I III jj^i I flH ^^^HHjjjjj^P^fl^H^^M ■■ ^^HhH^^ a^I ll^^l IH i Jmtii^ II sij Abwici I ^^^V I I "i..." *~1 flBsI^VI^^^H BB ^^^rB »BBB; ^KiWWS&ih ^^^fV^VI^^^P H^^hv^v i * —»1 uiiiiinmu...ui»itiuttiTmmuuiit m Wkm mM ■■■m • MVJPPk , • ^^ WK^W ■ W ■ ^^^ ■■ ^MM S tlHUiiiiiimtiMiiiiiinmtimiwuw AMERICAN IN SlPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtttPnratt NEODVISEN LI8T ZA SLOVENSKE DELAVCE V Alirong Cox in izjava tt-nijskih delavcev. Dayton, Ohio, 27. julija. Organizirano delavstvo države Ohio bo letos nastopilo za governerja Coxa kot pred sedniskega kandidata. To "znači, da ima Harding jako malo prilike dobiti večino v državi Ohio. Uradno sicer delavske organizacije ne bodejo naravnost priporočali Coxa v izvolitev, pač pa se bo to zgodilo na ta način, da bodejo vse delavske nnije dobile natančen pregled dosedanjega delovanja governe rja Coxa in senatorja Harding, koliko in kaj je vsak izmed teh deloval vdelavskih vprašanjih in kako jih je reševal. Delavska organizacija cele države Ohio je že razposlala Wem delavskim unijam v državi rekord, kakoršnje-ga ima Harding v pogledu delavskih zadev. Ta rekord je za Hardinga jako slab, in , noben delavec ne more voliti zanj, potem ko je prečital ta rekord. Nasprotno pa je pripravljen tudi rekord governerja Coxa, ki daje slednjemu mnogo priznanja, ker je v vseh zadevah, kjer so prišle delavska vprašanja na vrsto, odločil vselej tako, da je bilo delavcem po godu. The Labor Review, najbolj upljivni delavski Ust v Ohio, last 12 delavskih unij, piše /sledeče: HPxm rejmHjfcJmctt Hfr-dingu moramo nastopiti radi njegovega dela v preteklosti. Republikanski program Je nasproten delavcem, ker sili delavce k delu ter jim odreka svobodo. Republikan ska platforma, kot je bila narejena v Chicagi, je proti-de-lavska. 85 procentov delavcev v državi Ohio je tega mnenja. Organizirani delavci nimajo ničesar pričakovati od republikancev." » m-— • —Clevelandske šole potrebuje 20.000 ton premoga pred 1. oktobrom. Imajo ga 2000 Ne morejo dobiti kon-traktorja, ki bi preskrbel pre mog. Slaba zgleda za naše otroke letošnjo zimo. Šolski ■odbor je naprosil vse cleve-landske prodajalce premoga, naj vsak preskrbi vsaj 1000 top premoga za šole. — Naznanili smo v preteče-ni številki, da je dovoljeno stiskati grozdje in imeti vino za domačo uporabo. Da ne bd kakega nesporazuma, naj razložimo Še sledeče: Nekateri razlagajo to, da je dovoljeno prešati kar na debelo, in nameravajo napolniti kleti z vinom do zadnjega kota. Kdor ima kaj razuma, bo vedel, da je to nemogoče in nedovoljeno.. Za domačo upo rabo mora vsakdo vedeti kaj pomeni. Družina ne more do kazati, da ima vino za domačo uporabo, ako ima deset alf več sodov viha y kleti. Tq zapišemo, da ne bo prišlo do slučajev kot lansko leto, ko smo zapisafc, da )e dovoljeno presati grozdje, in ko so nekateri naredili po dvajset sodov "Za domačo uporabi' in so jih pozneje prijeli, s« se izgovarjali, da je "ured ništvo našega lista tako sve-tovaloM. Dva. tri ali štiri sode te pijače je menda dovolj za vsako, še tako ste-vflno družino, in kdor ima več, bo teško dokazal, da je za "domačo uporabo". Torej to je bilo potrebno omeniti, da ne pridete pozneje v kake zadrege, ker vlada bo ravno tako ostro in dosledno pazila na vse kot dosedaj. . Premogarji apelirajo na predsed. Wiisona Chicago, 27. julija. Devetdeset odstotkov premogarjev v državi Illinoisu je brez dela. Položaj je obupen. Premogarji kot lastniki premogovnikov bodejo apelirali na predsednika wiisona, da imenuje posebno komisijo, ki naj položaj preišče. Med premogarji so na delu zvezini agenti, ki iščejo podatke pri premogariih o vzrokih štraj-ka in pod katerimi pogoji bi še vrnili na delo. Kot izjavlja jo kompanije, zahtevajo premogarji po $2.00 na dan več za svoje delo. Govemer Low-den je apeliral na premoga-rje naj se vrnejo na delo, do-čim bo državna oblast preiskala položaj, toda brez uspe ha. Iz države Missouri se poroča, odšlo25:000 pfe-mogarjev na štrajk. Lansko leto se je s teško mujo posrečilo dobiti premogarje nazaj na delo, sedaj je pa zopet vse i premogarsko vprašanje na i vrsti in se bo moralo znova obravnavati. Medtem pa je že več železnic ustavilo pošlo- i vanje, in mnogo tovaren za- , pira vrata radi pomanjkanja premoga. -o- Nick Vucetic, ki je pretepal svojo ženo z mandolino in se zakadil proti policistu, ki ga je hotel aretirati, z jiožem, j*. Jul stavljen pod $5000 VariČine in pride pred veliko poroto. > — Knausovo poslopje, kjer je dosedaj bivalo več družin, postane skoro izključno u-radnisko poslopje. V dveh velikih hišah na pročelju St. Clair so že sedaj tri obširne trgovine, Grdinova, trgovina z manufakturnim blagom Mr. Jos. štampfelna ter krasni prostori slovenske banke The North Amercian Savings & Banking Co. V prvem nadstropju pa so se prezidala stanovanja v uradne sobe, in v kratkem se tja preselijo sledeče firme in posamezniki: John L. Michelich, slovenski odvetnik, Mr. Jos. Demšar, slovenski stavbenik dr. L. A. Starce, zdravnik za oči, dr. Župnik, zobozdravnik, dr. Mali, zobozdravnik in poleg tega ima že svoje urade v poslopju dr. James Seliš kar. Tako bo postalo Knausovo poslopje pravi "Office Building" kot so nebotičniki doli v mestu. — Mr. John Tomažič je za-rental prostore zraven trgovine Mr. Jos. Gornika na 152. CQsti v Collinwoodu; V teh prostorih začne v kratkem s trgovino za brivske potrebščine, vsakovrstnim rezilnim orodjem ter "light hardware". Ker enake trgovine ni nikjer v tamojšni okolici, bo ta trgovina dobrodošla našim rojakom pa tudi vsem drugim. Mr, Tomažič je poznan po prijazni postrežbi in s svojo uljudnostjo v trgovini, želimo mu- mnogo uspeha. — Piknik dr. sv. Vida, 5t. 25. KSKJ se je vršil zadnjo nedeljo ob jako dobri udeležbi. Licitirali so petelina, ki je prinesel $121. pobil ga je Mr. A. Grdina ml. Zabava je bila vsestransko jako zanimiva. — Odkar je železniška komisija povečala pla& uslužbencem, se je mntfeo ljudi oglasilo za to delo. Večinoma so novinci pri železniškem delu. Pa tudi vež starih uslužbencev se je vrnilo na delo kot naznanjajo šelezni-ee. Le Mano Nera ima nov umor na vesti Laška Črna Roka je zopet zahtevala eno žrtev. To pot so ubili Franka Messari, 1245 Webster ave. Okoli 8. ure v pondeljek zvečer je Messario stopil iz svoje hiše ko so padli streli nanj. Trije moški so začeli streljati Me-sario je nemudoma in brez o-rožja začel preganjati svoje napadalce, ki so bežali, medtem pa neprenehoma streljali na Messaria. Strele je zaslišala tudi njegova žena, ki je prihitela iz kuhinje in se podala na lov za napadalci. Tekom. preganjanja je dobil Messario 9 krogelj v tpiplo, toda se ni zmenil, amp^ic je neprestano tekel naprej za napadalci, dokler ga ni ena kroglja pogodila v srce, da je padel. Zgrudil se je poi eest-no svetilko, in v trenutku, ko je dospela žena do njega, je zdihnil. Kmalu potem je prišla tudi policija na lice mesta, ki je dala mrtvega odpeljati v Huron bolnišnico, pozneje pa v mrtvašnico, kjer so v truplu dobili 12 krogelj. Žena je odšla s policijo na glavno policijsko postajo, kjer so imeli ujetih 12 sumljivih ljudi, da spozna med njimi napadalce. Frank Messario je bil član laške črne Roke, toda kolikor se je moglo dognati, sc je nekai spri x njimi, nakar so ostali tovariši prisegli mu smrt. Prvi napad nanj se je zvršil 19. maja, ko so črnoro-karji