Evzebij iz Cezareje (265-340) velja za naj- veèjega kršèanskega zgodovinopisca, spada med najveèje historiografe antiène dobe in se ga opre- deljuje kot glavnega ter osrednjega protagonista zgodovinopisja s prehoda iz antike v srednji vek. V razvoju zgodovinopisja sodi med najveèje ak- terje svoje stroke. Pogosto nastopa z oznako ute- meljitelj cerkvene zgodovine. Kot škof v Cezareji (Palestina) se je inten- zivno ukvarjal ne le z zgodovino in pastirsko slu`bo, temveè tudi s filozofijo in teologijo. Po- memben je tudi kot kršèanski apologet in eden izmed (vzhodnih) cerkvenih oèetov. Njegovo najbolj znano delo je znamenita Cerkvena zgo- dovina, oziroma Ekklesiastiké historía. Po- sebno vidno mesto zavzema v tradiciji vzhod- nega kršèanstva (pravoslavja).    Sveti Evzebij iz Cezareje ali sv. Evzebij Pamfilijev se je rodil okoli leta 265 v Pale- stini kot prebivalec grškega rodu rimskega Orienta. Svoj vzdevek Pamfilijev si je pridobil po svojem mentorju in duhovnem oèetu sv. Pamfiliju Cezarejskem, ki je bil ugleden du- hovnik (presbyteros) in preuèevalec Biblije. Evzebij je bil ob Pamfilijevi muèeniški smrti zaprt, a se je iz rimske jeèe kmalu rešil s svo- jimi pogajalskimi spretnostmi.1 V zgodnjem obdobju je sodeloval s tedanjim cezarejskim škofom Agapijem in apologetom Origenom. @e leta 296 se je sreèal z bodoèim cesarjem Konstantinom, ki je v èasu svojega vladanja postal njegov zašèitnik, obèudovalec in pri- #$  !  " #   $%   % #  $%  # # jatelj. Leta 313 je od Agapija prevzel mesto škofa in se v ugodnem zgodovinskem trenut- ku zasidral kot pomemben èlen cervene vods- tvene strukture. 313 je bil namreè izdan odok cesarja Konstantina Velikega, ki je oprede- ljeval kršèansko religijo kot dovoljeno in med vsemi enakopravno (kršèanstvo postane t.i. religio licita, dovoljena religija). Na ekumen- skem cerkvenem zboru v Niceji leta 325 je imel velik vpliv in ob tem u`ival podporo ce- sarja Konstantina. Veljal je za sposobnega in intelektualno pronicljivega cerkvenega hie- rarha.2 Bil je eden izmed snovalcev nicejske veroizpovedi, ki je predvidevala jasno in teo- loško pretehtano izpovedovanje vere za ves kršèanski svet, a svojega namena, da bi umi- rila svojstveno arijansko interpretacijo narave Jezusa Kristusa, ni v celoti dosegla. Po izro- èilu naj bi Evzebij zavzel dokaj medlo stališèe v zvezi z arijanskim odpadništvom3, èerav- no je bil dele`en ostrega nasprotovanja škofov Evstazija in Atanazija Aleksandrijskega, ki ni- sta z arijanskimi nauki hotela sklepati nika- kršnih kompromisov. Ker je bil cesar Kon- stantin pokrovitelj in pobudnik koncila ter osebno naklonjen Evzebiju, je njegovo sta- lišèe ostalo veè ali manj uveljavljeno. Leta 335 je cesar celo dal izgnati Atanazija Aleksan- drijskega in Evzebijev polo`aj se je še dodatno okrepil. Ne le, da je uradno opravljal ško- fovsko funkcijo v Cezareji, postal je glavni kršèanski “idejni vodja” in usmerjevalec cerk- venih izobra`ancev v cesarstvu. S svojimi fi- lozofskimi, teološko-apologetskimi in pred- &  # # vsem historiografskimi deli si je pridobil ve- liko moralno moè, k èemur je odloèilno pris- pevala Konstantinova zašèitniška roka. Po Konstantinovi smrti 337 je njemu v spomin napisal monumentalno zgodovinsko delo O Konstantinovem `ivljenju ali Konstantinov `ivljenjepis (Vita Constantini). Evzebij je umrl je leta 339.4 '     #  Sveti Evzebij iz Cezareje je bil plodovit pisec tako na zgodovinskem kot na filozof- skem in teološkem oz. apologetskem podroè- ju. Dela