236. številka. Trst, v ponedeljek 14. oktobra 1901 Tečaj XXVI .Edtnoat 1 z i« a eikrat a> đaa. riucu i a>dMj b pri*atkov- od 4. ari t7«6»t. ta celo leto........24 kron u pol let«.........12 „ za *etrt leta........ 6 „ ta meoer........ 2 kroni ..■r?rekati nikdo. Seveda : Krstih dokazuje nasprotno, ker je plačan za to, ali dokazati ne more! Morda ste že čuli, kako se je Bennati izrekel v deželnem zboru o tej stvari. Ako nist*1 čuli. Vam pa povemo mi tu brez vsega strahu, da je nrmreč on, to je: Bennati, v deželnem zboru istrskem rekel glasno in jasno, da I s l r a pripada Italiji, na kar so nekateri drugi italijanski poslanci pritrdili temu, češ : naravno, da pripada ! To je napisano črno na l>elem, česar Krstić nikdar ne izbriše z vsem plačanim pisanjem svojim. Dobro. Ko veste tudi to, žel i ote morda vedeti, zakaj se naši Italijani nagibljejo pod Italijo ? Tudi to vam hočemo povedati. V Italiji imajo gospoda vse v r o-k a h. Niže ljudstvo, ali, recimo, kmetje so revne sirote, ki nimajo ni pedi svoje zemlje, pa večina njih niti svojega žleba, kamor bi mogli |K>ložiti svojo trudno glavo in jo skriti pred slabim vremenom in so paro m solnca. Kmet v Italiji živi v tujem in n a t u j e m. V krvavem potu oteplje on gospodsko zemljo; na njej se muči in ub:ja za les in za kamen, pak za vse to komaj da dobiva mrvo polente in zrno koruze, med tem ko si gospoda, ki nič ne delajo in ki ne skrbe za ničesar, polnijo trebuhe s potom in muko svojih kolonov! V Italiji je prosto ljudstvo suženj ali ščavo gospodi ! Dobro bo, da si zapomnite tudi to ! Pojmo naprej ! Vam se bo morda zdelo, poltem, k :r smo re ;li, da je Italija siromašna zemlja: pa še posebno, ko vidite, kako narod t* ž i iz nje, da si po svetu zasluži kak groš. Ćt mislite tako, se močno motite. Italija je l>ogata dežela. V njej je ravnega polja, mastnih pašnikov in gostih gozdov. " .Narodni list-, izhajajoči v Voltmkem, je priobčil pod teaj naslovom te dni dva članka, ki na kaj piikladen ker pojuden način označujeta istr-sktDiU kmetu grde konećne namene signorie. ki ga tlači v anten j-t to. Zla-ti f»edaj, ko bližajo dežel-nozbor-ke volitve, torej immy ko bodo hodili okolo volkovi v ovčji obleki, s sladko besedo na ustih in s strupom v srt-ili — se nam zdi umestno, da podamo najini kmetom priprosto aJi pošteno besedo, k jo je -pregovoril „Narodni list-. Op. ured- „Edinosti-. V edinosti je mot! Oglasi ■c računajo po »rutah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglani itd. ne računajo po pogodbe Val dopisi naj ne poSiljajo urednUtv« Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Kakopisi se ne vračaio. Naročnino, reklamacije m uglane sprejema sprsTulStvo. Naročnino in oglase iS plačevati lneo Trat. Drednlfitfo in tiskarna ae nahajata v ali*i Carintia Stv. 12. ITpraviilStfo, )n •prejemanje innerutoT v ulici Moliš ficcoio Stv. Ii, II. uadntr. Lastnik konaorcij lista „Edinost' Nagnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Ona skriva^^ svoji notranjosti silnega bogatstva ; ali, žali Bog, od vsega tega bogatstva dobiva kmet malo ali nič. To je vse za gospodo! V Italiji imajo gospoda sukno in škarje v svojih rokah, kmetu pa odpada tu pa tam le kakov ostrižek. To smo vam rekli že poprej. Ko veste tudi to, potem boste tuneli, zakaj naša gospoda Italijani tako že 16 priti pod Italijo. Tudi njim bi se hotelo živeti brez skrbi in na račun kmeta, kakor so tudi res živeli, ko je jeden del naše Istre spadal pod Benetke, torej pod Italijo. Eh, potem bi naši kmetje tanko preli ! Morda bi kdo rad vedel, da-li tudi italijanski kmetje i po Istri žele priti pod Italijo. Mi vam moremo zatrditi mirne duše, tla ne želć. Oni se : tudi sedaj dobro spominjajo, kako jim je bilo nekdaj, dokler so bili italijanski gospodi za — kolone. V njihovem spominu so tisti časi zapisani s črnimi črkami — črkami, ki se ne izbrišejo tako hitro. Še danes se srdijo italijanski kmetje na svojo gospodo, ker jim ne morejo odpustiti vsega enega, kar so gospoda žnjimi delali nekdaj. Trebalo bi vam samo nekoliko govoriti, recimo, s koperskimi ali rovinjski m i kmeti, pa bi debelih slišali na račun italijanske gospode. Ali nam verujete to? Lahko morete verjete, ker je čista resnica, kakor je Bog v nebesih . . . Ako bi čitali Časopise, našli bi tudi v njih. kako so se naši italijanski kmetje večkrat vzdignili proti svoji gospodi, izlasti pa v Kopru in Rovinju, in so gospoda vsikdar odnesli — debeleji konec. In prav jim bodi ! Vedo naj. da je v Avstriji po zakonit kmet jednak gospodu, ne pa, kakor v Italiji, njegov — ščavo ! A italijanska gospoda po Istri bi tudi sedaj še hoteli na svoj račun postopati z ubogim kmetom, da bi potem, ako bi Istra enkrat s padla pod Italijo, popolnoma zavladali nad njim! Italijanski kmetje vidijo to dobro. Oni vedo dobro, kam vozijo italijanska gospoda in kam bi radi dovozili. Italijanski kmetje vedo doKro, da gospoda delajo le za Italijo, torej tudi — z.a-se! Znajo, da kmet jim je samo orodje, s katerim bi hoteli doseči svoj cilj. Ali nam verujeto to ? O tem se boste mogli prepričati drugikrat. Brezobzirnost Madjarov. Potreba odpora. IV. Kak<5 usodno in kako frivolno po se za madjarski vpliv v našo vnanjo politiko, kako jo ta vpliv apretira, da služi specifično mad-jarskim koristim, madjarskim sanjam o neki vel*ki madjarski državi bodočnosti in rflart* jarski — občutljivosti, smo se mogli prepričati nedavno temu. V hipu, ko je bila nemška diplomacija nervozno na delu, da stopi s petrograjsko diplomacijo v tesneji kontakt, v hipu, koje vsa nemška javnost, v kolikor ee ista l avi s politiko, vstrepečala v strahu, da-li se oar Nikolaj na svojem potu na Francosko ustavi tudi na Nemškem; v hipu, ko je nemški cesar Viljelm v pravem pomenu besede lov il carja tam na morju pri Gdau-skem : v tistem hipu je madjarski vpliv v našem ministerstvu za vnanje stvari uprizoril pravo kampanjo proti istej Rusiji: kampanjo sumničenja, zbadanja, ščuvanja in groženj, prav kakor da so hoteli Rusijo s Bilo potisniti k Nemčiji in ves plod dobrih odnoša-jev z mogočno