venskem prostoru. To je banka, ki povezuje gospo- darstvo celotne republike, so poudeirili na konferenci v Žalcu. Tudi v BB se zavedajo, da bodo likvidnostne razmere odvisne od likvidnosti go- spodarstva. Ker bodo sred- stva gospodarstva naraščala počasneje kot v preteklih ob- dobjih, bo vodenje likvi- dnostne politike precej otež- kočeno. Ko so govorili o na- ložbah v tem letu, so poveda- li, da jih želi BB čim bolj pri- bližati dejavnostim, oprede- ljenim s srednjeročnimi pla- ni družbenopolitičnih skup- nosti. Na konferenci so pre- gledali tudi odobrene kredi- te v lanskem letu v občinah celjskega območja. Tako so delovnim organizacijam in malemu gospodarstvu na- menili v žalski občini več kot 300 milijonov dinarjev, mo- zirski 46 milijonov, celjski 141 milijonov, velenjski 319 milijonov, konjiški 20, šmar- ski 21 in laški občini 19 mili- jonov dinarjev kredita. Ob koncu so za predsednika po- slovnega odbora izvolili Franca Miklavca iz Mozirja, za predsednika zbora konfe- rence pa Staneta Lesjaka iz Žalca. JANEZ VEDENIK ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ STROJNA ŽALEC PRODAJAU BODO fiOLFE Ljudjo s Coijsltega ne bodo priitrajšani Hmezad Strojna TOZD Storitve Žalec se je že leta 1978 odločila še za prodajo rezervnih delov in avtomo- bilov VW in audi iz progra- ma tovarne avtomobilov Sarajevo. Prodajalna bo od- prta v teh dneh in za pogo- vor smo zaprosili direktor- ja Strojne iz Žalca Franca Žužeja. - Kaj boste storili, da bo oskrba čim boljša? Vpraša- nje je tem bolj aktualno, ker vemo, kako je z nakupom vozil tovarne TAS. F. Žužej: »Da bo oskrba čim boljša, smo se povezali s tovarno TAS iz Sarajeva in nosilcem razvoja programa TAS za Slovenijo Avtoco- mercem iz Ljubljane. Sode- lovali bomo tudi z Avtoemo- no Ljubljana in ostalimi so- rodnimi organizacijami združenega dela. Tako bomo imeli v Žalcu vse pogoje za oskrbo občanov celjskega območja z rezervnimi deli in vozili. Doslej so bili kupci s celjskega območja vezani na prometne delovne organiza- cije iz Ljubljane in Maribora in to nemalokrat v neenako- pravnem položaju.« - Čutiti je pomanjkanje vozil iz programa WV audi in rezervnih delov... F, Žužej: »»Dobro zastav- ljen srednjeročni program TAS nam daje garancijo, da bomo v bodoče lahko zado- voljili naše kupce. Možnost nakupa rezervnih delov pa bodo imeli tudi serviserji, ki delajo za TAS na našem ob- močju in tudi od drugod.« - Kdaj boste vpisovali nova naročila? F. Žužej: »»Sedanja mala proizvodnja avtomobilov v Sarajevu nam onemogoča vpise novih naročil, saj smo dolžni najprej dobaviti avto- mobile tistim kupcem, ki so se vpisali konec leta 1978. Možnost nakupa pa bodo imeli tudi vsi tisti, ki se bodo odločili za nakup uvoženih vozil iz konsignacije in to za modele golf, derby, passat, scirocco, jetta in audi.« - Kje bo urejena proda- jalna? F, Žužej: »To bo na Šlan- drovem trgu v Žalcu. Star objekt smo obnovili s sa- moupravno stanovanjsko skupnostjo, ki bo uporablja- la prvo nadstropje. Načrt preureditve nam je izdelal projektivni biro IGM Sava Krško v sodelovanju z Zavo- dom za spomeniško varstvo v Celju in našimi strokovnja- ki. Gradbena dela je opravilo splošno gradbeno podjetje iz Hrastnika. Kolektiv Strojne je v ta objekt vložil okrog pet milijonov dinarjev. Kredit je omogočila Beograjska ban- ka. Hkrati je to pomemben prispevek kolektiva Strojne našemu mestu Žalcu, saj smo s funkcionalno preure- ditvijo pripomogli, da je re- stavrirana hiša, ki je že raz- padala in ni bila v ponos Žalcu.« _ ......JANJEZ.VEDENIK Čistilna naprava v Škof ji vasi, ki jo skupno financirata občinska komunalna skupnost ia Etol-IFF Celje. FOTO: MITJA UMNIK, ETOL-IFF VEČA IN MODERNIZIRA 1 NOVA NALOŽBA V AROME Vprašane aroma so tudi izvozno zanimive ]A Etolova glavna proiz- vodna usmeritev je name- njena za zadovoljitev po- treb po reprodukcijskem materialu v prehrambeni, milno-detergentski, tobačni industriji in živinoreji, pri čemer so pogledi v priho- dnost Etolovih delavcev na- menjeni razvoju sadne pre- delave, vprašenega sadja in arom. Tudi sedanja »aromska na- ložba«, ki je stekla pred do- brim mesecem in bo veljala okroglih 50 milijonov dinar- jev, pa raje kaj več, pomeni v bistvu nov Etolov razvojni in poslovni zamah z večimi raz- sežnostmi. Prav to smo hote- li izluščiti iz pogovora z dipl. ing. Marjanom Podgor- škom, vodjem sektorja pro- izvodnje in Ivom Bakijo, obratovodjem sadne prede- lave. »Do sedaj smo bili pri vpraševanju arom vezani izključno na uvoz, uresniče- nje nove naložbe pa bo v ce- loti nadomestilo dosedanji uvoz z domačo proizvodnjo. Prav tako se nam odpirajo velike možnosti v razširitvi novega proizvodnega pro- grama,« je kot eno najbolj značilnih prednosti poudaril Marjan Podgoršek in nada- ljeval, »da se uporaba vpra- šenih arom vse bolj širi na različnih področjih kot na primer v konditorski indu- striji - bonboni, vafli, keksi, peciva,- pudingi, praški za sladoled in v pripravi brezal- koholnih pijač. Aromo kot dodatek v prehrambeni in- dustriji za izboljšavo vonja in okusa živila, zahteva v do- ločenih panogah prehrambe- ne industrije v vprašeni, tudi prašnati, obliki sama tehno- logija v različnih fazah proiz- vodnje, ali pa je končni izde- lek sam po sebi. Do sedaj so v Etolu proiz- vajali le vprašeno sadje gle- de na kapacitete v Pomurki in Delamarisu in vpraševa- nje arom ni bilo mogoče. Ta- ko računajo, da bodo že ok- tobra z novim vpraševalni- kom in ostalo opremo, ki so jo dobavili s pomočjo dan- ske firme NIRO in zagreb- škega Jedinstva, poleg vpra- šenih arom, modernizirali li- nijo za proizvodnjo sadnih baz, sadnih sirupov in sa- dnih past. Na ta način bodo pridobili tako na kapacitetah kot na kakovosti. Ne zanemarljiva prednost, ki jo prinaša nova naložba, so tudi hladilniške kapacite- te, saj sedaj zelo pogrešajo na primer hladilnik z nižjimi temperaturami do -20° C. Ne nazadnje bo z novo opremo mogoče izvajati ek- strakcijo sadnih tropin za pridobivanje naravnih bar- vil, ki vse bolj izpodrivajo sintetična barvila. Tudi ti barvni ekstrakti se lahko koncentrirajo do goste koO' sistence ali pa vprašijo. Etolova »aromska nalož- ba« se torej uspešno uresni- čuje, vpraševalnik, ki je ve- ljal 7 milijonov dinarjev jež^ pri njih in torej čaka na moi; tažo in, če bo tudi gradbei" izvajalec INGRAD tako P"" hitel, kot je z začetnimi deli' potem ni bojazni, da ne bi šI" vse po načrtih in rokih. Na)j omenimo še vrednost grao'! benih del v Skofji vaS'; okrog 20 milijonov dinarje^ Manj kot 200-članski lovni kolektiv Etola-lF'^ Celje bo po uresničeni sed^' nji naložbi v nove pro>^' vodne kapacitete in modef" nizacijo obstoječih pr« "j vsem pomembno prispev* k naši splošni večji uvoi^ neodvisnosti; celo okrepil se bo tudi kot izvo^ nik, saj se izvoz vprašefl' arom naglo veča. ^ MITJA UMNI'' pojasnilo bralcem V 14.-številki Novega tednika je bil na tej strani objavljen članek z naslovom »Globoka davčna malha«. Avtorica članka Marina N. Kocen je kot naša dosedanja sodelavka v tem primeru zlorabila ime načelnika davčne uprave skup- ščine občine Šmarje pri Jelšah Franca Šarpa, ker z njim ni imela pogovora o predlogu zakona o davkih, a je svoj prispe- vek napisala kot intervju. Tovariš Sarp ji tudi ni dovolil fotografirati. To smo izvedeli na intervencijo tovariša Sarpa žal že po objavi prispevka in se mu opravičujemo. Obenem opozarjamo vse bralce in občane, da omenjeni tovarišici Marini Kocen v bodoče ne dajejo izjav za Novi tednik ali Radio Celje, ker ni več naša sodelavka. UREDNIŠTVO varujmo vodne vire Zaradi čedalje večjega onesnaževanja, so tudi vodni viri v vse večji ne- varnosti. To še posebej velja za naše, celjsko ob- močje, kjer je nevarnost onesnaževanja pitne vode še posebej velika. Gre za ugotovitev, da so vodni viri tu zelo izpostavljeni, tudi zaradi tanke zaščitne plasti zemlje pri podtal- nici. Pitna voda je v nevcir- nosti predvsem zaradi na- slednjih, že obstoječih pa tudi zaradi možnih one- snaževalcev: - ponikanje odpadnih voda brez ustreznega odvajanja in čiščenja, - neustrezno odlaganje odpadkov. - možno razlitje in po- nikanje nafte in njenih derivatov, - uporaba ali razlitje raznih škodljivih kemič- nih snovi. Ker težimo k temu, da bi imeU in uporabili vo- dne vire, ki so čim bliže porabnikov, bodo varo- valna območja teh virov v bližini naseUj ter jih bo potrebno uporabiti skla- dno z urbanizirano okoli- co za dejavnosti, ki ne onesnažujejo voda. Območja z obstoječimi ali potencialnimi vodni- mi viri so razdeljena na varstvene pasove, ki do- ločajo stopnjo varovanja glede na oddaljenost vo- dnega vira. Na velikost varstvenih pasov vplivajo geološke, hidrološke in tehnične ra- zmere. Varstveni ukrepi se zaostrujejo s približe- vanjem k zajetju ali črpa- lišču. Čeprav bomo o varstve- nih pasovih za očuvanje vodnih virov na celjskem območju več napisali v prihodnji številki, naj ne izostane ugotovitev, da gre za zahtevno delo, ki terja precejšnja sredstva in tudi primerno sodelo- vanje med sosedi, med občinami. §t. 15 - 17. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 IV. BALKANSKI FILMSKI FESTIVAL KRATKI HLMI ŠE BREZ DOMICILA Med LJubljano in Celjem prerahle vezi Nepopravljiva škoda je, da je kratek film, pa naj bo dokumentarec, kratka igrana zgodba ali pa risani film, takšen pastorek rednih filmskih sporedov. To je osnovna ugotovitev, ki jo je vnovič kritično zastavil pred celotno celjsko kulturno javnost pravkar končani 4. bal- kanski filmski festival, ki je minule dni potekal v Ljubljani in Celju. Celjani smo gostili tekmovalni del festivala, v kate- rem je za nagrade tekmovalo 20 kratkih filmov iz vseh balkanskih dežel. S svojo izrazito in učinkovito izpovednostjo so kratki filmi, ki smo jih videli v Celju le še vnovič potrdili svojo visoko umetni- ško, kulturno poslanstvo in ugled. Le redki filmi niso navdušili. Pa naj je šlo za vzgojno-politično poanto, kot jo je pri orisu razmer za vzgojo otrok v Turčiji nakazal film Kaj me čaka, ali pa za neko- liko naivno, a prisrčno albansko risanko o organiziranem odporu prebivalstva proti italijanski fašistični okupaciji, kot jo je prikazal film Lustra. Doživetje je bilo enkratno. ICljub jezikovnim pregra- dam, ki so na Balkanu tako visoko, je filmska slika s svojo izraznostjo te ovire podrla, kar je v celoti dokazal kar 35 minut dolg poetičen grški dokumenta- rec Kreta skozi poezijo, v katerem je slika sugestivno podprla poezijo, ki so jo zaradi nepoznavanja jezika, v občin- stvu lahko sprejeli le kot melodičen okrasek fihnu. Navdušili so dalje druž- beno izredno angažirani kratki filmi, ki so razmišljali o političnem, socialnem, vsakdanjem. Mednje se je v sam vrh uvrstil izjemen grški film Kasneje, pa romunska risanka Tri jabolka, tudi naše Mravlje, ki so ponudile v obliki prirodo- slovnega filma izvrsten asociativen po- gled na probleme človeštva skozi življe- nje in boj za obstanek drobcenih mra- velj. Se bi lahko naštevali, kajti o prav vsa- kem od prikazanih filmov bi se dalo veliko govoriti, razmišljati. Kajti niso bi- li le filmi. Videli smo najboljše dosežke prijateljskih balkanskih dežel, v katerih filmski avtorji živijo in delajo v zelo ra- zličnih razmerah, a jim je vsem lasten ostro zarisan avtorski odnos do sveta v katerem živijo, problemov, ki so aktual- ni v njihovih deželah. Seveda pa kljub uspehu tekmovalne- ga dela festivala ne moremo mimo neka- terih slabosti. Že zato ne, da se te ne bi v prihodnjih letih, ko bo začeto plodno sodelovanje na področju filmov dožive- lo nedvomno še večji razcvet, vnovič ponavljale. Izboru filmov ne gre očitati prav ničesar, naravnost nepojmljivo v odnosu do občinstva pa je, da ni bilo mogoče zagotoviti njihovega popolnega doživetja. Manjkali so namreč prevodi vsaj tistih filmov, ki jih je spremljala tudi govorjena beseda. Francoski ali an- gleški podnapisi pač niso mogli odpra- viti te pomanjkljivosti. In medtem ko se je izražena policentričnost s tem, da je festival v dveh mestih (Celju in Ljublja- ni) v celoti obnesla, se ne bi smelo več pripetiti, da bi zaradi tega delali dva ločena festivala. Velika škoda je na- mreč, da tudi v drugih mestih Jugosla- vije niso mogli videti vsaj dela bogatega sporeda. Kot je škoda, da so v Ljubljani videli samo tri nagrajene kratke filme, in da smo v Celju videli samo en celove- černi film. Tako redko prihajajo tovrstni filmi, pa še to pot jih nismo znali v celoti izrabiti. Vsekakor je izvedba festivala na te stvari opozorila in s tem obogatila bodo- če organizat<^rje. Že Grki, ki so organiza- torji naslednjega festivala, obetajo več pomembnih vsebinskih dopolnitev in sprememb. Neglede na te misli pa mora- mo zapisati, da je festival v celoti uspel in če je dosegel vsaj to, da se zdaj na Balkanu še nekoliko bolje poznamo, je dokazal, da je škoda, ker je podobnih prireditev še premalo. BRANKO STAMEJCiC Tekmovalni del 4. balkanskega filmskega festivala v Celju je spremljala šestčlanska mednarodna žirija, ki si je skupaj s celjskim občinstvom ogledala vse prijav- ljene filme. V žiriji so bili: Vefik Hadžismajlovič, Jugo- slavija, predsednik žirije, Ili Chernokolova, Bolgarija, Todi Božo, Albanija, Ali Juriik, Turčija, Panos Geyco- fridis, Grčija in Virgil Calotescu, Romunija. Žirija je dodelila šest nagrad. Tri posebne diplome festivala so prejeli filmi: Kaj me čaka, turške proizvod- nje, v režiji Jasmene Sahinler; Lustra, albanske proiz- vodnje in Tri jabolka, romunske proizvodnje, v režiji Iona Popescuja. Dve enakovredni diplomi »Semih Tugrul« je žirija dodelila filmoma Potem (Kasneje), grške proizvodnje v režiji Nicosa Papthanisiona in filmu Ga, bolgarske proizvodnje, v režiji Stojana Dukova. Prva nagrada festivala, Grand prix »Semih Tugrul«, brušen kristalni pokal, izdelek kolektiva steklarne Bo- risa Kidriča iz Rogaške Slatine pa je po odločitvi žirije pripadel jugoslovanskemu filmu Dae, v režiji Stoleta Popova. kaj menijo o celju gostje? VEFIK HADŽISMAJ- LOVIČ, Sarajevo: »V Ce- lju mi je zelo všeč, sicer pa sem že pred prihodom v to mesto slišal, da ste odlični organizatorji Te- dna domačega filma. Pri- jetno je delati v takšnem vzdušju. Kot predsednik žirije sem tega še poseb- no vesel.« LILI CHERNOKOLO- VA, Bolgarija: »Čeprav so določeni problemi z or- ganizacijo, ker se festival odvija v dveh mestih hkrati, moram reči da se mi v Celju počutimo od- lično in imamo vse pogo- je za dobro delo. Bila sem tudi na gradu, lepo je bilo.« PANOS GLVCOFRI- DIS, Grčija: »Prijetno je delati s prijatelji! Vsaka kulturna manifestacija je most prijateljstva. Med nami je to že tradicija. Tu- di mene je prevzela mo- gočnost vašega zgodovin- skega izročila, ki smo ga spoznali v tem kraktem času.« VIRGIL COLATESCU, Romunija: »Čeprav je ur- nik dela kar utesnjen, smo imeU vendarle do- volj časa, da smo vsaj bež- no spoznali mesto, naj- bolj pomembno pa je to, da so v tem mestu prijetni ljudje, ki cenijo tudi film. Tekst in foto: D. M. KAKO LAHKO IZKORIŠČAMO SONČNO ENERGIJO? PIŠE: ^ DRAGAN ŽOHAR NAPRAVE SO ZAPLETENE Ko govorimo o izkorišča- nju energije sonca, se ves čas zavedamo, da je cilj v bistvu štednja z neobnovljivimi energijskimi viri. Če poišče- mo logično povezavo med deležem energije, potroše- nim za ogrevanje, potrebni- mi izolacijami in možnostmi ogrevanja s soncem, nam ta- koj postane jasno, da ne mo- ramo mimo velikih prihra- kov, ki jih omogočajo dobre izolacije, hkrati pa so le-te eden izmed bistvenih ele- mentov v objektu, ki ga želi- mo greti tudi s pomočjo son- ca. Sam sistem za ogrevanje lahko izvedemo na več nači- nov. Prostore lahko ogreva- mo neposredno s pomočjo ogretega zraka, ki ga vpiha- vamo, ali jih segrevamo z ra- diatorji (kolektorji) ali vgra- dimo podno gretje. V zvezi s tem lahko sistem za korišče- nje sončne energije izvede- mo tako, da v zbiralnikih ogrevamo zrak ali pa neko tekočino. V prvem primeru lahko akumulator zgradimo kot dobro izoliran bunker, kjer vroč zrak ogreva kame- nje. To v času, ko sonca ni, toploto spet odda hladnemu zraku. V drugem primeru, ki je bolj razširjen, pa so aku- mulatorji izolirane cisterne polnjene z vodo ali kakšno raztopino, ki ima večjo spe- cifično toploto. Ravno s pro- blemi akumuliranja toplote v nasičenih raztopinah raz- nih soli se ukvarja mnogo strokovnjakov. Slika 3 prika- zuje sistem, kjer s pomočjo sonca in toplotne črpalke ogrevamo prostore (podno gretje), sanitarno vodo in ba- zen, slika 4 pa ponazarja va- rianto sistema za pripravo sanitarne tople vode. Slika 5 prikazuje vezavo toplotnega akumulatorja. Vidimo torej, da so naprave razmeroma zapletene, ven- dar pa: iz majhnega rase veli- ko in v skladu s tem reklom lahko spretne roke za doma- čo rabo napravijo celo vrsto podobnih, a preprostejših naprav, ki so še kako ko- ristne. ZA SPRETNE ROKE V vseh dosedanjih pri- spevkih smo hkrati ugotav- ljali, da sonce predstavlja energetsko rešitev na eni strani, na drugi strani pa je naložba v velik sistem - na- pravo, ki bi zadovoljevala ve- čino potreb po toplotni ener- giji, danes tako draga, da se je sila težko odločiti zanjo. Gre namreč za vsoto več ti- soč dinarjev. Ob vedno višjih cenah goriv, povečanih ugo- dnostih in podpori družbene skupnosti, pa bo pomislekov zagotovo vedno manj. Kajti, če ne startaš, ne boš prišel na cilj! V skladu s tem lahko trdimo, da so vendarle mogoče rešitve, ki so v vseh pogledih sprejemljive, tudi v okviru današnjih možnosti. Gre za naprave za pripravo tople vode. V svetu je cela vrsta proizvajalcev, ki uredi- jo sisteme sestavljene iz 3 do 6 kvadratnih metrov površin zbiralnikov, pripadajočih akumulatorjev (posod), čr- palke, avtomatike in armatu- re. Cena teh naprav se giblje- jo od 30.000 do 100.000 din. Tudi pri nas se je nekaj de- lovnih organizacij pripravilo na to proizvodnjo, vendar v trgovinah komponent ali ce- lih sistemov še ni. Ker gre pri tem za relativ- no preproste sisteme in te- hnične rešitve, lahko tako napravo z nekoliko spretno- sti in iznajdljivosti sestavi- mo sami. Seveda bo v tem primeru tudi vsota denarja, ki ga bomo porabili, bistve- no nižja. Slika 5 Slika 4 Slika 3 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 17. april obnova kartuzije Na včerajšnji programski volilni konferenci konjiške mladine je Marjan Stramšak odložil funkcijo predsednika občinske konference ZSMS. Za njim je plodno obdobje mladinskega funkcionarja v občini, ki jo že nekaj let na- zaj označuje izreden napre- dek na vseh področjih. Pri tem ima mladina nedvomno izredno pomemben delež. Z našim kratkim pogovorom smo ga prestregli sredi pri- prav na konferenco, zato smo se dotaknili le enega vprašanja. Kakšna je usmeritev v le- tošnje mladinske delovne akcije? »Letos smo se odločili za pomembno lokalno akcijo, čeprav naše načrtovano de- lo ne bo samo »lokalnega« značaja, saj se bomo lotili dela na zapuščeni zgodovin- ski in kulturni dediščini v Žicah. Kakšnih 60 mladih bo v juliju ob pomoči doma- činov in kulturne skupnosti občine čistilo in urejalo ce- lotno območje tega spome- niškega objekta A-kategori- je. To je naš mladinski iz- ziv, da smo se z akcijo spo- mnili starega žičkega kar- tuzijanskega samostana oziroma njegovih ostankov. Poleg tega sodelujejo mladi iz konjiške občine tudi v re- publiški delovni akciji Slo- venske Gorice. Te akcije se bo udeležilo kakšnih 40 mladincev.« Pa srečno tovariš Marjan na novih dolžnostih in nalo- gah! MITJA UMNIK SLOVENSKE KONJICE TUDI UUČNA KOZMETIKA Stavbna zeml/išča in cestno omrež/el Pridobivanje stavbnih zemljišč, izgradnja cestne- ga in vodovodnega omrežja, elektrifikacija, gradnja osnovne kanalizacije in či- stilnih naprav, gospodarje- nje s komunalno opremlje- nimi zemljišči in komunal- na preskrba je nedeljiv in izredno pomemben dejav- nik usmerjene gradnje na- selij. V sedanjem srednjeroč- nem obdobju v Slovenskih Konjicah še niso načrtno pri- dobivali in urejali stavbnih zemljišč. To je oviralo tudi stanovanjsko graditev in po- daljševalo čas gradnje. Glav- ni vzrok je bil neustrezno za- gotavljanje sredstev. Sele konec oktobra 1979 so pod- pisali sarnoupravni spora- zum o izločanju in združeva- nju sredstev za urejanje stavbnih zemljišč in usmer- jeno stanovanjsko gradnjo. ki določa, da se od zbranih sredstev, nemeni 15 odstot- kov za financiranje izgradnje komunalnih objektov. Do- slej so bili stroški zanje vključeni v ceno stanovanj in so predstavljali 12 odstot- kov cene gradbeno-obrtnih del. Zaradi tega so stavbna zemljišča opremljali sproti, kolikor je bilo pač potrebno. Seveda bi bilo bolje, da bi to storili že vnaprej, saj bi s tem omogočili, da bi delavci in občani hitreje prišli do sta- novanj. Letos nameravajo komu- nalno urediti v Zrečah zem- ljišče za 8 blokov in za indivi- dualno gradnjo, v Konjicah za 2 bloka in za določeno šte- vilo individualnih hiš ob Mi- lenkovi in ob Vinogradni uli- ci, v Vitanju za 20-stanovanj- ski blok in v Tepanju ob- močje za individualno grad- njo. Komunalna skupnost je v sedanjem srednjeročnem obdobju storila veliko pri iz- gradnji cestnega omrežja. Pomembna je konjiška ob- voznica, ki ni le skrajšala po- ti skozi Konjice, ampak je omogočila tudi ureditev pro- metnega režima in prestavi- tev avtobusne postaje. Ure- dili so del ceste na Roglo, del ceste Stranice-Vitanje in Kmetijsko cesto ob Vinogra- dni ulici. Z njo so omogočili nova zazidalna področja za blokovno gradnjo. Letos na- meravajo nadaljevati z deli na cesti na Roglo in dokon- čati cesto Stranice-Vitanje. Pred njimi je še izgradnja parkirišča za 140-poslovno stanovanjski blok. Da bodo zagotovili sredstva zanj, bo- do morali podpisati poseben samoupravni sporazum med uporabniki o skupnih vlaga- njih. MBP DOMOVINA JE ENA PRUETNO S KORISTMIM Most med Beigijo in Jugosiavijo v dneh od 2. do 11. aprila so bih pionirji in učitelji osnovne šole Slavka šlandra V Celju gostitelji učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Belgije. Skupino 19 otrok naših rojakov, ki so na začasnem delu v Belgiji, v starosti od 10 do 18 let, je vodila učiteljica Lucija Už- mah, ki že vrsto let živi in dela z njimi. Prvo srečanje mladih je bilo prisrčno. Go- ste je pozdravil tudi pred- stavnik občinske konference SZDL, nato pa so jih prevze- le družine celjskih učencev, gostiteljice otrok. Naslednji dan po prihodu so se otroci, dobro smučarsko opremlje- ni, odpeljali na Roglo, kjer se je pričela sedemdnevna šola smučanja, vzporedno pa so se po programu odvijale kul- t-urnoprosvetne dejavnosti. Za marsikoga je bila Rogla prvo srečanje s snegom in s smučinami, zato je bilo nav- dušenje toliko večje. Vsi so se naučili smučati, ob koncu pa so najbolj spretni prejeli tudi diplome. Predzadnji in zadnji dan bivanja v Celju so po eno učno uro prisostvova- h pouku slovenskega jezika, glasbene vzgoje in likovnega pouka. Obiskali so tovarno Aero, kjer so jim izročili praktična spominska darila, si ogledali mestno jedro in muzej NOB ter se povzpeli do Starega gradu. Dan pred odhodom je bilo na progra- mu zaključno srečanje, obo- gateno s kulturnim progra- mom, ki je potekal v dveh delih. V prvem so svojo rsiz- nohko kulturno dejavnost predstaviU učenci osnovne šole Slavka Slandra, v dru- gem delu pa so nastopili učenci slovenskega dopol- nilnega pouka iz Belgije. Pe- li in recitirali so slovenske pesmi ter s tem pokazali, da z ljubeznijo negujejo sloven- sko besedo in pesem. Te pri- reditve so se udeležili tudi predstavniki slovenske izse- Ijeniške matice, občinskega sindikalnega sveta, repubU- ške izobraževalne skupnosti, občinske zveze prijateljev mladine in koordinacijskega odbora SZDL za sodelova- nje z delavci v tujini. Polni lepih vtisov so se mladi iz Belgije v petek po- slovili in obljubili, da bodo ob letu zopet prišli, saj jim je bilo v rodni domovini prijet- no in toplo. MARJELA AGREŽ V BESEDI IN SLIKI GNEČA V NOVI VASI Kakor krajani Nove vasi v Celju težko čakajo na novo trgovino, tako so slabe volje ob pogledu na prostor, kjer raste. Gradbišče se namreč dobesedno zajeda med okoi ške stolpnice in zidovi bodoče trgovine bodo skoraj nj otip iz bližnjih balkonov in oken. Na račun nove (zelo potrebne) trgovine so otroci v Novi vasi izgubili še en košček prostora za igranje. Pa še avtomobili stojijo kar na zelenicah, oziroma na prostorih, kjer naj bi bile zelenice Mestna straža jim tu in tam zatakne lističe za brisalce, ker nevestni vozniki parkirajo na »zelenici«, a šoferjem ostane le to, da se naglas pridušujejo. In so brez moči. Parkiriši; ni, igrišč ni. Ostane le še upanje, da bo nova trgovina kmalu pod streho in da bo nočno ropotanje v zadoščenje malčkov, kmalu ponehalo. MATEJA PODJE^ NOVA TRGOVINA Na Polzeli je že zelo dolgo prisoten problem preskrbe. Z leti, ko je število prebivalcev naraščalo in so se doseljevale nove družine, je ta problem postajal vedno vpčji. Že nekaj časa tečejo pogovori o gradnji nove blagovnice, ki so jo sedaj končno pričeli graditi. Nova blagovnica je v sredi- šču Polzele, gradi jo Ingrad Celje, investitor je Savinjski magazin, gotovo pa bo do 29. novembra. t. TAVOAH NOVA STANOVANJA V ŠEMPETRU Dela pri gradnji novega stanovanjskega bloka v Šempf tru gredo počasi h koncu. Sedaj urejajo zunanjost in ^ stanovanjih fine instalacije. Verjetno bodo novi stanoval^ (60) dobili ključe čez kaka dva meseca. Ta blok bi mora biti gotov že februarja, vendcir so se nekatera dela zavle kla. T. T HITIJO Z UREJANJEM V novem šentjurskem jedru, kjer so v neposredni hl!