pri belem dnevu začeli streljati nanj,ga zadeli v glavo in noge. Toda že v enem tednu je ozdravel in zopet bil na delu, dokler ga ni v pondeljek zadela usoda. Messario je 11. žrtev laških cleve-landskih črnorokarjev letos. o- — Vladna banka vClevelan du izjavlja, da je industrijski položaj normalen, in da absolutno ni nobenega vzroka za kako krizo ali slabše Čase. Produkcija je normalna,, in kredit vsepovsod gotov. — James H. George je ušel vislicam za las. V pondeHek bi ga morali odpeljati iz čle-velanda v Alabamo, kjer je baje pred 15. leti pobegnil iz ječe, ko je bil obsojen na smrt na vislice radi umora. Po 15. letih ga je v Clevelan-du neki James Cooper "spoznal" in trdil, da je on James Dix, ki je pobegnil vislicam. Aretirali so ga, in v pondeljek bi imel biti odpeljan nazaj, toda detektivi, ki so prišli iz Alabame, ga niso mogli spoznati kot morilca, in Geor ga so spustili. — Kakih 50 potnikov v Har vard - Dennison kari je bilo silno prestrašenih, ko je zgorel motor v kari in so električne iskre švigale na vse strani. Ljudje so , začeli kričati "ogenj" ter se podili eden Čez drugega, pri čemur je bilo več pohojenih in nevarno poškodovanih. -r- če pride kdo v vašo trgovino in bo plačal s samimi niklji svoj račun, tedaj je menda oni ropar, ki je v torek ponoči, oropal 9 telefonskih postaj v mestu v raznih lekarnah ter odnesel 2320 nikljev ali $114.QQ. Nabiralnike za niklje je enostavno s kladivom razbil. — |30.000 bo moralo mest© plačati za načrte nove bolnišnice, katere sestavi neki newyorški zdravnik. - — Pismo ima pri nas John Kremlar. Policija vse Amen- , ke sledi morilca. vr ' ' ' 'i , sumnosti in maščevanja, jG mnenje nekega Allan Taiiim v. Birming ham, Ala. ki je v poznal omenjeni zakonski gpar v Detroi-tu. Policija išč& sedaj še nekt 1 drugi kovček* v katerem mora biti srce, pljuča ter dru gi telesni orgjjni umorjene ženske, ker se je dognalo, da je morilec vse te organe Izre-zal iz trupla s^e ter jih poslal naprej v drugem kovčku kot truplo. Ekspresman, ki je bil poklican, da odpelje kovčke, trdi, da mM je Leroy izročil dva kovčka. Policija je nadalje dognala, da je bila umorjena ženska že prej poročena z nekim rokoborcem. Z njim se je razporočila, nakar je vzela Leroya. Morilec je 23 let star, 5 čevljev 10 paL cev in pol velik, tehta 145 funtov,, ima gladek obraz, črne lase, katere češe nazaj, brazgotino na Jeviynogi, dobre, ravne zobefJKo so ga zadnjič videli jtfflNM lem-nozeleno suknjo, zelen mehak klobuk, svileno srajco ter rumene čevlje. Za njegovo je razpisana nagrada $2000. -p- — Clevelandska policija se bavi s preiskavo petih umorov ali samomorov. V jezeru Erie blizu Holden pdslopja v Bratenahl so našli mrtvo truplo mlade ženske, stare kakih dvajset let. Truplq je moralo ležati že tri tedne v vodi, in leži sedaj pri pogrebniku Rausu na 5040 Broadway. Nič se ne ve o njej. V neki soteski na Ridge Rd. so našli mrtvo truplo nepoznanega moškega, ki ima sključen četrti prst na levi roki. Star je okoli 50 let. Ima mnogu brazgotin in globoko rano na vratu. Leži v mestni mrtvašnici Blizu Puritas Sprgs. so našli pod drevesom mrtvega John Johnsona. Nihče ne ve kako je dosegel Bmrt. Na vratu ima odtise kot bi ga kdo zadavil. Truplo se nahaja v mestni mrtvašnici. Na Corlett Rd. so našli mrtvo tfuplo Aleksija Berko, poleg njegovega avtomobila. Zraven pa je policija dobila motorno kolo, in na motornem kolesu nekega moškega, ki je pa, po izjavi policije, "pa-nan" ter'ne ve absolutno ničesar povedati. Zaprli so ga, ker policija trdi, da je bil pijan. Mogoče je, da je Berko popravljal avtomobil, ležal na tleh, motorni ciklist je zadel v njega in ga ubil. Albert Schranki, je Spi v pondeljek zjutraj ob 6. na delo v Robt. Mackenzie Candy Co. Ko so drugi delavci prišli v tovarno, so ga dobili mrtvega pri vratih. Smrt je nepojasnjena. — Pondeljek je bil skoro najbolj mrzli dan poletja v trinajstih letih v Clevelaodu. Topbmer je kazal ob 8. zjutraj 59 stopinj. - — 0 letni Frank Žagar iz lfiOJO Chicasaw ave. leži teško poškodovan v Mt. Sinai bolnišnici. Povozil *a je neki avtomobili* na Chapman aye- Moža so zaprli Ali je japonski cesar umrl ali ne? Tokio, 27. jul. Japonska je dežela, kjer lahko smrt ogoljufate, če ste kraljeve rodbine. Japonski cesar ali mikado je mrtev — ali pa živ, kakor hočete. Nihče ne ve resnice, razven nekaj najvišjih dvornih dostojanstvenikov, in ti molčijo kot grob. Med tem pa je narod prepričan, da je japonski cesar umrl pred nekaj tedni. Mikado se je vrnil domov pred nekaj tedni. Neki ameriški dopisnik je bil na kolodvoru, ko je pripeljal kraljevi vlak. Iz vlaka so potegnili cesarja, ki se je držal trdo kot kamen, in dva dvorjanika sta ga vlekla naprej do kočije. Mikado ni Eremaknil nog, vlekli so ga ot mrtvega. Obraz je bil mrtvaško bled. Prepričani so bilfvsi, da je mrtev. Navada na Japonskem je, da skrivajo smrt cesarja. Cesarji na Japonskem umrjejo samo tedaj kadar cesarjeva družina to dovoli. Tudi ne sme drugje umreti kot v cesarski palači. Če umre kje drugje, tedaj ga pripeljejo fcot živega v palačo, nakar nekaj, tednov pozneje naznanijo, da je. umrl. Večkrat mine več mesecev. — Špekulanti s sladkorjem so sedli na lim. Vlada pravi, da v najkrajšem času pade sladkor za sajman i 3 cente pri funtu. Kubanski in porto rikanski sladkor, ki sedaj prihaja v Ameriko, se prodaja po 15 centov in pol funt na debelo, in cena teksanske ga sladkorja je 23c. na debelo. Kubanski je bil prej 18 centov, teksanski pa 23 centov. Razume se, da bodejo nove cene sladkorju od 20 do 26 centov funt napram 30 in 32 centov sedaj. — Pri kopanju v Chagrin reki, tam kjer voda dela slap, je utonil 16 letni Frank šraj, Slovenec, iz 3608 E. 80th St. Bil je na pikniku z drugo mla dino, in lepa voda ga je zvabila, da se je šel Kopat. Tam ga je zgrabil vrtinec in poteg nil s seboj, da ga tudi tovari: Ši niso mogli rešiti. Truplo so kmalu dobili. — $100.000 zahteva odškod nine John Allan od Thomas Moore, 8906 Euclid ave. Allan trdi, da ko je 28. maja stopil s kare, ga je podrl Moore s svojim avtomobilom in mu zlomil nogo, ki je vredna $100.000. Nogo so mu morali odrezati. — 30 pijancev so imeli v torek na policijski sodniji. Vinski bratje (pa tudi šnopsar-ski) so zgledali kot da bi od mrtvih vstali. Sodnik jim je dajal kazni velike, kakor mo čno je bil kdo pijan. Poleg tegfc je-bilo na vrsti 22 oseb, ki so se na drug način pregre šile zoper prohibicijo. Vse skupaj so plačale $1000 kazni. , — Mrs. Mary Cernko, 660 E. 162nd St. v Collinwoodu se je zbudila ob dveh zjutraj v pondeljek, ko je čutila neko tujo roko pod svojim vz-glavjem. Zakričala je na ves glas. Zbudil se je njen mož, ki je dobil nekega moškega pod mizo. Poklicana policija ga je odpeljala v zapor. — Iz trgovine J os. Flora na 1312 Addison Rd. je bilo u-kradenih gumijevih obročev v vredno $320.00. —$201.000.000 ima preostanka blagajna Gary, predsednik jeklarskega trusta v Ameriki, je na nekem zborovanju American Iron & Steel Institute, se izjavil, da Amerika, kjer je le 6 odstotkov svetovnega prebivalstva in 7 odstotkov kopne zemlje, proizvaja dnnes sledeče: i 20 odstotkov vse zahge zlata na svetu, 25 odstotkov svetovne pšenice, 40 odstotkov železa in jekla, 40 odstotkov zaloge svinca, 40 odstotkov zaloge srebra, 50 odstotkov svetovne zaloge cinka, 52 odstotkov premoga, 60 odstotkov naloge aluminija, dO odstotkov svetovne zaloge bombaža, 66 odstotkov petroleja, 75 odstotkov koruze.. 