slovansko državo usiliti Nem -čiji, naši monarhiji pa vso škodo, ki mora neizogibno izhajati, ako smo v napetem razmerju z državo, od katere je zavisno toliko interesov, kakor jih imamo mi varovati na Balkanu...! Ali iz novejega časa nam je zabeležiti še neki drugi kričeč dogodek, ki priča, kako usodno pritiska madjarski vpliv na našo vnanjo politiko. Ta dogodek nas zanimlje še posebno, ktr se tiče specijalno jugoslovanskega interesa. Nanaša se namreč na afero z zavodom sv. Jeronima v Rimu. Ttidi ta je madjarski vpliv pogubno posegel v vnanjo politiko našo. In zopet je le iz sovražtva do Slovanov. Poročilo, Kako je oger-ska vlada posegla v to afero na škodo Hrvatov in na škodo ugleda ter suverenosti naše monarhije, zajemljemo pa iz nesumlji-vega vira, iz madjarskega vira. To je madjarski list »Alkotmanv«, glasilo ljudske stranke, ki se sklicuje na podatke, dobljene direktno iz Rima. »Alkotmanv« dokazuje, da je ministerski predsednik Koloman Szell pravi avtor borbe radi zavoda sv. Jeronima. V tej aferi je Szell podprl italijansko irredento in v interesu irredentovcev je ostrašil skupno vlado in avstrijske vladne može, češ: na Ogerskem bo revolucija, ako Hrvatje dobe v roke zavod sv. Jeronima. In Avstriji so se res dali ostrašiti in so zavod izročili italijanski vladi. Za rečeni madjarski list je to golo dejstvo, da je itaL vlada se svojim umešavanjem v afero zavoda sv. Jeronima zagrešila flagrantno kršenje zakonov o garancijah, kakor tudi pravice protektorata naše m o n a r a i j e nad rečenim z a v o- PODLISTEK. 10 Pepelčica. r*pis. Ksaver Samlor Gjatski: prevedel Radi. Grt f je opomnil prvi, da moramo iti v dvor. No, Stanislav je jvogledal njega in mene tako proseče, da smo še ostali. A tudi Vanka, nocoj brez vsake ovire, nam je začela praviti svoje želj-ce, pa tudi svojo jezo, tako milo in ljubko, da smo ostali še dolgo. O tem se je najvtč obračala k meni in grofu, 8tan-lava ie pa samo pogledovala po strani, 6koro ogibajoča se ga, in rdečica jo je oblila o vsakem srečanju z njegovimi očmi. Vprašal sem jo v šali, kaj se je zgodilo s skledo ? Ona se je, vsa rdeča v obrazu, zasmeja'a. a priznala je, da seje zagledala na cesto, na kateri je zapazila grofov o ekipažo. Ko smo se vračali, spomnil se je zopet grof, ves v jezi, na gospo M^niko, kaka si-reta da je Vanka in da je prava pepelčica. »A da jej moremo vsaj upriličit! tudi daljni razvoj pravljici!« je menil Stanislav. »Kako to?« sva vprašala grof in jaz. »Tako, da jo moremo, vso sijajno in bogato opremljeno, privesti na ples, ne tla bi znala njena mačeha in njene polusestre !« je odgovoril mladi umetnik in se zgubljal v snovanje in ob tem v spomine iz svojega umetniškega življenja na Nemškem, kjer mladi slikarji svojih umetniških sanj in iluzij ne izvajajo le s čopičem na platno, temveč tudi v živih pravljicah. Grof in jaz sva bila tako navdušena, da se nama Stanislavovo pripovedovanje ni zdelo več umetniške sanje, niti nisva mislila o tem.! da je vse to neizvedljivo, kar nam je pripovedoval. Popolnoma najti je pridobil za vse. V dvoru se je zabava tako slavno razvijala, da ni nihče zapazil, da smo bili odsotni. Nihče niti ni zapazil, da smo prišli od zunaj Cel<5 s»ma gospa Monika je mislila, da smo bili ves čas v dvoru. Res, ona je imela sedaj toliko skrbi, je-Ii izpade sladoled dobro, da je skoro popolnoma pozabila na vse drugo. Le njene hčerke so očitale grofu, zakaj ne pleše. No, on jim je odvrnil z nasmehom na ustnih, da svoj pogrešek ob prvi priložnosti popravi — »prvi priložnosti, katera ne sme dolgo izostati« — je naglašal svoje besede pomenljivo. In res, čim se je gospa Monika umirila radi sladoleda, toliko, tla je zopet prišla med goste, jej je rekel grof, da mora njeno krasno nocojšno zabavo povrniti tudi s plesnim večerom, ter jo je takoj zaprosil, da mu obljubi svoj in svojih hčera prihod. A ker je neoženjen, zaprosil jo je takoj, da bi bila tako milostiva ter da bi dolžnost gospodinje ona deloma vzela na-se. Gospe Moniki je bilo ta trenotek, kakor t1a jej Je nekaj palo pred noge ravno iz nebes. O ničemer drugem ni hotola več govoriti nego o zabavi pri grofu, pripoveduje vsakomur, da grof daje to njenim hčeram v čast. Neki šaljivec je pripomnil, da bi se ta čast mogla še spremeniti v slavo zaroke, a gospa Momka se je nasmehnila sladko in blaženo, in odtorej je dodajala svojemu pripovedovanju o časti pri grofu tudi šaljivčevo opombo; no — le v resnem smislu. (Pride še.) dom! Potem pa se vprašuje madjarski list: od kodi so Italijani vzeli toliko odločnosti ? 'Kajti Italijan je strahopetec, ki napada le izza hrbta. Zavraten pa je kakor mačka. Italijani morejo pokazati le na dve sramotni zmagi: pri Costefidardu in rimsko okupacijo, a so bili obakrat v silni večini. Sicer pa so povsodi, kjer so stopili v boj, dobivali le batine. Pri Solferinu so jim Francozi izvoje-vali zmago. Tudi na diplomatiškem polju so kukavice, ako se je le našel človek, ki jim je znul pokazati zob. Madjarski list navaja za to par izgledov. Preti par leti so Italijani n. pr., meni nič tebi nič, hoteli vzeti cerkev, ki pripada kardinalu Koppu. Kardinal je stvar ■ prijavil avstrijski vladi, ki pa — seveda — ni nič storila. Na to pa se je kardinal obrnil do cesarja Viljelma, in glej : v jednem tednu je zginila italijanska vlada od cerkve, kakor da je nikdar ni blizo ni bilo. Istotako se je italijanska vlada polaknila na severno-ameri-i kanski kolegij. Ali ameriška Unija je poka-| zala zob in — pomagalo je. Kaka je torej mogoče, da je ravno avstrijska vlada v aferi sv. Jeronima zgubila svojo moč? Natlškof zaderski, Dvornik, je bil pred cesarjem, preti Goluchovskim, pred nuncijem, pred naučnim ministrom Hartelom in pri druzih faktorjih in o il v s e h j e dobil zagotovilo, da se vprašanje sv. Jeronima skoro p o -[voljno reši. Kdo je bil kriv, da so vse te obljube pale v prah? Madjarska vlada!! »Alkotmanv« je namreč uverjen, d a medmadjarsko in italijansko ! vlado obstoji tajno s poraz u m-ljenje in vsemu kriku da je bila začetnica madjarska vlada. Afero so izzvali