^"^ stavba skupščine občine in blagovnice ter motel, hiti)" urejanjem okolja. Tega so Šentjurčani zelo veseli, saJ zdaj dostop do obeh zgradb zelo otežkočen. ^^n, M. PODJ«-^ VOJNIK PUKETA ZA DODRO DELO Letna ifonferenca rezervnih vojašitih starešin Pred dnevi je bila v Vojni- ku redna letna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin. Krajevna organizacija ZRVS, ki šteje osemdeset članov, je bila v zadnjem ča- su precej aktivna. Njeni čla- ni se vse bolj uspešno vklju- čujejo v vse tokove krajevne- ga družbenopolitičnega živ- ljenja, še posebej na področ- ju ljudske obrambe in druž- bene samozaščite. Zelo uspešno opravljajo svoje naloge na obrambno- vzgojnem področju na osnovni šoh v Vojniku, kjer pomagajo v pripravah in izvedbi obrambnega dneva, zagotavljajo raznovrstne pri- pomočke za pouk, orientacij- ska tekmovanja, ustanovili pa so tudi dva obrambna krožka. Prizadevajo si, da bi šola dobila tudi sodoben ka- binet za obrambno vzgojo. Lanska akcija »Nič nas ne sme presenetiti« Vojničemov ni presenetila, še manj pa re- zervne vojaške starešine. Razumljivo je, da krajevna organizacija ZRVS ni zane- marila svoje osnovne naloge. to je splošno vojaškega ter idejnopoUtičnega izobraže- vanja članov. Pri tem je več kot 90% starešin opravilo iz- pite. Na konferenci so kritično ocenili delo in poudarili, da bo krajevna organizacija do- segla lepše uspehe tedaj, ko se bodo še bolj aktivirale vse komisije in prav tako vsi čla- ni. K temu jih obvezuje tudi javno priznanje Občinske konference ZRVS Celje, ki je Vojničanom podelila sre- brno in bronasto plaketo ZRVSJ za plodno delo v lan- skem letu. Predstavniki ZRVS so so- delovali pri sajenju lip v voj- niškem drevoredu, vrh tega so se mnogi udeležili tudi pogreba koroškega partizan- skega borca Karla Prušnika- Gašperja. MILENA MARGUC Vojniški pionirji pozdravljajo udeležence letne konfe- rence Zveze rezervnih vojaških starešin. ZA DOM V BASKI NI DOKUMENTACIJE Ni naključje, če so se člani izvršnega sveta celj- ske občinske skupščine na zadnji seji srečali tudi z nekaterimi vprašanji počitniškega doma v Ba-. ški na otoku Krku. Ni naključje za to, ker se še vedno bije bitka za obstoj tega doma. Kaže, da je njegova lokacija napoti poslovnemu turizmu. To- da, naj bo tako ali druga- če, bolj nerodno je to, da v Celju ni nikogar, ki bi imel dokumentacijo o tem objektu, ki že dolga leta sprejema pod svojo streho v poletnih mesecih predšolske in šolske otro- ke. Ugotavljajo, da so vse dokumente, ki govorijo o lastništvu doma, lokaciji in podobno, izgubili. Celo gradbene knjige ni nikjer. Položaj je mučen in najbrž bo treba nekatere dokumente o celjskem počitniškem domu v Ba- ski iskati pri urbanistič- nih organizacijah na Reki. MB SODELUJTE V ODDAJAH VŽIVO RADIA CELJE §t. 15 - 17. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 7 Pogled na Velenje, center velenjske občine, kjer so v zadnjih letih poleg pomoči udarniškega dela zrastli številni objekti prav po zaslugi uspešno izpeljanih dveb referendumov. V NEDELJO, 20. APRILA V VELENJSKI OBČINI 3. REFERENDUM GRADILI SMO, GRADIMO, GRADITI MORAMO V 25. krajevnih skupnostiit se bodo odiočaii za krajevne samoprispevke, itjer bi od osebnega dohodka odvajaii za skupne akcije 2% od neto OD Samoprispevki so že zdavnaj postali ena izmed oblik za združeva- nje sredstev s katerimi je možno hitreje, lažje in bolje graditi predvsem tiste objekte, ki so pod oznako »objekti širšega družbenega pomena«. Občani in delovni ljudje so stopili tako kot že mnogokrat prej skupaj, saj ni bilo težko ugotovi- ti, da samo skupna akci- ja lahko pomeni uspeh za nas vse. Z drobnjakar- stvom se nikoli ni daleč prišlo, uspeh zagotavlja- jo samo skupne akcije. V Sloveniji ni občine, kjer na takšen način ne bi združevali sredstev in z njihovo pomočjo gradili prepotrebne objekte - vrtce, šole, telovadnice, glasbene šole, večnamen- ske prostore, gasilske do- move, po odročnih krajih pa predvsem ceste, ko- munalne objekte, ureje- vanje telefonije itd. Na takšen način je zrasla cela vrsta (težko bi prešteli!) objektov, ki so nam vsem v ponos in veselje ter se- veda opomnik, da je tako treba nadaljevati. Velenjski program za tretji referendum, ki bo zajel obdobje naslednjih petih let, je razdeljen v A in B program. Takoime- novane mestne krajevne skupnosti bodo združeva- le 70% sredstev za A pro- gram, vaške pa 50%. V A programu so naslednji objekti: prizidek doma za varstvo ostareUh v Vele- nju (predračunska vre- dnost 38 milijonov, sofi- nanciranje iz združenih sredstev KS 5 milijonov, leto izgradnje 1980), otro- ški vrtec v Šmartnem ob Paki (18 milijonov, šest milijonov, 1981), otroški vrtec Velenje - Gorica III (skupaj 26 milijonov, 8,6 milijona, 1981), PTT cen- ter v Velenju (276 milijo- nov, 70 milijonov, 1982), Dom borcev in mladine ter preureditev mestnega parka (29 milijonov, 10 milijonov, 1981), otroški vrtec Velenje - Salek III (28,8 milijona, 9,7 milijo- nov, 1983), Glasbena šola Velenje in VI. osnovna šola Velenje (227 milijo- nov, 51 milijonov, 1981 oz. 1985), in sofinancira- nje prednostnih objektov v krajevnih skupnostih 17 milijonov din (1980-1985). Tone Sehgo, predse- dnik Občinske konferen- ce SZDL Velenje: »Na osnovi predvidevanj rasti osebnih dohodkov in stopnje zaposlovanja v prihodnjih petih letih (13% rast osebnih dohod- kov in 2% rast števila za- poslenih letno) bi po predlaganem sistemu združevanja sredstev sa- moprispevka v tem ob- dobju zbrali okrog 177 milijonov din za skupni program. Prednostni red pomeni časovni razpored izgradnje posameznih ob- jektov, kcir pomeni, da se drugi objekt začne gradi- ti, ko so pokrite obvezno- sti prvega. Da bi z združenimi sredstvi samoprispevka čimbolje gospodarili, mo- ramo na združena sred- stva samoupravnih inte- resnih skupnosti in samo- prispevka na samem za- četku pridobiti posojilo banke v višini sredstev, ki se bodo zbrala in zdru- žila s samoprispevkom. To pomeni, da moramo fi- nančno pokriti vse objek- te, predno se bo iztekel tretji samoprispevek ob- čanov. Samo na ta način bo mogoče vse objekte zgraditi hitro in brez pre- velikih inflacijskih vpli- vov pred iztekom tretjega samoprispevka.« »B« program pa v glav- nem zajema objekte v krajevnih skupnostih. Pri mestnih KS so na prvem mestu nadaljevanje topU- fikacije, kanalizacije itd., pri vaških pa v glavnem ceste, prostori za KS, tele- fonija, oddelki otroškega varstva, trgovine itd. Letošnji referendum bo pod skupnim geslom »Gradili smo, gradimo graditi moramo«! Zakaj? Tone Saliga: »Prepro- sto zato, ker nekateri zmotno mislijo, da pi ob stabilizaciji morali prene- hati graditi. Menimo, da bi s tretjim samoprispev- kom vsaj deloma nado- knadili potrebe, ki jih združeno delo v tem času ne bi zmoglo.« V nedeljo zjutraj ob 6. uri bodo v petindvajsetih krajevnih skupnostih ve- lenjske občine odprli kar 68 volišč, kjer se bo mož- no izreči za tretji samopri- spevek vse tja do 18. ure zvečer. Tako za A kot tudi za B program so že sestavili prednostno listo, ki pred- postavlja potrebo po združevanju sredstev vseh krajevnih skupnosti in samouprcPvnih intere- snih skupnosti družbenih dejavnosti, da bi lahko čim smotrneje vlagali ta sredstva in gradili. Vse skupaj pa se več ali manj pokriva z naslednjim srednjeročnim obdob- jem, zato so morali v predhodni fcizi tudi pohi- teti z usklajevanjem, saj referendum v krajevnih skupnostih predstavlja tudi financiranje srednje- ročnih planov razvoja. Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTER- SEK Eden izmed najbolj pomembnih objektov, ki je bil zgrajen po prvem referendumu, je Gasilski dom v Velenju. Sodobni prostori, dobra oprema (zdaj so dobili še 37 metrov visoko požarno lestev) in pred kratkim vpeljana stalna dežurna služba so glavni faktorji, ki preprečujejo požare in škodo po njih. FADIL KRUPIC je zapo- slen v REK Velenje in že deseto leto koplje pre- mog. Trenutno dela v ja- mi Pesje. Žena je zaposle- na v Vegradu, hčerka obi- skuje gimnazijo, petletni sin pa še preživlja brez- skrbne otroške dni: »Sem za uspešno izpeljan refe- rendum, saj še potrebuje- mo šole, vrtce, na podeže- lju boljše ceste, telefon- ske priključke, vodovode itd. Prepričan sem, da bo tudi tretji referendum uspel in tako znova potr- dil našo zavest, da je sa- mo v slogi moč za boljše dosežke in večje akcije. Sicer pa, saj gradimo za našo mladino!« IVAN MARIN je upoko- jeni dirigent iz Velenja, Tomšičeva 53: »Pred leti smo Velenjčani delali pri prostovoljnih delovnih akcijah dobesedno noč in dan. Lahko rečem, da je bilo udarnikov več, kot orodja. Začeh smo graditi tisto, kar bomo z uspešno izpeljanim tretjim refe- rendumom dopolnjevali. V nedeljo, 20. aprila se bomo določili, da bomo v naslednjih petih letih z združenimi sredstvi prišli še do novih objektov. Z združenimi sredstvi bo- mo gradili lažje in hitreje. Sicer pa bodo to objekti širšega družbenega po- mena, največ pa je name- njeno naši znladJni. * ROZALIJA TEŠANO- VIČ iz Šaleške 18 je labo- rantka na velenjski gi- mnaziji: »Oba z možem sva zaposlena, za malega Jerneja pa nimava ureje- nega varstva. T\i so velike težave, ne samo za naju, ampak tudi za druge, ki so v podobnih situacijah. Sem »ZA«, saj bomo le tako hitreje gradili prepo- trebne objekte širšega družbenega pomena. Na prvem mestu imam v mi- slih vrtce, šole itd. Vse kar se bo gradilo se bo pač gradilo zato, ker to nujno potrebujejo mlade družine z otroci. Prepri- čana sem, da bo tudi tretji referendum uspel; saj bo- mo z združenimi sredstvi lažje in hitreje gradili ter bomo tako bogatejši.* JOŽICA NASTRAN iz Šaleške 2 D v Velenju je zaposlena kot referent za zunanjo trgovino v TGO Gorenje: »Sama imam re- šeno vprašanje otroškega varstva, žal pa to nimajo vse matere in zato je prav, da čimprej pridemo do novih vrtcev. Sem »ZA« uspešno izpeljan tretji re- ferendum, od katerega bomo vsi v naslednjih pe- tih letih vehko dobili. Prav zaradi uspelih prvih dveh referendumov smo prišli do številnih objek- tov sirom po občini, kar je omogočilo naš skupni hitrejši razvoj. Mislim, da ni dileme: samo skupna akcija vodi k boljšemu ju- tri nas vseh, zlasti pa rnla- dih.« ANDREJ TRAMPUŽ je učenec 8. b razreda Osnovne šole »Gustava Šiliha« v Velenju, pravi odhčnjak, ki poleg ostalih obveznosti najde še toli- ko prostega časa, da lah- ko uspešno obiskuje že četrto leto tudi glasbeno šolo. Uči se igranja na flavto pri tovarišici Janji Kipič: »Sedaj imamo zelo utesnjene in neprimerne glasbene prostore v Kul- turnem domu. Nujno je, da čimprej dobimo novo, samostojno poslopje Glasbene šole. Ta objekt je v programu in ob uspešno izpeljanem refe- rendumu bi ga tudi s po- močjo samoprispevka za- čeli graditi že prihodnje leto.« KAREL STROPNIK je predsednik krajevne or- ganizacije SZDL v KS Konovo, ki se po svoji de- javnosti in številnih akci- jah uvršča med najdelav- nejše v velenjski občini: »Dobro smo se pripravili na tretji referendum in ne dvomimo, da ne bi uspel Največ si obetamo pri na- daljni razširitvi in izbolj- šavi telefonije v naši kra- jevni skupnosti. Iz zbra- nih sredstev preko samo- prispevka žehmo v naši KS tudi toplificirati vsa gospodinjstva, ki jih je trenutno 357 z 1114 obča- ni. Pri vseh akcijah nasto- pamo enotno in v tem je naša moč. Zato smo pre- pričani, da bomo tudi zdaj uspeli.« 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 17. april VAŠKO V MUZEJU REVOLUCIJE Akademski kipar Vasi- lije Četkovič-Vasko bo od 21. aprila dalje razstavljal v prostorih Muzeja revo- lucije v Celju ciklus male skulpture. Otvoritev raz- stave bo v ponedeljek ob 18. uri. Ob razstavi je izšel tudi katalog, njegovo iz- dajo pa je podprla Cin- karna Celje. NAŠA PESEM 1980 PESEM NAS ZDRU2UJE Tekmovanje pevskih zborov Siovenije Najboljši slovenski pevski zbori so se letos že šestič zbrali v Mariboru na priredi- tvi Naša pesem. Med njimi so bili tudi štirje zbori iz celj- ske regije, ki so dokazali, da ima zborovska pesem pri nas še vedno številne ljubitelje - dobre pevce in dirigente. Na velikem tekmovanju je sodelovalo 28 zborov. Oce- njevalna žirija je ocenila tri zbore z več kot 90 odstotki ocenjevalnih točk: Akadem- ski mešani zbor Kranj, meša- ni pevski zbor Obala Koper in Consortium musicum iz Ljubljane. Prejeli so zlate plakete mesta Maribor. Vsi trije so mešani pevski zbori in tudi naslednji zbor po šte- vilu doseženih točk je meša- ni - France Prešeren iz Celja. Sledi mu najvišje uvrščeni moški pevski zbor - Komor- ni moški pevski zbor Celje. Oba sta prejela srebrno pla- keto mesta Maribor, Za res kakovostno izvedbo tekmo- valnega programa - čestita- mo! Tudi mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja in moški pevski zbor Zdravilišča iz Rogaške Slatine sta prejela priznanje: bronasto plaketo mesta Maribor. Uspeh zborov iz celjske re- gije je vsekakor velik, saj so svoje znanje primerjali z naj- boljšimi izmed domala 800 zborov, kolikor jih v Sloveni- ji prepeva. MBP luka vferrautu 22. aprila bo žalski Ferralit proslavil 100 letnico. Ob tej priložnosti so v Savinovem razstavnem salonu odprli razstavo, ki ponazarja dejavnost in razvoj te delovne organizacije. Na otvoritvi razstave je bil tudi prvoborec, narodni heroj, član sveta federacije in častni član kolektiva Franc Leskošek Luka, ki je edini še živeči vajenec, ki je leta 1911 prišel k tekanjema Lorberju. Ob 100 letnici Ferralita je delavcem iskreno čestital in jim zaželel še mnogo delovnih uspehov. J. V. - IVAN JURHAR. učenci žalskih šol o of Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij pri OK SZDL Žalec je skupaj z Občinskim odborom ZZB NOV Žalec, OK ZK, OS ZS in OK ZSMS Žalec objavil nagradni razpis za učence osnovnih šol, ki bodo pisali šolske naloge ob obletnici Osvobodilne fronte. Naloge bodo pisali učencičetrtih razredov na temo: Mladost v boju, učenci osmih razredov pa na temo: 35 let svobode. Učenci nižjih razredov bodo spise pisali po pripovedovanju borcev, parti- zanskih kurirjev in staršev. V glavnem bodo skozi svoje naloge prikazali prispevek in žrtve najmlajših za svobodo. Posebna žirija bo nato izbrala šest najboljših nalog, njihove avtorje pa nagradila s knjižnimi nagradanii. Vsi učenci, ki se bodo udeležili nagradnega razpisa, bodo v mesecu maju, torej v mesecu mladosti, obiskali Dražgoše. MP CELJSKI GODALNI ORKESTER SLAVNOSTNO 6. abonmajski koncert v 8. abonmajskem koncer- tu - zadnjem v letošnji kon- certni sezoni, se je v ponede- ljek v Narodnem domu pred- stavil Celjski godalni orke- ster. Ob tej priložnosti je tudi proslavil 35-letnico delova- nja, saj je imel prvi nastop 12. maja 1945. Ansambel nas je že več- krat presenetil s skrbno izbranim programom, ki mu ni manjkalo pestrosti, pa tu- di dobrih solistov. Tako je bilo tudi tokrat, saj smo sli- šali štiri stilno, vsebinsko ter po zasedbi orkestra, različna dela. Koncert so celjski go- dalci pod vodstvom dirigen- te Valterja Rateja (poleg or- kestra je imel tudi on svoj jubilej - 10 let vodenja) zače- li s skladbo Concerto grosso op. 6 št. 8 Arcangela Corelli- ja. V tem delu je italijanski baročni mojster prvič posta- vil neodvisno skupino in- strumentov proti vsemu or- kestru. V celjski izvedbi je bila solistična skupina - Ra- dovan Marvin in Klementina Pleterski (violina). Drago Kovačevič (čelo) ter Vida Ra- muščak (čembalo) sicer v prvem in drugem stavku malce neuglašena, pozneje dosti boljša, vseskozi pa v pravem akustičnem sora- zmerju do orkestra. Morda bi kazalo v prihodnje več po- zornosti posvetiti predvsem ritmično enotni igri, zlasti med violinami in čeli. Sicer pa je bil Corelli izveden s pri- merno dinamiko in precejš- njim smislom za stilno obli- kovanje. Mozartov Divertimento je bil izveden iskrivo, kot se za to glasbo spodobi, zlasti v drugem stavku pa smo po- grešali več intenzivnosti v dinamiki. Netočnost pri vstopih in že prej omenjeni ritmično enotni igri pa je do- stikrat problematična tudi profesionalnih orkestrih. Or- kester je v drugem delu kon- certa posegal po sodobnejši literaturi, saj je izvedel Ro- munske plese Bele Bartoka. Zlasti v počasnih tempih je Bartokova glasba zvenela sočno in prefinjeno, solist Radovan Marvin pa je svoj part odigral suvereno in mu- zikalno. Zadnji del koncerta je predstavljal posebnost. Pri- redba Straussovih melodij je bila vsekakor izbrana pred- vsem zaradi publike (dvora- na je bila skoraj povsem za- sedena), klavirski solo je odi- grala nekdanja celjska pia- nistka Breda Rajh-Divjak, pa še orkester je bil pomno- žen s pihali in trobili - pred- vsem iz orkestra »Zabe«. Vse to je naredilo konec koncer- ta pester, pa tudi marsikoga navedlo k razmišljanju o po- gostejšem podobnem sode- lovanju, ki že nagiba k re- snejšemu simfoničnemu muziciranju. Tako je koncert izzvenel slavnostno, kot se za 35 let delovanja spodobi. Celjski godalni orkester pa je pri- speval zopet nov kamenček v mozaik kulturnega življe- nja v mestu ob Savinji. Skupščina občine je ob obletnici orkester nagradila s priznanjem - Celjskim grbom, sedem članov orke- stra pa je prejelo bronasta, srebrna in zlata odličja ZKOS - Gallusove značke. E. G. ZANIMIVOSTI IZ POKRAJiNSKECA MUZEJA V CEUU model za izdela vo sira Model za izdelavo sira je bil pri hiši, kjer so imeli v hlevu več krav molznic zelo pogost pripomoček. Tak model jim je omogočil, da so iz odvečnega mleka nare- dili sir, ki so ga lahko hranili dalj časa. Velikokrat so delali sir pastirji na planinah. Ker se je tam paslo tudi dosti krav, je bil presežek mleka zelo velik, zato so ga pastirji morali predelovati. Mleko so predelovali pol- mastno ali mastno. Navadno so predelovali posneto mleko, saj so poleg sira naredili še surovo maslo, ki je bilo prav tako zelo dobrodošel proizvod. Posneto mleko so postavili na ognjišče, da se bo skisalo. Za širjenje mleka so uporabljali sirilo, ki so ga pridobivali iz želodcev mladih jagnjet, kozličev ali te- let. Ko so mleku dodali sirilo in ga kuhali dalje, se je začelo gostiti, zato so maso morali drobiti s posebnim orodjem. Ko se je vsa sesirjena masa vsedla na dno, je bilo kuhanje končano. Nato so maso pobrali iz kotla in jo vsuli na krpo, ki so jo obesili in pustili, da se je sir odcejal. Iz ostankov sira in dohtega mleka so skuhali še skuto. Sir v krpi so odcejali toliko časa, da se je voda - sirotka dodobro odtekla. Sir so nato po vrhu posolili in ga spravili v model v katerem je dobil obliko. Tako pripravljen sir se je moral še najmanj 4 tedne sušiti nad ognjiščem na zraku in dimu. Tak sir so jedli sam ali pa tudi ribanega. Posoda - sirnjek na sliki je lahko poleg tega, da so v njej oblikovali sir, služila tudi za shranjevanje sira. Mehkejše vrste sira so spravili v tako leseno posodo in, ga zalili z maslom. Tak sir so prav tako uporabljali v zimskem času. VLADIMIR ŠLIBAR SREČANJE DELO MORAŠ IMETI RAD Tako pravi Kari Holešek Sproščen in ponosen je bil, ko je stopil v direktorjevo so- bo. V roki je držal kar veUk zavoj, v njem pa tudi nekaj velikega, steklenega. Druga- če v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini pravzaprav ne more biti. »No, to je pokal, ki smo ga izdelali za veliko nagrado IV. balkanskega filmskega festi- vala in to je Kari Holešek, ki ga je izbrusil in graviral...«, je dejal glavni direktor ste- klarne, dipl. inž. Vojo Dji- novski. Radovednost je bila preve- lika. Odprli smo zavoj in ostrmeli. Pokal, kakršnih ne vidiš vsak dan... In nehote pomisliš, srečen tisti, ki ga bo dobil. In to je bilo dovolj, da je stekel pomenek s tistim, ki mu je dal življenje, p>osebno lepoto, vrednost... »Med steklarje sem stopil 1954. leta. Takrat še kot vaje- nec. Tri leta pozneje se je za- čelo pravo delo. Bil sem na različnih mestih, učil sem tu- di mlade. Zdaj sem v razvoj- nem oddelku. Tu imam vse možnosti, da pokažem, kaj znam in zmorem. V glavnem gre za izdelavo vzorčnih predmetov, za posebna naro- čila, za razvijanje vzorcev in. tako izdelkov za zahteve tu- jega in seveda domačega kupca... To delo je lepo, tu- di zahtevno. Moraš ga imeti rad, še več, moraš ga lju- biti...« Oči so še vedno obrnjene v čudovit pokal. Pa je kratko razmišljanje o delu steklobrusilca, ki meji že na pravo umetniško ustvarjanje, znova prekinil direktor Djinovski: »Izmuznil si se mi ti, Hole- šek. Veste, doma je iz Kozje- ga, in ko smo gradiU tam svoj obrat, sem si misUl, da bo on tisti, ki bo tudi delal v njem... No, pa iz tega ni bilo nič. Ostal je v Rogaški Slati- ni, si tu postavil hišo in se udomačil v novem oko- lju...