85 odstotkov avtomobilov. To je ogromen pridelek, kaj ne f Vse kaže na neizmerno delavnost Amerikanca. Primerja sedaj Zjed. države z Atenami, slavnim gpškim mestom, ki je štelo okoli 480 pred Kristom komaj 50.000 prebivalcev. To mesto je dalo tekom enega rodu več umetnikov, znanstvenikov in državnikov, kot pa Zjed. države v enem stoletju. Kaj more Amerika vzporediti s sledečimi možmi: Periklej kot državnik, Fidias kot kipar, Polignot kot slikar, Ešilus, Sofoklej in Evrlpid kot dramatičarji, Pindar kot lirični pesnik, Aristofanes kot komični dramatik, Tu-cidide kot zgodovinar, Demosten kot govornik, Plato in Aristotel kot misleca, Sokrat kot modrijan. Ali nI več čas, da mi Amerikanci skušamo izvojevati kako duševno zmago, da pride iz naše sredine kak velik Umetnik ali mislec, ali pa nas bo Gary neprestano držal v svoji sramotni (f) službi? Ali se gre za to, da bogatimo duSe ali žepe f Ali vam je ljubSe, da imate deset milijonov avtomobilov ali pa Izrek: Naj oni, ki je brez greha med vami, prvi vrže kamen na to žensko!" V, vrtu Življenja, ali ste zadovoljni, da ne gojite cvetja, ampak samo rumeno korenje, ki se Imenuje milijon, ki srka vso dobroto iz zemlje v svoja lastna brez koristna telesa? Nihče ne more služiti Bogu in Mamonu. Toda noben Človek na svetu ni tako slab, da ne bi bilo v njem nekaj dobrega in koristnega. Vse gorje obstoji v i tem, da H udje v eni osebi vidijo samo dobro, v drugi pa samo zlo. Skrajnostim se je rreba ogibati — srednja pot je i najboljša pot. Poetične stvari, kakor lepo diSeče cvetje, duhovite fra- i ze in Izreki, so potrebne In na mestu, toda poleg tega potre bujemo v življenju tudi prozaičnih stvari, kakor so koruza, ] plenica, kruh, meso, železo, volna, itd. Kdor se peča samo s poezije, ta ne spolnuje svoje življenjske naloge, ravno tako < kakor tudi oni ne, ki prodaja samo koruzo in gleda koliko bo zaslužil. , i Stari in srednji vek je imel veliko število mislecev, pisateljev in frazerjev, toda kljub temu narodi tedaj niso nič < boljše živeli, kakor živijo danes v dobi kapitalistov, ko je ] n. pr. en dober inženir ali arhitekt tisočkrat več vreden ka- i kor pa kak pesnik aH zgodovinar. i « Res je, v Ameriki je kapitalizem velik in silen, kakor I oktopus je vsepovsod razpel svoje mreže, toda kljub vse- 1 mu temu, kdo more trditi, da niso v Ameriki ljudje mate- i rifelno na boljšem stališču kot vsak drug narod sveta, j Ameriški narod najbolje živi, ima največ ugodnosti, ima vsega v izobilicl, in kdor trdi nasprotno, je ali neznalica ali pa budalo. Priznamo, da nekateri drugI narodi imajo poedince, ki so sposobnejši na polju književnosti, umetnosti in znanosti kot je j a ameriški narod, toda mase naroda niso nikjer na svetu na boljšem potu napredka, prosvitljenja in blagostanja kot so mase ameriškega naroaa. Napačno sodi, kdor trdi, da Ima Amerikanec smisel samo za prozaične stvari, r kakor je "biznes": tovarne, majne stroji, železnice, itd. r Amerklanec ima Bmisel tudi za lepe in duševne stvari, on v iatotako neguje leno cvetje, lepe obleke, lepe žene, lepe c umetne slike, itd. No, Amerikanec ni enostranski, on je kot pravimo "fifty-fiftyto je, Amerikanec se ravno toliko poteguje za prozo kot za poezijo v življenju, Amerika-Wc ve, da je prozaična borba potrebna, da doseže poezijo. Povprečni Amerikanec ni sanjač, on ne leta po zraku, A ampak čvrsto stopa z nogami po tleh, milo mu je videti Soor? cvetja na mizi, ravno tako milo pa tudi, ako je miza oblože- ; na z dobrimi jedili. f Res, dobro bi bilo, če bi Amerika imela nekoliko več a velikih učenjakov, (in s časom jih bo imela), toda to naro- " du ne bi mnogo koristilo, ako bi narod tavat v blatu in revščini - \ UREDNIK — PREDSEDNIK? Uredniki se od nekdaj srna trato kot sodelavci in svetovalci pri upravi države, pose- bno v Ameriki, kjer je časnikarstvo visoko spoštovano, toda nikdar ni imel le kak urednik prilike, da pride do najvišjega mesta uprave, do r - • ■ predsedništva* Letos pa sta dva predsedniika kandidata* oba urednikt> in eden izmed njiju bo gotovo zvoljen, tako da bo prihodnji predsednik Zjed. drŽav —■ urednik. Oba Cox in Harding, sta bila prvotno stavca, tiskarja, in stat se z marljivim delom povspe-la do urednikov. Oba urednika — kandidata nista samo urednika, ampak tudi stavca, ter znata ravnotako stavi j ti vse potrebno za list kot spi sati potrebni materijah Oba sta poleg tega tudi izkušena državnika, Harding kot večletni senator in član postavo-dajalne zbornice, Cox kot kongresman in governer. Marsikak urednik ' se je že potegoval za predsedniško mesto, med njimi eden naj* boljših ameriških urednikov Horace Greely, toda šele letos je gotovo, da postane u-rednik predsednik. Tu prinašamo poklice vseh predsednikov Zjed. držav, kolikor jih je dosedaj bilo zajedno z označbo, kaj je dejal njih oče. George Washington, plan-. ter (naseljenec, saditelj), ■ njegov oče istotako. John Adams, odvetnik, oče j farmar. Thomas Jefferson, odvetnik, oče farmar. James Madison, odvetnik, - oče farmar. James Monroe, odvetnik, i oče farmar. John Quincy Adams, odvet-f nik oče odvetnik, f Andrew Jackson,-odvetnik r oče farmar. < ' Martin Van Buren, odvet- i i nik, oče farmar. j r William Henry Harrison, i farmar, oče državnik. - John Tyler, odvetnik, oče jurist. James Knox Polk, odvetnik, oče farmar. | Zachary Taylor, yojak, oče farmar. Millard Fillmore, odvetnik oče fartnar. Franklin Pierce, odvetnik ] ' oče farmar. ( James Buchanan, odvetnik , i oče trgovec. , Abraham Lincoln, odvet- y nik, oče farmar. i Andrew Johnson, krojač, . oče zvonar. . 1 Ulysses Simpton Grant, 3 vojak, oče kožar. Rutherford B. Hayes, od- j vetnik, oče trgovec. s James A. Garfield, odvet- J nik, oče farmar." Chester A. Arthur, odvet- j nik, oče duhoven. 2 Grover Cleveland, odvet- l nik, oče duhoven. t Benjamin Harrison, odvet j nik, oče farmar. r William McKinley, odvet- v nik, oče tovarnar. ^ Theodore Roosevelt, pu- r blicist, oče trgovec. c William H. Ta ft, odvetnik, j, oče odvetnik. f Wood row Wilson, profe- ^ sor, oče duhoven. v Kot se iz zgorejšnjega vi- \ di, je bilo največ odvetnikov ^ predsednikov, v celoti 20, do s čim sta bila samo dva vojaka ( predsednika, en farmar, en r krojač, en jtyjblicist in en pro- § fesor. Ker imajo odvetniki n najlepšo priliko, da postane- c jo politikarji, ni čudno, da se g je največ njih povBpelo do n predsedništva. Vsi gorejšnji s predsedniki so bili izbrani in izvoljeni največ s pomočjo časopisov, in je torej že čas, da pride enkrat čainikar do predsedniškega mesta, kamor je drugim tolikokrat pomagal, posebfto še, ker urednik je po svoji izobrazbi ravno tako ali bolje zmožen kot odvetnik, da vodi krmilo države. ' KAKO SO DELALI MIR. Neki rojak, ki je pred krat >£im prišel iz domovine, nam je povedal mnogo zanimih smešnic, katere so kovali tekom vojne v stari Avstriji. Med drugimi nam je povedal tudi sledečo: Bilo |e leta 1016, ko je Nemčija in Avstrija po ovinkih vpraševala pri zaveznikih, kako bi se dal mir častno skleniti. Trda je predla Av-H in Nemčiii tedaj, pobirali »o v vojno le nad 50 letne može. Pa tudi Očetu v ne- Itauft ao konferenco* in sklep nili so poblati na zemlja aw. Dttba, kateri je bil najbolj pameten, da privede sovražne sile do sporazumaiitvmiM