iredentisti, podprl pa jih je komplot na Ogrskem, naperjen proti Hrvatom in proti Avstriji ! ! Vse te spletke je razkrila neka visoka oseba, ki navlaše v ta namen potuje po Italiji. Na to konstatira madjarski list, daje Vatikan v tej aferi, natanjko, točko za točko, obveščal avstro-ogersko poslaništvo. To v odgovor na očitanje; da je Vatikan delal brez znanja naše vlade. Italijanski pretor, ki je bil izda! tisto monstruozno razsodbo, temeljito raztigano od avtoritete, kakoršnja je dr. Randa, je sodil po viši zapovedi! Madjarski list vsklika: evo, tako se zastopajo avstro-ogerski zavodi v inozemstvu ! Avstro-Ogrska se kaže na zunaj slabotno državo. Potem pa zaključuje: »Vatikan smo : pustili na cedilu, gibanje iredente pa | postaja vedno močneje in vedno bolj neznosno! Hrvatje imajo eden vzrok več, da v Madjarih vidijo svoje protivnike. Papež pa mora uvidjat' bolj in bolj, da se na Avstro Ogrsko ne more nasloniti in od nje pričakovati pomoči«. Rekapitulirajmo torej glavne momente : odločilni činitelji so hoteli doseči pravično rešitev tega vprašanja; ogrski minister Szell pa je p r e k o teh činiteljev zvezan z laško iredento in pred intrigami tega Szella so kapitulirali avstrijski Činitelji. Brezobraznost madjarska, ki neprestano pritiska na našo vnanjo politiko, je torej kriva, da se Avstro-Ogrska monarhija kaže na zunaj slabotna....! Politični preg-led. V TRSTU, dne 14. oktobra 1901 Zaroka nadvojvodinje Elizabete Marije. V soboto zvečer je bilo naznanjeno na oficijelen način, da se je nadvojvodinja Elizabeta Marija, hči pokojnega cesarjeviča Rudolfa, zaročila s knezom Otonom \Veriand jeva vlada nasproti Schonererjancera. Nasprotno: priznati treba, da ima Rezek prav težavno stališče in verjeti mu moramo, ko pravi v svojem pismu do obeh županov rečenih mest, aagonu svojega srca, kar znači, da se ti člen: ni-ut ozirali na svojo višino, temvef m» -ledili srčnim nagibom. Prestolonasledniku Franu Ferdinandu, ki sf* jtoročil z trrofico Chotek in nadvoj-vrili- Sramota! da mu župnija v Veprineu ostane rezervi- škem največ volitev v Budjejovicah, kjer so Nemška sodba O prusjaštvn av- rana. Saj je umevno samo ob sebi, da ne bo * -Tiiie nasproti združene češke stranke proti strijsko-nemškega novinstva. Tudi H*t nikdo defiaitivnega nameščenja kakor župnik združeniru nemškim strankam Nemški kandi- »Das Bavrisehe Vaterland« obsoja odločno zamenjaval s takim provizoričnim namešše- dat jlili dosedanji budjejoviški nemški po- način, kakor so v Avstriji proslavljali nem- njerr. V tem slučaju se torej ni zgodilo nič slane«' Voligrulier, kateremu so skupne če- ške vojake, vračajoče se iz Kitaja To pro- druzega, nego da se g. župnik vrača na svojo škt- stranke jiostavile nasproti Stjrooeha dra. slavlja je da je sezalo celo tako daleč, da je rezervirano mesto. /A K». Borba je bila zelo huda in je bil — le pomenjalo že skoraj žaljenje lastne vojske. Neverjetno! Neštevilnokrat. moramo či- veled velikih nezakonitosti in vladne pod- Kajti, med tem ko so slavili pruske goste tati v laških listih zabavljice, češ: Slovani so j)()re — z neznatno večino izvoljen Nemec Voli- ne ve se zakaj, so skoro pozabili na malo taki reveži, da se niti ne umejo med sabo! gruber, ki je dobil 213S glasov, medlem ko četico hrabrih Avstrijcev, ki so se v Kitaju Trdili so vedno in še vedno trdijo, da se mi je dobil dr. Zaika samo *?6 glasov manje, t. j. uzorno vedli in so obvarovali čast >krščan- ne umemo niti sami Slovenci med sabo, da 2111' glasov. Evrope. V inozemstvu so se le smejali torej mi nismo narod z istim jezikom, ampak Ako se pomisli, da so imeli Nemci v vedenju avstrijskega (nemškega) čaeopisja radi da imamo le toliko narečij! To nas boli, ker rokah vse komisije — um-je se, da je tako pretiravanja v proslavljanju kitajskih juna- sami priznavamo, da nimamo še skupnega hotela .nepristranska' Koerberjeva vlada—, da kov. To nemško novinstvo se je že popol- slovanskega jezika, da-si ga imajo Lahi nad je volilne it>te sestavil nemški municipij, tla no,na "znebilo svojega južno-nemškega zna- stoletja in bi jih morali mi Slovani posnemati je šla vlada Nemcem na roke med drugim čaja, in po vsem načinu, kakor so ti listi vsaj v tem. tudi s tem. da ni upoštevala mnogoštevilnih urejevaai, bi mogli prav labko izhajati v V koliko so pa Lahi opravičeni pred- českih reklamacij in da so _ ta recept je Berolinu. Zdi se ti, kakor da imaš le pruske bacivati nam naše jezikovno ubožtvo, priča zn.;n tudi signorii v Istrii — volilni akt za vladne liste preti seboj. Vse, kar se dogaja slučaj, naveden v raznih laških listih, da je ključili pred časom in ko je imelo voliti še v Nemčiji i — in tudi če je naj veča bedastoća — namreč na razpravi vršeči se te dni v Nea-mn<>go čeških volilcev : ako upoštevamo vse 8e občuduje in proslavlja brez vsake kritike, polju proti znanemu Palizzolo, izjavilo več to, sjjoznati moramo, da pomenja Vollgru- ° tem Pa niti raislij(> ne na to, prič — da ne znajo laškega jezika!! In berjeva izvolitev pravi poraz Nemcev v Bud- kako se v Nemčiji sodi o vseh teh krasotah, te priče so doma iz — Sicilije! ! Morali so jejovicah. O zadnjih deželnozborskih volitvah Cel<5 konservativni pruski listi pišejo včasih poklicati tolmača kakor se to (žalibog!) preje imel nemški kandidat pri mnogo manjšem ostre kritike. Mej tem pa, ko dunajski mnogokrat, a brez potrebe dogaja tudi pri številu volilcev skoraj 300 glasov večine, a llsti> zavedeni po svojih pruskih dopisnikih, nas na Slovenskem! Razlika je samo ta, da ta večina se je znižala sedaj, kljubu vst-m čisto krivo sodijo o stvareh v Nemčiji, so v v Italiji ne znajo ljudje deželnega jezitfa — nasilstvo n in mahinacijam, na samih 26 popolnem neznanju o tem, kar se godi v ne- pri nas pa ces. kr. uradniki ne poznajo ali glasov. nemških krajih avstrijskih. Vse vidijo le nočejo poznati deželnih jezikov, kakor priča Od zadnjih volitev povišalo se je število Bkozi naočnike korespondenčnega biro-a. To slučaj z drom. Cumerjem. da ne govorimo o čeških glasov za 790. Cehi ulože proti Voli- novinstvo je zgubilo