Delegatski odnosi v stanovanjski samoupravi Na ustanovni skupščini so bili izvoljeni organi sta-novanjske skupnosti in to izvršilni odbor, odbor za gospodarjenje, odbor za družbeno pomoč, odbor za gradnje in odbor za pre-novo. Struktura izvoljenih članov navedenih organov je bila postavljena tako, da so delovni ljudje samo-upravno organizirani v te-meljnih organizacijah zdru-ženega dela, v drugih orga-nizacijah in delovnih skup-nostih ter občani-stanoval-ci samoupravno organizira-ni v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini združe-ni v krajevnih skupno-stih enakopravno zastopa-ni. Prav tako so bili izvo Ijeni v odbore člani orga-nizacij združenega dela, ki s svojim delovanjem po-segajo na področje stano-vanjskega gospodarstva. Na 6. seji skupščine pa so bile v navedene organe opravljene dopolnilne vo-litve, kakor tudi volitve v poravnalni svet in delav-sko kontrolo. Organiziranost samoup-ravnih stanovanjskih skup-nosti občin mesta Ljublja-ne brez enot je bila for-mirana na osnovi dogovo-ra političnega aktiva Ljub-ljane, ni pa v skladu z za-konom o samoupravni sta-novanjski skupnosti. Ven-dar prav tak način organi-ziranosti kaže krepiti tudi v prihodnje, v podkrepitev navajamo del poročila predsedstva SRS o temelj-nih političnih vprašanjih družbenega življenja in ra-zvoja SRS (Poročevalec 7, 17, 3. 1977): »Ovira pri uresničevanju stanovanjske pravice ob-čanov je še vedno neustre-zna samoupravna organizi-ranost na tem področju. Samoupravno in delegat-sko odločanje v stanovanj-skih zadevah je ločeno na odločanje o zbiranju sred-stev in o graditvi stano-vanj, na odločanje o go-spodarjenju z obstoječim stanovanjskim fondom in na odločanje o oblikovanju solidarnostnih meril pri graditvi in uporabi stano-vanj. Takšno razdrobljeno samoupravno odločanje o enoviti stanovanjski politi-ki je eden izmed vzrokov, da samoupravni delegatski sistem odločanja ni uve-ljavljen v skladu z medse-bojno povezanostjo proble-matike, upoštevajoč različ-ne interese in vidike reše-vanja stanovanjskega vpra-šanja in s potrebami celo-vitega odločanja na tem področju. Zakonski predpi-si, ki urejajo to področje, so bili sprejeti pred uve-ljavitvijo nove ustave, za-to jih je treba uskladiti z ustavo in zakonom o zdru-ženem delu in hkrati spre-meniti samoupravno orga-niziranost na tem področ-ju.« Kot rezultat delovanja socialistične zveze, organov krajevnih skupnosti in dru-gih subjektivnih sil, smo v občini Ljubljana Center v pogledu razvoja in obliko-vanja hišne samouprave vzpostavili samoupravo v 685 hišah. Zbori stanoval-cev krajevne skupnosti pa so ustanovljeni v vseh 8 krajevnih skupnostih z ugotovitvijo, da zelo dobro delujejo s posebnim pou-darkom na delegatskem si-stemu. Zbori stanovalcev v KS so tudi delegatska ba-za vseh organov stanovanj-ske skupnosti, kakor tudi njene skupščine. Delegatska baza za skup-ščino stanovanjske skupno- sti in nj«ne organe v zdru-ženem delu je 51 splošnih konferenc delegacij. Prav na tem področju pa v pre-cejšnjem številu primerov ni vzpostavljen delegatski mehanizem resnično do de-lavca. Na tem področju bodo morali napraviti sin-dikati bistvene premike, kazalo pa bi tudi v zdru-ženem delu oblikovati po-sebne konference samo za področje stanovanjske SIS (mogoče stanovanjske ko-misije v OZD oblikovane po delegatskem principu). O krepitvi delegatskega sistema na področju stano-vanjske skupnosti bo tfeba zagotoviti delegatom inde-le