i Teških mislij se je podfcl! sv. Duh na zemlj-o in: prišel I na Dunaj. Potrkal je nr vratih cesarske palače; kj^rje ždel zganjen v dve gutiii stari Franc Jožef. Sv:. Duh mu je razodel svoje poslanstvo, počemu je prišel; toda stari Franc Jožef je žalbstm* odkimal z glavo in dejal: "Pti-jatelj, jaz nimam nobene besede. Pojdi v Berlin, Viljem je gospodar !,f Sveti Duh odide v Berlin. Ko potrka na vrata kajzerje-ve sobe, zabrni osomi glas: "Herrrrein!" Pkhe. stopi sv. Duh pred, vojnega gospodarja in mu razloži koliko dobrot bi naredil sebi in narodom, če bi ustavil prelivanje krvi. Kaizer pa zarohni: "Marsch binausl Kadar mi prineseš podpisano prošnjo zaveznikov, da padejo pred mene na kolena, tedaj ustavimo vojno I * Ves potrt se vrne sv. Duh v nebesa. Velika žalost je prevladovala. Zopet so se po svetovali, kaj bi naredili, ko- ; :, ga bi sedaj poslali k kajzerju, da ga pregovori k miru. Ne- i beški Oče je nasvetoval Jezusa naj on prevzame ta po- ! sel, ker je že znan s svetom. Toda Jezus hitro odvrne: I i It "Jaz Že ne greni ker star sem šele triintrideset let, : :- kajzer pa že 50 letne može 1 pobira med vojake! Kako ; i, naj potem delujem za mir?*' i ----- o ZNAMENJA. j J oso Jurkovič: > Ce bi preiskal enkrat vse ^ tiste takozvane duševne ve- 1 > Ukane, ali kakor se že imenu- 1 jejo v posameznih področjih c kulture in civilizacije, bi našli — s primernimi izjemami c seveda, ki veljajo povsod — da so ti možje le zadnji členi ( c verige, da jeuuih iznajdba ali * produkt deli"fanogo gliv izi 1 ' več stoletij, akumulacija duševnih energij znanih in ne- > znanih prednikov. Isto je z j zgodovinskimi pojavi, z ra- ' > znimi preseljevanji narodov ( in revolucija. Kako dolga je " biciljti — ki je bil večkrat či- 1 sto različen od nameravane- I " g«! , ( Pod vplivom socijologlje r ' in "znanstvenegasocijali- 1 zma se je v zadnjih časih 1 " ustalilo • prepričanje, da je 1 tvoritelj vse civilizacije boj, M t in sicer v posamnih državah razredni, med državami pa j * vojna, oziroma prvotno da je N vojna, kajti ona da je ustva- f " rila razrede. Treba je torej 4 onemogočiti vojno, ki se vodi * » le v interesu imperijalistov posamnih držav, ki so prišli do svoje moči tudi le potom s vojne, kajti vsa nadaljna po- 1 ' litična in gospodarska ena- [ kost izvira iz prvotnega dej- r * stva, ki mu je ime — vojna. r O teh strokah se je med voj- J1 no mnogo pisalo, zlasti nem- '' ški socijalisti, ki-so prevzeli [ nekako vlogo teoretikov so- t cijalizma, so razpredali vpra J šanje vojne, nje onemogoče- b nja in posledic na dolgo in široko. Do Česa praktičnega 8 ni prišlo. Ko je predlagal ne- s kdo na mednarodnem kon- i; gresu, da se sprejme sklep, n da stopijo delavci v slučaju vojne povsod v štrajk in jo 1 tako onemogočjo, se je temu I8 uprl Bebel, češ, da je prole- r tarijat preslab za to, da bi bi- n la volna navzlic temu in bi ln moralo nositi delavstvo poleg drugih posledic še preganjanje. Kako ie bilo v svetovni vojni v Nemčiji ln tudi drugod, je znano. Ni pa znano, ali je bilo delavstvo res v takem položaju, da ni mnogo nič drugega kot podpirat! stebre na katerih je slonela imt>erijali8tična junkerska država. Ko pa je vojna zopet enkrat pokazala, kaj je — to Je bilo namreč nekoliko že pozabljeno — je dobila ideja o >- " offr^enjti volne zopet novih tal in prlflo je celo do zveze narodov. Ampak po analogiji marsičesa je tudi ca ententfoega imperijaltensa ki bodala vsakemu primemo, lekdjo, kdor bi sii unrifQ* I tresti nekoliko temelje,, na xatenn se je zgradilMV«ftc-VBO gospodstvo , Entente v gospodovem letu devetnaj^ stodevetnajst in še nekaj. * Vendar je vse kazalov da m zamrla idfrja o > onemogočen ju vojne, da je samo zapustila zvezo narodov in njene očete in se preselil® drugam. Prišlo je do poljsko-ru-ske.vojne. To je danes nekaj tako normalnega kot protesti hišnih posestnikov, zato je šel svet prekoite> bogatele na dnevni red. To se pravi; ho-[ tel je iti. Kajti1 zgodilo se je nekaj, kar je senzacija: tudi po svetovni vojni; Brez pom-pa in dolgoveznih fraz so izjavili delavci po* posamnih den žplah, da se bocfo uprli vsake mu delu, ki mu je namen izdelava ali prevažanje vojhifr potrebščin za Poljsko. Tega vendar svet ni pričakoval: Do zdaj je bila vojna zadeva generalov in diplomatov, zdaj hoče naejikrat govoriti vmes tudi tisti, kateri mora nositi stroške za ta šport višjih. Od začudenja ne morejo gospodje priti do sape. Ni si delati iluzij : mnogo, mnogo še manjka do uspeha. Poljski delavci n. pr. gredo še scheidemannsko pot med vojno, veliko vlogo igra zaljubljenost večine delavstva v sedanjo Rusijo — ali poskus je tu in za to gre. Od besede do dejanja je, kakor ) i znano, dolga pot in abeced-1 nik je najtežji študij. Kadar in če pripeljejo ti poskusi do cilja, takrat se bo začelo razdobje, ki bo večje kakor sta dandanašnji obli-[ gatni med starim, srednjim in . novim vekom. I AMERICAN ^JUGOSLAV i RELIEF PRENEHA NA . BIRATI PRISPEVKE. t American Yugoslav Relief [ 522 Fifth ave. New York Q- II ty, poroča: Na seji eksekutivnega od-. bora American Yugoslav Re-: liefa dne 22. junija 1920 so 1 bile sprejete sledeče resolucije: A 1) Da se ne bodo nabirali Jnadaljni prispevki za nujno . pripomožno akcijo, in to v očigled dejstva da bo Ameri-, can Relief Administration, J European Children's Fund, na katero smo se dosedaj za-, našali, prenehala kmalu svoje delovanje v Jugoslaviji. | 2) Da bo naša organizacija za sedaj še nadalje obsta-Jjala, ali poglavitno kakor ! sredstvo za poizvedovanje in preskrbovanje koristnih informacij o Jugoslaviji. 3) Da ako bomo dobivali kak prostovoljen in nezapro-šen prispevek, katerega po mnenju te organizacije ni mogoče izročiti American Relief Administraciji za vpo-rabo , v Jugoslaviji, se isti sprejme od naše organizacije le pod pogojem, da ga vpo-rabimo po naši najboljši sod- I bi in da obvestimo potčm darovalca, kako smo ga vpora- I bili. 4) Da obvestimo svoje glavne prispevatelje o biv-stvu ten resolucij in njim izrazimo svojo zahvalo za pomoč, ki so jo nam dali. Vsi prispevki do 30. junija 1920 so znašali skupaj |363: 847.78 in od te svote se je Izročilo Mr. Hoover-jevi organizaciji American Relief Administration European Children's Fund, $360.300. torej vse razun svofe $3.547.78 ki ob enem z naraslimi obrestmi ostaje za sedaj v blagajni. Ponavljamo, da se ni niti najmanjši del blagodernlh prispevkov za relief vpOra-bil za stroške organizacije; j vsi ti stroSki so bili pokriti 1 po posebnih prispevkih, darovanih izrecno za ta namen. ^ LOT NAPRODAJ r Garfield par- , ku. Velik |e 40X114. Ce katerega fe- < med Slovencev veeell kupiti te lot, ta dobi prav peeenr sa kri denar ali na latika mecena odplačila. Za m- ( * alf na poiaanile ae obrnite na Tony i Pavlin. R. D. No. 1. B. Worcester. N Y. (SO) NAtftODAJ JI ileveneka greee- ; H|a. Zameni« *c tw bolni&«Y je do-bilo olajšbo, ko so prišli k nam. Kar sem naredil za druge, naredim za vas, Zadovoljni bodet*. Uradne urecod 9. do 8., v nedeljah oditudoa. f Dr. KENEALY 647 EuclidiA^nae, Oeveknd, Ohio UFUBBJC: SUMI ZIUMIN BONDS OLEDAUiCAOJHUGO NADSXBOPJHL ""IKSS Debm v kamnolomih Mi plačamo dobre plače pajtoj d* iivl vata druiine m zdravem pteetoru» ob Jezeru, proč ^ S^JSSS?