popolnoma vsako av- sto iu s to drugih! grul>erjevi izvolitvi protest in je skoraj go- strijsko zavest. Ono živi le v nemških frazah, Gospoda Italijani naj torej pometajo pred tovo da deželni zl>or uniči to volitev. ker Je I>ot* bičem Sehonererjevim vse, od ži- svojim pragom, in še le potem, ko bo tam Poljski »Czas« se tuli bavi z deželno- dovskega liberalizma pa do krščanskih vse Čisto, naj pridejo v božjem imenu pome- zborskimi volitvami na Češkem in pravi, da socijalistov! Kaj pomagajo vsi protesti tati tudi — k nam!!! ni izključeno, da bo izid istih mogočno vpli- društev iu shodov proti veleizdajicam, če pa Dvojica povsem različnih sličic. Pi-val tudi na dogodke v državnem zboru po- novinstvo istih strank o vsaki priliki tekmuje šejo nam : Med tem ko se mi avstrijski posebno z ozirom na taktiko Mladocehov. — v proslavljanju prusjaštva?! daniki moramo boriti za domovinstvo v av-Mladočeški klub bo moral vsled vspehov, ki Rečeni nemški list zaključuje: »In mej atrijskem Trstu, med tem ko naše prošnje 'so jih na deželnozborskih volitvah dosegli tem< ko se to dogaja na Dunaju, rovajo na romajo od Poncija do Pilata z očevidnim agrarei, pričeti ra likalnejšo taktiko v držav- severu Češke s pruskim denarjem emiserji namenom, da se, ako drugega ne, naše nem zboru, ako ne bo hotel o bodočih vo- pruskega evangeliškega bunda in netijo gi- pravo vsaj zavleče, se je te dni dogodil sle-litvah zgubiti mandatov kmetskih občin. Češki ,>auje> ki se je povzdignilo skoro že do od- deči slučaj: radikale, pa bodo v državnem zboru posto- krite revolucije. Tega noče uvideti avstrijsko Na trgu Barriera veechia Št. 3. stanuje pali še brez bzirneje ter skušali doseči raz- novinstvo (Noče !), ki je poprusjačeno že 10 družina Calcagnoto. Ta družina sestoji i z pust državnega zbora, ker se nadejajo, da o no- let sem- °d strani židovskega novinstva mo- samih italijanskih podanikov, vih volitvah pridobe več mandatov. To bi se remo uraeti to» kaJti iz p™sije navstaja novi Dne 11. t. m. je prišel k udovi gospo- dalo, dostaviia »('zase, preprečiti le na ta židovski Eldorado in uživa ista vso naklo- dinji gori imenovane družine neki magi- način, da se Mladočehi v deželnem zboru njeno3t Izraela. Da pa tudi krščansko-soci- stratai slnga in jej je hotel izročiti dekret, s češkem združijo z airrarei v skupen klub, o jal»i '^ti plešejo po isti piščalki, je obžalovati katerim bi imela La družina postati tržaška čemerse tudi že nekaj govori. ra' ,noremo : me v dušo, ko pripadnica ! Udova Calcagnoto pa ni h o t e 1 a Minister Režek je odklonil ^ te vidim v taki družbi .. .« |v sprejeti tega dekreta, rekši, da oni žavnozborski mandat. Vol lci mestne sku- Sodba bavarđkega hsta Je zadetl niso nikdar vprašali za tržaško meščan- pravo. stvo in da ona ne vsprejme ponujane^a dekreta, ker ne misli odpovedati se svoji do- Tržaške vesti- movini Italiji ! ! ! Tu imate dve sličici, ki pričati, kako pine Sari i lov-Kari in so ponudili češkemu mi-nistru-krajanu državnozl»orski mandat, ki ga je imel pokojni erberjevo sicer res se-i »Stotiue Hrvatov dalmatinskih, zbranih Pa vsiljujejo... stavljeno iz neparlamentarcev, ali po efektu, nocoj na koncertu okolo poslanca Jurija Gospod namestnik je prišel se svojega ki ga provzročajo naredbe te vlade, ena za Biankinija povodom proslave tridesetletnice dopusta; se mu priporočamo torej ! drugo, ves način vladanja ne bi mogel biti mnoj;o drugačneji tudi ko bi bilo to ministerstvo sestavljeno iz samih nemških stran-karjev. To pa naj se ne glasi kakor zatožba na adreso liezekovo. Saj smo nedavno občutili kakor krvavo ironijo, ko so Nemci kričali, da ima Rezek prvo besedo v minister-skem svetu in da sploh nič ne zgodi v kar ni privolil on. Rezek — Če tudi je birokrat — je prep-šten sin svojega naroda, da bi n. pr. mogtl odobravati stališče očevidne dobrohotnosti, ki jo je zavzemlje Koerber- novinarslcega delovanja njegovega, pošiljajo oduševljen pozdrav Vam, ne vst rašlji ve m u boritelju za skupno nam narodno misel v odtujenem nam Trstu z izrazom simpatije ter solidarnosti v junaški borbi tržaških Slovencev. V ime protesta proti divjaškemu napadu na Vašo osebo pošiljamo dve sto in trideset kron za slovenske šole v Trstu«. Ganjeni v srce beležimo ta vzvišeni dokaz simpatije dalmatinskih Hrvatov. Dar v v kulturne svrhe je naj plemeni tej i, najprimer- Metla. Nekaj o najemanju zasebnih vlakov. Pišejo nam : Sedaj, ko bomo imeli poleg že obstoječih še eelo vrsto novih železnic, ne bo menda škodilo, ako napišemo tu nekoliko misli o železničnili upravah, oziroma o dovoljevanju posebnih vlakov. Vem, da ustreženi s tem našim tržaškim društvom, ki so menda že blizu vse okusila — ves križevi pot, ki ga treba delati, ako hočemo priti do posebnega vlaka. Povsem opravičeno je torej neji in najizdatneji protest proti — nekul- naše inenenje, da bi se postopanje železniških uprav o dovoljevanju posebnih vlakov moralo nekoliko predrugačiti. Sedaj treba že najmanje mesec pred kakim nameravanem izletom, pisati na centralno upravo na Dunaj, od katere je odvisno, bo li /„aprošeni posebni vlak dovoljen ali ne ?! Mi tržaški Slovani bi se radi večkrat poslužili posebnih vlakov, ko bi ne bilo ravno takih sitnosti. In pa — recimo kar naravnost — takih židovskih pogojev ! Naše skromno inenenje je to, da naj bi osrednje vodstvo pooblastilo krajna vodstva za dovoljevanje vsaj malih izletov in naj bi znižalo varščino le na a v o t o, ki jo zahtevajo resnični stroški za prireditev takih vlakov. Po d<»sedanji ureditvi treba položiti, ako : se ne motimo, 300 do ;~)00 gld. v roke železniških blagajnikov, katera svota se vrne lev slučaju, da je število izletnikov, zihtevano po železniški upravi, dopolnjeno. Ako je, denimo, mesto 250—300 zahtevanih izletnikov istih le ; polovica — ali še manje, — si železniška uprava obdrži toliko od položene varščine, da dopolni svoto, ki bi jo prejela od zahtevanega števila izletnikov! Vse to pa naj bi še bilo, ko bi ista uprava, v slučaju, da se izleta udeleži mesto 300, recimo G00 in več udeležencev, to je : ako