se je lotil sistematièno, torej vsebin- sko in metodološko kvalitetno, predvsem pa kvantitativno bogato.5 Od njegovega velikan- skega opusa se je ohranilo razmeroma veli- ko del. Kljub obto`bam o (tihi) podpori aria- nizmu se je ravno zaradi visoke vrednosti pri- stopa njegovo ime dvignilo v vrh svetovne kulturne/humanistiène ustvarjalnosti.6 Njegova dela so v prvi vrsti odraz njegove lastne biografije, torej dogodkov in premi- kov, ki so se v doloèenem obdobju njegovega `ivljenja kazali kot odloèilni. Sprva se je v “mladostni” fazi ukvarjal s teologijo, bolje reèeno z biblièno eksegezo. Tedaj je bil pod vplivom mentorja in duhovnega oèeta Pam- filija in po vsej verjetnosti tudi kršèanskega uèenjaka Doroteja Tirskega, ki je vodil t. i. biblièno antiohijsko šolo7. Tudi, kasneje, ko je `e postal škof v Cezareji in se je še prej na to funkcijo pripravljal, se je ubadal v glav- nem z vprašanji razlage Biblije, še posebej nje- nih evangelijev, kar nam pove, da je svojo ek- segetsko “slu`bo” povezoval z mestom škofa- pastirja vernikov, ki mora v svoji pastoralni dr`i najprej osvetliti temeljne tekste religi- je in šele nato oblikovati nove tekste, ki veè ali manj izhajajo ravno iz te bibliène osno- ve. Zraven so bili pridani še apologetski spisi, ki naj bi pojasnjevali kršèansko verovanje in “Bo`jo milost”, ki je namenjena tudi (teda- njemu) poganskemu `ivlju. V vmesnem èasu (med “mladostno” in zgodnjo škofovsko fazo) se je posvetil `ivljenjepisom muèencev, saj je prav èas preganjanja cesarjev Diokle- cijana in Galerija (preganjanja okvirno od leta 300 do 310) `e sam klical po zabele`bi tovrst- nih (tragiènih) dogodkov81 . @ivljenju mu- èencev se je pridru`ilo raziskovanje in popi- sovanje bli`nje preteklosti kršèanskih skup- nosti, ki se je razvilo v zgodovino celotne Cerkve, nato pa prešlo v zadnjo in odloèil- no razse`nost zgodovine sveta oziroma vesoljs- tva (lat. ecclesia = cerkev, kot vesoljna Cer- kev). Po uveljavitvi kršèanstva v èasu vladanja cesarja Konstantina (306-337; od 324 kot sa- mostojni vladar celotnega rimskega imperija) je sledilo obdobje razprav dogmatiène in me- tafizièno-teološke narave, saj so se pokaza- le resne te`ave v zvezi z naukom arijancev (poimenovan po škofu Ariju), ki ga je veèina kršèanskih dostojanstvenikov in uèenjakov oznaèila za krivoverskega. Cesar Konstantin je v duhu doloèbe o enkaopravnosti kršèans- tva z drugimi religijami in kulti (t. i. Milanski edikt iz 313) `elel doseèi cerkveno enotnost, kajti novouveljavljena Cerkev mu je nudi- la oporo pri vladanju, sam pa ni `elel nove zmede in sporov v zvezi z religijskimi vpra- šanji. Poziv cesarja Konstantina je naletel na moèno odobravanje (uradne) Cerkve in leta 325 je bil lahko na cesarjevo pobudo sklican nicejski koncil, kjer so škofje in ostali izo- bra`eni kristjani sestavili enotno nicejsko ve- roizpoved, ki je vsaj na videz razrešila arijan- sko herezijo o podrejenosti Jezusa Kristusa Bogu Oèetu (Kristus kot Bo`ji posinovlje- nec in ne “pravi Bog in pravi èlovek”, ozi- roma kot eno z Oèetom)9. Dokonèno je bilo arijansko kriviverstvo zavr`eno šele leta 381 na koncilu v Carigradu. Obenem so se v tem èasu razširila nova apologetska dela, ki so po uradnem priznanju kršèanstva še intenzivneje kakor prej posredovala vsebino in razlago “nove” religije vsem preostalim, a še vedno številènim poganom. Nastala so številna pi- &  #  sma, ki jih je Evzebij naslavljal na razne cerk- vene in posvetne naslovnike, paè v skladu s svojo škofovsko avtoriteto in celo politièno funkcijo. Ponovno se je posvetil biblièni ek- segezi in svoje `ivljenjsko ustvarjanje konèal z elogiji (antièna liiterarna vrsta) cesarju Kon- stantinu ter znamenitim zgodovinsko-bio- grafskim delom o njem (Vita Constantini; o tem veè kasneje).    ((  # ) # Evzebij je ustvarjal pod moènim vplivom neoplatonistiènega (in hkrati kršèanskega) filozofa Origena iz Aleksandrije, ki je prišel v zgodovino predvsem s svojimi mnogošte- veilnimi deli (domnevno okrog šest tisoè). Pri njem se je zgledoval tako v kvantiteti svo- jega opusa kakor v vsebini, kamor sodijo ek- segetski spisi in apologetska dela. @al se velika mno`ina Evzebijevih teološko-filozofskih del ni ohranila, a je kljub temu mogoèe vsaj prib- li`no rekonstruirati vsebino in naslove tovrst- nih besedil. Pri eksegezi je dokonèal in do- polnil Origenovo delo s svojimi komentarji pri obravnavi grškega prevoda Stare zaveze, Septuaginte. Pri tem mu je pomagal njegov mentor Pamfilij, a je po njegovi smrti delo moral dokonèati sam. Evzebij nastopa kot prvi sestavljalec pregledov sinoptiènih evan- gelijev, z namenom da bi olajšal primerja- nje in razmišljanje pri med seboj zelo sorod- nih bibliènih novozaveznih odlomkih.10 To- vrstni pregledi so se kasneje v visokem sred- njem veku izoblikovali v t.i. evzebijske ali ka- nonske tablice, ki so bile v uporabi kot del ilu- miniranih rokpisov in tako postale eden iz- med temeljnih orodij srednjeveške pismenosti ter z njo prepletene teologije. Navodila za uporabo in pojasnilo o sestavi teh pregledov — tablic je Evzebij zapisal v Pismu Karpija- nu (Epistula ad Carpianum)11. Velika Evze- bijeva zasluga so še komentarji Psalmov in bibliène knjige preroka Izaija. Znan je tudi po rekonstrukciji naèrta Salomonovega temp- lja v Jeruzalemu. Med pomembnejše sodi spis Vprašanja in odgovori v evangelijih. V njem so popisana biblièna zemljepisna imena z raz- lago prostorske umešèenosti bibliènih dogod- kov. Med apologetskimi deli je vredno ome- niti Apologijo, pri kateri je pet knjig sestavil Origen, šesto pa je spisal Evzebij. Naslednja zbirka tekstov nosi naslov Evangeljska pripra- va (Preparatio Evangelica) v 15 knjigah, z njo pa je vsebinsko neposredno povezana Pripra- va na evangelij v 20 knjigah. V obeh sklopih apologij je vroèekrvno razpravljal o razlikah in podobnostih med kršèanskim razmiš- ljanjem in helenistièno filozofijo. V delu Evangeljska priprava Evzebij dokazuje podre- jenost grškega modroslovnega izroèila hebrej- skemu in ujemanje nekaterih dognanj v grški filozofiji z biblièno Resnico.12 Za filologe in zgodovinarje je omenjeno delo dokaz o ve- liki Evzebijevi razgledanosti na podroèju poz- navanja antiène kulturne dedišèine, za filo- zofe dokaz o njegovem spretnem dokazova- nju in dognanjih, za teologe pa znak delo- vanja Svetega Duha, ki je v na videz “manj- vredno” pogansko filozofijo vnesel nespre- menljivo Bo`jo modrost.13 Evzebijeva glavna teza v tem delu je, da je kršènska religija privzdvignjena nad vsa- ko drugo (pogansko) verovanje ali filozofijo. V Evangeljskih pripravah je Evzebij predvsem `elel osvestiti pogane o intelektualni moèi krš- èanstva, ne le o njegovi kultni podlagi in nau- ku. Danes vsem zgodovinarjem in preuèeval- cem antike slu`i kot odlièen vir citatov in predstavitev razliènih starogrških (manj sta- rorimskih) in staroorientalskih mislecev, kro- nistov ter zgodovinarjev, ki to obdobje os- vetljuje skozi oèi intelektualno moènega krš- èanskega