-* niwta kjer hhka ^if.to att^ « WnLt . ^l^,^^*4*16.. «»ež na lastnem vrtu, k er imate lahka kokoii ln kravo ako, želite. Mi preskrbelo lote aa vaše vrtove . Renti to Jako. nitki pri nitih podjetjih. Cerkve In dobre iole ao CENE PWiln° ZMERNE ie ijrj^tzr^9 v 0hK 06 ^ THE KELLET ISLAND PLANT Je bthu Sandnaky, Ohio, In nai White Rock Quarry jo same nekaj mit) od Toledo, a Vail prijatelji, ki delajo za naa. vam lahko povedo, da ao žlvljenske okolflčine jako prijetne. Delajte za nas v nalih podjetjih in naredite več denarja, w"? P?vg tt ntm> We hočete delati, in ml vam damo atalno delo skozi celo, leto z d obrtmi plačami in majhnimi strelki. Pri nas ni nobenih delavskih nemirov. The KeHey Island Lime & Transport Company CLEVELAND, OHIO CLEVELAN. OHIO i HRBTENICA JE PODLAGA < ZDRAVJA. 4 Ako al uredite hrbtenico, i boate pronaili, da ate dobili i PODLAGO MLADOSTI. i Geo. W.Hans I DR. KIROPRAKTIKE. J ' Ako ate bolni, pridite k me-ni, da vam olajlam trpljenje. 8ii5St.Clair Ave. 3 Uradne ure: — ed 10 do 12: i dop.„ od 2 do 4, od 6 do 8.. i John L. Mihelich, SLOVENSKI ODVETNIK WjjBgg *■ Želi naznaniti, da je preselil svojo pod-drukico na 6127 ST. CLAIR AVE. (Knausovo poslopje) Uradne ore vsak večer od 7. do 8. raxven obsredah.Zjatrajod8.do9. Glavni urad na 802 Engineers Building. TeL BeD Main 2065. 0. S. Central 1690 J. S.WIDGOY SLOVENSKI FOTOGRAF 49f EAST Iliad ST. ^VCOmNWOOD«. _ i. _ l . ' Id se vršila dne 11. joKjinivnotanL v DOHODKI: July 3, 4, in 5, I. SfeČk za kunjisko peč se je prodalo u----$531.50 II. Oglasi na programu 10 prinesli..........414*00 HI. Listkov se je prodalo ................3563.15 IV .Kolo sreče je prineslo.................. 348.61 ' V. Srečolov je prinesel v gotovini .........n061.11 VI. Dražbe so prinesle v gotovini: a) psička ..................... $4.00 b) golobov .................... 9-a® c) kanarčka .................. 119.80 ^ katerega je zdraiitelj Frank Tomšič nazaj podaril 1 t d) kozla ................................101.60 VT katerega sta zdraiila Jos. Štrukelj in Gregor Plešničar nazaj podarila e) jagnjeta ......... ...... 257.70 • I) z smodkami okrašenega cvet. ličnega šopka ....____ ____.... 391.64 , g) kozla v drugič .............. 38-35 h) blazine ............. ....... 39.95 Skupaj ...........................$75*30- VI. Darovi v gotovini ...................... 95«°o VII. Razno...............................34.31 » • VIII. za prodano grocerijo in Blad. ki je ostala .17*5° Prebitek v gotovini..........................&1 .Skupaj ................... ............. $6807.39 i July 11. Na osmini: Listkov se prodalo za .................... $388.05 Dražba: a) kanarčkov..............$33.66 b) blazine ..................... 14*88 c) kanarčka ................. 134 35 Skupaj ..........................$161.79 \ Srečolov je prinesel ........................ 40.80 ^Darilo dobitelja peči, J. Dugan.............. 10.00 Skupaj ............. .................... $600.64 Vsi dohodki znašajo skupaj ................ 7407-93 - Izdatki znašajo skupaj ....................$3628.49 Tako da preostaja čisti prebitek >.......... $3779.44 Izdatke navesti posamezno bi vzelo preveč prostora, računi pa so na razpolago vsakomur v pogled pri tajniku ob urad —nihurah.------------ .Letošnji semenj se je jako dobro obnesel, ker nam kaže, da zanimanje za naš S. N. Dom raste med našimi rojaki. Dobitkov v blagu je bilo jako veliko, ter bi bilo preobširno če bi vse posamezno navedli. Tem potom se še enkrat izreka vsem darovalcem dobitkov, ter vsem delavcem, ki so tako požrtvovalno delali na tem Semnju in osmini, najprisrčnejša zahvala. * Za Vaš trud Vam ostane zavest, da ste delali za naš S. N. Dom in ste na to lahko ponosni. KLUB DRUŠTEV SLOV. NAiRODNEGA DOMA. John Zaletelj, predsednik, Louis Oražem, tajnik Frank Kovačič, blagajnik Račune sestavil in uredil: Ludvik Medvešek, finančni tajnik S.N. Doma. —^-m H * -Mm wwm™ S® V taKtfe svoje in nogavloe Severa's Foot Powder (Severov Pralek sa nop). Ta pralek pomaga, te vat bolt nog* »u« vlago in dm tO« dom suh« In v komfortu. Dobite ga pri vaiem le-karju. Cena 26o in 10 davka. '. • - ' --i. V HIŠK NAPRODAJ Na 51. Oedtl 2 hiti, en lot, nalbol)-lem stanju. 21 eeto ia * Wuiki.'feena mifflfc«; ne, 14 Sob, cena 98200. Najlepla hlla o« 71. St. 10 »ob za 2 drul. kopaUICe, elektr. fumes, v«Uk lot, Jaraia, cena $11.000, tako) 96000. Hita 5 aob, na Stannard Ave. v najboljšem stanju, cena $6000. Hlla na 51. St. 12 sal, elektr. furnes kopaiUte, velik let, oena $7500. Hlla za 2 d rož. v Collinwoodu, 10 aob, vae lepo areleno, $58 0, tako} $2500. Hlla na 76. St. 7 sob, kopalil&e. fumes, cena $6500; mortgage $1700. Na 76. o«iti, 8 sob, slsktr. kopal lite, ekrlieva atreha cena $6700. Na 70. St. 6 sob, plin, kopališče, cena $3600, takoj $2400. Hlia na Hacker Ave. 10 sob. sa 2 drui. velik lot, ae prodaje radi odhoda v do-movino. Rojaki, poiurlte se za to po-sestvo. Za podrobnosti vpraiajte na 1266 E. 7lat St. (87) BCHACK i« PREVEČ, Kuhinjska pei naprodaj. Fina peč ns plin. Prods se poceni. 1025 E. 72nd Pl. (82) Nehajte plačati rent LA8TUJTE SVOJO HliO RADI VAAIH OTROK. Vsi stari prijatelj John Kova-tli je upravitelj oddelka sa prodajanje zemljlU od The R. P. Clark Lsnd Co. Vpraiajts Mr. KOVACIČA n nasvet Oa Je aedaj s R. P. Clark Lead Co. na 501 Banger Bklg. 142 Prospect fit Telafou Proepeet Sil Pozor, Plumbing! MLEKARNA NA PRODAJ. Naprodaj je dobroidoca mlekarija, jako poceni, zamenja se tudi za hišo v mesta. Vprašajte na 6303 Glass Ave. (89) POZOR. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselilHz 6206 Edna Ave. na 1075 E. 67th St. Priporočam ae ob rej priliki rojakom, hiinim gospodarjem zs vse ksrpentsrsko delo, najsibo nova atavba ali povečanje vale hiše. Tudi smo pripravljeni za vaško popravilo pri hiii, po zmernih censh in v vašo zsdovoljnost. » JOHN PAVLICH, alovenski stavbenik (88) 1075 E. 67th St. Princ. 1S86-W Ne čakajte. Prostor na vseh boljših par-nikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vaio korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej. NEW YORK-»DOBROVNIK TRST. 12. avgusta ----Argentina ?8. avgusta.........Panonia 14. sept ....... Pres. Wilson a i. sept..........Belvedere HEW YORK—HAVRE —CHERBOURG. 30. julija........ La Fayette 31. julija ......... Aquitania 5. augusta......Mauretania 6. augusta.......La Savoie is. augusta.......Imperator 14. augusta.....La Touraine 14. augusta ... K. A. Victoria si. augusta ____ Rochambeau so. augusta.....La Lorraine Navedeni vozni red je pod-vrlen slučajnim spremembam. Pilite po cenik aa posamezne parnike in razrede. POTNt LISTI: —Potnikom preakrbtm potne liste in drugo, kar rabijo sa potovanje. IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko U več slovenskih naseljencev, ca katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pilite sa tozadevna pojasnila. Za nadalna pojasnila ae obrnite na LEO ZAKRJUSEK, to-tfh Ave, NEW YORY.W.Y. O. S. Bell Princeton 245 Reeedale 0353-W JOS, VOVK „ 1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSI 8LU&AJB 8B PRIPOROČAM. {'"kje"'} i dobite najboU* slad— • Z led in Bxhkt p^jsžt? 2 f F. BRAUlfUCH, I S 13S3 E Sfitk STREET • j n vagal SC CMr A«a A 11» III-1 ■ I. II I——————' Predaje se groeerifa In candy predaja i rn^ n a ^ • ■ 7 p * ..........1 ' ? Mi potrebtyemo i)cUe prihranke Najsibo veliko ali malo, ta banka želi, da poslujete s njo, ker vemo, da kadar enkrat začnete, postane iz majhnega zneska velika svota v