je dobičeli — privoščila vsaj del tega onim, ki so morali vzeti riziko nase!! To je, da l>i najemnikom vlaka, ako že ne polovice, od več prejetih denarjev — vrnila vsaj neke odstotke! Taka zahteva je več nego opravičena z ozirom na riziko, ki so ga morali vzeti na-Be najemniki vlaka. Toda železniške uprave so imele dosedaj le grablje ! Rizika niso jemale na se nikakega, pač pa so pobirale ves eventuvalni dobiček. To je bila krivica, to je naaprotovalo naj pri meti vnij i m pravilom v pošteni in kulantni trgovini. Želeti bi bilo torej, da b; se skušalo kako predrugačiti tako, da bi bilo ustreženo istim železniškim družbam, katere 1 »i se lahko podvojile vsaj nedeljski promet, in pa onim, ki bi najemali posebne vlake. Mi bi želeli, tla se to vprašanje začne razpravljati po strokovnjakih v železniški stroki, zato smo napisali te-le vrstice, ki naj bi izzvale to zelo potrebno in koristno reformo. Kdor je le kedaj še imel posla s prirejanjem posebnih vlakov, vemo, da je iz vsega srca pridružuje namenu, ki smo ga imeli, napisa ve i te-le vrstice. Drobile vesti. Mož, ki ima de-n a r j a, a noče plačati. Sinoči je bil aretiran 49-letni Santo R., stanujoči v ulici Ponziana, ker je jedel in pil v gostilni Vita i Nobile v ulici Donata, ne da 1 >i hotel plačat', da-si so našli pri njem kron. V resnici klasičen mož... Nezgoda. 24-letnemu delavcu AnnUn-ziatu Messenen, stanujočemu v Skorklji, padlo je v soboto na delu več kamenja na noge in ga poškodovalo. Dobil je prvo pomoč na zdravniški postaji. Usmiljenja vreden mož je gotovo 34 letni Andrej Randol, stanujoči v ulici Riborgo štev. 18., ker ga je njegova »boljša« zakonska polovica tako ljubeznjivo nabila, da je moral na zdravniško postajo iskati si zdravila. Možu žrtvi naše iskreno so-(žalje... O te — boljše polovice!! Pretep. 18-letni delavec Viljem M. iz Sv. M. M. zgornje in 37 letni njegov tovariš Martin S., stanujoči v zagati del Moro, sta se stepla v soboto zvečer, da je bilo veselje, a temu veselju je, žal, napravil kouec neki nebodigatreba redar, ki je obojico peljal v ulico Tigor, ker njemu se baje taki »špasi« nič ne »depadajoc. Tatvini. Težak Silvester Viezzoli, stanujoči v ulici Capitelli štev. o, je ovadil včeraj na policiji, da mu je neki nepoznani in nepovabljeni go^t od nesel iz njegovega stanovanja 10 kron, porabivši priliko, ko njega ni bilo doma. Nekemu staremu kmetu iz okolice, h„ neznani tatje ukradli dva jerbasa sadja, ki ga je pripeljal v mesto na pro laj. Stvar je naznanjena policiji. Energična žena. Ivana Stolfa, v službi pri neki tukajšnji družini v ulici delle Poste vecchie štev. 4, je bila včeraj na trgu Lipsia, opozorjena od neke žene, tla jej je neki mož v isti hip posegel v levi žep. Štolfa je hitro pogledala v žep in res je pogrešala mošnjiček z 2 kronama in nekaj sto-tink. Okradena žena je brzo sledila možu, ki ni bil daleč od nje. Dohitevši ga, ga je pograbila pogumno zi: prsa in zahtevala ukradeno nazaj. Iznenađeni tnož-tat se je iz za- četka izgovarjal, da oti ni nič ukradel, a ko je videl, da se žene ne more iznebiti na no-l>eden način, dal je ukraden: roošnjičeK. počasi nazaj, izgovarjaje se, da — ni imel .slabega namena!! Hotel je prositi oprošČenja... ali od te neprijetne naloge ga je rešil usmiljeni mož v osebi redarja in ga odvedel na policijo, kjer so v njem spoznali 54 letnega Ferdinanda A. iz Trsta. Aretiranja. Neki stražar, ki je v soboto zvečer patroliral v ulici Aeijudetto, je aretiral 3.~> letnega Ludovika S. iz Trsta, ker je le ta preveč razgrajal in napadal ljudi. Razgrajača so odveli v ulico Tigor. kjer so i - .-i ^ „.„i,, i bližnje Po Igore v daljno Rumundo 2ra |m> za*l sanju izpustili na svobodo, dokler J .. . . . ga ne pokličejo na odgovor. V soboto so aretiral: tistega dobrega UboS° ki črez zimo doma nima opatijski ljudski soli, odstopiti svoje mesto jeduemu od onih treh od občine predlaganih učiteljev ! Komentarja ne treba. Ni-li to pravi boj občine proti deželnemu odboru in proli vladi : za pravo, za zakon in za izvedenje pravorek:j najviše sodne instance v upravnih stvareh. To je že višek, ki je možen le cb nenormalnih in nezdravih razmerah, v katerih živimo mi ! Vesti iz Kranjske. * 1 r. II. Bistrice. Kakor navadno, odelo je zopet letos na stotine kruetov iz oziroma v velike hrvatske gojzdove na delo. cer bi pa bilo prav, da bi imeli Nemci svoje nemško učiteljišče ; potem bi vsaj nemški učitelji ne mogli prihajati na slovenske šole. Mravlag pa je v svojem nadaljnjem govoru sam priznal, da se v zadnjem času po sjM»dnjem Štajerskem nameščajo nemški uradniki ! In tako ie sam najbolje pobil svojo prejšnjo trditev, da vlada podpira Slovence. Seveda se je Mravlag zaganjal tudi v slovenski (če se gadi sme tako imenovati ?) gimnazij v Celju, isti Mravlag, ki je malo prej za par Nemcev in neračurjev zahteval nemško učiteljišče!! Kaj hočemo, taki so: njim vse, nam pa nič! — Cela rodbina radi p o nare- v Monastiru je bil napaden od turških vojakov. Krivce so takoj saprli. Vojaški poveljnik se je takoj podal k podkonzulu, da mu izreče svoje obžalovanje na tem dogodku. Dežel n ozborske volitve na Češkem. PRAGA 1 (B.) Na današnji drugi de-želnozborski volitvi skupine kretskih občin Hradec Indrichuv — Nova Bistrica itd. je bilo oddanih 3334 glasov ; med temi so bili trije neveljavni. Dobili so: Fran Stanek (češki agrarec) 1523, Alojzij Korb (Mladočeh) 894, Martin Sonkup (nemški številni kandidat) 844, dr. Fran Kanera (češki radikalec) 35 glasov ; 15 glasov je bilo razcepljenih. — Ker torej nobeden kandidatov ni dobil abso-j a n j a bankovcev zaprta. Posestnika 1 ln t ne večine, je potrebna ožja volitev med nečaka Ruggera iz ulice Ospetale, ki je svojo teto Terezij i (kakor smo že sporočili) zgrabil za vrat in ;ej na nasilen način odnesel 14 kron. Odveden je bil v ulico Tigor, kjer ga v naj h nji zimi iskati si Zurkaleka v Mostecu poleg Brežic in vso njegovo rodbino na Štajerskem in Kranjskem so spravili pod ključ, ker je ponarejal pa- dela, prisiljeno je, kruha v tujini. Kočan je res revež. Črez leto se ubija noč in dan z vozarjenjem, da skromno i i- i; .