« • In ko smo se poslavljah, se mi je zdelo, da se je težko ločU od pokeda. Dal mu je nekaj svojega, dal mu je vse- bino ... M. BOZiC jakijev monografski jubilej »Ob 50-letnici slikarja in grafika Jožeta HORVATA- Jakija vljudno vabim na predstavitev MONOGRAFIJE JAKI ki jo je izdelal Kulturni center »Ivan Napotnik« Vele- nje. Predstavitev bo v petek, 18. aprila 1980 ob 17.uri v sejni sobi predsednika Skupščine občine Velenje. Ob 19. uri pa bo v razstavnem prostoru Kulturnega centra odprtje jubilejne razstave umetnikovih slik in grafik. Govoril bo Zoran Kržišnik. Predsednik: Franjo Korun To je velenjski prispevek ob 50-letnici življenja moj- stra Jakija, ki ustvarja v Nazarjih (startal v Celju pred mnogimi leti!), po njegovih delih pa ga pozna domala ves svet. Čestitamo! FILATELISTI IN NUMIZMATIKI KJE SO MLADI? Konjiček, ki ni poceni Filatehstični in numizma- tični klub dr Ivan Ribar v Celju ima že kcir spoštljivo zgodovino. Ob ustanovitvi leta 1929 je imelo petdeset članov in se je imenoval Fila- telistično društvo »Celeia«. Pozneje je deloval kot Filate- listični klub »Merkur«, na sestanku filateUstov v Zagre- bu leta 1968 pa se je preime- noval v Filatelistični klub dr Ivan Ribar. Kmalu so se jim pridružili še numizmatiki. Klub šteje danes 109 čla- nov, vendar jih redno na se- stanke prihaja veUko manj, še več pa je v Celju zbiralcev znamk in kovancev, ki niso člani kluba. Na Okopih 2, kjer imajo celjski filatelisti in numizmatiki svoj klubski prostor, je ob torkih zvečer kar se da živahno in delovno Člani vneto razpravljajo o novih serijah znamk in ko- vancev, ki so se pojavile do- ma in v tujini, o njihovi uspešnosti pri menjavi z do- mačimi in tujimi partnerji in še o mnogih aktualnostih in zanimivostih s področja fila- teUje in numizmatike. Pove- dati vedo, da nekatere drža- ve, predvsem vzhodno- evropske, izdajajo vsak te- den novo serijo znamk in da ta njihov konjiček sploh rt poceni. Treba je kupovat vložne knjige za znamke iOi kovance ter kataloge. Izme-' njava znamk s partnerji v tu- jini je prav tako povezana s precejšnjimi izdatki. Tudi kupovanje kovancev m po- ceni. Nedavno je izšla serija v znamenju lanskoletnih Me- diteranskih iger v Splitu. Za; nimivost, na katero so člani kluba ponosni, je vitrina, I kateri se nahajajo najdražji ponaredki znamk, na stenah pa visijo fotografije z njiho- vih razstav in meddruštve- nih srečanj. Se posebno so ponosni na plaketo dok- torja Ivana Ri barja, ki so j" prejeh leta 1963 v Zagrebu z« izredne uspehe pri društve- nem filateUstičnem delu. Dolgoletni član društva ij| vneti zbiralec znamk Rudp^ Kranjc je dejal, da bi bili klubu veseU, če bi v njihoVO sredino prihajali tudi mla*' saj je zbiranje znamk in vancev tudi hobi, ob ka*^ rem si človek širi ohzotr splošne razgledanosti. a 15 - 17. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 17. APRIL - DAN OSVOBODITVE POBRATENEGA DOBOJA OBDOBJE MTRE RASTI ZA NKSTO OB TREH REKAH! Maselje Usora — »dobojsko Porurja« Svoj veliki praznik, 17. april - Dan osvoboditve pobratene občine Doboj, zaznamujejo vsako leto njegovi občani na slavno- sten in pester način. Tako bo tudi na današnji dan. V nizu manifestacij bodo danes položili vence na spominsko grobnico v Parku narodnih herojev, praznično bo v številnih delovnih organizacijah, na slavnostni seji skup- ščine občine Doboj bodo ocenih napredek v zad- njem letu. V minulih 35 letih živ- ljenja v svobodi je Doboj in vsa dobojska komuna korenito spremenila svoj izgled. Samo občinsko središče dobiva iz dneva v dan bolj velemestne obrise. Široke ulice, so- dobna stanovanjska nase- lja, sodobna organizirana trgovina s privlačno ure- jenimi izložbami, blagov- nici, tržnica, novi šolski objekti in množica dijaš- tva; sodobno organizira- na, razvita in opremljena medicinska služba, ki »skrbi« za vso dobojsko regijo, nove tovarne, že- lezniška in cestna vozli- šča, vsi ti in še drugi zna- ki velikega mesta, sodob- ne urbane sredine, kažejo na perspektivne reizsež- nosti Doboja. Danes je Doboj eno naj- večjih železniških križišč v Jugoslaviji in to geo- grafsko dejstvo je v vsej njegovi dolgi in bogati zgodovini pomembno vplivalo na razvoj kraja. Drugo pomembno dej- stvo je lega Doboja ob treh rekah izpod obron- kov planine Ozren ter na dobojskem polju. Vse to bo tudi v prihodnje vpU- valo na njegov gospodar- ski, družbeni in kulturni razvoj. . Kot pomembna strate- ška točka, tako v vsej svo- ji zgodovini in še posebno med drugo svetovno voj- no, je Doboj doživljal šte- vilne sovražne napade, bombardiranja in pusto- šenja. Svoj dan osvobodi- tve je dočakal skoraj po- polnoma porušen. Narodnoosvobodilni borbi in revoluciji je dala vsa dobojska občina ne- precenljiv delež. V eno- tah NOV in POJ ter v dru- gih oblikah borbe proti okupatorju in domačim izdajalcem je sodelovalo več kot 3000 prebivalcev dobojske občine. Od tega števila je več kot 1000 padUh ali streljanih. Do- bojska slavna preteklost ljudske revolucije pa se lahko ponaša s petimi na- rodnimi heroji. To so Ismet Kapetanovič, Simo Lukič, Josip Jovanovič, Miloš Kupres in Refik Bešlagič. Naselje Usora - dobojsko »Porurje« Od osvoboditve do da- nes je Doboj zrasel v me- sto s preko 25.000 prebi- valci. Se posebno v zadnjih nekaj letih, rad poudari predsednik občinske Skupščine Doboj Bogdan NikoUč, se dobro razvija gospodarstvo. Sicer še ni doseglo tisto raven in stopnjo svojega razvoja, za kar obt^toje objektivni pogoji in možnosti. Mno- ge primerjalne prednosti, ki jih imata mesto in širše ombočje še niso v celoti izkoriščene. Doboj je v bhžini veli- kih surovinskih in ener- getskih virov, industrij- skih in potrošniških cen- trov ter na velikem želez- niškem in cestnem pro- metnem križišču. Naselje Usora v Doboju je proglašeno za »doboj- sko Porurje«, saj je na tem območju več deset delovnih organizacij, v katerih je zaposlenih pre- ko 4000 ljudi. V dobojski gospodarski sestavi je še vedno najpo- membnejši promet, po- sebno železniški, sledijo industrija, poljedelstvo, gradbeništvo in trgovina, ki v zadnjem času doživ- lja svoj pospešeni vzpon. Tudi sicer je bilo preteklo 1979. leto v gospodarstvu dobojske občine uspešno z vseh vidikov poslovanja temeljnih organizacij združenega dela. Izgube so bile minimalne, a v akumulacijo dobojskega gospodarstva je bilo na- menjenih in izdvojenih 250 milijonov dinarjev. kar je za 43 odstotkov več kot v letu 1978. Narodni dohodek na prebivalca je znašal okrog 17.000 dinar- jev, poprečni mesečni osebni dohodek v gospo- darstvu pa je bil 5315 di- narjev. V tem letu so za- čeli graditi enega izmed pomembnejših gospodar- skih objektov - tovarno notranje opreme. Občani vse dobojske komune vlagajo iz leta v leto vse večje napore in lastna sredstva v razvoj komunalnih in drugih ob- jektov družbenega stan- darda. V občini so elektri- ficirana vsa naselja in zgrajeni so številni druž- beni objekti, kot so šole, knjižnice in čitalnice, zdravstvene ambulante, obrambni sistem pred po- plavami. V samo nekaj zadnjih letih je bilo zgra- jenih več kot 100 kilome- trov cest. Sedanje akcije in načrti pa so v glavnem usmerjeni v izgradnjo cest in vodnogospodar- skih objektov. Tekst in foto: ZLATKO MISKOVIC BOGDAN NIKOUČ, predsednik Skupščine občine Doboj: »Zadnja, leta se gospodarstvo ob- čine uspešno razvija«. doboj v očeh statistike Mesto Doboj je dočakal svobodo s 4000 prebi- valci, danes jih je preko 25.000. Takoj po koncu druge svetovne vojne je bilo 400 zaposlenih, da- nes je v tovarniških dvoranah, prodajalnah, šo- lah in drugod več kot 17.000 zaposlenih. Skoraj vse dobojsko gospodarstvo je združeno v okviru Energoinvesta, ZTO, UPI iz Sarajeva, Rudarsko metalurškega kombinata Zenica in drugih. V Doboju ima svoje prodajalne preko 60 delovnih organizacij iz vse Jugoslavije, poleg preko 200 prodajaln domačih delovnih organiza- cij. Leta 1951 je za zdravje prebivalstva skrbelo samo troje zdravnikov, ena zdravstvena postaja in dve ambulanti. Današnji Regionalni medicin- ski center »23. avgust«, razpolaga med drugim s preko 1000 posteljami in ima 130 zdravnikov, od katerih je 60 specialistov, 10 stomatologov in 10 farmacevtov. Takoj po vojni je imela občina 18 osnovnih šol in nižjo gimnazijo s skupno 2000 učenci. Danes okrog 60 šolskih objektov obiskuje preko 21.000 osnovnošolcev in srednješolcev. Na oddelku pravne fakultete je preko 1000 študentov. Pred tednom smo do zadnjega doma spremili Franca Korberja, prijate- lja, znanega kmetijskega strokovnjaka, družbene- ga delavca, uglednega krajana skupnosti Med- log. Sli smo za njegovo žaro s tolažečo mislijo, da gremo ta zadnji košček poti s človekom, ki se mu je mirno dopolnilo plodo- nosno življenje in mora k počitku po dolgem delov- nem dnevu. Ko so oma- hnile tiste neutrudne ro- ke, je pač moralo tudi srce utihniti. Franc Korber se je rodil prd 79 leti v Šentilju, pa je že mlad zapustil lepe kra- je pod goro Oljko, šel je v svet kruha in znanja iskat. Če pravimo, da je kdo rojen za slikarja ali glasbenika, lahko reče- mo, da je on bil rojen za vrtnarja: vse, česar so se dotaknile njegove roke, je vzklilo, rastlo in rodilo. 20 let je na Kmetijski šoli v Šentjurju vzgajal mladino, stotine fantov in deklet, ki so povsem šent- jurskem ponesli smisel za napredno gospodarjenje in zavzeto ljubezen do zemlje. Franc Korber je postal Šentjurčan, tu je imel dom, ženo, ki je tudi vodila strokovne tečaje, odraščala sta dva sinova. Bil je udeležen v tistem tako živahnem družbe- nem življenju, vezi pa so postale še tesnejše, ko so tajna pota vodila iz trga v partizanske Dramlje. Po vojni je moral prev- zeti odgovorne naloge: urejal je državna pose- stva, ustanovil vrtnarsko šolo s posestvom v Med- logu, organiziral tečaje in predavanja. Ves čas pa je bil tudi nepogrešljiv akti- vist, več let predsednik osvobodilne fronte. Ta- krat se je udarniško dela- lo dobesedno noč in dan, zidali smo zadružni dom, organizirali kulturno skupnost Miloš Zidan- šek. Na sejah je bil tovariš Korber stvaren in kratek, a kjer je bilo treba se je prav takoj znašel z delov- no skupino, že kar s krampi in lopatami. Kot upravnik je več uspešnih let vodil celjsko Kmetijsko zadrugo, po- tem pa se je lotil obnove posestva Mirosan. Naj je bila vročina ali mrzel dež, vsak čas si ga videl na ko- lesu na cesti proti Petrov- čam. Od kar je tovariš Korber odšel v pokoj, sin Vid nadalje je očetovo de- lo. Gotovo ni samo na se- bi, da se je tudi starejši sin posvetil delu z naravo, kot gozdarski strokov- njak. No, pokoj ni primerna beseda za tovariša Kor- berja, zakaj, kdo bi mogel preceniti samo napore, ki so jih zahtevale nepozab- ne cvetlične razstave v Medlogu, že prva s cvet- lično povorko. Pa preda- vanja in prijateljska po- moč. Kamorkoli je šel, je v žepu vedno nosil trsne škarje in cepilni nož. V naši žalosti se oglaša sebičnost: pogrešali bo- mo njegovo prisotnost, pameten nasvet, pa tudi tiste zlate roke, vsak hip pripravljene pomagati. In vse tiste neštete šopke cvetja. Pa žalost, tista grenka, moreča kot je na- vadno ob smrti. Ker tu smrti ni. Ti živiš, prijatelj, v vsaki zlati narcisi, v vsa- kem brstiču mlade vejice, ki se lovi v pomladnem vetru. Tam sediš na trati pred hišo, kije polna mla- dega življenja, mirno se smehljajoč sredi svojega vrta, kakor se pač smeh- lja človek po dobro opravljenem delu. Nekoč sem ga vprašala, kaj je tisto, kar ti pomaga živeti. Lepota, je dejal. Da, lepota pa ima toliko imen... DARINKA JOŠT OMAHNILE SO NEUTRUDNE ROKE NAŠA BESEDA 80 CELJE NI OSNOVNIH ŠOL Novo iz krajevniii skupnosti Priprave za Našo besedo 80 v celjski občini gredo h koncu. Nadvse razveseljiva je ugotovitev, da zanimanje za to vsakoletno manifestaci- jo kulturnega življenja in de- la raste. Letos je bilo prijav za sodelovanje kot še nobe- no leto poprej. Med prijavlje- nimi skupinami zasledimo celjsko Zlatarno. Tudi v kra- jevni skupnosti Hudinja in Vojnik je zaživelo. Če je to začetek vključevanja delov- nih organizacij in krajevnih skupnosti v kulturno življe- nje, potem lahko v nasled- njem letu pričakujemo večji odziv. Tudi letos bo nastopilo največ skupin iz celjskih srednjih šol. Z odzivom os- novnih šol še vedno ne mo- remo biti zadovoljni, saj ve- mo, da je kulturna dejavnost v osnovnih šolah dokaj živa- hna in pisana. Tudi skupina mladinskega kluba iz Celja se bo predstavila z recitalom. Kot gostje celjske Klime pa bodo na Naši besedi nastopi- li tudi predstavniki sloven- ske dijaške zveze iz Celovca. Celoten program Naše be- sede 80 je zelo pester, saj ga sestavljajo recitali, krajše predstave, literarne pesnitve ter plesno izrazne točke. Pri- reditev se bo odvijala 21. in 22. aprila v Slovenskem ljud- skem gledališču v Celju, v Pionirskem domu ter v klu- bu kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju. Spremljali jo bodo strokovni razgovori o kulturi, izbrali pa bodo tudi skupine za medobčinsko pri- reditev Naša beseda 80. M.AGRE2 STE PREBRALI TA TEDEN KAKŠNO KNJIGO? 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 17 --- -ii DAN ŽELEZNIČARJEV ZVESTI TRADICIJI Veliko prireditev v počastitev iS. aprila Tudi železničarji celjskega prometnega vozlišča so več kot lepo počastili petnajsti april, svoj praznik, ki je letos sovpadal s 60-letnico splošne železničarske stavke, ki je izbruhnila v noči med 15 in 16. aprilom 1920. leta in ki je zajela vso Jugoslavijo. Želez- ničarjem so se pridružili tudi mnogi drugi delavci. Četudi je bila stavka zadu- šena v krvi, saj je 24. aprila na Zaloški cesti v Ljubljani obležalo trinajst mrtvih, dva- najst moških in petletna de- klica, in so potem sledile še mnoge druge represalije, je pomemben mejnik v borbi za pravice, enotnost in soli- darnost delavskega razreda Jugoslavije. Bila je višek ra- zrednih spopadov v takratni Jugoslaviji. Celjski železničarji so ta svoj dan počastili s številni- mi prireditvami in nastopi. Več kot uspela je skupna li- kovna razstava članov sekcij celjskega in ljubljanskega železničarskega prosvetnega društva France Prešeren in Tine Rožanc, na osrednji proslavi, v soboto, 12. t. m., pa so po govoru predsednika delavskega sveta 2TO Celje, Slavka Mariniča, in pozdrav- nih besedah ter čestitkah Igorja Ponikvarja v imenu sindikatov in drugih družbe- nopolitičnih organizacij, po- delili 44 srebrnih znakov za 20-letno in 64 bronastih zna- kov za 10-letno zvestobo ko- lektivu. Sicer pa je ob tej pri- ložnosti Slavko Marinič pou- daril tudi delež železničarjev celjskega območja v obnovi porušenih tirov in moderni- zaciji prog. Velik korak na- prej je bil napravljen v var- nostnih in telekomunikacij- skih napravah. Tako na osrednji proslavi, kot na otvoritvi likovne raz- stave, je z uspehom sodelo- val mladinski pevski zbor 2PD France Prešeren pod vodstvom tov. Janežičeve. Spored prireditev v poča- stitev petnajstega aprila so dopolnili s športnimi tekmo- vanji, pohodi in drugimi kul- turnimi nastopi, ki se bodo nadaljevali še v naslednipm mesecu. MB SAVINJSKI LOVCI VEUKA PRIČAKOVANJA Od nove lovske zveze si mnogo obetajo v petek je bila v hotelu Golding Rubin v Žalcu ustanovna skupščina Zveze lovskih družin žalske obči- ne Savinjska dolina. Znani so številni zapleti, ki so na- stajali pred ustanovitvijo, končno pa so se za zvezo od- ločili lovci lovskih družin Prebold, Polzela, Gozdnik- Griže, Tabor in Vransko, proti njej pa lovci iz Žalca in Braslovč. Kaj pričakuje- jo od novoustanovljene zve- ze je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nekaterim lov- cem. IVO LUDVIK ZUPANC, Celje: »Sem član lovske dru- žine Gozdnik Griže. Že od nekdaj sem trdil, da v Žalski občini potrebujemo svojo zvezo. Sploh pa je zveza po- trebna sedaj, ko vidimo, da smo bili v celjski za marsikaj prikrajšani. Za strokovnost dela se ni treba nikomur ba- ti, saj imamo dovolj izobra- ženih kadrov.« FILIP ZAVRŠNIK, LD Polzela: »Vzpodbuda, da bi v žalski občini ustanovili svojo zvezo je dejansko priš- la iz vrst lovcev. Zvezo smo močno pogrešali. Spomnim se samo, kako je bilo z dosta- vo fazanov in rac. Iz celjske zveze so enostavno prišli, odvrgli živali, ne da bi kdo kaj za to vedel. Od nove zve- ze pričakujem boljše gospo- darjenje.« FRANC GORIŠEK. LD Vransko: »O spodrsljajih, ki smo jih čutili lovci iz žalske občine ne bi rad govoril. Po- vem naj le to, da si od zveze Savinjska dolina precej obe- tam. Mislim na strokovnost dela, delegatske odnose, go- spodarjenje s prostorom in še boljše sodelovanje med vsemi lovci v občini.« STANKO KOSU, LD Ta- bor: »Očitki, da se zapiramo v občinske meje, niso na me- stu. Jasno smo vsem pove- dali, da bo ena izmed osnov- nih nalog, ki smo si jih zadali tudi sodelovanje z drugimi lovskimi zvezami.« Na ustanovni skupščini so med drugim poudarili tudi to, da bo strokovnost zago- tovljena. V Celju po mnenju lovcev ni bila najboljša, ker je bila zveza prevelika. Pred- sednik iniciativnega odbora za ustanovitev zveze Savinj- ska dolina ing. Stane Skok pa je med drugim dejal tudi to, da bo v žalski zvezi boljša tudi samoupravna organizi- ranost in s tem tudi boljši demokratični odnosi. Za predsednika zveze so izvolili Ferda Halarja iz Tabora. JANEZ VEDENIK DELAVCI ZDRAVSTVA ZBOROVALI v tem tednu se je pri občinskem sindikalnem svetu v Celju sestal ob- činski odbor sindikata delavcev zdravstva in so- cialnega varstva. Razpravljali so o delu odbora v obdobju od ju- nija 1978 do marca 1980, ocenili so občne zbore OOZS in konference OOZS, razpravljali so o predlogu statutarnega sklepa občinske organi- zacije Zveze sindikatov, razpravljali in sprejemali pa so tudi programske usmeritve za delo odbora v letošnjem letu. Z. S. ŠMARSKI RAZVOJ LETOS VEDOKAJHOČEJl Uskladiti vsa področja Podatki, ki uokvirjajo sli- ko razvoja šmarske občine v preteklem letu, kažejo na precejšnja odstopanja od za- črtanih in željenih ciljev. Osnovne naloge, ki silijo v ospredje že nekaj let, tudi la- ni v šmarski občini niso bile uresničene. Te pa so poveza- ne predvsem z uveljavlja- njem kvalitetnih dejavnikov razvoja, z izboljšanjem ka- drovske strukture zaposle- nih in skladnejšim razvojem vseh občinskih območij. Zaradi tega bodo tudi v le- tošnjem letu v šmarski obči- ni težili predvsem k uresni- čevanjem že nekaj let zastav- ljenih ciljev, ki pomenijo v bistvu bazo dolgoročnega ra- zvoja občine Šmarje pri Jel- šah. O tem pa bodo bolj ja- sno kot lani in leta poprej določili odgovornost nosil- cev posameznih nalog - to so izrecno zahtevali delegati občinske skupščine - ter dvakrat letno pregledali ure- sničitev posameznih resolu- cij skih smotrov. Na ponedeljkovem zaseda- nju so delegati vseh treh zbo- rov šmarske občinske skup- ščine tako soglasno sprejeli resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1976-1980 v letu 1980. V ta dokument so med drugim zapisali, da bo druj beni proizvod v občini reaj no porastel za 6,5%, da b, zaposlovanje naraščalo ^ stopnji 3% skupaj, sicer pg^ gospodarstvu 4%, da ho pf^ duktivnost naraščala stopnji 3,2% in da se bo izvoj povečal za 8,4%. V letošnjen letu bodo imele prednosti) značaj tiste naložbe, ki bo^ uveljavljale skladnejši logiu nalni razvoj, ki bodo vi^etej spominski park Trebčc Ku mrovec in ki bodo pospež« vale razvoj kmetijstva ter tu rizma. To je le nekaj sph)šnii podatkov, ki vsak zase ko maj kaj pove. Na zunaj, sevj Kajti v vsebinskem sinisi terjajo prav ti podatki obilj naporov vseh delovnih Ijuj in občanov šmarske občinj v gospodarstvu in v družbj nih dejavnostih ter v vs^ družbenopolitičnih, sami upravnih in delegatskih teli sih. Kajti odgovornost do zj stavljenih nalog je preveliki da bi jo smeli izrabiti. Tu zato, ker je letošnje leto za nje v sedanjem srednjero nem obdobju in zato pome tudi nekakšno startno osn vo prihodnjega razvoja. 1 nenazadnje, ker ljudje, ki j vijo*in delajo v šmarski obi ni, vedo, kaj hočejo. DAMJANA STAMEJCl brošura za starejše Letos bo z brošuro, ki bo izšla ob Tednu starejših občan v Celju, ovrednoten lanski pomen tega tedna. V njej bo zbrani lanski prispevki ter program za naslednje obdobj Brošura bo izšla po prvomajskih praznikih, na koordinaj skem odboru pri občinski konferenci socialistične zvezd Celju pa so na svoji zadnji seji konkretizirali tudi ce program ob Tednu starejših občanov. V vseh ovrednotenih programih za starejše ljudi se je sedaj premalo vključevala krajevna skupnost. Z vključe njem starejših ljudi v različna interesna področja kraje\ skupnosti, bi upokojitev ne pomenila izključitev in odti tev od dela, temveč nadaljevanje in prenašanje izkusi starejših na mlajše rodove. Zato se mora za društva upoi jencev v krajevnih skupnostih najti ustrezne prostore, bodo središče interesnih, rekreativnih in družbenih hot starejših občanov. In kar je najvažnejše - v krajevni skup; sti morajo izkušeni ljudje prevzeti mentorstvo nad mla generacijo. Osnovni nosilec, koordinator in iniciator je lO KK SZI ki mora kot družbenopolitična organizacija odigrati membno vlogo v akciji »ČLOVEK NAJ NE BO NIKC SAM«. Predvsem pa mora v enotni akciji povezati vse di bene dejavnike v krajevni skupnosti. Z kaj veš o prometu v šentjurju? Svet za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu pri skupščini občine Šentjur je v letošnjo akcijo »kaj veš o prometu«, zajel vse učence na osnovnih šolah v občini. Najprej so bila šolska tek- movanja, najboljši pa so na- stopili na občinskem prven- stvu. Ekipo so sestavljali po štirje tekmovalci na dveh stopnjah - od prvega do četr- tega in petega do osmega ra- zreda. Pri nižji skupini je zmagal Zdenko Verdinek pred Gregorjem Podkrižni- kom, oba Šentjur in Mihaelo Lukanc, Slivnica. V višji skupini je zmagal Silvo Gajšek pr^d Vladom Artnakom, oba Slivnica, tretji je bil Sandi Zupane, Šentjur. Skupna ocena šol: zmagal je Šentjur pred Sliv- nico, Ponikvo, Dramljami in Planino. E.REČNIK kritična prometna situacija Smo takorekoč tik pred začetkom glavne turistične sezone, ko bodo naše ceste zaradi tujih voznikov, ki bodo potovali proti morju, še bolj polne, kot so zdaj. Polnost cest pa nervoza in nezbranost voznikov pa so faktorji, ki povzročajo številne prometne nesreče s smrtnimi žrtvami, številnimi težje in lažje poškodova- nimi, veUko materialno škodo, poškodovanimi cest- nimi objekti. Alojz Horvat, višji inšpektor za promet pri UJV Celje, je povedal, da se stanje v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani ni bistevno spremenilo. Tako so obravnavali 171 prometnih nesreč (sicer 13 manj kot v istem obdobju lani), v katerih je sedemnajst ljudi izgubilo življenje ali eden več kot lani v istem obdobju. Največ prometnih nesreč je bilo na cestah Celje-Vransko in Stranice-Ce- Ije in to kar 26%. Na omenjenih odsekih je bilo 60% vseh smrtnih žrtev. Med vzroki se situacija ni menjala. Na prvem mestu je neprimerna hitrost, sledita pa izsiljevanje prednosti in alkohol. Kar v 50% primerov smrtnih žrtev je botro- vali alkohol! Med povzročitelji so na prvem mestu pešci in na drugem vozniki osebnih avtomobilov. Najkritičnejša dneva v tednu sta ponedeljek in petek, ko je tudi največja gostota prometa ter največ nesreč. »Ker je pred vrati turistična sezona moramo poskr- beti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da se število pro- metnih nesreč ne bo večalo in da bo na naših cestah j vladal določen red. Pri nas smo se pripravili na to, da bomo maksimalno skrbeh za red, varen in tekoč pro- met. Angažiran bomo tudi študente v Celju in prvič [ letos v Velenju. Pomnožili bomo preventivno vaT-\ nostne akcije. Angeižirali bomo tudi vse ostale inštitu- ■ cije od sveta za preventivo do AMD Šlander, ZŠAM,' narodne zaščite itd. Vse to pa ne bo zadostovalo, če se : sami, sleherni posameznik, ne bomo v to aktivno ■ vključiU,« meni višji inšpektor za promet Dri UJV Celje Alojz Horvat. TONE VRABL ZREČE POL LETA V SNE6U Za poštarja so pohorske zime težke »v Zrečah imamo imenit- nega poštarja«, so rekli. Pa smo šli na pošto, da ga spoz- namo. Kot zavetje je bila, s pravo železno pečjo, ki je ši- rila prijetno toploto in vonj po dišečih drvah. Zunaj je bril oster, leden veter. S Po- horja. Zdaj, ko je že pomlad. Niso vedeli, katerega poštcir- ja mislimo. »Tri imamo in vsi trije so dobri.