skupno korist Mi plačamo 4% obresti pol-letno, val denar je varen in obresti gotove. Zakaj ne začnete danes? Z dolarjem lahko začnete hraniti. The North American Banking & Savings Co. ST. CLAIR AT 6and ST.' Hranite doma—Ta banka "Liberty Bell" je v vzpodbujo, da hranite za neodvisnost Pridite, da vam razložimo. Premislite dobro, komo boste vročili denar t ...... • * * za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke ; v ..... ' ■ —— ' » p Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim iskule-nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. v Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft Frank Sakser .. >t >_ ' » f 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Kadarkoli ho&ete, de se v valih hiftsh naredi plumbarsko delo, ae obrnite ns svojega rojake, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnoat. Stranišča, kopaliičs, ainke, itd. . Pojdite k evojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vpraiate. Najatarejli jugoalovsnakl plumber v Clevelandu. NICK DAYIDOVICH 662« ST. CLATR AVENUE Cleveland, Ohio 0. S. Princeton 1173 W Roaedaie 1828 I Dr. H. 0. Stem, j Dr. S. Hollmdsi zobozdravnika || 1355L55&Stt*SLClair :: Titopu55.cestiui kkario ;i !; ; j Ure od 9. zjutraj do B. »večer. i Govori ae slovensko, !> ! Najstarejši slovenski plnmbarji Kadarkoli petrsbujete dobregs altta berakefs dele, katsreia hočeta imeti icvrlenepa Čedno, točno in pe interni ceni, tedaj ee oflaaits pri aajstsrej-lem alovenaken plombartkeni pedjet-iu * Clevelandu MOHAR in OBLAK, Ml livriujsnso tss plumberake dela nafte dele |e garantirana, aaie oeas nlsks. »206 Superior Ave. (x-\*0) DELAVa Stalno delo - Dobra plača. Erie Dock Company Ob ff. 25th St NAPRODAJ JE HlflA sa 1 druiiai, 10 aob $0400, hlia 8 aob sa 2 drullni $6400. hifta 0 sob ts 2 družini, lot 52-xl85 $480) $2500 takoj, hiia 7 sob ta I družine, tlaksna ceata, furnes $4300 v gotovini, hiia 8 sob, tidsna, sa 2 družini, topls In mrzla voda, velik let, elektrika, por« spodaj In *|ors|, cena $8000, $3000 takoj, hiia 7 sob, zidani ta 2 družini, furnee, elektrika, velik lot, cena $5300. Prodajalec Praak Lu-kane, 70S E. 1590» St CoUinwood, Obla. Mlad BMikl lell primenae službo 1 trgovini, veič alovenekegi, arbo-hrvatskega In nekolike angleikega jezika Vpraža ae v upravniitvu llata. (87) HIIA NAPRODAJ S BOB. eMrtrfla plin la voda v Wast Park. VprsAs asj se aa 13800 Senningten Ave. Was) Park. (87) HIŽA NAPRODAJ. " Proda ae hlžs, po seie smerni ceni, ims 0 sob la garalo za dva fevto-mobils. Hlis je ns lepem kraju, 1 sredini alovenake naaelblne, nk 0021 Glsss avs. Pol zve se na 1383 B. 63 ai _ (80) SPREJME SE ŽENSKA sa poml vanje kuhinjeke pot ode v restavran tu. Vpraiajts pri Frank BWrvfin <922 St. Clair ave. (80) NAZNANHX). Uradno se nssnanja Iz ursds dr Jugoslovan it 21. SDZ, da m gotov« vsi udeležite aeje I. avgusta v navad nih proetorih ob 9. uri zfutrsi. Pre sim, da pridete val ter da eb)edneii vpilete svoje otroke v sa« mladinek oddelek. Upoštevajte ta opomin. ROBA SE ODDA ia I «11 2 fanta 1172 E. 58 St. (00] L^-sMik.' ■ LiMm-hs CRISTJAN LAZAR, 1100 R 63rd St Pod aliko podpisani potrjujem, da mi je pomogel iz moje bolezni DR. ALBERT IVNIH CHIROPRAKTOR • 6408 StClair Ave. kajti bolehal tem na jetrih, Želodcu, zaprtju, glavobolu ali o-motici. Sedaj ae počutim dobrega in zadovoljnega. Zato ga priporočam vsakemu izmed bolnikov. KJE JE MARTIN LAPAJNE, ro-dem la St. jfernela, Dolenjsko? Na) as )svl pri Frank Laurlch, 1152 E. 83. St Cleveland, Oble. _(07) NAPRODAJ JE HliA za I družine na 1205 E. 83rd St. 7 aob, kopsliUe, 4 spslniee, velika garaža, cement floer voda, kažalTelektrika, hiia pred kratkim barvana. Spalnice ema j tirane, kakor tudi kopalIMs. Novi prstni ftebrl, furnee. Cena $7850, take/ $4100. Te-lefon Carflsld 5234 W_(07) NAPRODAJ > CANDY STORE. Vprašajte na 3315 St. Clair ave. (08) !He se Me sa asfletne udave, sa na farme pe slml, ali ss klina dela In ku-hsnje. Vpraia ee aa 5942 Spencer Ave. _ (87) Na»*edmMg^|gyjhd saved Frak ZAKRAJSEK, 1105 NORWOOD RD. Princeton 173S W Roaedaie 4003 Avtemebill sa krste, aerafce. oocrebi In druae eriinw National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V lafogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni POZOR. Naprodaj Imsm ved hii, katerim Je cene od $4000 do $10X00. Hiie se v najboljšem atsnju, v krasni legi In jih , hodete kupili ko jih vidite. Plete ae od $500 de $2000 take), drugo na lahka edplaftila. Hiie so xraven Euclid ele-venske fondre v Euclidu. Vpraistte pri D. GARAPIC, SUs Rd. Eaclld. O. (87 PRODA SE POCENI EN KONJ la voa Vpraia se ns 15418 Ssransc Rd. (87) , IZVRSTNO BODETE SPALI. J Spsnje je prvi pogoj, ds sa okrep-Ftajo živci, kar med spanjem se obnovi eneržijs, ki se je oelabila v urah oslabeloeti. Noč bras spsncs je največja muka peeabno poleti. Ako vzamete predno s res te spat Triner-jev Americsn Elixir is trenkegs vina, bodete spali dobro, ne glede kak-ien slsb daa Je bil To sredstvo očisti drob, vatavi napravljanje sape, po maga prebavi, in kadsr vstsnete sju-traT, ae čutite popolnoma okrepčane. Teda bodite gotovi, da vsemete pravo sredstvo! Naia vsrnostna znamka *Triner'e American Elixir of Bitter Wine • Horke Vine** je bila regietro-vsns v U. S. patentnem uradu Wa-shlngton, D. C. 2. januarja 1900, pred več ket 14 leti la te zdravilno sredstvo, ki je prvo v tej kategoriji, js bilo prinoieao na ameriški trg pred več kot 30 leti. Danes le ie rsv-no tsko dragoceno, kot kr bife t prvih dneh, zato zahtevajte Trlnerjal Vpraiajte svojega lekarnarja aH predajal, ea zdravil e Trlnerjevlh zdravilnih sredatvih, on vss be dragsvolje poučil. Joseph Trlner Company, 1333-45 S. Aahlend ave. Chicago, III. HI&B NAPRODAJ. Naprodaj imssse sledeče hiie, moderne in v nsjbotjiem stsnju: Hiia 12 sob, furnes, velik let, $11. 500, hiia 12 ssb, modeme urejena, $11,000, hiia 11 aob, furnee, $10,700. hlia 0 aob. tri geraie, $0^00. hlis 8 sob, eena $50 0, hiia 10 seb aa Carl Svsk cena $0700, klim ss 3 druiine in prodajalna, iona $0500, rent $85 _ Rojaki, če ste nsmenjenl kupiti raobro hiio, oglsslte se pri aaa. Ml vam tudi preekrblmo posojilo, na »»-Iv vi ali drugi mortjia^e^Ravne asdaj ^(».tuiSlNit« StSTI?*; OFFICES Euclid at East 9th Euclid at East 57th Crawford at Hough Euclid at East 105th 14312EucIidAv«^E.C Sc Clair at East 40th East 152nd at Pepper East lS6th at Waterloo Road Kinsman at East 93rd Woodland at East 22nd Broadway at Harvard O VAŠIH TRGOVSKIH TEŠKOČAH. Gotovo imate vprašanja o vaši trgovini Radi bi imeli nepristransko sodbo. Zakaj ne pridete v naio banko? The Cleveland Trust Company ima iivedence, katerih posel je, da vam svetujejo. Ima tudi ljudi, ki govorijo v vašem jeziku. _ BANKA ZA LJUDSTVO. OFFICES West 29th at Franklin West 25th at Arch-wood 1 Lorain at West 47th Lorain at Weet 89th Urala at West 99th Detroit at Wm 117th Detroit at Wast 101st Bedford, Ohio Wttoughhr, Ohio Paineorifle, Ohio Lorain, Ohio Zhc dkvelanb ZEtust Company PREMOŽENJE NAD $400.000.00. Vložite svoj (J o/ denar po..... 9/0 pri SLOVENSKEM STAVBINSKEH in Odprto tudi zvečer POSOJILNEM DRUŠTVU razven ob sredah. 