- i j j + preživlja svojo družinico. Nekako vesel pri- v to |K>kiicani gospodje police, da dobroto i j j i il* i i » • • „„ „ čakuje jeseni. Svest si je, da, ako mu bo treba plačevati s hvaležnostjo in ne s pestjo J •> . in tatvino. Nadalje je bil aretiran v ulici della ' Corte neki kletni Karel F., z Reke, ker je denarja? Ubožec pač pozablja, koliko mrazu j obdolžen, da ja neki Antoniji C. odnesel zlat |u da more prestajati v tujini pri neusmi- j Mi Bm{) že parkrat omenili v tej prstan, vreden 24 kron. Ni vedela poti jutro je neki redar srečal kajočo deklico. Na vprašanj« je odgovorila. Stančkom in Korl>om. Dogodki na Špaiijkem. MADRID 13. (B.) Iz Gijona javljajo: pirnat denar 20 kron. Goljufijo je izdal gra- j Današnjo jubilejno procesijo, katere se je ver v Zagrebu, do katerega se je Zurkalek udeležilo kakih 1000 žen in kakih 100, s obrnil, naj mu priredi obrazec za vrsto ban- palicami oboroženih mož, je množica vspre-kovca (serija). Oškodovani so vsi kateri so po jela žvižganjem. Orožniki so utreljali in ranili usoda mila, prinese domov 100 do 200 kron. j neprevidnosti te napačne Zurkalekove ban- nekaj oseb. Udeležaiki procesije s Kedaj in kako neki bi doma zaslužil toliko j kovce 8l)rejel,\ stante vsprejeli z vskliki : »Živel so raatiifc-lon Car- rub riki, domov. Včeraj v ulici Zonta jo- da je izišla iz stanovanja svoje tete, a da sedai Ijenil, < \futih ! Z revežem postopajo povsod kako je neki nemškonacijonalni davčni urad-kakor z živino. Opazoval sem sam, kako so siromake liki sardele tlačili v prenapolnjene j ^ vzroka> k«r je bila ista s"estavlj< vagone. Pač dvojna mera ! Gospo la sme se-veda brez »1 steka«, na peron — drugi pa je nežna poti, da bi se vrnila. Povedala je, da tllkoJ v krempljih ! Pa o tem prihodnjič! — kariji v Marenbergu, duhovnik pa, katerega se imenuje Marija Ukmar, da jej je 10 let Po večdnevni vožnji dospe v Rumunijo in | je do9egel nemško nacijonaloo-uradniški plju- in da je iz Štanjela na Krasu. Deklico so Utk°j I1"1' U1 z <1elora- Tam "koriščnjo , nee> je ŽIlfmik j^jj žmšve iz Remšaika. t nevednega kmeta kolikor vedo in znajo. Si _ tr .i _ __________t an je iz Štanjela odveli v ulico Tigor Dražbe premičnin. V t-»rek, dne 15. oktobra ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tok. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica {'anale 3, hišna oprava; ulica Canale 5, manifakturno blage; ulica S. Anasta^io 2, pomaranče, limoni in bicikl ; ulica Ghega 5, glasovir (pianim ) ; ulica Manzoni 1, hišna oprava: ulica Solitario na voglu uliee Foscolo, hišna oprava. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 18° 4. ob 2. uri popoludne 25.— C.* — Ti a komer ob 7. uri zjutraj 701.9 — Danes plima ob 9.31* predp in ob 10.36 p.p.; osesa ob 3.45 predpoiudne in ob 4.14 popoludne. nevednega kmeta kolikor seboj imajo t^koimenovane d sprejel Nemškonacijonalni p 1 j u v a č. los!« Karlistiški poslanec Zabizaretia. ki je imel pri sebi revolver, je bil aretiran. S parizke razstave. DUNAJ 14. (B) Danes se je otvorila razstava predmetov kupljenih ed Avstrije na parižki svetovni razstavi. To razstavo si je ogledal tudi cesar. V oj n a %v j n ž n i A f r i k i. LONDON 14. (B) Reuterjeva pisarna javlja iz Tarkastada : Danes se je razglasila obsodba o mnogih kapskih upornikih. Mej nik nekemu župniku pljunil na pobotnico iz ena v slovenskem jeziku. Sedaj doznaje »Slovenski Narod«, da se je ta škandal dogodil na dav- — Kdor a m e, pa sme! Dne 29 »skrivane«, ka- m se je zt)rai0 v Mariboru več odposlancev1 obsojenimi je tudi poročnik Sehoemann, kije ter. pa, seveda, v prvi vrsti skrbe za svoj fl[)odnje št:ljerskih nemških pevskih društev, žep. »Skrivan« jemlje namreč v domačiji de- Na tem fiestanku so ditali poro5ilo 0 {>rtpra_ lavee na svoj račun. P1 »kaparo«, odvaja jih na določeno delo, sploh počenja žnjimi, kar hoče. Znani so nam slu- | .... čaji, ko so celi zaboji slanine dohajali iz Hrvatske semkaj. Slanina je bila namreč ukradena siromaku iz ust, kajti namenjena je bila delavcem, ali »škrivan« jo je odposlal «kri • i 3 vaj domov. Taki in jednaki slučaji se dogajajo sleherni din. Ubogi trpiu prenaša voljno krivico pripadal k L »tterjeverau komandu. Razsodbo, glasečo se na smrt, je lord Kitchener že potrdil. Petdesetletni jubilej prof. M o ni tu sen a. BEROLIN 13. (15) Profesor Teouor Mommsen je danes slavil petdesetletni jubilej, odkar je bil imenovan rednim profesorjem vseučilišča. Zdravstveno stanje v Neapelju. RIM 13. (B) Pisarna Štefani javlja iz Podružnici dražbe sv. Cirila in >le-todija na lireti. Vesela družba o sestanku na Prošeku dne 4. t. m. nabrala 8 K 80 st. Nadalje str darovala »Santel in fiozzo« v Barkovljah pri igri 2 K. aca jun takozvano , vah za veliko neraško siavn0st, ki ho pnhod-nje leto v Gradcu. To poročilo omenja, da bo rečeno slavje odločilno za deželo v narodnem in gospodarskem pogledu. Pa tudi i z vnanjo politiko se bo bavilo to slavje, kajti tudi nemško avstrijska zveza da mora priti do idejahicga izraza. Pohvaliti moramo le odkritosrčnost te*a Neapelja današnjega due: Stanje vseh bol- za krivio; tu ne najdeš ni jednega, j poro€na, ki na9 ne pušC.a v aejasuera glede Qlkov> zahajajočih se v Lazaretu v Nisida, ki bi mu šel na roko. Sto in stokrat se dogaja, nravi iu naraenov bod(lč.e velike pevske slav- je zboljšalo. Vsi izol.ranci se počutijo da se delavcem razmerno velike svote odtrgu- no8tJ- v Gradcu. Ali ne Je po tem poročilu delavce, ki so bili iz dirani v trdnjavi jejo; saj izgovorov je lahko najti na t.soče. je interesanten zgoraj omenjeni shod v Mari- Vigliena, so izpustili. Nov slučaj kuge se ni Moj namen je opozoriti naše merodavne či- bfmi> ampak tudj pQ pokUo|I nekaterih Qseb dogodil nobeden, ni v Neapelju, ni drugod, mtelje, naj bi ne zabil, u boze ga trpina. Skr- ki ^ sodeIovale. predsedoval je en c. k. no- Kraljica-uiati Portupalska na Dunaju, beli naj bi za to, da se vse pogodbe napra- tar> ono politi<;no poročilo je čital neki e • DUNAJ 13. (B) Danes popoludne s^ je vijo v domačiji, da ima delavec svojega de- k ^juik ces. kr. deželnega sodišča v ces*r Izpeljal pred hOtel in je napravil kra- lodajalca v domačiji tožiti itd. Sploh, da se Gra(icll) zapienikar pa je bil neki c. k. SO(ia; ljici-materi portugalski vizito. Kraljica je o 1- pnde v okom tem vnebovpijočim lumparijam, \ adjunktu potovala zv čer. sosebno pa, da ne bo delavec mrtvo orodje , .. . . , . i res: kbeden teh nemških gospodov ni Vesti iz ostale Primorske. X Borba zapravo in zs proti deželnemu odboru in deželnemu š o l s k e -n u s i a k e m u. Te dni se je vršila na upra^ (konkrakti) naj bi se delali tu na oblastih in s tem bi se neizrečeno mnogo pripomoglo ubozemu delavcu — pa naj bi se bogati ro-X Borba za privo in zakon munski Žid sc tako jezil. L. c. k. * Na velikem požaru v Gorenji -i • j - i -it . 