« Počakali smo Pavla Korošca, domačina, ki je že 19 let poštar. Na zreški pošti je pričel z delom, ko je prišel iz vojske. Tako, z nejevoljo. Ni bilo de- la drugje. Pa je poštarsko torbo vzljubil, čeprav je tež- ka včasih tudi 30 kilogra- mov. Nosil jo je po Pohorju 14 let peš. Ni mu bilo težko, saj je dobro poznal pohorske gozdove, težkega dela je pa bil navajen. Poprej je bil fur- man. Dolge in hude so po- horske zime. Pol leta je sneg. Čeprav zdaj ceste plužijo, je navadno le poštar prvi, ki se odpravi po njih. »Zebe te, moker si, delo je odgovorno. ljudje zahtevni,« pravi po- štar Pavle. Zdaj raznaša, pravzaprav razvaža, pošto po Zrečah. Pa bi še hodil po Pohorju. H ga ima. Tudi Zrečane: »Z šimi ljudmi ni težav. Nj slabše delo je izterjava ča; pisnih naročnin. Tega je v| ko, ljudi pa dopoldne ni ma. Delajo.« Že pred 19 leti so bil Zrečah trije poštarji. Pošt bilo sicer manj, a raznašal jo peš. Zdaj je pošte vel več, veliko več je ljudi, štarji pa so še kar trije. Hi je, ker nobenega ne dobij< nadomeščanje v času do stov. Kvečjemu kakega u kojenca ali študenta. Za s no se za tako težko in od vorno delo nobeden ne o( či. »Za tiste dinarje, ki dobimo, pa tudi ne. Če s ne bi imel doma zemlje, n šlo,« je še povedal Pavel' rošec. 41 let je star. Ne k jih. »Zato, ker veliko de in ker sem vedno na svei zraku.« MILENA B. pok: št. 15 - 17. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN Kadar nam pišete, ne pozabite navesti popolnega na- slova: ime in priimelt ter kra] in ulico stanovanja. Zapisi, Id teh osnovnih podatkov ne bodo imeli, bodo romali v koi. Za anonimnost v Novem tedniku ni prostora! In ker včasih sprejemamo pisma, za katera ne vemo, ali so samo za našo informacijo ali javno objavo, pro- simo, da na slehernem dodate še to, če ste ga namenili tudi za objavo v našem tedniku. Hvala za razumevanje in dobro sodelovanje! UREDNIŠTVO NT ŠE ENKRAT O ČISTOČI NA AVTOBUSNI POSTAJI V ŽALCU v 13. številki Novega te- dnika je bil objavljen članek, ki se je nanašal na čistočo na avtobusni postaji v Žalcu. S tem v zvezi moramo po- jasniti, da je Izletnik Celje, kot lastnik in upravljalec ob- jekta, podvzel vse potrebne ukrepe, da bi bil videz avto- busne postaje na primerni višini. Pri tem mislimo na re- dno zaposlitev čistilke, naba- vo posod za smeti in monta- žo visečih košaric. Žal, vse to ni zadostovalo in smo morali še dodatno nabaviti kontej- ner za smeti. Pri ponovnem pregledu dejanskega stanja ugotavlja- mo, da se koristniki avtobu- sne postaje premalo poslu- žujejo smetnjakov in nene- hno onesnažujejo okolje. Menimo, da bi se morali za lepši videz avtobusne posta- je zavzemati prav vsi in ne samo delavci Izletnika. Ogorčeni smo tudi nad neka- terimi drugimi neodgovorni- mi početji na žalski avtobu- sni postaji. Iz našega dnevni- ka opravljenih vzdrževalnih del in drugih del je razvidno, da smo v zadnjem času na- mestili nova ogledala v sani- tarnih prostorih, vodovodne pipe, straniščne školjke, po- krove, keramične ploščice, svetlobna telesa, vrata itd., kar je bilo poškodovano, ra- zbito ali celo ukradeno. Ne- dvomno je, da ta vzdrževalna dela predstavljajo precej vi- soko stroškovno postavko. Predlagamo, da se vsi, ki kakorkoli koristimo avtobu- sno postajo v Žalcu, vključi- mo v skupna prizadevanja za urejen objekt in lepši videz okolja. Direktor TOZD Potniški promet inž. JANKO CESAR UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor. Naj dodamo, da se strinjamo z vašim predlo- gom in mnenjem! SREČANJE OB 90'LETNICI Pred kratkim smo se zbrali v prijetni domačiji, ne daleč od Rimskih Toplic, v Jurklo- štru, kjer prebiva mati, babi- ca in prababica, Jožefa Ocvirk. Vreme je bilo hladno, de- ževno, toda, izba, v kateri nas je čakala 90-letna mati Jožefa, je bila topla. Na dan proslavljanja nje- nega visokega jubileja smo se zbrali vsi povabljeni: oba sinova z ženama, vnuki, pravnuki in prijatelji, kajti vsi smo ji želeli ta dan stisni- ti roko in ji zaželeti še veliko let trdnega zdravja, zado- voljstva in sreče v krogu naj- dražjih. MOJCA ŠTADLER UREDNIŠTVO: Dodajmo vsem čestitkam še našo - še na mnoga, zdrava in srečna leta! TUDI NA VLAKU NI VSE V REDU I Na tej strani velikokrat be- remo kritike na račun Izlet- nika, ta pa je namenjena že- lezničarjem. Veliko nas je potnikov ozi- roma delavcev, ki se vozimo z vlakom na relaciji Rogaška Slatina-Celje in nazaj. Vlak nam je edino prevozno sred- stvo. Tako že dolga leta. Težave pa se začenjajo že ob petih zjutraj, ko pripelje vlak do Stranja ali Šmarja nabito poln potnikov. Seve- da pa je do Celja še dosti po- staj in še veliko ljudi, ki vsto- pajo. Dren se tako povečuje. Obljubili so nam, da bo do- bil ta vlak dodatne vagone. Toda, do danes je vse tako, kot je bilo. Mi se še naprej vozimo kot sardine v škatli. Ob vsem tem pa moram priznati, da nas vlak vedno pravočasno pripelje na delo. Zaradi vlaka ne zamujamo dela. Povsem drugače pa je, ko se vračamo iz službe do- mov. Iz Celja naj bi vlak od- peljal nekako ob 14.38 uri proti Rogaški Slatini. Dosti- krat pa se zgodi, da čakamo na celjski železniški postaji tudi do 15. ure. Potniki sprašujemo in želi- mo odgovor, kdaj se bo to stanje izboljšalo, saj smo že leta na »stranskem tiru.« Pomislite, kako je v vlaku, ki pelje okoli 500 ljudi, pa je prostora za dosti manj. Pa brez zamere! IVAN LESJAK, Gornja vas 46, Pristava UREDNIŠTVO: Kaj bi za- merili, saj smo prepričani, da tudi pristojna služba celjskega ZTO ne bo vzela tega zapisa kot neutemelje- no kritiko. Sicer pa prosi- mo, da nam železničarji po- vedo, kako je s tem vlakom, zamudami na progi proti Rogaški Slatini in obljuba- mi, o katerih avtor govori. Hvala v naprej. PREVELIKA GNEČA NA AVTOBUSU Podpisane se upravičeno pritožujemo nad vedno bolj natrpanim avtobusom, ki odpelje na progi Žalec-Pre- bold ob 5.35 uri iz Žalca in obratno ob 14. uri iz Prebol- da. Najbolj neznosno in ne- človeško pa se vozimo ob torkih in četrtkih. Sprašujemo se, kje so Izletnikovi kontrolorji ob tem času in kje organi Upra- ve javne varnosti, da dovoli- jo takšne prevoze ljudi. V podjetju, kjer delamo, smo se že neštetokrat prito- žile zaradi tega prevoza, ven- dar nam dajejo samo Izletni- kove obljube, da bo nabavil »Krpana«. Toda, na obljubah se ne more voziti takšna množica ljudi. Za prvo rešitev prosimo vsaj za dodatni avtobus ob torkih in četrtkih za omenje- ni čas. Ali so naša življenja res ta- ko malo vredna? Sprašujemo se, kdo bo no- sil stroške, če se pripeti ne- sreča? Kaj bo, ko nastopi vročina, saj se bomo zadu- ših. MARINKA POČAJ, MILICA CIJAN, OLGA ŠIRŠE, JOŽICA BRNIŠA, DANICA HRIBERŠEK, (vse Šempeter), ALENKA BOZOVICAR, (Žalec), MINJA LESJAK in MAJDA OGRAJENŠEK (obe Gotovlje). UREDNIŠTVO: Verjame- mo, da bi to pismo lahko podpisalo še najmanj dvaj- set potnikov in potnic na tej relaciji. Toda, tudi vaši podpisi zadoščajo, saj govo- rijo o problemu, ki vas tare. Kot smo razbrali iz pripisa, ste pismo enake vsebine po- slali tudi Izletniku. Zato tu- di naša prošnja temu kolek- tivu, da nam posreduje mnenje in odgovor na to pi- sanje. Hvala. RADA IMAM NAŠ RADIO Predvsem sprejmite lep spomladanski pozdarav! Ker imam rada naš »Radio Ce- lje«, moram povedati, da ga tudi vsak dan poslušam. Za- to sem se tudi odločila, da se zahvalim napovedovalcem za odlično vodenje pro- grama. Pred nekaj tedni sem bila ganjena do solz, ko ste odi- grali »tri male želje«, in do- dali za tiste, ki nimajo telefo- na, večno lepo pesem »Vese- U pastir.« Tudi mi spadamo k tistim, ki nimajo telefona. Jaz oseb- no si ga niti ne želim. Bolj si želim, da bi bil na svetu mir, saj sem prestradala že dve vojni. Ko tako poslušam telefon- ske klice, sem resnično ogor- čena nad površnim pred- stavljanjem. Mene pa ni sram in strah povedati, kdo sem in kje sem. In zdaj vas prosim, kolek- tiv na Radiu, da boste tedaj, ko boste zaigrali za tiste, ki nimajo telefona, dodajte še pesem Mira Ungerja s sinč- kom «... a tata, ti me vo- liš... « ali Ano Štef ok pa tudi Elvisa Presleya. To prošnjo sta mi narekovala vnučka Toni in Meta. ANA DOLINŠEK, Celje, Medlog 26 UREDNIŠTVO: Željo bo- mo posredovali na pravo mesto, in prepričani smo, da bo uresničena, vsaj del- no, seveda tedaj, ko bo spet na vrsti kakšna melodija za tiste, ki nimate telefona. SLABA SKRB ZA PRIHODKE Med zahtevajočimi za po- dražitev storitev so tudi po- djetja za distribucijo elek- trične energije Elektro. Vzroki za njihove zahteve po podražitvi niso znani, lahko pa bi trdil, da niso povsem upravičeni. Bolj smotrno go- spodarjenje in več skrbi za opravljanje dolžnosti, bi lah- ko odkrilo notranje rezerve. Z novim pobiranjem toko- vine pri strankah leži mrtvi kapital za porabljeno in ne- plačano energijo po ves me- sec. Ti zneski gredo prav go- tovo v milijone. Ce bi distri- buterju manjkalo denarja in če bi imel več obzirnosti do potrošnika, bi prav gotovo izbral bolj skrbno pobiranje tokovine in tudi krajšo pot za zbiranje teh sredstev. Nekoč je inkasant odčital števec in takoj pobral denar za porabljeni tok. Zdaj odči- ta števec in šele naslednji mesec prinese račun ter po- bere denar. To pa ni vse. Dogaja se, da ostaja denar za porabljeno električno energijo pri stran- kah tudi po štiri mesece. V tem primeru je seveda mr- tvega kapitala dosti več. Takšne zamude povzročajo težave tudi pri porabnikih električne energije, saj je včasih težko hraniti denar za neko obveznost po več me- secev. Tako so ljudje v ne- kem mestnem predelu pla- čali tokovino za čas od 23. 9. 1979 do 21. 11. 1979 šele 23. januarja letos, za čas od 22. 11. lani pa do 17. marca letos še ni bilo nikogar, ki bi po- bral tokovino. Izgovor na pomanjkanje inkasantov ni opravičljiv. Elektro bi moral zagotoviti ne samo mesečno pobiranje tokovine, marveč tudi dru- gačen način plačevanja za porabljeno električno ener- gijo. AVGUST KOCJAN, Tovorna ul. 3, Celje UREDNIŠTVO: Problem, s katerim se v Pismih ne srečujemo prvič, na vsak način pa vprašanje, ki je za tiste porabnike električne energije, kjer ni urejeno stalno, oziroma mesečno pobiranje tokovine, več kot pereč. Kaj pravite na to pri Elektru? Tudi zaradi »mr- tvega« kapitala bi kazalo zapisati kakšno besedo. Že v naprej hvala za odgovor in sodelovanje. IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE uskladitev tudi pri delitvi dela Mladi, ko se pripravljajo na novo živ- ljenjsko pot nimajo povsem jasne pred- stave o tem, kakšen pomen ima delitev dela v njihovi bodoči skupnosti. Šele čas in soočenje z vsakodnevnimi deU jim odkriva spoznanje, da je stopnja ubranosti in uspešnosti skupnega življe- nja odvisna od delitve dela. V današnjem času se je spremenilo gledanje na »moška« in »ženska« dela v zakonski skupnosti, družini, ;iružbi in življenju na sploh. To pa ne pomeni, da sta mož in žena zamenjala svoji vlogi, pač pa kaže na to, da sta se morala prila- goditi novim zahtevam življenja ter da se moževa in ženina vloga prepleta. Sedanja situacija, ko sta oba zakonca zaposlena zunaj doma nujno vodi do te- ga, da ni več ostrih mej med nalogami moškega in nalogami ženske. Na to, ali se bosta dva sporazumela pri delitvi de- la v gospodinjstvu ali ne, vpliva že izo- blikovani vzorec partnerjev, ki sta ga prinesla v svojo skupnost od svoje dru- žine. Manj težav pri presojanju imajo tisti, ki so odrasli v družini kjer sta bila oba starša zaposlena in sta si tudi že delila določene obveznosti, ki so izhaja- le iz skupnega gospodinjstva. Tako na- ravnani partner bo tudi v svoji družini prevzel del dolžnosti in nalog, ki so tra- dicionalno pripradale ženi. Moderna proizvodnja hrane, napol pripravljena jedila, tehnični napredek in izbojšave so pripomogli, da so moški brez težav vključevali in se vključujejo v dela, ki jih terja gospodinjstvo. Danes lahko tr- dimo, da so vloge moškega in ženske pri delitvi dela postale bolj sestavljene in širše. V vssikdanji praksi še vedno naletimo na zakone, kjer si partnerji še vedno deUjo opravila na »moška« in »ženska«. To je predvsem ostanek tradicije. Ce se oba partnerja strinjata, če to ne povzro- ča napetosti in nesporazumov, so oblike sožitja na področju delitve dela v zako- nu možne. V kolikor pa ima kateri od zakoncev drugačno predstavo in pojmo- vanje svoje in partnerjeve vloge, je mož- nost spora tu. Prav zaradi tega je važno, da sta si patnerja na jasnem glede deli- tve dela in da svoje mnjenje tudi pove- sta drug drugemu. Mož in žena se mora- ta zavedati, da v današnjem svetu obsta- jajo razhčni tipi žensko - moških vlog, ter da ne obstaja prava cdi napačna vloga ne za moškega in ne za žensko. Prav zato je na zakonce naložena naloga, da vsak zase najdeta ustrezen »recept« de- litve dela, ki naj bo usklajen z možnost- mi obeh in realno življenjsko situacijo v kateri se nahajata. IVmasto vstrajanje pri svojem konceptu deUtve dela lahko privede v zakonski skupnosti do velikih težav. Nejasnosti in nesporazumi o delitvi dela med dvema so najbolj pogosti na začetku skupnega življenja, dokler se partnerja ne prilagodita drug drugemu in dokler se ne uveljavi delitev dela kot sistem enakopravne deUtve nalog in od- govornosti za skupno življenje. MAKSIMILJANA PIHLER, dipl. psih. ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 32 dečkov in 38 deklic. ŽALEC Rojstev ni bilo. ŠMARJE PRI JELŠAH Rodila sta se 2 dečka in 2 de- klici. ŠENTJUR PRI CELJU Rodil se je en deček. POROKE CELJE Poročilo se je 7 parov, od teh: BOJAN LESKOVSEK in ANKA KOREZ, oba iz Celja. ŽALEC VLADIMIR ZUPANC iz Mi- klavža pri Taboru in JANJA OROŽIM iz Kaplje vasi, FRANC ZUPANC iz Prebolda in DJUR- DJA KRIZMAN iz Prebolda, GAŠPER GRABNAR iz Zg. Mot- nika in OLGA KRECA iz Zaja- sovnika. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročil se je en par. ŠENTJUR PRI CELJU Poročili so se trije pari. ^ SMRTI CELJE FRANC BIZJAK, Polzela, JO- ŽEFA PRAZNIK, 77, Sp. Kraše, IVAN MRCUN, 68, Celje, FRAN- ČIŠKA INKRET, 80, Laše, AN- TONIJA ZUČKO, 65, Trnovlje, FRANC HABJAN, 65, Celje, LU- DVIK LUPSE, 18, Begunje, FRANC OROVIC, 54, Celje, IVA- NA STARC, 81, Laško, LJUDMI- LA KOSI, 82, Celje, IRMA CE- PIN, 25, Celje. ŽALEC JANEZ ZAJC, 74, Podlog v S. d., JOŽE RANCIGAJ, 86, Pepelno, ANA KUŽNER, 85, Dobriša vas, ANTON ŽAFRAN, 65, Dobriša vas, RAJMUND GLAVNIK, 43, Breg pri Polzeli. jf ŠMARJE PRI JELŠAH FRANC KOLAR, 53, Buče, MA- RIJA KOLMAN, 87, Gubno, MA- RIJA FRIC, 83, Spodnje Sečovo, ANA KRALJ, 57, Male Rodne, EDVARD ESIH, 32, Šentvid pri Grobelnem, VLADIMIR SITER, 50, Tržišče. ŠENTJUR PRI CELJU AVGUŠTIN ZUPANClC, 72, Ra- zborje, ŠTEFAN AVŽNER, 75, Grušče. BILI SMO v PETROVČAH IMUSTRIJE JI PA VENDARLE I 24. aprila bodo slanli kia/ovnl praailk Tudi Petrovče so ena izmed tistih krajevnih skup- nosti, kjer se je število prebi- valcev zadnaj leta precej po- večalo, vendar s to razliko, da ljudje sem niso prihajali zaradi razvoja industrije, pač pa zato, ker so na takšni lo- kaciji, ki je geografsko zelo zanimiva, saj je od tu najbliž- je do treh mest Žalca, Celja in Velenja. Tudi prometno so tako povezane, da ni nič čudnega, če so se v petrov- ško krajevno skupnost nase- ULi mnogi ljudje tudi iz so- sednjih občin. Iz te, pravza- prav osnovne ugotovitve lahko na pamet in žal tudi pravilno marsikaj sklepamo. Prvi problem je ta, da je »doseljence« tažko vključiti v delo na ržizhčnih področ- jih. Sekretarka osnovne or- •ganizacije Zveze komuni- stov v Petrovčah Slava Mir- nik nam je povedala, da je celo komuniste težko prido- biti za delo, pa čeprav jih je kar 160 po številu. Kakšnih petd^set jih je aktivnih v kraju, ostali pa stoje bolj kot ne ob strani. Najbolj težko pa je to, ker je skoraj nemo- goče aktivirati ljudi z visoko in višjo izobrazbo. Razen redkih častnih izjem. Vzroke za to, da so nekateri neaktiv- ni, je treba prav gotovo iskati tudi v podatku, da se kar do- bre tri četrtine delavcev iz Petrovč vozi v službo v dru- ge kraje in mnogo tudi izven občinskih meja. Krivični pa bi bili, če bi trdili, da v Pe- trovčah ljudje niso delovni. Nasprotno! Se zlasti po letu 1974, ko se pričenja obdobje tako imenovane »pogloblje- ne samouprave« v krajevni skupnosti, so dosegli po- membne rezultate. Ljudje zaupajo krajevni skupnosti in družbenopohtičnim orga- nizacijam. To so že mnogo- krat dokazali. Na referendu- mu za četrti samoprispevek na primer. Rezultati glaso- vanj v Petrovčah so bih na tretjem mestu v občini. Kljub temu, da sam program krajanom ni prinašal kdo ve kaj. Solidarnost pa se je ven- darle izkazala. O uspehih in delavnosti ne nazadnje priča tudi plaketa zvezne konfe- rence SZDL Jugoslavije, ki jo bodo Petrovčani prejeli ob letošnjem krajevnem prazni- ku v znak priznanja za dose- žene rezultate pri razvoju sa- moupravljanja, humanizaciji življenja in pospeševanju družbenega standarda v kra- jevni skupnosti. VSE CESTE SO ASFALTIRANE Značilno obdobje v razvo- ju Petrovč je bilo od leta 1964 do 1970. V tem času so vso pozornost namenih ko- munalni dejavnosti. Do leta 1964 v krajevni skupnosti ni bilo asfaltirane ceste, razen če izvzamemo tisto, ki je vo- dila v Liboje. Že leta 1970 so bile vse ceste asfaltirane, z izjemo ceste v Rušah, ki pa bo še letos dokončno ureje- na. Prav tako so v kraju do 1970 leta vsepovsod urediU vodovode. Sicer pa so pred desetimi leti prvič razširih tudi zgradbo osnovne šole ter uredili športna igrišča. To so pomembni uspehi, ki jih ne gre prezreti. Toliko bolj, ker vsega tega ne bi bilo, brez samoodpovedovanja, če lahko temu tako rečemo. Skoraj pri vseh objektih so bili krajani soudeleženi s svojimi sredstvi in prosto- voljnim delom do 75 odstot- kov vrednosti. Vedeh so na- mreč, da jim nihče ne bo ni- česar podaril in vedeli so tu- di, da so v težjem položaju kot v tistih krajih, kjer je ra- zvita industrija. Financin krajevnih skupnosti pa, snici na ljubo, kljub dolo nim dogovorom še vedno tako urejeno kot bi moii biti. Kjer je industrija, t ima tudi KS na voljo' kruha. Res pa je, da je zad čase vendarle malce bolje Petrovčah je zrastla sodot Zcuja. V Levcu je velika i govnica Lesnina. Kljub« mu pa finančna povezan združenim delom še ni ur?! na. Za Zarjo velja to nei« ko manj, saj se skuša dej sko »vživeti« v svoj kraj, Cerkev v Petrovčah je arhitektonsko izredno zanimiva. V; njej je pokopana tudi prva slovenska pisateljica Fany] Hausmannova. Zarja dobiva novo podobo S prizidkom k osnovni šoli so lahko v Petrovčah prešli na enoizmenski pouk. Trgovino imajo v Petrovčah le eno, ki pa je premajhna. Problem z oskrbo bo trebiH prej rešiti. Jj SPORED PRAZNOVANJA KRAJEVNEGA PRAZNIKA 24. aprila 1942 so mladi iz Petrovč množično odšli v partizane. V spomin na to praznujejo v Petrovčah krajevni praznik. 21. 4, 1980 Tekmovanje v rokometu na igrišču v Petrovčah 22. 4. 1980 ob 16. uri šahovski turnir v sejni sobi KS 23. 4. 1980 ob 16. uri TRIM kolesarjenje ob 17. uri Pohod pohodne enote ob 17.30 uri Otvoritev ceste v Ruše 24. 4. 1980 ob 16.00 uri Mali nogomet za pokal KS v Dobriši vasi 25. 4. 1980 ob 16.00 uri Tekmovanje v košarki za pokal KS na igrišču v Drešinji vasi ob 18.00 uri Otvoritev igrišča in križišča v Drešinji vasi ter položitev temeljnega kamna za kiosk 26. 4. 1980 ob 16.00 uri Vaja enot CZ in NZ ob 17.00 uri Slavnostna otvoritev prizidka k osnovni šoli ob 18.00 uri Osrednja proslava v dvorani jrav je še najmanj delav- !iz te delovne organizaci- loma iz Petrovč. Petrov- i so se pohvalno izrazih i na račun Kmetijstva he proizvodnje. Tu imajo Cej razumevanja za kra- skupnost. Ce že ne pri- fijo na pomoč z denar- \ ga pač tudi sami nimajo pretek, pa pomagajo v gih oblikah. Pozimi na ner organizirajo službo iiščenje snega s cest, so- ijejo v akcijah za varstvo Ija in včasih podarijo tu- Ifčje koUčine gramoza za kakšna komunalna dela. Le iz Lesnine še ni pravega od- ziva. Sicer pa še tudi krajev- na skupnost z njo ni naveza- la tesnejših stikov. Bo pa to treba čim prej storiti. Tako kot tudi kasneje z Namo v Levcu in mlekarno v Rušah ter prodajnim salonom Ci- mosovih vozil. NIMAJO PROSTOROV ZA DELO KS Izredno pa jih V Petrov- čah, tako zatrjujejo, trenutno tare pomanjkanje prostorov za delo KS in družbenopoli- tičnih organizacij. Prostorov sploh nimajo. Na roke jim grejo kmetijci, vendar je tež- ko uporabljati njihove pisar- ne za normalno delo. Rešitev vidijo v gradnji večnamen- skega objekta. Problem šte- vilka ena je slaba preskrba. Samo najhna samopostrežna trgovina je občutno premala za oskrbo 3000 krajanov. Majhen prodajni kiosk z naj- nujnejšimi potrebščinami v Drešinji vasi bo zlasti ljudem te vasi še kako dobrodošel. Tretji problem so rekreacij- ski prostori. Z razširitvijo šo- le in gradnjo zaklonišča so izgubih precej športnih igrišč. Tudi s storitvenimi dejavnostmi je pravi križ, saj takšnih obrtnikov močno primanjkuje. Čevljarja v Pe- trovčah sploh ni, prav tako pa tudi ne enega dobrega go- stinskega lokala, kjer bi lah- ko ljudje dobili toplo prehra- no. Cim prej bo treba urediti tudi most med Savinjo in La- vo. Potrebna bo inudacija, saj bo le tako odstranjena ne- varnost poplav. Že v krat- kem pa bo, kot vse izgleda, rešena še ena težava. Uredili bodo cesto v Liboje, ki je za- res že dotrajana. Ko je bese- da nanesla o ureditvi kanaU- zacije, so naši sogovorniki povedali, da tega problema ne bo mogoče rešiti dokler ne bo zgrajen kolektor. Mal- ce jezni pa so v Petrovčah, ko jih človek povpraša, kako je z urbanističnim načrtom. Pravijo, da je predvidena le zapolnitev obstoječega nase- lja in da nikjer ni zaslediti zazidalnih sosesk. Urbani- stični načrt je močno okr- njen. Vendar ne zato, ker bi v Petrovčah tako zeleh. Njih so kaj malo spraševaU o po- trebah in željah. Se bi pa de- lo še marsikje graditi, saj je še precej predelov, kjer zem- lja ni primerna za kme- tovanje. Ni naključje, da je ob vsem tem beseda nanesla tudi na planiranje. Naši so- govorniki so nam zagotoviU, da njihov plan srednjeročne- ga razvoja KS ni le spisek potreb in želja in nerealno ovrednoten. iVikrat so ga re- vidirah in gre dejansko za stvari, ki jih naj bi v glavnem lahko uresničih. Glede na potrebe osnovne šole, razvoj Zarje in trgovine v Levcu menda ni napak razmišljati vsaj o 50 novih družbenih stanovanjih do leta 1985. Družbenih stanovanj v Pe- trovčah skorajda ni, kaj to pomeni pa dobro vedo v osnovni šoli in v Zarji. Besedilo: JANEZ VEDENIK Slike: TONE TAVCAR ■ttovčah ustvarja svoja dela tudi ^enšek. Njegova dela še zlasti » v Švici, pa tudi doma je vse RADO ROTAR, predsed- nik skupščine KS: »Petrov- če so specifična krajevna skupnost. Po številu prebi- valstva so med največjimi v občini, malo pa imamo indu- strije. Z izjemo Zarje te sploh ni. To se nam precej pozna v negativnem smislu seveda. Vseeno pa smo zad- nja leta dosegli pomembne uspehe.« BRUNO RANDL, predsednik sveta KS: ^Pe- trovče leže ob magistralni cesti Maribor-Ljubljana. Promet je bil dolga leta nez- nosen, z dograditvijo obvoz- ne ceste pa seje stanje precej izboljšalo. Še zlasti vArji va- si. Ta cesta nam izredno veli- ko pomeni.« ZORAN RAZBORŠEK, predsednik KK SZDL: »Po- globljena samouprava v kra- jevni skupnosti je prav goto- vo botrovala napredku. Več ljudi je aktivnih in več si jih prizadeva za delo v kraju. Še zlasti rad bi poudaril izje- mno prizadevnost vaških svetov. Šest jih je v krajevni skupnosti.« MARTIN PEVEC, sekre- tar KK SZDL: » Urbanistični načrt naše krajevne skupno- sti je nastal brez sodelovanja nas krajanov. Mislim, da je to povsem zgrešeno, kajti v njem bi se morale videti naše želje in potrebe. Ni res, da je zemlja okrog Petrovč vsa primerna za kmetijstvo. Navsezadnje o tem pričajo tudi imena nekaterih zasel- kov.