1 6313 St CUir Ave. KRESALO DUHOV. Roman iz irskega življenja. . A- ANGLEŠKI SPISAL P. A. 8HEEHAN. PRBVEL DAVORIN CIUHA. Toda zbližati se s svojim zetom ni mogel; Se manj bi mu bilo mogoče, sprejeti ga kot prijatelja in zaupnika. I Čutil je močan občutek pdpo ra, ki si ga ni mogel razložiti. | Mož dejstev, ki je sovražil vsako kritično razglabljanje, se ni mnogo potrudil preiskati, kje so vzroki njegove nenaklonjenosti. Občutek je bil tu, in konec! "Mah,'1 je navadno dejal, 4,jaz tega človeka za enkrat ne morem. On je lep mož in vse ter lahko zmeša dekletu glavo, A jaz ga zaenkrat ne morem.'' Hči se je sklicevala na njegovo mesto pri vladi in na njegovo članstvo vitežkega reda. Toda major jo je nahru 111: "Na dvorni ples pride marsikdo, ki zraven ne spada in tudi iumpje postanejo člani vitežkega reda. Toda čez gospoda Outrama ne rečem nič. Ne vem drugega o njem, kakor da je v Serampoulu bičal tamoSnje ljudi ter da rabi vedno besedo o biču in slaščicah. To mi pa niti malo ne ugaja, Čeravno so Irci sami lopovi in hotentoti.'' Posebno danes je bil major slabo razpoložen; motno, mo kro vreme mu je zopet prineslo protin. Gospod Outram je prišel k dineju ter je jedel sam z zaročenko, ker je major imel bolniško hrano ln se ni mogel dvigniti s stola. Med dolgim, dolgočasnim obedom, kakor ga je sam smatral, je bil Se enkrat tako nestrpen. Neštetokrat je vpraSal slugo, če ne bo kmalu konca. Slednjič se je prikazal gospod Outram. Njegovo obličje je bilo ranit) zardelo, a njegovo obnaSanje mrzlo in umerjeno kakor vedno. Major mu je ponudil ča-so vina in škatlo cigar. "Ne vem,M je začel major, "četudi Vi čutite to gnusno vreme, ki ga imamo že dva meseca v te i prokleti deželi, zdi se mi, aa obupam, posebno ker mi vedno prikliče ta' vražji protin." * In major je skrbno prestavil nogo v drugo lego. "Morali bi odpotovati v oktobru. Vse, kar se v teh severnih krajih prišteva k boljšim stanovom, se do aprila poda v Indijo ali vsaj k Sredozemskemu morju." Major ga je pri besedi* "boljši stanovi" čudno pogledal. a ničesar rekel. ' Poleti se še zdrži, to se pravi, če je mogoče h kriketu ali tennisu in Če je na morju jasno vreme. Toda to je vedno dvomljivo. A pozimi! Hul" Gospod Outram se je stresel vsled neprijetnega občutka. *Toda zdi se, da Vi zdržite!" je pripomnil major z lah kim posmehom. "Da, samo zdržim! Dokler nisem izpolnil dolžnosti v fradu, uredil vojaških zadev 1 so, kar moram žalibog iz- i povedati, v obupnih okolišči nah, in pa opravkov, ki so 1 združeni z upravo mojega J ] posestva, ki je še bolj v obup- i nih razmerah, nimam časa i misliti na vreme." ji "Če bi ga slišala Mabel!" ,i si j6 mislil major. "Mož lahko 1 včasih tudi premalo pove." j j "Jaz ne morem razumeti," i je nadaljeval gospod Outram < "kako je mogla vlada dopu- \ stiti *ako vnebovpijoče raz- A mere,Tcakor^o^se ugnezdile p na Irskem. V BirmTje mnogo J več spoštovanja pred posta) j < vo in človeško živtj^je se ] mnogo više ceni." "Kar se tiče spoštovanja < pred postavo, ne bom sodil,", j je dejal major. "Kar se pa ti- j če varnosti, pa ni tako nudo, < kakor Vi menite. Sicer pa mi j sli vsak Anglei, da visi nje- < govo življenje na niti ter da je med samimi zavratnlmi morilci. In ali mogoče nI tako? Ali bi si kdo upal na svoja posestva brez spremstva?" "Ne, seveda ne, in tudi nih če tega ne napravi," je odvrnil major, ki se je takoj umak nil v defenzivo. "Ni ga irskega veleposestnika, ki bi bil do današnjega dne videl na-jemnikovo hišo od znotraj." "Gotovo ne. In če bi kdo vstopil, bi ljudje oprali hišo z blagoslovljeno vodo ter bi krompir vrgli na cesto, če bi padla nanj njegova senca." "Outram, Vi ste prinesli s seboj, kakor vidim, svoje indijske nazore. Kot star Indijec bi vsakemu vrnivšemu oficirju svetoval, da pusti tam vse drugo razen svojega denarja, svojih jeter in ragu-jevih praškov." "Ne morem Vam pritrditi," je dejal gospod Outram. Rdečica na obrazu se mu je še povečala. "Prepričan sem, da ,bi imeli tekom enega leta razmere urejene, če bi Irsko tako vladali kakor Indijo." "Indijo vladamo s svetlo močjo angleškega orožja," je dejal major, čigar vojaški ponos se je zbudil .ob tem mimgljaju. Clive in Napier, Vavelock in Cough so imena, ki še danes vladajo Indijo s pomočjo — ljubosumnosti domačinov!" Gospodu Outramu ni ugajala hvala preteklosti na šfco do sedanjosti; menil je, da je tudi on sam dobršno dopri nesel k vzdrževanju angleške vlade v Indiji. "Ne duhovi preteklosti so,, ki imajo v rokan vladne vajeti." "Samo včasih jih preveč napnejo," je odvrnil major. V Indiji sem videl reči, da me ob spominu nanje trese zona/ Major se je zamislil. "Haha!" se je zasmejal gospod Outram, čigar zavest je bila vsled preglobokih po-žirkov že omeglena. "Star vojak, pa se bati! Kaj bi rekli Vaši tovariši pri l. regimentu?" "Nisem mislil strahu pred smrtjo ali pred nevarnostmi, čeravno se včasih polasti tudi hrabrih mož; toda, pri Bogu, vesti vendar ni mogoče popolnoma zatreti." "Sreča je bila za nas, da je stvaritelji indijskega cesarstva niso imeli/' je dejal gos pod Outram. "Vest tu pri nas v Angliji pride čisto prav k nedeljski službi božji. Ko se kleči na mehkih klečalnikih, ko pojo otroci koral, ko so gospe s svojimi klobuki, rokavicami in z lepimi molitve-niki tako srčkane in prijetne ; — toda v divjem bojnem metežu in v občevanju z topovskimi domačini, pri Bogu ni mogoče rabiti vesti." "Zelo mi je žal, ker slišim take nazore,' je rahlo ugovarjal major, ki bi ne bil rad sprožil novega razgovora. "Glejte, major!" je nadaljeval s težkim jezikom gospod Outram. "Tega proklete-ga govoričenja o vesti ne morem slišati. Angleška ar-mada bi ne bila osvojila Bve^ ta če bi bila imela vest. Govoričenje o huirianiteti in o povzdignjenju razpadajočih ras je budalost. Indijec je Indijec, in Irec je Irec. Naloga Angležev je, da jih zdrobe. Da, pri — !tf \ Majior je pogledal svojega bodočega zeta s čudnim studom. Tu je vstopil sluga in prinesel \ na krožniku telegram. Prišel je iz detektivske pisarne v Dublinu in se je glasil: ,v "Sledovi pogrešanega najdeni. Poizvedovanja se energično nadaljujejo. V par! dneh določna poročila." "Glejte, major," je nada-l ljeval gospod Outram; bil je že preveč omamljen, da hi zapazil veseli majorjev pogled. "Saj nima nobenega pomena, če kdo hoče biti, kar ni. Bog je ljudi različno ustvarif Lev ni skunk in tiger ni zebra; ti se ne bodo nikdar razumeli Kaj naredi lev, če sreča skunkaf Zmelje ga. —Tiger, če naleti na zebro? Zmelje jo. Tako je Anglež Anglež, Indijec Indijec, Paddy Paddy. Kaj naj bi Anglež z Indiicem in Paddy-jemf Zmleti! Oglejte si tega norca Maxwella. Dober fant, pa se je pozabil. Pozabil je, da je gentleman, čital je vsevprek o tem starem oslu v Rusiji, o Tolstem, in hotel postati irski Tolstoj. Najbrž so ga že ubili in leži kje v kakSnem kerryjskem močvirju." "Ne," je odvrnil kratko major ter dvignil telegram. "On živi. Ravnokar sem prejel vest o njem." "Ah!" je napravil gospod Outram z neumnim smehljanjem. "Predobro! Pri Jupi-tvu, še rešil se bo in jaz sem izgubil svoj prstan." "KakSen prstan?" je vprašal major v hipni radovednosti. "Saj ni nič posebnega na njem- Saj ni nič posebnega, major," je odvrnil gospod Outram. "Bob ga le tako ceni. Ima ga — pečatni prstan, kakor ga nosi vsak Perzijec. Toda Maxwell je bil predober dečko. Maxwelli so bili zmerom taki. Ali niste nič vedeli t" "Jaz nisem o tem še nič slišal," je dejal major, kateremu je ravno tisti hip švignila nova misel, pravzaprav izkušnjava skozi možgane. Upanje je bilo, da Boba iz-takne in zraven tudi sijajna priložnost, da se reši tega Outrama za vse čase. Treba bi mu bilo samo pritisniti na zvonec in reči: "Recite gospo dični Willoughbv, da žefopo čaja I" In gospod Outram bi dc^il sramotilo slovo za večno. Mogoče bi si Bob spet osvojil naklonjenost hčere, ubogi Bob. Bila je težka itr kuSnjava. Ko je major motril s svojega naslonjača razgreti obraz in osteklenele oči gospoda Outrama ter zapazil, kako težko se polpijanemu vali jezik po ustih, se mu je vrinila misel: "Ali ni moja dolžnost napram Mabeli, da ji pokažem, kaj jo čaka? Temu človeku biti ženaf Kako bo ž njo?" Položil je prst na gumb in se, motreč svojega soseda, dolgo obotavljal. Slednjič je dejal: "Ali naj pozvonim ža čajt" * "Radi mane neJ" je odvr-' kim klasom "Mpni Mtiočp MM Kirauiu. mem s^ nuce dobrega portskega vma. Ko Je nekaj hipov brezumno buljil predse, je dejal: "Major, ne puatlte se na-žgatl od Boba! Maxwelli so; bili vedno zviti in lisjaSki dečki. čakajte, povem Vam zgodbo." Pijan je spet prenehal. Dalja nMdM. V NAJEM SE DA STANOVANJE 3 sobe, za malo druilno. 