1 J nikovni niti deželnemu s o I s k e n u svetu i s t r- vasi pri Ribnici je pogorelo 9 hiš in 45 raznih gospodarskih poslopij. Poleg teh so še j i ...... aodišču na Duoaju ^prav«, ki meče kriS^o tri biie I)reeej poSko.lova„e. Pri.a.let.l, je Ui'' ~ M ^ 'j-^tva. ; Mnog„ je ta- _ za premično azistira vsaki šikani od strani dež. K, škoda pa utegne trikrat presezati to svoto, odbora proti slovenskim občinam in slo van- zlasti, ker so pogorelcem zgoreli maioae vsi skemu prebivalstvu. O da, povod tej razpravi poljski pridelki. na upravnem sodišču, je jako poučen. Stvar _ je taka-le: za jed no samo minuto kasneje povišan na višo stopinjo ; rajše poprej. O tej priliki kon-statuje »Sudsteierische Presse«, da mnogo-kateri teh nemških politikujočih c. k. urad-sposoben za občevanje s strankami, ampak ga morajo rabiti le pro foro interno, r luč na razmere v Istri in na zistem, ki ne- gospodarjev, ki'so bili zavarovani za "" ^ ^ »°>T' ^ ** * ^V^f1 & 1 J v IX. razred z 3200 plače, začno učit; jezika ljudstva. Rečeni list pa pripominja: Ali ima uradnik potrebno kvalifikacijo ali je nima? Ce jo ima, bodi nameščen, če je pa nima, naj ga ne nameščajo v kraje, kjer ne more vršiti svoje službe. Mariborski list bi bil lahko še povedal, da g'avna naloga ces. kr. uradnikom na Spodnjem Štajerskem vendar ne more biti ta, da predsedujejo sestankom nemških pevskih društev, da zapisnikarijo na j ■ m elikiinska rastava pohištva in £ tapecarij. Izvenredno ugodne S ^f U U cene. M M M g VILJEM DALLA TOJtltE ¥ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) ■» Moje pohištvo donese srečo. ■ ♦ lil Ksaifler Levi Mini 3 L ta 1895. se je imelo popolniti jedno definitivno učiteljsko mesto na italijanski Vesti iz Štajerske- — O razmerah na Spodnjem Sta-ljudski š li v Opat ji. Hrvatska občina Vo- jarskem je na >Parteitagu« v Radgoni iosko je pred It ž la za u> mesto deželnemu govoril, kakor poroča »Domovina«, dr. Mrav-odboru tri prosilce, ki sicer hrvatske na- lag, ki je resnici v zasmeh trdil, da vlada iS iS Prva Iti največja torama pohl^tta vseh vrst. •t T R S T rodnosti, a so bili vsi trije usposobljeni za podpira spodnje štajerske Slovence na škodo |tak'h sestankih in da oitaj<> poročila o prividi dr. Mrav- ! l,ravah za — velikonemške slavnosti. Tudi poučevanje na ljudskih šolah z italijanskim učnim jezikom. Nemcem. Glavno zlo za Nemce lag v učiteljišču v Mariboru, katero iinenuev predložiti deželnemu šolskemu svetu meti predavajo izključno v nemškem jeziku, v definitivno nameščenje, na kar je deželni i Na tem učiteljišču da se učitelji vzgajajo v šolski svet nekega laškega učitelja imenoval slovenske hujskače in da bi bilo potrebno, provizorično na dotično mesto. Občina je proti temu rek uri rala na naučno minterstvo, katero pa je rekurz odbilo iz formaluih raz-logov. Na to se je obrnila do upravnega sodišča, ki je leta 1898. ugodilo rekurzu in naložilo naučnemu minieterstvu mer.torno rešitev te zadeve. Ministerstvo je zopet rešilo stvar nepovoljno za občino, katera se je zopet obrnila do upravnega sodišča z istim vspehom, kakor prvič, na kar je minister stvo v tretjič rešilo stvar nepovoljno za občino. V soboto se je pred upravnim sodiščem, pod predsedništvom senatnega predsednika dr.a Alter ja, v tretjič razpravljalo o rekurzu voloske občine in upravno sodišče je odlo.-ilo, da j*> odlok naučnega ministerstva nezakonit in bo moral vsled iega laški učitelj, ki je že 0 let provizorično nameščen na uradniku bodi popolna svoboda tudi na to stran; ali še le potem, ko bi popolnoma zadostil svoje dolžnosti nasproti — ljudstvu, kateremu je namenjen. iS iS iS iS q iS o oo o°e o°o o oo o oo o oo V mojem zavodu za kemično pranje na najmanj 10.000 volnenih, baržunastib svilenih oblekah in onih iz Kamgarna nataneno preskušano odpravi V eni minuti vse madeže vsled olja od bi-cikljev kakor tudi vse druge olja, maščobe, petrolej kakor tudi maž od vosov, sosebno pa lOiiOilOiiOMOnOilOilOiiOHOiiOMOi Glavni zastop za Austro-Ogersko: Viljem Mocsari Anton Šorli madež brez drgnenja, brez pranja, brez ščetanja odpravi „GUGI" Dunaj, I. Mbeluiigen^asse Stv. 11. V pomoč Salezijancem! Žrebanje nepreklicno 30. đec. 1901. EFEKTNA LOTERIJA za zgradbo zavetišča in oiojevališča v Ljiljani jC Srečka 50 vin. ^c Srečke se dobivajo v odborov! pisarni v Ljnbljani, Gosposke ulice. Razprodajalcem popust. V Trstu ga prodaja : Ipacij Wohl, na borznem trp 4. Osrlj«- Muha Josip in drva. _ 1 v ulici dei Torro štev. 1SŽ 1 piiporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lena itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska izdelovalni ca in za loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka Sprejemanj naročbe po načrtu. I>elo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naroči* se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla »svoji k svojim ~ Andrej Jug v Trstu ulica S- Lucia 12 iadej c- kr. deželne sodnije.> Jak. Perhauc Ulica Stadion It. 20, pe karna in sladeičarna. svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tuci domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Slovenec Redka prilika! 