« ADI ZORE, direktor osnovne šole: »Ob krajev- nem prazniku bo otvoritev prenovljene šole. Pred krat- kim smo tako lahko prešli na enoizmenski pouk. Tudi pouk je sedaj sodobnejši. Kadrov na šoli je sicer do- volj, res pa je, da se precej učiteljev vozi na delo v Pe- trovče iz drugih krajev. Po- trebovali bomo stanovanja.« BOJAN PEVEC, predse- dnik OO ZSMS Petrovče: » V krajevni skupnosti je šest os- novnih organizacij Zveze so- cialistične mladine. Mladi sodelujemo pri vsej važnih odločitvah v kraju, za naše aktivno delo pa smo lani pre- jeli republiško priznanje ZRVS. Odslej bomo morali več pozornosti posvetiti koordinaciji dela med osnovnimi organizacijami.« SLAVA MIRNIK, sekre- tarka OO ZKS: »Slaba tretji- na komunistov je aktivna v krajevni skupnosti. Pred- vsem velja povedati to, da je za delo zazvetih premalo ti- stih komunistov, ki imajo višjo in visokošolsko izobra- zbo. Bistvena naloga bo zato v prihodnje prav aktiviranje takšnih ljudi, katerih delo bi bilo zelo dobrodošlo.« JOŽE BRECKO, tajnik KS: »Najbolj pogrešamo prostore za delo krajevne skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij. Svoje pro- store nam dobrohotno sedaj daje na voljo Hmezadova lastna proizvodnja, toda delo je izredno težko. Rabili bi večnamenski objekt, sicer pa smo si rešitev problema zadali v srednjeročnem načr- tu razvoja do leta 1985.« VIKTOR DRAMA, direk- tor Zarje: »Zarja je v Petrov- čah napravila izjemen skok v svojem razvoju. Danes je v njej zaposleno že 300 delav- cev, vendar je tudi res, da še najmanj Petrovčanov. Priza- devamo si, da bi v bodoče skušali pridobiti več delav- cev iz kraja. Glede na naš na- daljnji razvoj pa v Petrovčah nujno rabimo vsaj 50 stano- vanj. « JOŠKO BOJADŽEVSKl predsednik komisije za SLO: »Lani smo izvedli tri uspešne obrambne dneve v Petrovčah. Obrambni dan pripravljamo tudi za krajev- ni praznik, organiziran pa bo tako, da bomo ljudem ob praktičnih primerih sproti razlagali in komentirali stva- ri. Dobro se zavedamo, da akcija NNNP mora trajati vedno.« DRAGO TERŽAN, pred- sedmk komisije za informi- ranje: »Informiranje v kraju poteka po statutu KS. Nero- dno je to, ker komisija nima sredstev, da bi lahko na pri- mer redno izdajala obvestila. Bomo pa ob krajevnem praz- niku izdali že druge Petrov- ške novice. Bolj bi se morali posluževati tudi Novega te- dnika in Radia Celje.« zanimivosti iz petrovč Božjepotna Marijina cerkev je izredna in zanimiva arhitektura iz 14. stoletja. V cerkvi je več baročnih nagrobnikov ter sUka Marije z Jezusom in Janeza Krstnika, delo florentinske šole. Zunanjščino odhkujeta pred- vsem fasada in zvonik. V cerkvi je pokopana Fany Hausmannova, prva slovenska pisateljica. Iz Petrovč so bih doma Franc Onič (1901-1975), pesnik, esejist in slov- stveni kritik, Franc Prime, pesnik in prevajalec ter sodelavec Slovenske mladine in Josip Teržan (1902), kmetijski inženir, ki je izdal več knjig z nasveti za umno kmetovanje. V Petrovčah sta učiteljevala glasbeni pedagog Ciril Pregelj in strokovni publicist in narodopisec Drago Predan. Mladost sta tu preživela dramatik in pubhcist Miloš Mikeln in gledahški kritik Vasja Predan. Zanimiva je družina Mikeln. Sest otrok je pri hiši. Miloš je znan sloven- ski dramatik in publicist, Mirče živinozdravnik, Peter profesor na visoki šoh za organizacijo dela, Marija profesorica glasbe, Tone direktor zavoda za spomeniško varstvo in predsednik skupščine občine Piran, Jože pa trener namiznoteniške reprezentance. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 17. april 1980 NAŠA BESEDA 80 V RIMSKIH TOPLICAH Tudi v Rimskih Topli- cah so se vključili v Našo besedo 80. V petek dopol- dne so se na preurejenem odru Zdravilišča predsta- vili člani pionirske dram- ske sekcije osnovne šole Primoža Trubarja z mla- dinsko igrico »Revolucija v kraljestvu bonbonov«. Z mladimi sta marljivo delali Pavla Lapornik in Ljuba Kralj, v drugem de- lu pa se je predstavila mladinska dramska sek- cija DPD »Svoboda« Rimske Toplice. V režiji Jožice Barič so pripravili slikovno opremljen izbor Aškerčeve poezije. M. A. MLADI PROTI KAJENJU V Sedražu v laški obči- ni so pripravili zanimivo in spodbudno razstavo ob svetovnem dnevu zdravja pod naslovom »Kajenje ah zdravje - izbirajte!« Marljivi mladinci so pod tem izvirnim naslovom zbrali vrsto citatov in ge- sel, ki obiskovalca ganejo in sihjo k razmišljanju. Razstava je bila tudi sli- kovno izredno bogata in izvirna, v glavnem iz last- nih hkovnih prispevkov. Domačini in okohčani so si razstavo z zanimanjem ogledah. Takšna oblika izražanja protesta nad škodljivimi družbenimi pojavi je vsekakor redka, zato zaslužijo mladi iz Se- draža toliko večjo poh- valo. A. M. STRMEC - POLŽE V KMEČKI TURIZEM ZanI 8o se odl€>čUi pri Samčevih v Poižah Nekoč so v Strmcu in oko- U njega prevladovali kmetje. Veliko je bilo tudi obrtnikov. Danes je slika povsem dru- gačna, le pribhžno sedmi del prebivalcev je še povsem na- vezan na zemljo, le okoU 300 ljudi. Vsi drugi so zaposleni, po večini drugje in le malo doma. To je rahlo gričevnat svet, z dvema dohnama in prav ta- ko dvema večjima potoko- ma. To je svet, ki vabi sam od sebe in tudi zato odpira vse možnosti za razvoj kmeč- kega turizma. Morda pa je tudi bližina Dobrne tista, ki opozarja na dejavnost, ki bi lahko nudila več, tudi zaslu- žek, ah vsaj njegov pomemb- ni del. Med prvimi, ki so se odlo- čili za pot kmečkega turizma na tem območju so Samčevi, v Poižah številka 1. Idejo je pravzaprav prinesel sin Oton. Starša nista nasproto- vala. In tako so zdaj trije, ki delajo na tem, da bi na kme- tiji, ki je ohranila svojo prvo- bitnost, tudi mlin in žago, značilno življenje ob vodi, uresničili pogoje za turizem. Morda so k tej odločitvi pripomogli tudi drugi, ki semkaj radi zahajajo, saj je Samčeva družina znana da- leč naokoh, ne samo v Slove- niji. In bilo je vehko teh nji- hovih znancev, ki so si zaže- leli, da bi tu na svežem zra- ku, v čudovitih naravnih po- gojih, ob postrežbi, ki jo za- gotavlja odhčna gospodinja, preživeh vsaj kratek čas v poletnem obdobju. LotUi so se dela z združeni- mi močmi. Nekaj sob bodo uredih v stanovanjskem po- slopju, in če bo treba, bodo na voljo tudi nad zdajšnjim gospodarskim, ki pa že dobi- va povsem drugo podobo. Kaže, da bodo zaenkrat lu-edih štiri sobe za goste, oziroma osem ležišč. Dela so stekla, končati jih namerava- jo v dveh letih, mogoče prej. Morda bo prvi primer kmečkega turizma na tem območju spodbudil in zdra- mil še druge, seveda tiste, ki imajo urejene kmetije in vse druge pogoje, da se lahko lo- tijo tudi tega dela. Zgled Samčeve družine je vseka- kor tu, pomemben in obeta- joč. M. BOŽIC ZA DVA KAMIONA ODPADKOV Mozirski in nazarski taborniki so se dvakrat zapored lotili veli- ke očiščevalne akcije v svojih krajih. Ker so prej o svoji nameri obvestili krajane, je akcija več kot uspela in dvakrat so z odpa- dnim materialom napolnili ka- mion svojega starešine Botra. In tako dva tovornjaka odpa- dnih surovin ni potovalo v nara- vo, pač pa tja, kjer te surovine potrebujejo. Odločili so se, da bodo s takšni- mi akcijami še nadaljevali, in prišli bodo tudi tja, kjer tokrat niso bili. Akciji sta uspeli po zaslugi pri- zadevnih tabornikov, krajanov in prav tako Botra, ki je kamionske prevoze opravil zastonj. J. P. - S. D. P. - T. Kaj praviš, sprašuje gospodar Oton Samec ženo in gospo- dinjo, bomo? Seveda in tudi zmogli bomo... odgovarja ona. nadomestilo od bolezni kmetov Ob delovni nezmožnosti dobijo delavci nadomestilo za osebni dohodek, kmetje pa ne, čeprav morajo najeti koga, da opravi delo namesto njih, ali ostane neoprav- ljeno. Ta neenakost delavcev in kmetov, na katero kmečki ljudje pogosto opozarjajo, pa bo postopoma odpravljena. Organi zdravstvenega zavarovanja so že izračunali, da bi za nadomestilo kmetom v času bolezni potrebo- vali letno 35 milijonov din, če bi jim izplačevali 30% poprečnega osebnega dohodka delavcev v preteklem letu, ali 49 milijonov din, če bi nadomestilo znašalo 40%. To bi bilo za začetek precej, saj bi znašalo okrog 2000 oziroma 2700 din mesečno. Toliko sredstev menda ne bi bilo težko zbrati. Še prej bo treba urediti nekatere nadrobnosti. Me- nijo, da bi kmet dobival nadomestilo dohodka za iz- gubljeno delo zaradi bolezni, šele po petnajstem dnevu delovne nezmožnosti, saj mu le nekaj dnevna bolezen ne more povzročiti večje gmotne škode, dajatve pa bi lahko uvedli z manjšimi sredstvi. To bi bila hkrati zaščita pred tistimi, ki bi zavarovanje poizkušali izkori- ščati s kratkotrajnimi, a pogostimi boleznimi. Teže bo natančneje določiti, komu in kdaj nadomestilo za izgubljeno delo ob bolezni ali po nesreči. Nekateri menijo, da vsem, ki imajo kmečke zdrav- stvene izkaznice. Drugi imajo pomisleke, češ da take izkaznice imajo vsi vaški ljudje, ki niso v delavskem zavarovanju, a nekateri imajo zelo malo zemlje in ne veliko dela na njej. Če se uvede resnično nadomestilo za izgubljeni dohodek kmetov v času bolezni, ne bi mogli dobivati vsi enako, ali pa se spremeni v navadno socialno podporo. Ali naj torej krepi socialno varnost tistih kmetov, ki bodo pridelovali hrano tudi za druge ali služi le za zvečanje dohodkov vaškega prebival- stva ? Hkrati se pojavi novo vprašanje: ali naj kmet, ki seje usmeril le na dejavnosti, pri katerih ob določenem letnem času ni dela, prejema nadomestilo ob bolezni tudi ob takem času ali le takrat, ko ima res delo na svojem posestvu? To vprašanje pa bo moč urejati le načelno tako, da se določijo obdobja dela ali nedela, saj bi ugotavljanje ob vsaki bolezni stvari preveč zapletlo. Pomembno je tudi vprašanje, kako obravnavati kmetice ali gospodinje, žene delavcev, ki so zavaro- vane po svojih zaposlenih možeh. Kako ugotavljati njihovo stvarno delo na kmetiji in pod kakšnimi pogoji jim priznati nadomestilo za delovno nezmožnost. Zavr- nitev, da ne dobijo nič, ker so po svojih možeh zavaro- vane kot gospodinje, ne bi bilo pošteno za tiste, ki ne kmetiji veliko delajo. Že kmete, ki so pokojninsko zavarovani kot delavci, je nadomestilo ob bolezni že urejeno enako kot za delavce. Toda le za zavarovance in ne tudi za družinske člane, ki enako delajo na kmetiji. JOŽE PETEK STROKOVNJAK SVETUJE PRIDELOVANJE KRMNEGA OHROVTA Piše: Janex Luževič, dipi, inž. agr. Setev v vrste je po- trebna predvsem zaradi strojnega spravila, siliranja s silažnim kombanjom, ki ter- ja medvrstno razdaljo nad 60 cm. Sejemo lahko z žitno sejalnico, če je dovolj preciz- na, ali pa potegnemo s črta- lom vrste, v katere potem se- jemo ročno in jih zagrnemo. ZATIRANJE PLEVELOV je mogoče pred setvijo ali po setvi. Pred setvijo (3 tedne pa do' 3 dni) lahko uporabimo Tre- flan EC-48, od 1,5 1 do 2 1 na ha ali pa Trikepin EC-24, od 2,5 1 do 4,5 1 na ha. Podobni pripravek je Župilan E-48 poraba od 1-2,5 l/ha. Te pri- pravke je treba takoj po škropljenju vnesti v zemljo s krožno brano ah s predsetve- nikom 6-8 cm globoko (vsaj 2 x brananje). Po setvi uporabimo proti plevelom Ramrod, Muhari- cid ali Propaklor 65 v koUči- ni 5-7 kg/ha. Skopljenje pro- ti plevelom je uspešno vsaj za čas, da krmni ohrovt dose- že višino 30-40 cm, takrat pa je že izven nevarnosti, da ga pleveU zadušijo. Precej večjo nevarnost pa v tem rastnem obdobju predstavljajo razni škodljivci, ki so podobni kot na zelju. ZATIRANJE ŠKODUlVCEV Krmni ohrovt napadajo predvsem gosenice, bolhači, sovke in uši. Za zatiranje uporabljamo razne insektici- de, npr. Elocron WP 50, Le- baycid, Radotion E 50, Basu- din 20, Kofumin 50 EC, No- gos 50 EC in še kateri. Škro- pimo, ko opazimo močnejši napad škodljivcev, pri tem pa moramo biti pozorni, da česa ne spregledamo, kon- trolirati moramo tudi spod- nje strani listov, da ne doži- vim© kakšnega neprijetnega presenečenja. Najbolj so bol- hači in uši nevarne, ko ohrovt še ni dosegel 20 cm višine. Ohrovt ima prve me- sece počasno rast, zato je to- "hko bolj občutljiv na po- škodbe. OSTALA OSKRBA Sredi jiuiija doseže ohrovt višino ca 15 cm do 20 cm. V tem obdobju ga redčimo, kar napravimo z motiko. Zaže- len sklop rastlin je med 50.000 in 60.000 rastlin na ha. Ohrovtove sadike 15 do 20 cm velike so v primerni velikosti za presajanje, zato lahko ob redčenju tudi dosa- dimo manjkajoče rastline. Pri tej veUkosti ga tudi prvič dognojimo s KAN 27, do 200 kg/ha. Ce je suho, naj- prej dognojimo, nato pa kul- ti viramo. Drugo dognojevanje sledi avgusta, ko je ohrovt velik že 50-60 cm. Takrat dognojimo z 200-250 kg Uree in je s tem posevek preskrbljen. V tem času se že prične hitrejša rast, ker je že več vlage na razpolago. Ohrovt kmalu za- senči tla, tako da zaduši ple- vele. Od drugega dognojeva- nja dalje pa nimamo več dela z njim do spravila. V tem ča- su ga lahko dognojimo tudi z gnojevko v vrste, če imamo to možnost. SPRAVILO PRIDELKA Spravilo pridelka pred- stavlja zaradi velike količine zelene mase precejšen pro- blem, ker ga moramo sekati, nakladati, razkladati in zla- gati v kopice ročno. Krmiti ga pravzaprav pričnemo že po prvih slanah, ko zmanjka paše ali prilasta, pred sne- gom pa ga vendarle moramo spraviti pod streho. Lahko ga zložimo pod kozolec, na- pušč ah pa na prostem v ko- pico, ki jo na vrhu pokrijemo s folijo. Paziti moramo na to, da stoje rastline pokonci, da lahko dihajo. Za krmljenje ga režemo na siloreznici, ali pa krmimo cele rastline. Upoštevamo dovoljeno koli- čino ca 55 kg na dan na odraslo govedo. Ohrovt, tako spravljen (pod streho ali folijo) zdrži ca 2 meseca, lahko tudi 3 mese- ce, če so temperature okoli 0° ali manj. SILIRANJE samega ohrovta ne pride v obzir, ker se zaradi obilice vode sam slabše silira. Zelo dobre re- zultate pa daje v mešanici s silažno koruzo tako, da je vsaj 1/2 do 2/3 silažne koru- ze. Takšna mešana silaža ima izboljšano razmerje PB: SV od 1:18; (PB 1% SV, 18%) na 1:10; (PB 1,3% SV 13%). Pri siliranju krmnega ohrovta in silažne koruze pa lahko nastopijo težave, če ni- smo dela pravilno zastavili. Da bo silaža kvalitetna, mora biti čimbolje premešana. To je zaradi teže pridelka zelo težko doseči drugače, kot s pravilno zastavljeno setvijo in spravilom. Posevek silaiiž- ne koruze in krmnega ohrov- ta mora biti na isti par ceh, oz. na parcelah, ki se dotika- jo. Ce hočemo imeti silažo v kateri bo vsake rastline polo- vica, moramo sejati v ra- zmerju približno 64% površi- ne s koruzo in 36% površine s krmnim ohrovtom. Teore- tično dobimo iz vsake od teh površin pri dobrih pridelkih po ca 35 t zelene mase, skup- no ca 701 zelene mase na 1 ha njive. Zagotoviti pa mo- ramo tudi dobro mešanje. Pridelek pričnemo spravlja- ti, ko koruza doseže polno voščeno zrelost, zlasti zato, da ohrovt, ki je kratko rezan ne izgubi preveč soka, ker ga popije koruznica. Siliramo na ta način, da siliramo vrsto koruze, nato vrsto ohrovta in zopet vrsto koruze. Na ta na- čin dosežemo prvo mešanje (delno) že na njivi, drugič se silirana masa premeša pri se- sipanju s prikolice, tretjič pa še ob polnjenju transporterja za stolpni silos. Pri korita- stih silosih pa se tretjič pre- meša pri poravnavanju sila- že v silosu. Nadaljevanje prihodnjič Medvrstna raz- dalja 55 cm 60 cm 65 cm Razdalja v vrsti 36 cm/30 cm 32 cm/26 cm 30 cm/25 cm Število rast- Unm2 5/6 5/6 5/6 »ne stori kruha moka, marveč roka!« S tem slovenskim pregovorom sta Skupnost kmetij- skih in živilskih šol Slovenije kot izdajatelj in njen urednik prof. Friderik Degen, namenila letošnji, sicer vsakoletni almanah »Naše krnetijske šole« absolven- tom kmetijskih vzgojnoizobraževalnih organizacij, ob njih pa še vsem drugim, ki delajo v kmetijstvu, tem pomembnim delom narodnega gospodarstva, v roke pa jo bodo jemah vsi, ki tako ah drugače spremljajo napredek naše agrikulture in njenih vzgojnoizobraže- valnih prizadevanj. Gre namreč za 17., dokaj zajetno številko latnega glasila Skupnosti kmetijskih in živilskih šol SRS, po- svečeno sedemdesetletnici kmetijske šole v Šentjurju. Ustanovitev te, v vzgoji in izobraževanju naprednih kmetijskih proizvajalcev nenehno prisotne institucije, je narodnopoUtični uspeh slovenskih poslancev v šta- jerskem deželnem zboru v Gradcu (1907). Tedanjemu šentjurskemu županu, slovenskemu skladatelju in zdravniku dr. Gustavu Ipavcu (1831-1908) pa gre za- sluga, da je šoli priskrbel zemljo in domovinsko pra- vico v takratnem »Sv. Juriju ob južni železnici«; žal začetka (1910) njenega vzgojnoizobraževalnega in tedaj tudi narodnovzpodbudnega dela ni dočakal. Njen ra- zvoj skozi sedem desetletij je opisan deloma po sodob- nih leksikografskih informacijah, po preteklih šolskih poročilih, deloma pa tudi po njenih absolventih, učite- ljih in ravnateljih, kar daje vsebini še večjo težo. Pubhkacija nas pouči tudi o vseh dosedanjih statu- snih spremembah šole, ki jih je narekoval naš druž- beni razvoj. Danes deluje kot pokhcna šola za kme- tovalce in kmetovcdke gospodinje v sklopu Kmetij- skega šolskega centra v Celju. Zanimivo, na podatkih bogato pubhkacijo zaokrožu- jejo še priložnostni prispevki iz drugih vzgojnoizobra- ževalnih organizacij - članic Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije. GUSTAV GROBELNIK novo vodstvo mladih V polzelski tovarni nogavic so imeli mladi pred dnevi volilno konferenco. Okrog tristo mladih se je odločilo, da bo predsednik koordinacijskega sveta ZSMS v tovarni Žarko Povše, sekretar Doroteja Gračner, predsednik izvršnega od- bora v tozd 1. Boris Krt, v tozd 2. Stanko Rojnik in v tozd 3. in skupnih službah Sonja Vouk. Izvršni odbori se bodo sestali ta teden in pripravili program dela mladih. T. TAVČAR §t. 15 - 17. april 1980 NOVI TEDNIK-stran 15 CELJE PRIZNANJE, KOHMIR GRE! Obrtniki urejujejo Meškov studenec Zdaj so se izkazali obrtni- ki. Z veliko akcijo in lepim deležem v denarju, materia- lu, vrednosti... Ko so videli, da se zatika pri realizaciji morda zares preširoko zastavljenega pro- grama v zvezi z letošnjo hor- tikulturno akcijo, ko so vide- li, da ni denarja za vsa pre- dvidena dela, so se samostoj- ni obrtniki, povezani v celj- skem občinskem združenju, odločiU za delo, zaradi kate- rega si v resnici zaslužijo priznanje. Oko so vrgli na Meškov studenec ob Partizanski ce- sti, na studenec, ki že lep čas propada. Tu in tam je postal tudi pralnica za avtomobile, sicer pa kraj, ki se ga ljudje izogibajo. Zaradi umazanije, neurejenosti... Toda, nekoč je bil to kotiček, kjer so se sprehajalci radi ustavljah. Bile so klopi, prijetna senca in odlična voda. Studenec je zaslovel prav zaradi vode in še danes so mnogi Celjani, ki hodijo semkaj s posodami in odnašajo vodo domov. Da je zdravilna? Morda? Na vsak način pa je dobra, zdrava! Samostojni obrtniki so se odločili, da dajo svoj delež v Hortikulturi 80 prav z uredi- tvijo Meškovega studenca. Sprejeh so lep načrt in se do- govorih tudi za sredstva. Ni- so in ne bodo majhna. V ce- loti gre za dela, ki bodo steda okoli 35 milijonov starih di- narjev. Samo za materisd bo- do odšteli okoli dvanajst mi- lijonov, vse drugo bo delo. Studenec in okolje bodo povsem uredih. Postavih no- vo korito, uredili škarpo, tlak, sam dotok vode... po- stavih klopi in še kaj. S prvimi deh so pričeh na začetku tega teda, pravijo pa, da jih bodo končah najpoz- neje do konca junija. M. BOZiC parade me bo! Pred dnevi je padla končna odločitev - cvet- hčne parade, kot ene osrednjih prireditev okvi- ru Hortikulture 80, ki je bila predvidena za nede- ljo, 20. juhja, ne bo. Črtah so jo iz programa zaradi Veirčevanja. Skoda! Cvethčna parada je bila pripravljena do vseh po- tankosti tako dosledno, da bi se mogla po vsebin- ski in poučno-vzgojni pla- ti kosati s podobnimi po- vorkami kjerkoU na svetu. Ali so odločujoči prou- čih njen vsebinski pro- greim? Ali se v letu 1981 ne bo- mo več borih s stabihza- ^jo? JANKO PRISliANy camp ¥ logarski dolini? Prav je, da je krajevna skupnost Solčava zapisala v letoš- nji delovni načrt tudi ureditev camping prostora v Logarski dohni. To je prav gotovo njena naloga, toda vprašanje je, če je samo njena. Na vsak način pa gre za problem, ki je za ta predel Gornje Savinjske doline več kot pereč. Trenutno stanje, oziroma stanje v toplejših dnevih in še posebej v poletnih mesecih, ko ima Logarska dohna največ obiskoval- cev, postaja nevzdržno. Tudi zaradi ali predvsem zavoljo čuvanja in urejevanja okolja. Ker urejenega in vzdrževanega prostora za campiranje v Logarski dolini ni, je kar cela dohna camp. Zato avtomobili in šotori na skoraj vsaki zeleni površini, zlasti na bregovih, tudi suhe struge, Savinje in še kje. Logarska dohna potrebuje urejen in vzdrževan camp, po- trebuje ga zaradi izletniškega turizma, ki je za ta predel več kot značilen. In ta je vse močnejši. Prav gotovo pa je, da se bo število izletnikov še povečalo, ko bo v celoti modernizi- rana cesta čez Črnivec. Potem bo tudi dostop iz kamniške in ljubljanske strani v Logarsko dohno boljši, hitrejši. Prav je, da je krajevna skupnost Solčava pobudnik in nosilec pomembne naloge, toda pri njeni uresničitvi mora dobiti širšo pomoč! M. BOŽIC: v trn a vi so čistili Z onesnaženim oko- ljem se ne srečujemo le v večjih stanovanjskih cen- trih. Tovrstna nadloga je tudi problem manjših krajev in vasi. »V čistem okolju vsi ra- di živimo« je geslo, ki si ga je postavil mladinski aktiv OOZSMS iz Trnave. V ta namen je organiziral očiščevalno akcijo dne 12. 4. 1980. Očistih smo okolico avtobusne posta- je v Sentrupertu, okolico Gasilskega in Hmeljar- skega doma v Trnavi, ter središče v Orli vasi. Da je bila akcija potreb- na, nam priča podatek, da je bilo smeti kar za 4 trak- torske prikolice. V akcijo so bili vključe- ni poleg mladincev še pionirji in cicibani, ki so po svojih močeh tudi pri- spevali svoj delež k lepše- mu okolju. Pri starejših občanih je akcija zbujala pozornost in odobravanje. Marsikdo se je ob tem tudi zamislil nad okoljem okrog svoje domačije. Mladinski ak- tiv pa je spet dokazal, da se zna vključiti na vsa po- dročja v Krajevni skup- nosti, kjer je le to po- trebno. MOJCA LENKO SAMOPOSTREŽNA PREBOLD PRVA NA DEŽEU Jutri bodo prosiaviii 20 iet Dvajset let bo minilo, od- kar so v Preboldu odprli sa- mopostrežno trgovino. Ne- kaj jih je že bilo v večjih mestih, preboldska pa je bi- la prva na podeželju, pa tu- di sicer med prvimi v Slo- veniji. Dvajset let te trgovi- ne bodo proslavili jutri. To ne bo samo praznik trgov- cev iz Prebolda, pač pa tudi praznični dan za ves Savinj- ski magazin. Za kratek po- govor smo naprosili Ivico Govc, pomočnico poslovo- dja samopostrežne trgovine v Preboldu. - Koliko časa že delate v tej trgovini? »Že od vsega začetka. Od tistih, ki smo začeli, smo se- daj le še štirje. Poleg mene poslovodja Janko Jošt, Go- dničeva in Majda "Zupan. Skoraj verjeti ne morem, da je od otvoritve minilo že dvajset let.« - Kakšni so bili začetki? »To je bila novost, ki so se je kupci dobesedno bali. Ne- kaj časa jih je bilo precej, ki jih je bilo celo strah nakupo- vati v trgovini. Bili pa so tudi takšni, ki so ime samopo- strežna vzeli preveč dobese- dno in kot domačinki mi je bilo vedno neprijetno, ko smo morali komu dopovedo- vati in dokazovati, da ima kje skrito kakšno stvar, ki je na blagajni ni pokazal. Sicer pa stvari, ki smo jih prodajali v trgovino niso prihajale pa- kirane. Vse to smo delali v trgovini. Precej dela je bilo in mnogo je bilo potrebne natančnosti, ko smo tehtali, zavijali in pakirali. Bili pa so to vendarle lepi časi. Kljub temu, da nismo bili tako raz- vajeni in prevzetni tako kot danes.