pisca, polega tega pa takšnih zgo- dovinsko-filoloških odlomkov ne najdemo v nobenem drugem delu iz obdobja visoke ali pozne antike.14 V tem delu je denimo predstavljen fenièanski sveèenik Sanhuniaton &  #  # kot glasnik svoje fenièanske religije, èigar sta- lišèa (in s tem tudi Evzebijeva usreznost opre- delitve) so bila potrjena leta 1928 z najdbo skupine francoskih arheologov, ki je v Siriji naletela na t. i. ugaritske tablice, ki potrju- jejo Evzebijeve navedbe, in sicer pojasnjujejo hebrejski (biblièni) odnos do fenièanskih bo- gov, predvsem do kulta tedaj priljubljenega boga Baala.15 Ohranjen (vsaj delno) je tudi opus neoplatonistiènega filozofa Atika, v Pri- pravah najdemo celo razne zgodbe iz grške mitilogije, ki bi bile sicer izgubljene (npr. iz- bor mitov pisca Evhemera). Priprave na evangelij so bolj teološke na- rave in govorijo o osebi Jezusa Kristusa ter njegovem odnosu do Boga Oèeta in stvarstva kot takega. Podobne naravnanosti je tudi delo Preroški odlomki (Eklogai Prophetikai), ki obravnavajo mesijanske prerokbe in nji- hove predstave v Bibliji, ki so bili nekoè del danes izgubljenega verskega “priroènika” Splošni osnovni uvod v vero.16 Naslednje teo- loško delo predstavlja zbirka spisov O Bo`jem razodevanju (Peri theophaneias). Besedilo je le delno ohranjeno, veè ga je v sirskem pre- vodu, manj pa v grškem izvirniku. Tu Ev- zebij razglablja o utelešenju nevidnega in me- tefiziènega Logosa-Besede v vidno in meseno obliko Jezusa Kristusa, ki pa je ravno tako eden in identièen Bog z Logosom. V tem delu je viden Evzebijev prehod od zgodnjih apo- logij, namenjenih pogosto do kršèanstva so- vra`no razpolo`enim poganskim filozofom in oblastnikom, k novi vrsti apologije, ki se osredotoèa na videz manj pomembna in na podrobnosti naravnana vprašanja, a slu`i last- nemu (kršèanskemu) razjasnjevanju Bo`jih pojavnosti in Njegovega delovanja, “brani” doloèena teološka stališèa pred ostalimi raz- lagami ter jih tako vsidra kot ustrezne, pre- mišljene in biblijsko skladne (varovalni ukrep pred širjenjem novih herezij; v tistem èasu je še kako aktualen arijanski nauk). Omenje- na zbirka je uradni doktrinalni odmev, ki slu- `i kot potrditev sklepov nicejskega koncila iz leta 325.17 Evzebijeva filozofsko-teološka doktrina iz- haja iz Origenovega dojemanja Boga kot vr- hovnega vladarja stvarstva, ki nad svojo stva- ritvijo bedi in jo vodi, èloveka pa “ocenju- je” za potrebe poslednje sodbe. Evzebijeva doktrina Bo`je podobe je še danes osrednja v pravoslavnem kršèanstvu, kjer Jezus Kri- stus-Bog nastopa kot Pantokrator, Tvorec (Stvarnik) in Vladar-Kralj-“Bog nebesnih èet” hkrati. Osrednja je torej podoba Boga kot najvišjega gospodarja in vrhovnega usmer- jevelca kljub (samoumevno!) Njegovi ne- skonèni usmiljenosti in dobroti, ki pa je `e sama po sebi vkljuèena v “nebeško gospos- &  # Poljub oltarja – izraz spoštovanja Kristusu, ki ga oltar predstavlja. Zaèetno in konèno dejanje pri bogoslu`ju – poèastitev oltarja, foto: Janez Oblonšek.   