300 komadov za:No?otrMo POebno pfljetje samih Mk. 3. priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča Iva d Cink, ulica ts I>aniele st. 2. Pekarne in sladeiearne. HAi-i • I Piazzett a S. Giacomo st. 3 (Corso . O ilult)l ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v -katljicah, finih biskoK.v, različnih likerjev in vin v buteljkah za jcrcle. time, kiste in druge slavnostne prilike. VstkorMeo, \>ak dan večkrat pečen lin in navaden k 11. L razpošilja (o pogcubi in naročilu franko na c« m ij lTgo\t»ui > razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni. . novčarka z usnja : 1 krušna špila za kravato se simili C 4 r ni i in Ifhntrni nrPfllTf ti briljanti; l dobrodiSeče milo; 20 angl. predmetov za OlrUjI III It lilIlL III H'CUlimU dopJisoT«„ja in -i00 komadov ra,nlh predmetov, koji so doma neobhodno potrebni. Teh 300 predme tov za samih Mk. 3 z uro vred, ki sama toliko velja razpošilja samo nekaj časa po povzetju, Cena steklenici 80 st. Razprodajalci vdobe primeren odbitek. Ivan Serpulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor t h d i po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A' zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste. "f g 0 [J 0 T SlclbcUlJcl iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Važno oznanilo ! . Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da se TTNA iz VISA, KASTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi salofi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole isvoda za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kr» •vttrljskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode to boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini«, sterstvo radi pregostega kvnrjanja vina, ki stavlja *• resuo nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, je-gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nege da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijud, zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, M •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajfr. hneti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novi, Vino iz KaStelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz ViBa... „ 34 n Vino Opollo..... „ 38 _ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna at. 6 (Dvorilčefc. se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje st je pred kratkim nabav«io nove in elegantue vozove, potrebščine, in _______________________obleke, vsprejelo v svojo službo novo in brošua igla za dame iz prima double zlata; 2 gumba praktično osobje ter vsprejeroa pogrebe ka-od simili briljantov ; 1 krasno pozlačen prstan z imi- j terejjakoli razreda po lastni tarifi, tovanimi biseri za dame, ali gospode; 1 najboljša Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spremljevanju pogrebov na pokopališče. Ena krasna dobro idoča ura s 3 letnim jamstvom in , lepo verižico; 1 krasna garnit, gumbov za srajce ovratnik in manšete iz double zlata ; 1 lina škatljica za cigare; 1 eleg. brušuro žepno ogledalo s finim glavnikom ; 1 beležnica v angležkem platnu : 1 eleg. vsake vrste iz najl»oljših tovarn t-e vdobivajo po tovarniški ceri v *aiogi tvrdke Schivitz AComp., inženirja Živica v Trstu ulica ela rebnla iz Brd po novč. Za diuž:ne po ugodnejših cenah. Opolo iz Vina po iS. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. __ _ V m k 7. n <-re moja vina ;>nalizo\aU in ako jih vdibi j < narejena vdobi HH) gld. nagrade. Zalega vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki zberi pohištvo vseh »ogov za vsak stan od naj bo šega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in ipe. ogledala, žime za patn< . ružne ta pecanje itd. l>a tudi na obrok. Novo pekarno oglu ulire dei (iradi Delavnica in sladčičarso sem odrld v ulici Molin a vento, ___ „ ________Vsaki dan trikrat frišen kruh t d \ J novč. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice in razno dri'po pecivo. Se sprejema domači kruh v peko. Priporočam se za obilen obisk: A i» t. Pahor.: za popravljanje vsakovrstnih stro- ------ - - jev. motorjev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kova-ka delavnica Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica Brlvedere št. D. Skladišče Opava (Slesko). Poštno predalo štv. 15 Pri odjfniu 2 zavitkov dudam ifp nož z S redili brezplačno Kar ne ugaja, denar nazaj. XXXXXXXX>OOOGaOtX Jakob Kosmerlj -■TRSTa- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. TRGOVINA jestvin In kolonijalii<»ira blasra, dellkates 0 in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v etliei Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceja. i Priporočam se p. n. občinstvu m seno l najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 2, priporoča preeast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pri-pravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudt na obroke. Obroke si pa preč. ]>. n. sgopod naročevalec sam lahko določi. Tomsig liiidvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. fp^- DELAVNICA za pozlacevanlB in Utmm Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko to stroko za cerkve kolikor za „Eidinost" TRST. — Via della Piet& št. 25. — TRST. zasebnike. Velika in izbrana zaloga izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega latev za okvirje in drugih predmetov kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega tlo jK) ZC,|G nizkih cenah, najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga elaoega ali žaganega marmorja prodaja 1'azven le v z.mnih laba- V različnih merah belega ali barvanega. kanu, h t mil j. Kramar v Kojan« m Specijaliteta za pohižtvo. »rast. tobakarna \ ia Poste nuove (zra- . . , ven prodajalmce hmolars.) Sprejema naročbe za cerkve, altarje, ksikori tudi za podove bodisi hele ali barvane. Vsaka naročba sc izvrši točno in po ugodnih cenah. JAKOB KLEMENC Prvo primorsko podjetje za zaloga manufakturnega blaga ' ■ - T___„IS... f Infnnu it I razpošiljanje iu prevažanje pobištva trgovec z jeelo in drobno. Ceniki franko. IVAN KRŽE Durator. Podplati so zastonj, ako vsakdo mi Mtvi • iabi „Durator- ter žnjim 3— tedne niaže pvoje podpbte, kateri trajajo 5 krat več in jih vo