« - Kaj vas danes najbolj jezi? »Mnogokrat poslušamo tr- govci očitke po nepotreb- nem. Pogosteje je zadnje ča- se, ko ni dovolj pralnega pra- ška in kadar zmanjka kave. Očitajo nam, da nekdo dobi kavo, kdo drug pa ne. In prav tisti, ki očitajo, bi po navadi radi naenkrat dva ki- lograma kave, pa čeprav je kupec za njim ne bo dobil niti deset dekagramov.« - Želje? »Samopostrežno trgovino smo pred leti za malenkost razširili. Danes je precej pre- majhna za oskrbo Prebolča- nov. Število prebivalcev je zadnja leta močno narastlo, zmogljivosti pa so še vedno takšne kot pred petnajstimi in več leti. Večjo, sodobnejšo trgovino v Preboldu najbolj potrebujemo.« JANEZ VEDENIK KROPEJEVI IZ CEROVCA PRI BLAGOVNI OMAGUJEJO INVAUDNOSTIN BETE2N0ST NE ZINORETA VEČ Lepo posestvo Jim Je postalo ovira, zato bi ga daii v najem V krajevni skupnosti Blagovna so nam pove- dali za ljudi, ki zdaj še niso socialni problem, a se to lahko kaj kmalu zgodi. V Cerovcu živita starejša človeka, oba stara preko sedemdeset let - JULIJANA in JOŽE KROPEJ, ki je invalid. Tudi njunemu sinu 27- letnemu JOŽETU, inva- lidnost ni prizanesla. To so bili skopi podatki, ki smo jih izvedeli, mi pa smo se odpravili k njim na obisk. . _ Skozi gozdiček pelje pot do Cerovca. Potem se polagoma dvigne in po ja- sah, ki so zelenile in bile posute s pomladanskimi sončeci - trobenticami, ki so kukale iz zemlje, smo se kmalu pripeljali do Kropejevih. V majhni globači, okoli pa se raz- prostira ravnina, stoji nji- hova mala hiška, ki jo je prizadel potres, a je zdaj varno in lepo popravlje- na. Gospodarska poslop- ja okoli so čedno vzdrže- vana, čisto je tudi okoli hiše. Prijeten vtis pa smo do- bili tudi v notranjosti. Kljub temu, da je mama Kropejeva bolehna in be- težna, vzdržuje čistočo, ki bi jo ji lahko marsikatera mlada zavidala. Ne sme- mo pozabiti, da skrbi za dva invalida in da je prak- tično za delo sama pri hiši. INVALIDA OBA - OČE OD STAROSTI, SIN OD ROJSTVA 'Ko je oče Jože, 72 let mu je, delal v Ljubečni in v Konjicah ter je bil zdrav, se z ženo ni bal ob- delovati posestvo, ki meri 12 hektarjev zemlje, od tega je šest hektarjev ob- delovalne. Poprijela sta za delo in vse obdelala. Pa je prišla vojna in go- spodar Jože je odšel v partizane ter partizanil po dolenjskih hribih. Tudi pokojnino si je prislužil in znaša danes 4000 dinar- jev. Član Zveze borcev je in življenje bi najbrž teklo lepo naprej, če bi mu ne odpovedali nogi. Tako pa se lahko sedaj premika samo s pomočjo bergel. Pa kljub temu še veliko postori. S pomočjo žene nahrani štiri glave živine in enega prašiča. Več ne zmoreta, še to jima je v breme. Prav nič jima ne more pomagati sin Jože, inva- lid od rojstva. Šolal se je v Kamniku, v zavodu za re- habilitacijo mladine. Pa mu ni in ni šlo. Ko si je nabral osnovno izobra- zbo, se je vrnil domov. Med čudovite planjave in gorce, a kaj ko to za mla- do srce ni dovolj. Toliko je hribovito okoli hiše, da še invalidskega vozička ne more uporabljati. Zato je že sedemindvajset let združen s palicami, s po- močjo katerih se lahko giblje. Sicer pa mu pome- ni okno v svet radio in televizija. Ob njih presedi ure in ure, vmes pa po- pravi kakšno orodje, saj je za ročno zelo spreten. Staršema resnično ne more pomagati, rad pa bi poprijel za kakšno delo, ki bi ga zmogel. A kje ga naj najde? Ce si invalid v mestu, se včasih prižge lučka za prosto delovno mesto, ki bi ga invalid zmogel. Tu, v teh preču- dovitih krajih nad Bla- fovno, pa te možnosti ni. al, resnično ni. KAKO DOLGO BO ZMOGLA ŠE MATI JULIJANA? Kako dolgo res, se vpraša vsakdo, ki jo vidi vso drobno in upognjeno v hrbet? Sicer s košem polnim volje na njem, a z leti se bo še bolj skrivil. Toži ne veliko, le za sina jo skrbi, ko bosta z oče- tom umrla. Domačije ne bi rad prodala, razmišlja- ta pa, da bi jo dala v na- jem. Posestvo leži na rav- nini, zato bi ga bilo mož- no obdelovati s stroji. Zdaj oni tega ne morejo. Ce bi prišli v hišo dobri ljudje, ki bi poskrbeli za Jožeta, pa bi se mogoče tudi kaj drugače odločila. Dve skrbi Kropljeva za- konca tareta zdaj - pose- stvo, ki ga vedno težje ob- delujeta in sinova bodoč- nost. Oboje bi rada zdru- žila tako, da bi bilo za vse dobro, kajti moči s sta- rostjo vedno bolj pešajo. Tega se zavedata ih tudi nič ne skrivata. Ce njihove betežnosti in invalidnosti ne bi sami videli, ne bi verjeli, da lahko v tako težkih pogo- jih za silo gospodarijo in z dobro voljo premagujejo vse težave. Tu je najbrž tudi ključ do njihove do- sedanje vzdržljivosti, kaj- ti pri hiši ni revščine, za- nemarjenosti in zagrenje- nosti. Koliko zmore še mati Julijana smo videli ob od- hodu, ko se je oko ustavi- lo na že obdelanih in po- sejanih gredicah majce- nega vrtička ob hišici, na pripravljenem košu gno- ja, ki si ga bo oprtala na hrbet in ga nesla na naj- bližjo njivo. Se bolj zvrhan pa je koš dobre volje, a doklej? ZDENKA STOPAR Kropejeva družina iz Cerovca pri Blagovni. Sin Jože se sramežljivo skriva med podboji, čvrsto pa se je postavil na bergle. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 17. april 198o PREUSMiRITEV DAJE DOBRE PLODOVE! Leto 1980je prelomno leto, saj Je tradicionalna usnjarsica proizvodnja dokončno nadomeščena z netkanimi materiali in plastiko. Leto 1980 pomeni za delovno organizacijo KO- NUS enega izmed po- membnih mejnikov v nje- nem razvoju, ko bodo večja investicijska vlaga- nja v obsežni program netkanih materialov in nadaljnjo širitev asorti- mana plastike povsem nadomestila v preteklem letu opuščeno proizvod- njo usnja in omogočila nadaljnjo krepitev aku- mulativne sposobnosti delovne organizacije, ne glede na dokaj zaostrene splošne pogoje gospodar- jenja. 2e v preteklem letu so bile izvedene temeljite priprave plana za leto 1980, v letošnjem letu pa se je nadaljevalo njegovo usklajevanje z resolucijo o stabilizaciji in s spreme- njenimi pogoji poslova- nja, še posebej na področ- ju zunanje-trgovinskega poslovanja. Zato ni nadaljevanje uspešnega poslovanja v letošnjem letu zgolj slu- čajnost, ampak predvsem rezultat ustrezne angaži- ranosti široke fronte de- lovnih ljudi v delovni or- ganizaciji KONUS, ki si prizadevajo vsak na svo- jem področju za vsak ki- logram ali kvadratni me- ter izdelka, za pravočasno zagotovitev še posebej kritičnih uvoznih mate- rialov, za vsak dodatni dolar izvoza, za realizacijo vseh osnovnih postavk plana in tudi za vse njego- ve posamezne dele. Tako se je napram predhodnemu letu pove- čala realizacija za 23%, akumulacija za 46%, izvoz pa za 8%. Na eni strani silijo k takšnemu ravnanju odnosno pove- čani angažiranosti zao- streni pogoji gospodarje- nja in borba za obstoj, na drugi strani pa tudi izpo- polnjeni sistem nagraje- vanja učinkovitosti posa- meznikov in skupin, ko se ugotavlja in nagrajuje uspešnost dela ne samo s pomočjo delovne norme, ampak povezuje tudi s kvaliteto dela in gospo- darnostjo z materiali in sredstvi in, ko dosedanjo osebno oceno poslovanja za vodstveno in režijsko strukturo nadomestujejo konkretna standardna merila produktivnosti, ekonomičnosti, rentabil- nosti vloženih sredstev in cela vrsta drugih kriteri- jev, s pomočjo katerih se spremlja realizacija posa- meznih podrobnih nalog, ki omogočajo realizacijo osnovnih ciljev delovne organizacije. Široko zastavljen pro- gram proizvodnih inve- sticij se izvaja v skladu z načrtovanimi aktivnost- mi brez večjih zastojev. Pospešeno se dokončuje- jo projekti za TOZD Lah- ka obutev Loče in TOZD Lahka obutev Majšperk, kjer naj bi prišlo do njiho- ve realizacije v letošnjem letu, pripravlja pa se tudi rekonstrukcija usnjarne v Ljutomeru. Posebno pozornost po- svečajo v Konusu zagoto- vitvi ustreznih strokov- nih kadrov za nove za- htevnejše proizvodne programe, vzporedno s prestrukturiranjem proiz- vodnje pa poteka inten- zivno priučevanje od- nosno prekvalifikacija prejšnjih usnjarjev za no- va opravila, za katera pa je še posebej značilno bi- stveno izboljšanje delov- nih pogojev. Preusmeritev proizvod- nje zahteva tudi kvalitet- ne premike na področju dela vseh strokovnih služb. Odnosi med temeljnimi organizacijami združene- ga dela so dokaj različni, ene povezujejo medse- bojni materialni tokovi ali reprodukcijska pove- zanost, druge izvozno- uvozna odvisnost, za vse pa je značilen skupni cilj, da se vsako posamezno TOZD z modernizacijo te- hnologije, z novimi pro- grami in drugimi ustrez- nimi posegi usposobi za uspešno samostojno po- slovanje. Ta osnovni cilj pa je mogoče doseči v ustrez- nem združevanju prostih sredstev in dohodkov- nem povezovanju posa- meznih TOZD. Organizacija in izvaja- nje tako širokega in kompleksnega delova- nja pa je možna pred- vsem ob ustrezno dogo- vorjenem samouprav- nem sistemu delovne or- ganizacije z vsemi ustreznimi samouprav- nimi akti, še posebej ob usposobljenosti in pri- pravljenosti zaposlenih in ob ustrezni pomoči odnosno aktiviranju družbeno-političnih or- ganizacij in poslovodnih struktur za vse bolj in- tenzivno oživljanje naše- ga samoupravnega siste- ma v praksi. KOFIL FF15/500 za fino filtracijo v obliki vreča KOFIL F 10 300 kot predfilter v farmacevtski indu- striji Eden od KOFIL filtrov, ki so potrebni v klimatskih Jkxmoj^ah^..^.^^^ . ......________..._____.____________ Proizvodnja sesalnih plastičnih oblog za papirno industrijo na avtomatiziranem in računalniško programiranem stroju v TOZD KOTERM. Razrez gotovega celtexa (umetno usnje na bazi celuloznih vlaken in lateksa) v plošče za odpremo. $t. 15 - 17. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 17 POHOD V POČASTITEV ŽELEZNIČARSKE STAVKE Planinska krožka osnovne šole Frana Kranjca Celje - Polule in Franja Vrunča Hudinja sta se v soboto, dne 12. februarja udeležila pla- ninskega pohoda v poča- stitev 60-letnice železni- čarske stavke. Organizi- ralo ga je PD Železničar Ljubljana. Bila sta dva pohoda: na 35 in 60 km. Mi pionirji planinci obeh šol, s Polul 8, s Hudinje pa 16, smo se podali na 35 km dolgo pot. Pot nas je vodila z vla- kom, do Ljubljane in na- prej s kamničanom do Črnuč. Od tam pa smo prečkali Savo preko čr- nuškega mostu in zavili po cesti v Gameljne. Pri- bližno po 300 metrih hoje smo zavili z asfalta na markirano stezo, ki vodi na Rašico, prvo sloven- sko vas, ki je bila požgana že 1941. leta. V planin- skem domu nam je orga- nizator postregel s toplim čajem, ki nam je vlil no- vih moči še za precejšen del poti, ki nas je čakal. Od planinskega dorna smo sestopili mimo ribo- gojnice, vasi Zavrh, kjer je bil rojen Jakob Aljaž, in se ustavili v Vikrčah, kjer je bila 2. kontrolna točka. Tudi tu smo se na- pili čaja. Nato smo preko- račili viseči most čez Sa- vo, prečkali cesto Ljub- Ijana-Kranj in nadaljevali pot skozi vasi Glince, Dolnice, Podutik in Ko- seze in na Šišensko cesto. Pred končno postajo smo se še ustavili v turistič- nem naselju Mostec, kjer je bila zadnja kontrolna postaja. Iz Mosteca se je pot vzpenjala na Dreni- kov in Cankarjev vrh. V Ljubljano smo prišli pri hotelu Bellevue, kjer smo zagledcili asfalt, ki nam po več kot 30/km prehojene poti ni bil preveč všeč. Toda morali smo priti na cilj v Pražakovo ulico, če- prav po neljubem asfaltu. Tudi to nam je uspelo. Oddali smo kontrolne kartone, ki so nam jih vrli organizatorji preluknjali s pravim železničarskim luknjačem kar dvakrat. Prejeli smo nato spomin- ske značke, za zaključek pa še sendvič in topel čaj. Vreme nam je bilo izre- dno naklonjeno, saj je bi- lo zelo primerno za tako dolgo hojo. TOMA2IČ MOJCA Planinski krožek OS Polule POKAL KRVAVICE PD Tabor prireja v ne- deljo, 20. aprila orientacij- sko tekmovanje za PO- KAL KRVAVICE. Start bo ob 8. uri pri stari osnovni šoli v naselju Lo- ka. Prijave sprejema PD Tabor. Ekipe naj imajo naslednjo opremo: kom- pas, topografsko karto Celje 3 (list 31, 1:50.000). F. J. ČAS IZLETOV Pomlad je in nič ne bo lepšega kot izleti na bhžnje planinske postojanke. Te izletnike smo zalotih na poti na Goro Oljko. Lep dom je tam, toda kaj, ko menda počasi propada. Skoda! Se bodo na Polzeli spomnili in ukrepah?. Foto: TONE TAVCAR ALPINISTIČNI KOTIČEK ZAMUDE ZARADI VREMENA Pripravniki opraviii nad 120 vzponov Načrt "dela alpinističnega odseka, ki je bil sprejet ob zaključku lanske sezone v decembru, je le delno izpol- njen. Govorim o zimski sezo- ni, kjer vsaj s plezalskega vi- dika število vzponov in tudi kvaliteta ne dosegajo nekaj prejšnjih let. Temu ni kriva morda nepripravljenost ple- zalcev, temveč predvsem vremenski in snežni pogoji, ki vse do marca niso dopu- ščali vzpona brez izjemnega tveganja. Vsakotedenske pa- davine in nenehna nizka, temperatura so ustvarili v stenah požled in celo v naj- bolj strmih odstavkih s prši- čem poprhano skalo. Do izteka čiste zime (22. marca) so člani in pripravni- ki alpinističnega odseka Ce- lje opravili nekaj nad 120 vzponov in pristopov v sku- pini Rink, Strelčeve in Kle- menče peči, v Paklenici, Kle- ku in Ospu na Primorskem. Brez zastoja in v visoki za- sedbi je letos delala plezalna šola, katere teoretični del se pravkar izteka. 22 tečajnikov je vztrajalo do konca, poslu- šalo 16 predavanj iz snovi planinsko-alpinistične vzgo- je, vadilo na skah v Tremar- jih in zimsko tehniko nad Okrešljem. 24. aprila bodo iz- piti za teoretični del. Vsi, ki bodo z dovolj znanja čez to prvo stopničko, začnejo v maju že s prvimi plezalnimi vzponi in nadaljevalno šolo tehnike v snegu in kopni skali (tehnično plezanje), »repetaše«, ki teorije niso vzeli resno, pa čaka »plezal- sko mirovanje« do naslednje šole v decembru. člani odseka, kandidati le- tošnje odprave na Norveško, imajo precej dela s priprava- mi in organizacijo. Glavni problem je seveda finančne narave. Ta se rešuje na več načinov. Glavna je pKjmoč delovnih orgcmizacij, TKS; v prodaji so značke in razgle- dnice, del sredstev pa bodo vsi člani odseka zbrali z de- lom na planinskih postojan- kah. Več kot 400 ur je bilo opravljenih na Mozirski pri podiranju stare in povsem dotrajane depandanse. čaka še pleskanje Orlovega gnez- da, lesenega prizidka na Okrešlju in razna dela pri no- vem domu v Logarski dohni. Opozarjamo obiskovalce gora, da kljub dokaj ugo- dnim snežnim razmeram ob- staja nevcirnost plazov pred- vsem na severnih in vzho- dnih pobočjih. Smučarji - ne prečkajte pobočij. Planinci, upoštevajte pravilno Vcirova- nje z vrvjo predvsem na pre- delih, ki jih obsije sonce - in pozor pred snežnimi stre- hami! O preplezanih vzponih pa v nasledni številki Novega tednika. CIC Trening skrajno težkega plezanja - danes nujen pogoj za vrhunske storitve ALMA M. KARUN SAMOTNO POTOVANJE 3 [v GENOVSKEM SAMOSTANU To je bil zame nov svet, ne ravno prijeten, zato pa pou- čen. Cene so bile tako nizke, da nisi mogel kaj prida zahte- vati, niti niso mogli za tako ceno kaj prida nuditi. Dekleta, ki so bila v varstvu samostana, so bila večinoma kuharice, sobarice ali boljše otroške varuške, a tudi prodajalke, ki so iskale kakršno koli zaposlitev. Vse - takrat nas je bilo tam štirinajst - smo spale v veliki spalnici v tretjem nadstropju, in med posteljami ni bilo ne zaves ne nočnih omaric. Samo roko ti je bilo treba stegniti pa si se že dotaknil sosede. Težke sive volnene odeje niso bile dovolj tople, da bi varovale pred mrzlimi zimskimi nočmi, toda štirinajst di- hajočih človeških teles je pri zaprtih oknih spremenilo zrak v prijetno, čeprav nezdravo hlevsko toploto, in vame, ki sem imela posteljo najdlje od okna, je drugih trinajst dihalo toploto, kot so jo nekoč dihali v Jezuščka v jaslih. S to spalnico, iz katere sem si tako želela oditi in po kateri sem pozneje tako pogosto hrepenela, je povezanih še več spominov. Po večerji smo smele iti vanjo šele po večerni rnolitvi, pri kateri smo klečale na stolih, z obrazom obrnje- nim proti naslonjalu, in ko je dežurna sestra opravila ob- hod, smo morale biti tiho. Neke noči nas je zbudilo rjovenje ene izmed sostanovalk, ' ki ji je zlezla v uho bolha. Skakala je tako divje kot bolha v njenem ušesu, bila je z glavo okoli sebe in kot nora tulila od strahu, da ji utegne ljubka živalica skozi bobnič zlesti v možgane. Poskusile smo vse, kar je bolho in njeno bivali- šče samo še bolj razdražilo. Topile smo se od sočutja in od Smeha, dokler se nazadnje ena izmed nas ni spomnila in vtaknila v uho v zanko zvit las. Bolha je pograbila rešilno bilko in se na lasu odpeljala v prostost... Ne vem, kako je prišlo do tega, ampak nenadoma sem postala razlagalka sanj. Komaj je katera odprla oči, že se je začelo: »Zadnja postelja, sanjalo se mi je o stolpu ali o gosi ali...«, in precej sem pred njo razvila podobo njene priho- dnosti. Zaradi tega sem smela najdlje ostati v postelji. Sicer pa sem svoje kratke lase tudi najhitreje uredila, na postelji pa sem ležala tako spretno, da je zadostovalo le nekaj udarcev z dlanjo po odeji in že je bila videti urejena in postlana. Imeti kaj temeljito v redu, je ena izmed čednosti, ki sem si jo pridobila šele vehko pozneje, tako rekoč šele kot »Kolumb«. Življenje vzgaja in plovba okoli sveta vzgaja dvojno. Jedle smo v kuhinji na nepogrnjeni mizi, ki so na njo postavili debele skodelice. Vsako od nas je čakala meša- nica, ki so ji pravili kava, in kos kruha, in vse smo morale, kakor hitro smo pojedle, svojo skodelico same pomiti. Tisto, ki je to pozabila storiti, je mala samostanska sirota poklicala iz spalnice in jo opozorila na njeno dolžnost. Cez dan sem sedela in pisala v skupni delovni sobi, kjer so dekleta izmenoma vezla, šivala, klepetala in molila. V določenem pogledu sem bila nekakšna izjema in sem smela hoditi tudi ven. Toda ob sedmih zvečer smo morali vsi piščančki zapustiti grešni svet in biti v samostanskem zatišju, kajti tu je bilo res tiho, pa naj smo delale spodaj v veži, medtem ko seje zimsko sonce dotikalo palm in oran- ževcev, ali pa smo v spalnici poslušale zvonove iz bližnje cerkve sv. Annunziate. Medtem ko sem se krčevito ozirala po ladjah, blodila od ene ladijske družbe do druge in si z mešanimi občutki pobliže ogledovala okoli pohajkujoče mornarje, sem počasi spoznala vso Genovo, se jezila nad hišnimi številkami, ker jih je vsaka hiša imela po dve ali štiri, a med njimi nikoli tiste, ki sem jo iskala, prehodila najrazličnejše uličice - razvpite vicos - ki so njih imena vselej namigovala na nekaj, kar v resnici sploh niso bile. Med njimi je bila na primer ulica Upanje, majhna temna prečna ulica, nad ka- tero je s starih vrvi viselo mokro perilo, najbrž so jo imeno- vali tako, ker bi tisti, ki bi stopil v to ulico, storil najbolje, ko bi vsako upanje pustil že pred vhodom vanjo; ulica Usmiljenje, ker si to potreboval, če si se upal stopiti vanjo; uhca Beli križ, ki je bila bolj umazana kot vse druge. Jezusova ulica, iz katere je človeka, ki je stopil vanjo brez bodala ali pištole, mogel rešiti samo bog, uličica Angela varuha, ki je bila videti kot vhod v pekel, uličica Mučeniki, uličica Negotovosti, ker je bilo vprašanje, ali boš na dru- gem koncu še prišel iz nje, in tako naprej. V vseh teh vicos lahko doživiš presenečenja vseh vrst: vehko - ubod v hrbet, manjše - da ti prileti na glavo gnilo jajce, vedro umazane vode, nesnaga ali kaj podobnega. Vedno mi je bilo uganka, kako morejo živeti ljudje v takih podganjih gnezdih. In vendar so živeli. Nimamo namena opisovati pokopaUšča, ki je bilo že tisočkrat opisano; leži na vznožju hriba, ki se nanj vzpe- njajo arkade. Droben dež, rumeno rjavi hrib in vlažno zelenje cipres niso bili posebna tolažba za oko. Nagrobniki so čudoviti, a me niso niti najmanj pretresli. Kjer se začne večnost, naj vse osebno izgine. Tu stoji žalujoča vdova iz marmorja in obupana trka na vrata groba, tančica zakriva njene čare, v rokah drži mohtvenik - potem pa izveš, da ji je njen drugi mož velikodušno jKtmagal plačati stroške za nagrobnik; tam stoji gospod župan in zdi se, da še mrtev govori: »Gospod Peter, klobuk dol, kajti jaz sem genovski žu- pan!« Spodaj v dohni seje kot čas, kije odtekal, valil Terrente. Kadarkoli sem sedela spodaj ob morju in gledala v valove, ki so butali ob obalo, mi je postalo srce težko. Skozi vodni pršeč sem videla vse kot skozi solze in bodočnost je bila bolj kot kdaj koU prej nejasna. Kaj morda hitim za blodno lučko, kakor to od časa do časa kdo počenja na morju? Ah pa sem poklicana ? Toda tako kot valovi ob skalovju so se razbile ovire ob moji še neulomljeni volji. Časi so bih težki. Pokazalo se je, da so bile vse ladijske hnije nesprejemljive: za nekatere nisem imela dovolj de- narja, druge so zahtevale posebne hstine. Argentina je odklanjala vse potnike iz slovanskih držav, ker je menila, da so vse boljševiške; večina angleških kolonij je bila še zaprtih. Na voljo sem imela samo ladjo, ki je ob zahodni obah Amerike plula v Cile. VeUko sem bila brala o stanh inkovskih spomenikih, pa sem se odločila, da se bom med potjo izkrcala in jih od blizu občudovala. Tako bi si prihra- nila tudi nekaj sto lir. Kupila sem si vozni Ustek do Mol- lenda, to je do zadnjega pristanišča v Peruju. Nihče ni imel nič proti temu, tudi konzul ne. Kasnejše izkušnje so me poučile, da so bile vselej najboljše tiste dežele, ki so najraje dale vizum. Denar je v mnogih tednih počasi skopnel in to kljub temu da sem bila nenehoma lačna in so mi vselej od poželenja stopile solze v oči, kadar sem pod arkadami zagledala razstavljene sladice, dobre klobase, že gotove jedi in, kar je bilo še huje. vse te jedi tudi duhala. V samostanu smo vsak dan jedli na vodi kuhane makarone, in čim večji je bil krožnik, tem manj zabeljena je bila mineštra, in že dve uri po kosilu sem dobivala ljudožerske popadke. Nekega dne sem šla v takem razpoloženju po stopnicah dol in - o čudež! - sredi stopnic je ležala zemlja, namazana z maslom. Vsem svetnikom sem zahvalila za njo in jo vsa prestradana na mah pojedla. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 17. april 198o tehnična trgovina 63001 celje stanetova 4 NOVI SIJ M A VRICE Včeraj so v Celju odprli prenovljeno prodajalno MAVRICA, katere adap- tacija je tekla že od konca lanskega leta. Zaradi veli- kega povpraševanja po- trošnikov po blagu, ki ga ta prodajna enota ponuja, kljub prenovitvenim de- lom trgovine niso zaprli. Adaptacijo trgovine so namreč izpeljali v dveh delih, tako da so najprej uredili prostore, ki so kupcem skriti. Torej skla- dišče, garderobne in sani- tarne prostore, pisarno, kotlovnico in malo jedil- nico. Po zaključenih de- lih v navedenih prostorih pa so pričeli adaptirati še prodajne prostore MA- VRICE s tem, da pa so kljub temu omogočili po- trošnikom nakup blaga v prostorih, adaptiranih v prvi fazi. MAVRICA se je torej včeraj pokazala kup- cem prvič v novi obleki. ne da bi potrošniki kakor- koli občutili, da to obleko krojijo. In zakaj so se v temeljni organizaciji združenega dela Tehnična trgovina delovne organizacije Ko- vinotehna Celje sploh od- ločili, da prenovijo proda- jalno MAVRICA? Razlo- gov za odločitev je bilo več. MAVRICA kot pro- dajalna ni bila obnovljena že celih petnajst let, pa čeprav je iz leta v leto po- nujala potrošnikom vse več blagovnih skupin in posameznih artiklov in čeprav je bila tudi frek- venca kupcev iz leta v le- to večja. Prodajni prosto- ri MAVRICE so bih pičh, saj so merili le 101 m-. Delovni prostori zaposle- nih v prodajalni MAVRI- CA so bili slabi, saj proda- jalci niso imeli ne ureje- nih garderobnih in sani- tarnih prostorov in ne je- dilnice. In kar je bilo za prodajalce najhuje: zara- di šibke klimatizacije je bila koncentracija zraka zanje precej škodljiva. Razlogov torej več kot dovolj za to, da so se v tozdu Tehnična trgovina odločili, da bodo MAVRI- CO prenovili in preuredi- li. V korist prodajalcev in potrošnikov, sevel Adaptirana prodajalna MAVRICA ima sedaj 162 m- prodajnih površin, kar je za 60% več kot po- prej. Ob tem velja ugoto- viti, da so prodajne povr- šine povečali na račun skladiščnih prostorov, a drugače seveda ni šlo. Ta- ko bo prodajalna MA- VRICA poslej ponujala potrošnikom veliko več raznovrstnega blaga kot poprej. Znatno širša bo namreč ponudba avtoko- zmetike, ščetkarskih pro- izvodov, vseh vrst lakov. kozmetike, svečarskih proizvodov ter premaz- nih sredstev za les in ko- vino. Ob celoviti ponudbi barv, lakov, ščetkarskih proizvodov in kemikalij nasploh (kar je osnovna ponudba prodajalne), bo- do kupci lahko v MAVRI- CI izbirali tudi med boga- to ponudbo ostalih bla- govnih skupin. V zado- voljstvo prodajalcev in kupcev so v prodajalni uredili tudi klimatizacijo, prodajalci sami pa se ve- selijo novih garderob, je- dilnice in prenovitve vseh ostalih prostorov, ki ostajajo očem kupcev po navadi skriti. V prodajal- ni so v vseh prostorih ure- dili centralno ogrevanje, kar je posebej pomemb- no za ohranitev kvalitete prodajnega blaga. Pred preureditvijo MAVRICE namreč skladiščni pro- stori niso bili ogrevani, kar je v hudi zimi ali vro- čem poletju grozilo mno- gim proizvodom oziroma njihovi obstojnosti. In morda še tole v informa- cijo kupcem: v prodajnih prostorih MAVRICE, ki so urejeni po sistemu sa- mopostrežne trgovine, bo tudi poslej urejen odde- lek s klasično prodajo proizvodov. Zato, da bi lahko potrošniki prišli tu- di do tistih izdelkov, ki so zahtevnejši in ki terjajo skladiščno spravo. Adaptacijo prodajalne MAVRICA v Stanetovi ulici 19 v Celju sta skupaj financirali Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje, ki je lastnik lokala in temeljna organi- zacija Tehnična trgovina Kovinotehne Celje, ki je najemnik prostorov. Veli- ko podporo preureditvi pa so dali tudi člani celj- skega izvršnega sveta. Računajo, da bo celotna preureditev MAVRICE veljala okoli pet milijo- nov dinarjev, od tega bo- sta oba sovlagatelja zdru- žila po petdeset odstot- kov potrebnih sredstev. In kakšen bo odpiralni čas prodajalne MAVRI- CA? Trgovina bo odprta vsak dan od 7. do 19. ure, v sobotah pa od 7. do 12. ure. Paket rezervne hrane „danes in jutri 84'' z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predv- sem zaradi dejstva, ker sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del člove- kovih m samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbeno-politič- ni skupnosti glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »DANES IN JUTRI 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samo- zaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu. Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne m ne zagota'/ljajo niti najnujnejše prehrane v izjemnih situacijah. Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB, in daje celovitosti sistema ljudske obrambe m družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek-delavec m občan, edini ki se lahko v organiziranih m pripravljenih akcijah bon tudi proti moderni vojaški tehniki in prema- guje s svojo voljo m sposobnostjo tudi največje elemen- tarne-stihije. Prav zaradi tega je prehrana prebivalstva bistven element v republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje m sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec. Vsebina paketa rezervne hrane "DANES IN JUTRI 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družim po 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka m vitamina C. Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko m hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg. Prehrambeni' paket, ki vsebuje 45 izdelkov pre- hrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe po kalorični plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij m vsebuje 55% beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov m vitaminov, katerih kalorična vred- nost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma. Vsebino paketa je podrobno pregledala m potrdila komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče m cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa m kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro m pravilno pripravo obrokov. Jedi. vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.320,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od malo- prodajnih cen. Da bi delovnim ljudem m občanom poenostavili nakup paketa »DANES IN JUTRI 84« sta zveza sindikatov m SZDL, kot temeljna nosilca m politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe m družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega plačevanja paketa. Tako bo zveza sindikatov, kot najširši družbeno- politični dejavnik delovnih ljudi, konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delav- cem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnov- ne organizacije v vsaki temeljni organizaciji bodo eviden- tirale kupce m poskrbele za brezobrestno plačevanje (4 obroki). Obro- ki se bodo odplačevali, kot vsa ostala posoji- la pri izplačilu osebnih dohodkov. Drugi način pa je direktno naročilo m plačilo pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 1 5 dni. Prijave m potrebe pa zbira tudi neposredno tozd Slovenj Gradec, Francetova 17, tel. 062/841—551,' ali HP Kolinska oddelek Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. 061/24—614. Namen paketa je torej predvsem ustvariti potrebne zaloge hrane v primeru vojne m elementarnih nesreč, ko bi zagotovo nastopile težave pn preskrbi s hrano m ko bi bil prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spreme- njenih razmerah potreben čas, ki bi bil v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav m izvedbo nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pn preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil. §t. 15 - 17. april 1980 NOVI TEDNIK - stran 19 MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI CEUE80, JUGOSLAVIJA ZNANE ŽE ŠTIRI REPREZENTANCE Priprave za 9. mladin- sko evropsko prvenstvo v košarki, ki bo od 22. do 30. avgusta v Celju v hali Golovec, so v polnem te- ku. Znane so že prve štiri reprezentance, ki bodo nastopile v Celju. To sta zmagovalec zadnjega evropskega prvenstva Sovjetska zveza in Jugo- slavija kot prireditelj ter iz prve kvalifikacijske skupine (je pet skupin s 27. udeleženci), ki je bila na Finskem, reprezentan- ci Švedske in ČSSR. Do konca aprila bodo konča- na vsa kvalifikacijska tekmovanja, tako da bo- do v začetku maja znani udeleženci, žrebanje pa bo 6. junija. Ekipe bodo razdelili v dve skupini po šest, vsi pa bodo nastopa- li v hali Golovec, kjer bo- do igrali košarko teden dni domala cele dneve. Organizator bo skupaj s KZS in KZJ takrat pri- pravil v Celju tudi več spremljajočih prireditev, kot strokovne seminarje, pionirske košarkarske ta- bore in podobno. Takrat bo Celje resnično zaživelo za in s košarko. Seveda pa bo ob košarki tudi več drugih, zlasti kulturnih in zabavnih prireditev. V prodaji so že tudi prve značke MEP 80 in to v ve- leblagovnici »T«. Med kandidati za mla- dinsko državno reprezen- tanco sta tudi celjska ko- šarkarja Matej Janžek in Robi Medved. TONE VRABL USPEH CELJSKIH KOŠARKARJEV KRONANI VSI NAPORI Zdaj v ša višjem, itvaiitetnejšem razredu Košarkarji Libele so nad- vse uspešno zaključili pr- venstvo v IL ZKL. Sredi Ljubljane so premagali v zadnjem kolu še Jezico, si- cer tesno s 84:82, ko so si v polčasu priigrali kar 15 točk prednosti. Trener Mile Cepin je takole komentiral srečanje v Ljubljani: »To je bila pomembna tek- ma za 2. mesto v II. ZKL. Zato so bili igralci Libele spočetka nervozni in previ- dni tako v obrambi in napa- du. Igra mož na moža ni pri- nesla nobene prednosti. Do sredine I. polčasa je bila prednost našega moštva mi- nimalna. S prehodom na conski presing in z izredno igro v napadu ter obrambi smo si v 10-tih minutah pri- igrali 15 točk prednosti. Kljub dogovoru, da bomo tu- di v II. polčasu nadaljevali s takšno igro, so igredci z meti od daleč po nepotrebnem iz- gubljali žogo. Sledilo je še 5 slabih podaj in naša velika prednost je splahnela vsega na 4 točke! V finišu sta so- dnika opravila svoje, z nera- zumljivimi odločitvami sta nam odvzela trikrat žogo in tako je Jezica znižala naše vodstvo na minimum!« Igralci Libele s trenerjem prof. Miletom Cepinom so v tem prvenstvu napravili izre- den podvig. Zbrali so 34 točk, na tujem dosegli 7 zmag, doma z izjemo Kvar- nerja pa premagali vsa moš- tva in tako dosegli doslej v prvenstvu II. ZKL svoj naj- večji uspeh. Čestitke veljajo vsem igralcem in trenerju. V super republiški ligi je Comet izgubil proti Iliriji v Ljubljani z 91:102. Najbolj uspešna sta bila Smid z 42 in Rozman z 21. koši. V vzho- dni republiški ligi so pred- stavniki celjske regije dose- gli 3 zmage, od tega Zlatorog rekordno proti Pomurju kar s 136:85 (73:39)! Pri Zlatoro- gu so bili najbolj učinkoviti Požin 38, S. Lesjak 30 in Zor 24 košev. Elektra je doma premagala Dravo z 88:65 (42:40). Najbolj učinkovita sta bila S. Breznik z 20 in P. Breznik z 18. koši. Žalec je premagal doma tesno Dravo- grad z 85:83 (42:38), najboljša pa sta bila Stefanec 26 in Benčan 20 košev. Po 12. kolu je Elektra na 2., Žalec na 5. in Zlatorog na 6. mestu. V 13. kolu bo derbi v Žalcu, kamor pride v goste Elektra, Lašča- ni pa bodo igrali v gosteh proti Podbočju. K. JUG želja novo kegljišče Pred dnevi so imeli redni občni zbor člani Keglja- škega kluba Celje, ki so preglededi svoje resnično bo- gato opravljeno delo v prejšnjem obdobju. Razvese- ljivo je, da je poleg kvalitetne ženske ekipe v stalnem porastu tudi mladinska vrsta oz. njeni posamezniki ter da se kvalitetno znova prebuja in prebija med naj- boljše moška ekipa. Člani KK Celje so že pred občnim zborom pripravili temeljit pregled dela in ta njihova pobuda bi lahko služila tudi drugim društvom. Za predsednika je bil ponovno izvoljen znan celjski športni delavec Lado Gobec: »Tekmujemo praktično vsak teden in ne poznamo počitka. Še vedno so naj- večji problemi s treningi, saj težko ob pravem času pridemo do ustreznega števila stez. Ker pa so naši člani skromni, zmoremo tudi to. Vehko si obetamo od no- veg3 desetsteznega kegljišča, ki naj bi bilo gotovo do "konca leta ob hali Golovec. Z njim se bodo verjetno izboljšali tudi pogoji za naše delo. Kegljišče v Selcah smo prepustili v nadaljne upravljanje Elektro Celje. Letos praznujemo dvajsetletnico obstoja KK Celje (KK Kladivar je bil ustanovljen pred 33 leti, prvo keg- ljanje pa se je v Celju pojavilo že pred več kot 50. leti) in bomo proslavo z večjim tekmovanjem pripravili proti koncu leta. Ustanovili smo ponovno regijsko zvezo in želimo preko hge tekmovanj znova poživiti kegljanje na širšem celjskem območju, ga kvalitetno dvigniti in izboljšati odnose sodelovanja med posa- meznimi kegljaškimi društvi.« TONE VRABL ROKOMET DALEČ OD NASLOVA Minerva nesrečno izgubUa pomembni točiti v nadaljevanju rokomet- nega prvenstva srno zabele- žili nesrečen poraz Minerve in medlo igro celjskega Aera. Grižani, ki se bore za obsta- nek v drugi ligi, so v direkt- nem dvoboju proti Borcu iz Zagreba pričeli odlično, po- vedli 10:6, toda kljub temu dovolili gostom, da so v zad- njih sekundah spremenili poraz v zmago. Končni rezul- tat 13:14 (7:5) je lahko za Gri- žane usoden. Slabo igro smo videli v Ce- lju, kjer je Aero sicer prema- gal Jadrana iz Kozine 27:24 (15:13), toda pri tem ni poka- zal svoje prave igre. Celjski igralci so takoj po vodstvu pričeli z nepovezano igro, ki ne navdušuje in le vratarje- ma Tomiču in Pušniku se imamo zahvaliti, da gostje niso pripravili presenečenja. Skratka Celjani nimajo več svoje igre. V napadu igrajo z naporom, brez prave taktič- ne zamisli in brez življenja. Poizkusi, da bi strelci, kot so Anderluh, Vukoje in Božič odločili srečanje, so zgreše- ni. V zunanjih vrstah Celjani nujno potrebujejo igralca, ki bo povezoval izrazita strelca, kot sta Anderluh in Vukoje oziroma Božič. Odsotnost Slavka Iveziča, ki je poško- dovan, ne bi smela biti tako vidna. Torej, Celjani imajo sedaj prednost ene same toč-. ke pred Zametom in prepri- čani smo, da bodo ob prvem spodrsljaju v gosteh Celjani izgubili prvo mesto in naslov prvaka! Strelci v tej poprečni tek- mi za Aero so bili: Anderluh 11, Božič 4, Ščurek in Praz- nik 3, Novšak in Razgor 2, Medved in Vukoje po enega. V prihodnjem kolu bo igral Aero doma proti Jelovici in Minerva proti Inlesu. V republiški rokometni li- gi sta oba naša predstavnika uspela. Selekcija Aera je zlahka premagala Inles 32:18 (16:8), Šoštanj pa v zadnji mi- nuti Rudarja 29:28 (12:13). Celjani so ostali drugi, Šo- štanj pa četrti. V prihodnjem kolu bo igral Aero proti Lipi in Šoštanj proti Inlesu v go- steh. V republiški ženski ligi pa so igralke Smartnega igrale doma proti Slovanu 11:11 in so na lestvici šeste. V prihodnjem kolu gostujejo v Preddvoru proti domačin- kam. Velenjčanke so gostovale v Sisku in po izenačeni igri iz- gubile proti INI 17:18. J. KUZMA Na poprečnem srečanju proti Uniondalmaciji iz Splita je bil ponovno naj- boljši strelec v celjski ekipi Vlado Vukoje, ki ga vidimo v enem njegovih značilnih uspešnih napadov proti na- sprotnikovemu golu (v te- mnem dresu). Foto: TONE TAVČAR JOŽICA ŠEŠKO PRVAKINJA v Mariboru se je končalo le- tošnje republiško mladinsko pr- venstvo za posameznice. Na njem so celjske kegljavke po- novno dosegle lep uspeh, Nova republiška prvakinja je postala Jožica Šeško, članica Celja, ki je po vodstvu v Celju, prednost v Mariboru še povečala in zmaga- la s skupaj 1608 podrtimi keglji. Požgajnerjeva je bila šesta in Beiakova deveta. Med moštvi so celjske keg- ljavke osvojile prvo mesto že v nastopu v Celju. Torej, dvojni uspeh celjskih kegljavk v mla- dinski konkurenci. ZAKUUČEK LIGE Na prenovljenem strelišču v Celju so imeli strelci šesto in hkrati zadnje kolo občinske strelske lige z zračno puško. Tudi to pot je bila daleč najboljša eki- pa strelske družine »CELJE«. Med posamezniki pa je zmagal Tone Jager z 277. krogi. Končni vrstni red sodelujočih ekip: »CE- LJE I.«, »KOVINAR«-Store, •TEMPO«, »CELJE III.«, »ZLA- TAR«, »CELJE II.«, »BRATOV DOBROTINSEK« - Vojnik, »MI- LIČNIK«, »PETROL«, »2lC- NA«, »METKA«, »FRANC STE- KLlC«-Skofja vas, »SAVINJA«, »AVTO«, »INGRAD«, »TONE TOMSlC«-Dobrna in »CINKAR- NA«. Najboljša deseterica med posamezniki: Jože Jeram 1383, Tone Jager 1381, Marjan Dobo- vičnik 1370, Ervin Seršen 1370 (vsi SD »CELJE«), Franc Hoče- var 1353 - »Tempo«, Ivan Koče- var 1347, Vili Dečman 1325, Fric Rezar 1324 (vsi »KOVINAR«), Robert Mernik 1322 - »PE- TROL« in Ivan Kovačič 1321 kro- gov - »Tempo«. Pohvaliti velja novo ustanovljeno strelsko dru- žino »Franc Steklič« iz Škofje va- si, ki se je s prizadevnim delom uvrstila pred precejšnje število takih strelskih družin, ki imajo za sabo že daljšo tradicijo. CEUANI »LE« DRUGI Celjska članska ekipa se je v Ilirski Bistrici udeležila republi- škega finala dopisne lige. V pred- tekmovanju je nastopalo 40 ekip iz raznih mest v Sloveniji. V sklepnem tekmovanju pa se je pomerilo 10 ekip. Tekmovali so z zračno puško serijske izdelave od 400 možnih krogov. Celjani, ki so nastopili v najmočnejši posta- vi so zasedli drugo mesto. Za zmagovito ekipo Kranja so zao- stali za tri kroge. Rezultati naših tekmovalcev: Jože Jeram 373, Tone Jager 367, Ervin Seršen 365 in Marjan Dobovičnik 360 kro- gov. V Postojni pa je bilo finale za mladince, kjer je lep uspeh dose- gel Celjan Branko Malec, ki je zmagal s 365 krogi, kar je nov celjski rekord za naladince. Pre- jel je lep pokal v trajno last. V Goriških brdih v kraju Do- brovo pa je bilo finale za mladin- ke. Velik uspeh so dosegle mla- dinke iz Slovenskih Konjic, ki so ekipno najboljše, njihova tekmo- valka Irma Kukovič pa je zmaga- la med posameznicami s 355. krogi. Celjanka Alenka Jager pa je osvojila srebrno kolajno s 353. krogi. T. J. kopitar »zrušil« vipotnikov rekord Na atletskih tabUcah je med slovenskimi rekordi po dolgosti obstoja bil na prvem mestu rezultat nekda- njega odUčnega celjskega atleta Andreja Vipotnika v teku na 800 m - 1:49,2! Ta rekord bi bil nekje v drugi polovici letošnjega leta star natanko 23 let! Dolga, skoraj neverjetna doba glede na današnje čase, ko rekordi padajo kot zrele hruške sredi jesenF Prav ta dolgost obstoja pa znova govori o atletski veUčini An- dreja Vipotnika ter o tem, kako dober rezultat je bil to takrat. , Od nedelje dopoldne (14. aprila 1980) vodimo na 800 m nov republiški rekord. Andreja Vipotnika je zamenjal tudi Celjan, nihče drug kot mladi Rok Kopi- tar, sicer specialist za teke na 400 m in 400/m ovire. Bilo je na otvoritvenem mednarodnem mitingu z močno udeležbo domačih in tujih atletov v Novi Go- rici. Za uvod v novo sezono je Rok tekel 800 m, da vidi, kaj zmore na tej progi. Zmagal je naš državni reprezen- tant Savič, drugega reprezentanta Huljaka pa je Rok tik pred ciljem premagal, osvojil drugo mesto in posta- vil nov republiški rekord - 1:49,0! Ni velika izboljšava, je pa! Z njo je Rok tudi napovedal svoje velike možno- sti tudi na tej progi. TONE VRABL frenkov memorial TVD Partizan Gaberje je že šestnajstič pripravil tra- dicionalno namiznoteniško tekmovanje »Frenkov me- morial« kot spomin na odličnega športnika v tej zvrsti dr. Franca Rebevška. Nastopilo je več kot 180 tekmo- Vcilcev, med njimi mnogi nekdanji držaVni reprezen- tantje. Med ml. člani je bilo 98 tekmovalcev, v polfi- nalu je Vitanc premagal Peterlina (oba Celje) 2:0, v finalu pa izgubil z Mariborčanom Simoničem. Pri st. članih je Podpečan iz Žalca izgubil v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu Jamšku iz Raven. Številni tekmovalci s širšega celjskega območja so se uvrstili med osem ali štiri najboljše. Vse udeležence je ob otvoritvi pozdravil predsednik TVD Partizan Geberje Metod Trebičnik, delegacija pa je položila venec na grob dr. Ludvika Rebevška. XVI. Frenkov memorial je izvenel v veliko menifestacijo in propagando namiz- nega tenisa, ki se žal v celjski regiji igra le športnore- kreativno brez ustreznega tekmovalnega sistema. K. JUG NA KRATKO ZA NASLOVE V KONJICAH v soboto, 19. in v nedeljo, 20. aprila bo v Slovenskih Konjicah letošnje republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško za čla- ne, članice, mladince in mladin- ke. Prvenstvo bo na streUšču Osnovne šole Dušan Jereb. Ko- njičani bodo že drugič v zadnjih letih organizatorji tega pomemb- nega tekmovanja. Med glavnimi favoriti za najboljša mesta so z našega območja prav gotovo strelci Celja, Slovenskih Konjic in Velenja. VINKO POTOČNIK TRETJA ZMAGA ŽALSKIH NOGOMETAŠEV Žalski nogometaši kadeti so v spomladanskem delu dosegli tretjo zaporedno visoko zmago. Tokrat so doma z goli Verstov- ška, Manfrede, Debelaka, Slogar- ja in Zupanca premagali Šmart- no ob Paki 5:0. Pari prihodnjega kola: Usnjar Šoštanj - Elkroj Mo- zirje, Fužinar - Rudar Velenje, Kladivar - Ojstrica, Žalec - Ako- mulator, Šmartno - Gradbenik Ljubno, Vransko bo prosto. JOŽE GROBELNIK VRANSKI MLADINCI ČETRTI Mladi nogometaši kadeti Vran- skega v zadnjem kolu niso nasto- pili, ker ni bilo sovrstnikov iz Šo- štanja. Mladinci Vranskega, ki nasto- pajo v republiški ligi, so v tem kolu premagali Usnjarja iz Šošta- nja 2:0, gola sta dala Aleš in Udo- vič Zdaj vodi trboveljski Rudar, Vransko pa je na odličnem četr- tem mestu. Nogometaši VransKega so do- ma odigrali pokalno tekmo za Ti- tov pokal s celjskim Kladivar- jem, ki je zmagal s 5:2 in se tako uvrstil v naslednje kolo. Odlično je poprečno ter izenačeno sreča- nje sodil Celjan Miletič. MILAN BRISNIK DERBI KOVINARJU ŠTORE v Štajerski rokometni ligi je bil derbi v Storah, kjer je Kovi- nar premagal Petrovče 25:22, polčas 15:11. Največ golov za do- mačine sta dala Konda 10 in Rovšnik 9 ter za Petrovče Kline 8 in Auberšek 5. V prihodnjem ko- lu bo Kovinar Store, ki je v spo- mladanskem delu odlično star- tal, gostoval na Ravnah proti Fu- žinarju. VLADO NENDL USPEH VELENJA V SUBOTICI Nogometna igrišča so oživela in ljubitelji nogometa pridejo do svojega užitka, posebno še zaradi dobre igre Velenja, Elkroja in Kladivarja. Velenjčani so namreč v II. zvezni nogometni ligi prese- netili Spartaka in igrali neodlo- čeno 1:1. S tem so na osmem me- stu in imajo 21 točk. V prihod- njem kolu igrajo doma proti Istri iz Pulja. V republiški nogometni ligi je bilo manj uspeha. Šmartno si je dovolilo spodrsljaj, saj je doma izgubilo proti predzadnji ekipi na Jestvici Triglavu iz Kranja 3:1(3:0). Unior iz Slovenskih Ko- njic pa je po pričakovanju izgubil proti Mercatorju 0:3. Na lestvici je ekipa Smartnega šesta, medtem ko je Unior zadnji, dvanajsti. V prihodnjem kolu pa igrajo Unior proti Triglavu v Kra- nju in Šmartno doma proti Dravi. Zanimiv dvoboj med mogome- taši Kladivarja in Elkroja v vzho- dni nogometni ligi se nadaljuje z uspehi obeh. Kladivar je doma premagal Aluminij 3:0 z zadetki Kokotca in Hasanbašiča, ki je bil uspešen dvakrat. Na lestvici vo- dijo igralci Elkroja, ki so prema- gali Kamnik s 7:0 s točko pred- nosti pred Kladivarjem, ki pa ima sečanje manj odigrano. V prihodnjem kolu je Elkroj prost, Kladivar pa gostuje v Domžalah. ŠEST CEUANOV V LONDON v Londonu bo 27. in 28. aprila evropsko prvenstvo v semi in fuU contact karateju. Po zadnjih rezultatih se je v ekipo, ki bo za- stopala našo državo, uvrstilo pet članov karate kluba Slavko Slan- der iz Celja! V semi contact ekipo sta se uvrstila v polsrednji kate- goriji Ludvik Žafran in v srednji Gorazd Lukman. V fule contact ekipi bodo nastopili v peresni ka- tegoriji Marko Teršek, v lahki Tone Spiljak in v težki Bojan Pušnik. Z ekipo bo potoval tudi trener celjskih karateistov Mar- ko Lazarevič. Pet celjskih tek- movalcev in trener na evrop- skem prvenstvu v karateju za na- šo reperzentanco to je izjemno lep uspeh! DARKO SNEDIC MARKO PO STOPINJAH OČETA Na republiškem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži v Ve- lenju so Celjani osvojili en naslov prvaka, kar je uspelo Marku Urankarju v muha kategoriji, ko je s 85 kilogrami osvojil prvo me- sto. Dmeniti velja, da je Marko Urankar sin Jožeta Urankarja, znanega celjskega dvigalca, ki je sedaj trener in učitelj svojemu sinu. Tradicija v družini se torej nadaljuje. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 17. april 1! LOVSKE po sledi do trofeje PIŠE: SANDI UDERMAN Tako kot človeško telo, tu- di domače in divje živali ve- nomer izpuhtevajo svojstven duh, katerega lovci imenuje- jo dah. Od česa prihaja in za- kaj? Znano je, da ptice in z njimi vsa perjad, ter dlakava divjačina nimajo v svoji koži znojnic ali potnih kuknjic, ampak maščobne žleze ali loj niče, s katerimi si dlakava divjad maže dlake. Pri per- natih živalih so take lojne žleze prirasle na sam koren repa in kadar gledamo vo- dne ptice, kot na primer ra- ce, gosi, čaplje, vodne koko- ške itd., lahko opazimo, da vedno segajo s kljunom ne- kam nad rep in se nato z njim likajo po vsem perju. Tako, na tak način si impreg- nirajo svoja oblačila, da jih ne zmoči voda. Ta maščoba iz teh žlez pa ima različen, svojstven duh za vsako vrsto živali. Dah se sestoji torej iz nič drugega kot iz malenkostnih ali molekularnih telesc, kate- re to ali ono telo neprestano oddaja, ter s tem pri hoji ali teku pušča za seboj nevidno sled. Presuho ali deževno vreme nista naklonjena tem prirodnim pojavom; prvo jih izsuši, drugo pa izpere. Poleg teh nevidnih, kate- rim so kos le dobri pasji no- sovi, poznano še vidne sledi, katere lahko opazujemo le v snegu in zemlji, ter drobnem pesku. Iz njih lovci in neka- teri ribiči razberemo, katere živali so v gozdu ali lovišču na sploh. Kara so šle celo, s kakšno hitrostjo. Najhitrejši način premikanja je beg in v takem primeru so sledi pre- cej oddaljene druga od dru- ge odvisno od vehkosti ži- vali. Ko sem se še vozil v službo s kolesom iz Gornjega Bre- zovega na Blanco in od tam z vlakom v Celje, sem nekega jutra slučajno opazil sveže sledi parkljarjev na njivi po- leg ceste. Čeprav se mi je mudilo, sem skočil s kolesa in si od bhzu-ogledžd sledo- ve, ki so bili videti kot bi tod ponoči hodili dve dekleti »v solnih z visoko peto«. Sled je vodila nekaj deset metrov po mokri njivi, nato pa je preč- kala cesto, ter se zgubila v bližnjem gozdu. Bilo mi je jasno, da sta nji- vo s krompirjem obiskala divja prašiča, ter se verjetno po južini spravila spat, v go- ščavo, mladega Plavštajner- jevega gozda. Dobrih petsto metrov na- prej ob cesti je stanoval naš prijatelj lovec in ribič Mam Gustl, katerega sem mimo- grede obvestil o nočnem obi- sku in kraju, kamor naj se takoj napoti. Ubogal me je. Ko sem se pozno zvečer vračal iz služ- be, sem v njegovi hiši zasli- šal petje in harmoniko. Vprašal sem če se kdo ženi, ali gre mlajši sin k vojakom? Ponudili so mi pijače in jeda- če rekoč: na! kar posluži si, saj si zaslužil, ker dobro poz- naš sledi divjadi, posebno še teh, katerega enega vidiš tu pečenega, drugi pa jo je po- brisal še globje v goščavo. Jutri imaš nočni »šiht,« zato pridi že zgodaj zjutraj k na- ma in vzemi s seboj puško in svojega psa Azorja. Divji prašiči so se v naših gozdovih precej razmnožili po prvi svetovni-vojni in nek stari lovec mi je pravil, da so to potomci svinje in merjas- ca, ki sta ušla iz živalskega vrta nekje v Nemčiji. Ti črnuhi s skrajno nesim- patičnim pogledom so po- nočnjaki. Iz skoraj nedostop- nih goščav se krdelo previ- dno približa njivam, na kate- rih dela veliko škodo, šele pozno zvečer. Podobno kot pri gamsih, vodi uničujočo tolpo stara, izkušena svinja, ki jo vsi ostali brezpogojno ubogajo. Ne samo po gozdovih, am- pak tudi po poljih naredijo kmetom veliko škodo saj iz- gleda njiva, katero obiščejo, kot bi nekdo površno oral. Stari merjasci se krdela izo- gibajo in hodijo sami zase vse do novembra, ko se zač- no njihove soproge bukati. Ob začetku januarja, ko je največkrat živo srebro daleč pod ničlo, se v krdelu konča seksualna revolucija in stari ljubimci z velikimi bučami in dolgimi čekani odidejo svojo pot. Vso skrb za mladi- če prepuščajo izkušenim in bojevitim svinjam, s kateri- mi ni dobro priti v stik, če imajo mladiče. Neki šofer tovornjaka iz Krškega mi je pravil, da je videl ponoči skupino divjih prašičev, kako so preplavali Savo in se preko ceste, kate- ro so razsvetljevali reflektor- ji avtomobila, zagnali v gozd na Štajerskem. Kot smo se dogovorili, sem prišel z Azorjem ob peti uri k Marnu in Omerzu, ki je kar tam prespal. Vzela sta puški jaz pa še Gusteljnove- ga Pikija, ki je bil tudi istrski brak. Med vasjo Čajne in Blanco sta se postavila na štant, jaz pa sem z obema istrijancema počasi pritiskal skozi goščavo. V ozki blatni globeli sem naletel na sled, kakršno sem videl prejšnji dan na njivi za cesto. Pokli- cal sem psa, katera sta takoj začela slediti v goščavo. Kar naenkrat sta goniča prešla iz laježa v srdito cvi- ljenje. Dvignila sta ščetinar- ja, ter ga podila iz goščave v visoki gozd, koder sta čakala na strel Gustl in Omerza. Na štantu prvega je počilo kar dvakrat. To se pravi, da je prvič slabo zadel, z drugim pa popravil napako. Vendar sta psa gonila naprej, popol- noma v drugo smer, proti stojišču Omerze. Tudi tam je počilo dvakrat. Kaj sta oba zgrešila? Ni rnogoče, saj sta stara izkuše- na lovca in strelca. V gozdu je nastala tišina, tudi šoje se niso več drle. Po ozki stezi jo je primahal Gustl, ter mi z roko namignil naj mu sle- dim. V puško je vložil nova naboja in skupaj sva hitela na »štant« najinega kolege, da vidiva kaj se tam dogaja. Na gozdnem križpotju se je nama nudil nevsakdanji prizor. Pod skrivenčenim starim gabrom je ležala divja svinja. Bila je mrtva. Iz zeva- joče rane so ji odtekale zad- nje kaplje krvi. Z prestrelje- nim prsnim košem je napra- vila že petdeset metrov in omahnila. Psa sta utrujena ležala po- leg plena in zmagoslavno gledala zdaj tega, zdaj onega, kot bi hotela reči: sva ali ni- sva! Omersa je dobro zadel z drugim strelom, Gustl pa je z razliko od prejšnjega dne, ta dan zatajil, saj je svinja, kate- ra ga ni opazila, tekla narav- nost proti njemu in jo je v takem položaju težje zadeti. Vlekli smo jo po gozdu do poti, nato pa je prišel ponj o z vozom in konjem vaščan iz Blance. Merjasec, ki ga je Gustl ustrelil prejšnji dan je tehtal 83 kg, svinja pa slabih 80 kg, tako, da so imeli vsi člani LD Blanca in njihove boljše polovice dovolj pe- čenke za sedmino in firbce. uubmo ob savinji: dober glas gre v deveto vas Ni Icaj reči, gre za zvestobo delu, poklicu in kraju. In na koncu še za kakovost, ki je prešla ljubenske meje. Da, za kakovost kruha, ki ga pripra- vijo in spečejo v Naraločni- kovi pekarni na Ljubnem ob Savinji. ^ Gre za pekarno, ki ima tu že pravo domovinsko pravi- co. Odprl jo je oče Jože 1933. leta. Zdaj v njej gospodari sin Bojan. Že trinajst let. To- da očetova pomoč je še ve- dno tu in tam potrebna. »V poletnih mesecih, ko imamo na Ljubnem in okoU- ci več gostov, turistov, spe- čemo na dan povprečno po 1200 kg kruha, v zimskem času pa le do 700 kg. Cenjen in iskan je zlasti naš domač kruh, črn in bel. In tako ni naključje, da ga hodijo kupo- vat tudi ljudje iz Spodnje Sa- vinske doUne, iz Velenja in Šoštanja, Celja, celo iz Ka- mnika, « je pripovedoval mojster Bojan Naraločnik. Dober glas (kruh), gre v deveto vas! Pri Naraločniku imajo par- no peč. Čeprav je delo tudi mehanizirano, veliko opravi- jo pridne roke. Zraven moj- stra delata še dva pomoč- nika. To je delo, ki jemlje nočni čas. Zato so večeri kratki in počitek je potreben tudi v popoldanskih urah. Naraločnikova pekarna je zdaj edina na Ljubnem, sicer pa kruh iz te peči ne prodaja- jo samo v domačem kraju, tudi v Radmirju, Okonini in drugje. M. BOŽIČ TOBAK IN ZDRAVJE POTA ŠIRJENJA IN ŠESTA VINE Piše: dr. FRANC PLANINŠEK Kajenje je gotovo najbolj razširjena neirkomanija (uži- vanje mamil), ki jo srečamo po vseh deželcih in med vse- mi rasami prebivalcev na zemlji. V bistvu je to uživa- nje tobaka z vdihavanjem di- ma gorečih tobakovih hstov v cigareti, cigari ah v pipi. Domovina tobaka je Ame- rika, kjer so ga domačini ka- dih v pipah pri verskih in drugih obredkih. Od njih so ga dobih Kolumbovi mor- narji, ko so prvič prišli v Ameriko. V Evropo so prine- sh seme tobaka leta 1560. Najprej so ga gojih kot okra- sno rasthno v Španiji, ob koncu 16. stoletja so ga pre- nesh že v Itahjo in kasneje še v druge evropske dežele. Španski in portugalski mor- narji ter trgovci so ga razširi- h na Bližnji in Daljni vzhod. Na Kitajskem so ga pričeh gojiti šele po letu 1700. Hitro širjenje tobaka je po- speševalo prepričanje o nje- govih zdravilnih lastnostih. Veljal je za najboljšo zdravil- no rasthno, ki da lahko poz- dravi okoh 40 bolezni, med njimi glavobol, kašelj, nadu- ho, ledvične kamne, revma- tizem in zobobol. Priporočah so ga tudi kot razkužilo, zla- sti za varstvo pred kugo. Pretirane zdravilne lastno- sti tobaka so bile kmalu po- zabljene, nezadržno pa se je širilo njegovo uživanje zara- di njegovega rahlo poživlja- jočega delovanja. Glavni na- čini uživanja so bih: kajenje pipe, njuhanje in žvečenje. Polagoma je kajenje povsem zamenjalo druge načine upo- rabe tobaka, kar je posebno ojajšcdo izdelovanje cigar in nato v drugi polovici 19. sto- letja uvedene cigarete. Ta ra- zvada se je hitro širila od pri- četka 20. stoletja dalje. Ta- krat so pričele kaditi tudi ženske. Uporaba tobaka kot sred- stva za uživanje je sprožila obilo razprav in prepovedi. Angleški kralj Jakob I. je že leta 1619 prepovedal gojenje in kajenje tobaka, vendar brez posebnega uspeha. Nje- gov naslednik je iz njega že- lel izvleči dobiček, tobak je proglasil za monopol ter ga krepko obdavčil. Kmalu so ga pri tem posnemale še ne- katere druge države, ljudje pa so kadih vedno več. V začetku 18. stoletja je pa- pež Urban VIII. kaznoval ka- dilce z izobč^jem iz cerkve, ruski car jin^l zagrozil s tež- kimi telesnimi kaznimi, tur- ški sultan celo s smrtno kaz- nijo in z zaplembo premože- nja. Tudi posamezne dežele in mesta so uvajale podobne ukrepe, vendar so vse te pre- povedi ostale skoraj brez učinka. Tobak je visoka enoletna rasthna z vehkimi zelenimi hsti. Gojijo ga po vsem svetu v toplem in zmerno toplem podnebju. Divje vrste uspe- vajo v naravi tudi do 50 sto- pinj severne širine (Frank- furt, Praga). Kot kulturne rasthne gojijo posebne vrste tobaka za cigare (na Kubi in v Indoneziji) ali posebne vrste za cigarete. V naših krajih so pričeh gojiti tobak v turških časih in ga je še danes največ v področjih, 1 so bila pod turško oblastj Najpomembnejša tobačii področja v naši državi a« Makedonija, Hercegovini drinsko-moravsko področj Vojvodina in Istra. Najvažnejša snov v tobaku je alkaloid nikotin, ki nastaja v koreninah rasthne ter se iz njih po steblu pretaka v liste, kjer ga je glede na vrsto rast- hne od 1% do 15%. Poleg te- ga je v tobakovih listih še več nikotinu sorodnih alkaJ loidov, ogljikovi hidrati in beljakovine, vendar v zelo majhnih količinah. Dozorele tobakove liste poberejo in posušijo, kar je posebno zahteven postopek, ker je od njega odvisna bar- va tobaka. Sledi še zorenje in morebitno dodajanje raznih dišav za izboljšanje arome in podobnih lastnosti. Končno sledi industrijska predelava v tobačne izdelke. Dober to- bak mora vsebovati 1,5% do 2,5% nikotina, 12% ogljiko- vih hidratov (od teh je odvi- sna njegova aroma), 8% be- ljakovin in 14% pepela. Dim, ki ga kadilec vdihne, vsebuje več ah manj nikotina ter okoh 100 različnih drugih snovi. Za zdravje so najbolj i škodljive sledeče štiri sku- pine: 1. nikotin in sorodne snovi, 2. ogljikov monoksid in cianvodikova kislina (motijo oskrbo telesa s kisikom), 3. dražeči phni in pare, 4. katran, arzen, krom in nikelj (imajo rakotvorno de- lovanje). ZDRA VNIKI ZA VAS Urejuje: dr. JOŽE ČETINA TEŽAVE Z GRLOM 2e dalj časa imam težave z grlom, oziroma so težave niž- je v grlu in sicer v predelu požiralnika me skoraj vedno tišči. Naj omenim, da težave deloma pojemajo le, če spi- jem vroče karamelno mleko, ali vroie kamilice, potem se pa stvar zopet ponovi. Stvar je zelo neprijetna, saj mi ti- ščanje in stiskanje v grlu ozi- roma požiralniku greni življe- nje. Sicer drugih tažav ni- mam, če odštejem precej po- gosti glavobol. Stara sem 36 let in tehtam 71 kg. Zelo bom hvaležna za odgovor. K zdravniku se zelo nerada od- pravim, pa ne, da bi jim ne zaupala. Enostavno vedno čcikam, da nevšečnosti mine- jo same od sebe. Vendar pa omenjena nevšečnost pri me- ni traja že pol leta. Za odgovor v NT se vam vnaprej toplo zahvaljujem in vas tovariško pozdravljam! A. 2. Občutek tiščanja v grlu, oziroma spodnjem delu žrela in požiralniku, je dokaj pogo- sta nevšečnost. Včasih spremljajo te težave motnje požiranja, ki se kažejo v krče- vitih bolečinah pri požiranju in občutku zastajanja grižlja- ja v požiralniku. Pomembna je razlika težav pri jedi čvrste ali tekoče hrane. Vzroki opisanim težavam so številni in različni. Lahko so v žrelu ali požiralniku, ali pa tudi kje drugje. Velik vpUv na težave v požiralniku imajo bolezni ostalega pre- bavnega sistema (želodec, žolč, trebušna slinavka) bo- lezni dihal, krvi, živčevja, žlez z notranjim izločanjem itd. Čustvene motnje (strah, te- snoba, žalost) lahko povečajo težave, ali jih same povzro- čajo. Bolezenske spremembe požiralnika so: zožitve in raz- širitve različnih vzrokov, vnetja, razjede in vzbrsti. Cesto povzročajo težave motnje dejavnosti požiralni- kovih mišic, mišic, ki se vča- sih preveč, nepravilno ali v nepravem trenutku krčijo. Težave pri različnih dogaja- njih v požiralniku so toliko podobne, da ne dopuščajo delati zaključkov, ne da bi napravili potrebne preiskave in diagnostične posege. Opisan problem spada v delokrog OTORINOLARIN- GOLOGA, ki po potrebi pri- tegne k sodelovanju še stro- kovnjake drugih specialno- sti. Naj zaključim z mislijo, da je pri tiščanju ali krčevitih bolečinah v požiralniku, še posebno če je moteno ob tem še požiranje, potreben čim- prejšen posvet pri zdravniku, ki se bo po širšem pogovoru in skrbnem pregledu odločil o nadaljnjem ravnanju. Odgovoril vam je specialist otorinolaringolog Dr. Peter Kotnik Petek, 18. aprila ob 18: W. Shakespeare - LJUBEZNI TRUD ZAMAN. Abonma Laško in izven. Sobota, 19. aprila ob 10: W Shakespeare - LJUBEZNI TRUD ZAMAN. 3. šolski abonma. Sobota, 19. aprila ob 16: V/ Shakespeare - LJUBEZNI TRUD ZAMAN. 4. šolski abonma. Torek, 22. aprila ob 19.30: Ivan Cankar - LEPA VIDA. Na Sterijinem pozorju v Novem Sa- du na 25. jugoslovanskih gledali- ških igrah. Sreda, 23. aprila ob 19.30: Ivan Cankar - LEPA VIDA. Gostova nje v Zemunu. KINO UNION: do 26. 4.: ameriški fili» ■Superman« KINOTEKA: do 19. 4.: »Noi nad mestom« od 21. 4. »Priča m*'' ra umreti" METROPOL: do 20. 4.: italijaJi", ski film "Nemoralne nune« 21.-24. 4.: ameriški film •■Potujem či bordel« MATINEJA: 19. 4.: italijanski: film »Tudi angeli jedo fižol« j DOM: od 17.-20. 4. ob 17. in l9| uri: ameriški film »Zadnji strel' od 21. 4. italijanski film »Tuesni- kom, ki je obenem tudi gledahški igralec, človeško zelo dragoceno. Za literarno oddajo smo izbrali nekaj pesmi iz njegove zadnje pesniške zbirke »V lesu ogenj«, ki je izšla lani pri Mladinski knjigi. Pesmi bo posredovala Mateja Podjed, oddajo pa je uredil Drago Medved. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETII UTRINKI IZ JUGOVZHODNE AZIJE SLOVO OD BURME PIŠE: 11 ERNEST REČNIK Skoraj dvomilijonski Ran- gun, ki je glavno mesto in veliko pristanišče Burme, ni- ma najlepšega videza. Mesto je dokaj umazano, pročelja hiš so zanemarjena in tistega pravega trgovskega jedra ni- smo videli. Promet je v pri- merjavi z drugimi azijskimi prestolnicami, vsaj južnimi, precej skromen. Precej mo- ških nosi tako imenovane lungije ali krila. Videli smo dosti žensk, ki imajo obraze namazane z neko sivo snov- jo, kar seveda ni prav nič lepo. Govorica Burmancev je melodična in tekoča, zato jo je prijetno poslušati, bojda pa se je je težko naučiti. Na enem izmed letališč smo se zapletu v pogovor z budistič- nim menihom, ki je razmero- ma dobro govoril anglešči- no. Ko smo ga vprašah, kako živi in kako živijo ljudje, se ni preveč pohvcdil. Pravil nam je, da je vsak moški v dežeh dvakrat v življenju menih in to po osem dni. En- krat v mladosti in enkrat v zreUh letih. Kolonialni vphv Britancev je seveda še viden na mogočnih, vendar zane- marjenih stavbah. Korak na- prej so napravih v prometu, saj so na azijskem jugovzho- du častna izjema - ker se odvija promet pri njih po de- sni. Burmanska pot v sociah- zem se prepleta z budistič- nim humanizmom, prav zato v njem ni prostora za demo- kratična načela. Turistični avtobus s kate- rim so nas prevažali na ogle- de znamenitosti, je imel nad šoferjevim sedežem napis v angleščini in to z naslednjim besedilom: »Dragi prijatelji! Prosimo vas, pomagajte nam, da očuvamo našo tradi- cijo in kulturo!« To parolo si lahko tolmačimo tako, kot je napisana, lahko pa tudi pu- meni - lepo vas prosimo, po- stite nas pri miru, saj vas nič ne rabimo. Burma je zelo za- nimiva in turistično izredno privlačna dežela, ki ima vrsto pogojev za bogat razvoj turizma. Morali pa se bodo bolj odpreti in otresti nezau- panja do tujcev. Kako neobčutljivi so do turizma naj pokaže naslednji primer: V hotelskih recepci- jah smo našh serijo izredno lepih razglednic, ki smo jih kar dosti pokupiU. Te razgle- dnice smo pravilno frankira- U za zračno pošto ter jih s pozdravi pdposlali sorodni- kom, prijateljem in znancem v domovini. Minil je že me- sec in pol, pa na naslovnike v Jugoslaviji ni prispela niti ena sama razglednica. Mno- žično smo na naši poti pisali razglednice iz Indije, Tajske, Indonezije in Singapurja pa so vse našle naslovnike naj- kasneje v desetih dneh. Na to dejstvo smo s pismom opozorili burmansko amba- sado v Beogradu, ki pa do- slej ni dala glasu od sebe. Na Dan mrtvih 1. novem- bra so nas že ob peti uri zju- traj budili telefoni. Odpravili smo se na rangunsko letali- šče, kjer smo tudi zajtrkova- li. V brezcarinski coni smo dopolnili naše zaloge viskija, ki so v tropičnem podnebju v celoti usahnile. Z obmejni- mi in carinskimi organi ni- smo imeU nobenih težav, vse je potekalo kot namazano - celo letalo ni imelo več za- mude kot pol ure. Po uri leta smo pristali na mednaro- dnem letahšču v Bangkoku, ki je glavno mesto Tajske ali kot so prej rekh tej dežeh Siamu. Pri nas je ta dežela znana po siamskih mačkah in siamskih dvojčkih - no mi na naši poti nismo videh ne enih ne drugih. Videti je, da se dežela ukvarja na vehko s turizmom, saj so obmejni pregledi samo formalni. Zračni in cestni promet v Bangkoku sta zelo gosta - z Rangunom se to sploh ne da primerjati. Vodička Cuzi, ki nas je pričakala na letahšču, je bila pravo nasprotje od vo- dičke Pen-Si v Burmi. Seve- da je bila ta črnolaska, ven- dar je po dimenzijah in obli- nah znatno prekašala kolegi- co Pen-Si. Za šest kilome- trov dolgo pot od letahšča do hotela New Imperial smo z avtobusom potrebovah uro in pol, tako gost je namreč promet. S POTI V BARCELONO KORIDA ENKRAT IN PREVEČ PIŠE: ^ JURE KRAŠOVEC Tisto, v čemer se Katalonci ne razlikujejo od ostalih na- rodov Iberskega po!otoka, je njihova, še vedno velika pri- vrženost bikoborbam. »Olej!« V Španiji vsako nedeljo v arenah pobijejo na tisoče bi- kov. Stotine aren je v tej de- želi, v vsakem mestu in tudi v večjih vaseh. V Barceloni, kjer sta dve areni, so jih tisto nedeljo pokončali dvanajst. V vsaki areni po šest. Tudi takšna avtoriteta, kot je nobelovec Ernest He- mingway, me ne bo nikoli prepričala, da je bikoborba nekaj plemenitega, zvišene- ga. Pogum? To že, vendar nori krvoločni pogum, do potankosti zrežirano žrtveno obredje, bahaško postavlja- nje toreadorjev, z barvitostjo in bleščicami okrašen po- mor. »Olej!« Arena, ki sprejme več tisoč gledalcev odmeva od vzkli- kov in zvokov koridske glas- be. V areno vkorakajo, kot kakšni zmagoviti vojskovo- dje junaki publike toreador- ji, njihovi pomočniki in za njimi na težkih konjih in v železje opravljeni pikadorji. Poklon direktorju in kakšni bogati maškari - izvoljenki junakov dneva. Uvodni cere- monial je končan. Spustijo prvega bika. Vsi biki so težki od 500 in čez 600 kilogramov. Vsi so črni, da bi preveč vidna kri ne pome- tala vzburjene in blede tu- ristke z vseh koncev sveta v nezavest. Pomočniki glavnega torea- dorja, na eni prireditvi sta dva do trije, glavni, naprej razgibajo bika s tem, da ga s svojimi svetlordečimi plašči silijo k teku in zasledovanju, pri čemer se možje jadrno skrijejo za ograjo, če so jim rogovi le preblizu. Potem na- stopi glavni toreador, ki se spetno izmika rogovom in za zahvalo, ker ga neumna žival ni dregnila v bedra, zapo- vrstjo zasadi vrh bikovih pleč tri barvite kratke sulice, ki si jih, zaradi kavljev, žival ne more več otresti. In ker je bojda bik še premalo razdra- žen, prihaja na konju pika- dor z dolgo sulico. Bik se za- žene, da bi prevrgel konja, pikador pa, če je spreten, v prvem sunku prehode hrbti- šče nad pleči, da visoko brizgne v zrak gejzir temno rdeče krvi. Bik zdaj stoji sre- di arene in ves krvav gleda tulečo publiko, češ, kaj sem vam storil... Zdaj spet glav- ni toreador s pomočniki zač- ne spodbujati žival k napa- dalnosti. Pod plaščem ima skrit meč. Ko preteče čas, to- reador z vajeno spretnostjo čez roge zasadi biku meč v prsni koš in če je mojster, prehode srce. Ce ne - traja agonija še dlje, dokler se bik ne zgrudi. Za vsakega bika je odmer- jeno 20 minut. Žival ima prav malo možnosti. Baje komaj v enem primeru od stotih živinče uspe raniti svoje mučitelje. Smrti torea- dorjev pa so redkejše kot med avtomobilskimi dir- kači. Ena bikoborba mi je bila čez glavo dovolj. Prihodnjič: ZARES IZVIBEN-GAUDI. IZVIRNIK MAKARSKI, KOPIJA ZAGREBU Omenjati Makarsko primorje in pri tem poza- biti Andrija Kačiča-Mio- šiča, pisca dela »Razgo- vor ugodni naroda slovin- skoga« ne bi bilo ravno najbolj vljudno. Miošič ima v Makarski svoj spo- menik, delo kiparja Ren- diča, tako kot imam svoj spomenik tudi v Zagre- bu. Spomenik v Makarski je izviren, v Zagrebu pa stoji kopija, postavljena leto dni pozneje - leta 1891. Postavljanje spome- nika v Makarski ni minilo brez težav; avstrijske oblasti niso pustile, da bi bil v spomenik vdelan grobovnik, ki simbolizira Kačičevo slovansko mi- sel. Rendič je zato pred odkritjem spomenika po- slal telegram z naslednjo vsebino: »Ne morem pri- sostvovati pri odkritju svojega okrnjenega dela.« PRVO TIHOŽITJE Otoček Gospe s Škrpje- la, nasproti starodavnega Perasta, je pravzaprav največja galerija baročne- ga slikarstva na Jadranu. V cerkvi hranijo 68 slik na platnu, ki jih je nasli- kal Tripo Kokolja, naš ve- liki baročni slikar. Ena izmed slik prikazuje tudi tihožitje. Menijo, da je to prvo tihožitje (natura morta), ki ga je naslikal kak naš slikar. TISKARSKI METUZAi.EM Zadru pripada še en re- kord. V tem mestu hrani- jo najstarejše tiskano de- lo v naši državi. Gre za štiri pergamentne liste, na katerih so odtisnjeni nekateri deli svetega pi- sma. Listi izvirajo iz ti- skarske delavnice Johan- na Fusta in Petra Scheef- fera iz Gutenbergovega Mainza. Odtisnjeni so bili leta 1462. Čeprav so ohra- njeni samo štirje listi, predstavljajo neprecenlji- vo vrednost, saj gre za najstarejše tiskano delo, ki je ohranjeno na ob- močju Jugoslavije. NE KUPUJ ME Zadar je mesto, polno zakladov, majhnih in veli- kih, samo odkriti jih je treba. V zid stare stavbe v Kovački uhci 6 je vdelan kamen z latinskim napi- som. V prostem prevodu se glasi: NIKAR ME NE KUPUJ, KER SEM ZA- DOLŽENA! OD MENE BOS IMEL MALO KORI- STI IN VELIKO ŠKO- DE! Napis izvira iz leta 1564, vklesal pa ga je du- hovit lastnik, ki bržkone ni želel prodati svoje hiše. Vprašanje pa je, ali se na- pis nanaša tudi na stavbo, v katero je vzidan sedaj? SPOMINI NA LORDA BVRONA v farni cerkvi v Prča- nju v Boki Kotorski hra- nijo tudi srebrno cizelira- no posodo za steklenice, ki jo je pesnik Byron po- daril Angležu Berryju, Berryjev sin stricu Maria Lukoviča, admiralu Mar- ku Eugenu vitezu Florio (ki se je proslavil v po- morski bitki proti Italija- nom pri Visu leta 1866). Po admiralovi smrti je Lukovičeva teta Agnesa podarila posodo farni cerkvi, kjer je še sedaj. LEHAR V MOSTARJU Kdo bi rekel, da je v na- šem lepem Mostarju služ- boval, igral in dirigiral tu- di Franz Lehar, slavni skladatelj svojega časa, čigar glasbo še vedno sli- šimo v sporedih radijskih postaj in na odrih opernih hiš. Lehar je prišel v Mo- star kot avstro-ogrski ka- petan, vojaški kapelnik. Leta 1906 je dirigiral ko- mornemu orkestru v mestni restavraciji »Her- cegovina«. Ni pa znano, koliko časa se je zadržal v Mostarju. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Fladia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stam.ejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik FVanjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.