1422 E. 40. St. (88) SOBA SE ODDA za enega ali dva fanta brez hrane. 1028 E. 70. ceata. _ (88) IZGUBIL SE JE fotografekl apa- j rat v nedcjjo 25. Julija na Reharje- j vlh farmah. Kdor ca prlneee, dobi i nagrado. 1201 Norwood Rd. (88) SP mfirtaTimmA M [\l A / (V AiMIlJl ' ■ • ■ p' ijAVmlulflliAJ*?* T n« G^a^AvJ'nMMnTaj^a"^1^«? almoin "m ^od Oprtaš-ročam vsem rojakom la rojakinjam m nadaljno naklonjenost odjemalcev moje trsovine. Za hitro, točno, čisto postrežbo ter prodajo blaga po naj nitjih cenah, kar ae Jih more daaea zahtevati, vam Jamči rojak BLAŽ GODEC, 6303 Glass Ave. Najboljše! Najbolj sigurno! Najbolj praktično! Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare i 1' v ! i . ■ ' *' .« He Lake Shore Banking & Trust ± Vogal 55. ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O. ?h,ore b,n,ka ,ldB!? b«*"® menjlce. (for. draft) kate« ae izplačujejo po celem avetti, posebno pa pri ugoelovaiukflb denarriih zavodih, kakor hitro ae predložijo v izplačilo. k.J?orVSSSUwg^MJS^ ;vo,c bMfin€ s banko, katere OGROMNO PREMOŽENJE znala avoto preko $28.000.000. Mi plačujemo 4 procente obreeti od veeh vtog. Vse nafte podruž-^ nice imajo tujezemaki oddelek, preko katerega morete poalatidenar v staro domovino. Posebno pozornost poevečamo Jugoslsvaaom v IN IVANHOE ROAD* 0tV0r,eal »w,ruln,cl »» BUCUD AVE. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC: ILMthlSt A 8L Clsir Ave. St Clair Ave. A E. ISSth St. , T-iž P"* Superior Ave. ft E. lltth St. Superior A Addison Road. Euclid Ave. * Ivaakoe Road. Točnost in sigurnost je nase geslo« . lZ*,vm informacije, polil Jan je denarja, kako morete dobiti val« ro ake in prijatelje k aebi. se vselej obrnite na upravitelja natega ujezemskega oddelka g. J. B. Mihalievič, ki vam hoče ralej prt* t«flb poetreči in dati vae potrebne informacije. Pridite oaebno alf pa pilile aa The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th St, ft St. Clair Ave. Cleveland. O. Vrtna Veselica, KI SE VRSI v nedeljo, 8. avgusta, 20. '^j1''- """ ■ S , 1 ' 1 1 1 v J. N. Domu v Euclid, Ohio ob priliki deset-let« nice društ. obstoja dr. Napredne Slovenke, ST. 137 S. N. P. J. Slovenka sem, tako je mati djala Slovenka sem tako ml domovina kliče Ostala bom, do groba zvesta, Vsikdar "Napredna Slovenka!" VSPORED: 1.Godba pod vodstvom g. A. H. 2. Dražba za 20 funtno Drobničevo goako. 3. Srečolov za najlepše dobitke. 4. Dirka članic (mladi vojaki). 5. Izžreban bo zlat prstan z znakom S. N. P. J. 6. Tekma za darilo najlepšemu plesalcu. Cenjeno občinstvo je najuljudneje vabljeno na našo vrtno prireditev, obeta se nam starka zima, zato naj vsak pohiti še enkrat tja v prosto naravo, da se naužije čistega zraka. Vsakomur je znano, da Napredne Slovenke prekašajo vse druge prireditve, zato vam kličemo na veselo svidenje \ Napredne Slovenke. JVaznanilo. Ustanovljeno "l84t ♦ nSv K fCk ES Jugoslaviji. Polja cvetejo, pričakale se 09 iSLB K, i SI Era gromne letine, in vsakdo je videti bolj za- flPr 2KB H 3311 g® dovoljen. Ta dejstva, sajedno z Hitrim na- F('R3 2QQ K ib rslčanjem jugoslovanake krone, vse ta nas o$! Eas n S M] prepričalo, da najbolje poatrelema na- ■53 HU 1HS Bo! odjemalcem ako zopet pel Ujame ms- tal [liB IBB tvr hey ordre v kronah. Kot vedas bodejo M Myifllltiyg1"€|i n»e cene Jako nizke, ln zsgetovHe si no- J^r KewSffKHraTpt ** cene, predno poliljate. •Si I Lm MHH J,L The American Express Company Je v jjT« jjra'jljw trgovini osemdeset let ter ima krasno ime I^JJrr^Iro cELh MM z* poiteno poslovanje. Ona peillja več |J!"ftlfi33S bančnih nakaznic v Evropo kot vsaka dru-g» banka, Vso skrb posvečamo vsaki po- Glavni urad: liljatvi. da Jo pravilna in točno edprem- American Express Co. I jena. Navzočiloet nalega poaelaoga za- 05 Broadway, stopnika v Zagrebu nam zagotavlja, da New York, N. Y. dobijo naii odjemalci najboljlo peetrefbo Jugoslovanske krone In drugi tujezemaki denar naprodaj. Oglaaite ae v katerikoli ekapreanetn uradu ali podruinlei, aH v na-lem lokalnem uradu.: 2048 East Ninth Street, Cleveland ALI POŠLJITE V SVOJIM DOMAČEM JEZIKU NA: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT AMERICAN EXPRESS COMPANY U BROADVAY, NEW YORK. Uspehi naše uspešne postrežbe I Večins Jugoslovanov, ki so priili v Cleveland Iz Evrope tekom zadnjih par meaecev, je prillo s posredovanjem niSega urada. Vsak parnik pripelje veliko Itevilo ljudi, za katere smo mi poslali tikete. Par-nik "President Wilson", ki je dospel zadnji teden, je pripeljal 32 naiih potnikov. Ce imate koga, o katerem mislite, da bi ga pripeljali ali napotili sem, in kateremu ielite ves čas varno Rotovanje, tedaj vam avetujemo, da pridete v nai urad in vam ml postreiemo z našo uspešno postrežbo, ti izgotovimo vse potrebne papirje in vam zagotovimo najboljše in najhitrejše uspehe. Ta urad pošilja denar v Evropo po najnižjih dnevnih cenah in v najhitrejšem mogočem času. Mi izdajamo drafte na največje In najbolj zanesljive banke v Lljubljani. PRESIDENT WILSON odplovi 14. sept. Ce mialite odpljuti na tem parniku, vam avetujemo, da pridete v nal urad in nemudoma kupite vaš tiket. ZUPNICK & COMPANY POŠILJANJE DENARJA IN PRODAJA TIKETOV ZA VSE LINIJE. 6024 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO IZLETI in PIKNIKI. - ... V _ * i v Na izletih in piknikih je največ zabave ob nedeljah, kajti sedaj v tej vročih, soparnih dnevih, je pač potreba, da greste ven na čisti zrak. Ali je vaša obleka čista in dobro likana? Dobro čiičtnje na obleki prenovi blago, da ima isti pogled kot nova obleka« ako jo prinesete k ' CŠŽANK * tClcencrs&Dyer* ■ 'i K . .. 1 ' "3 Rosedale rgnJ 1361 L 55th St Central 0W4 Cleveland, Ohio Slovensko podjetje za čiščenje in barvale oblek isr^jzi^s.^Tix-.o. ; MOJ NOVI ZDRAVNIŠKI URAD V KNAUSOVEM POSLOPJU BO ODPRT 22. JULIJA. If20. N L. A. STARCE, OPE D. SLOVENSKI DOKTOR OPHTHALMOLOG1JE 1127 St Clair Avenne, Clevelsad, Ohšs Odstranim vzroke očesnih nsnsdsv, glsvebeU la mmfm-aosti s opklalmologičas metode in pravimi ečalL Uhnsn ' . krifpogled brss opersdis. I Uradne ure: 10—12, 2—4, 0-8. Ob nedeljah In sredah od dep. MAGNIFICENT STEAMERS 3 TWQtwiaipigAWDiir-tmofBur - -art or buttalv CLEVELAND — Dallr. M«r 1-t to Nov- 15th—BUFFALO iMCtmun > MtP.M.1 Itirm (LmnIWMLO - MOr.a tnlwIWiMO__• TtSQA. M. > Kmbuku Tmm (AnktCunum 1t£0A. M.