tvo” Pantokratorja.18 Tovrstna usmeritev je oznaèena kot Bo`ja monarhija; ne v smislu zemeljskega gospostva, kjer vlada (kršèanska) teokracija, temveè sámo vladanje Pantokra- torja. Bog je nadalje vzrok vseh stvari in v njem poèiva vse dobro. Zanimiv in hkrati sporen je Evzebijev odnos do Jezusa Kristusa, ki zanj ni Bog ali enak in istoveten z Oèe- tom (èeravno v delu O Bo`jem razodevanju piše o tem pritrdilno), marveè je le odsvit “veène Bo`je luèi”, ki je bila po Oèetu po- slana na zemljo in pokazala ter (delno) raz- lo`ila “Bo`jo Skrivnost”. Sin se od Oèeta po njegovem razlikuje tako kot `arek od Son- ca: izhaja iz Njega in prièa o Njem, a On sam ni. Evzebij tudi v nobenem spisu Kristusa ni imenoval Theos-Bog. Jezus Kristus je zanj zgolj “orodje” Logosa. Sin je torej podrejen Logosu, ravno tako pa mu je podrejen Sveti Duh. Ravno to stališèe je pripeljalo do tega, da Evzebija njegovi sodobniki in nasledni- ki niso jemali kot “veroizpovedno èistega” škofa-zgodovinarja-filozofa ter mu oèitali (tiho) podpiranje arijanske doktrine in spo- gledovanje z njo. Tudi na cerkvenem zbo- ru v Niceji naj bi bilo njegovo stališèe v zvezi z arijanci medlo (èeprav je vsezkozi nastopal kot zelo ugleden škof in ni bil nikoli izob- èen).19 Evzebij je strogi nauk (ki je postal splo- šno sprejeta dogma) o Sveti Trojici zavraèal zaradi nevarnosti “troboštva” (podobnost s poganstvom) in sabelijanizma (sabelijanizem ali modalizem je v religiji le razlièen naèin poi- menovanja ene in iste “razse`nosti”, v našem primeru Boga). Svoja stališèa je preklical na nicejskem ekumenskem koncilu, èeravno je (kot `e reèeno) v zvezi s tem mlaèno nastopal. Njegovo pojmovanje Boga kot “netrinitar- nega” izhaja od Origena (in ne Arija!), kar pa v njegovem èasu še ni bilo tako aktulano kot v Evzebijevi dobi, saj je bilo v ospredje postavljeno ukvarjanje s preganjenjem krš- èanskih skupnosti in tudi Origen se temu vprašanju ni veliko posveèal (za razliko od škofa Arija, ki je svoj nauk gradil ravno na loèitvi med Oèetom in Sinom).    #       # ( Evzebija se pogosto naslavlja z razlièni- mi pridevki in nazivi, ki so odraz njegove- ga velikega pomena tako za cerkveno zgodo- vino in njeno zgodovinopisje ter apologetiko kot tudi za obèo svetovno historiografijo in njen razvoj. Najpogostejši naziv, ki ga nosi Evzebij, je oèe cerkvene zgodovine. Nadalje opazimo razširjeno opredelitev najveèjega krš- èanskega zgodovinopisca ali tudi kot zaèetnika srednjeveške historiografije ter v luèi celost- nega kulturno-verskega delovanja kot (vzhod- nega) cerkvenega oèeta. Ne glede na vse na- zive, naslove in podobne oznaèitve pa Evzebij brez dvoma spada v sam vrh zgodovinarske vede. Ravno tako je nesporen njegov odlo- èilen neposredni vpliv na zgodovinske pis- ce pozne antike in srednjega veka.20 Kot njegovo prvo pomembnejše delo je vredno omeniti Kronološke preglednice (gr. Khronikoi kanones) v dveh knjigah. V tem delu je avtor po splošnem, a izèrpnem uvodu v prvi knjigi, v kateri je opozoril na upora- bo kakovostnih (èeravno pogosto mlajših) vi- rov, v drugi pa je sestavil celo vrsto krono- loških tabel, v kateri je navajal sezname vla- darjev in zgodovinske podatke iz razliènih obdobij od Abrahamovega rojstva (postavil ga je v leto 2016 pr. Kr.) do leta 328 po Kr. S tem je ustvaril celovit in dokaj natanèen pregled zgodovine razliènih ljudstev, kot de- nimo Grkov, Hebrejcev, Rimljanov, Egip- èanov. Delo je v grškem izvirniku ohranje- no le deloma, v celoti pa še vedno obstaja pre- vod v armenski jezik ter latinski prevod sv. Hieronima, ki je Evzebijeve kronološke pre- glednice dopolnil do leta 378. To Evzebijevo delo je postalo temelj za poznejšo (srednje- veško) grško in latinsko historiografijo ter je še danes neprecenljive vrednosti, saj so po- &  #  # datki v njem izjemno natanèni in še vedno slu`ijo kot dober zgodovinski vir.21 Precejšen del Evzebijevega opusa predstav- ljajo dela, posveèena cesarju Konstantinu, s katerim je bil, kot `e veèkrat omenjeno, v zelo dobrih odnosih. Konstantin je Evzebiju nudil politièno zašèito, ki jo je Evzebij poplaèal z vrsto spisov o cesarju. Ti spisi imajo resda zgodovinsko ozadje in vsaj zasilno strokovno zanesljivost, vendar jih pre`ema vzneseni ton slavljenja monarha, zaradi èesar je vprašlji- va njihova zgodovinska vrednost. Po legal- ni uveljavitvi kršèanstva leta 313 z znamenitim Konstantinovim Milanskim ediktom, ki je kršèanstvo opredelil kot dovoljeno religijo in kot enakopravno skupaj z ostalimi pogan- skimi kulti, se je povezava med uradnim vr- hom Cerkve (višjo duhovšèino) in cesarje- vim dvorom vedno bolj krepila. Kršèanstvo je tako v Konstantinovi dobi dejansko po- stalo glavna religija v dr`avi, èeprav še zda- leè ni bila povsod razširjena ali utrjena. Naj- pomembnejši èlen “prijateljstva” in tesnega sodelovanja med tedanjimi dr`avnimi struk- turami ter Cerkvijo je bil ravno Evzebij. De- janski poglavar cerkve ni bil rimski škof-pa- triarh (pozneje naslovljen kot pape`) ali kateri izmed (poleg rimskega) petih patriarhov naj- va`nejših poznoantiènih kršèanskih središè (Jeruzalem, Antiohija, Aleksandrija, Konstan- tinopel, Rim), temveè sam cesar Konstantin Veliki. Da bi to svojo namero potrdil in še posebej poudaril svojo moè, je leta 330 us- tanovil novo prestolnico cesarstva na zahodni obali morskega preliva Bospor, ki se je po vasi, ki je stala na kraju (poznejšega) glavnega mesta, imenovala Bizanc (gr. Byzantion), a je `e kmalu dobila ime Konstantinopel, torej Konstantinovo mesto. Nova prestolnica je bila idejno zasnovana kot èisto kršèansko me- sto in je dobila vlogo nove metropole kršèan- skega znaèaja, ki ni bil le stvar ozke religij- sko-cerkvene sfere, temveè del nove dr`av- ne in dru`bene stvarnosti, saj je poleg miselne predrugaèitve dr`avnega sistema postal nova dr`avna ideologija. Kršèanstvo je cesarju Kon- stantinu dalo še dodatno legitimiteto, ki se je odra`ala ravno v tej velikanski simbolni toèki novega kršèanskega središèa ter v (mor- da zgolj mitièni?) zgodbi o Bo`jem zname- nju, ki se mu je prikazalo leta 312 pred pre- lomno bitko pri Milvijskem mostu, kjer je Konstantin dokonèno prevzel oblast v svo- je roke in se prav zaradi èude`nega zname- nja (lesketajoèi se kri` z napisom: “In hoc sig- no vinces — V tem znamenju boš zmagal”) odloèil za “legalizacijo” kršèanske religije. Tudi sama ustanovitev novega glavnega me- sta je imela sakralno razlago, saj naj bi mu angeli v spanju razodeli toèno lokacijo po- stavitve tega mesta ter mu naroèili, naj bo to kraj postavljen v Bo`jo slavo in gospos- tvo nad vsemi ljudstvi kot “Novi Jeruzalem” in posledièno kot središèe Kristusove vere. Mesto je v slogu te zgodbe (ne moremo je ne zavreèi ne sprejeti; v pravoslavnem izroèilu še danes velja za nesporno) zares postalo “srce kršèanstva” kot opozicija poganskemu Rimu. V Konstantinoplu je bila prepovedana grad- nja kakšrnihkoli poganskih verskih stavb ali izobra`evalnih ustanov. Mesto je moralo biti odraz velièastva “Bo`je moèi”, kar se je ka- zalo v številnih in razkošnih cerkvah ter sa- mostanih in impozantnih reprezentativnih stavbah. Tudi sam cesar se je preselil v ta “Novi Jeruzalem”. Njegove poteze pa so za- radi hvale`nosti in zavoljo stabilnosti v ce- sarstvu pri cerkvenem vrhu naletele na pod- poro.22 Tesno povezavo med (danes pojmo- vanim) posvetnim in cerkvenim odra`ajo sle- deèe besede cesarja Konstantina Velikega, za- pisane v Evzebijevem delu Konstantinov `iv- ljenjepis (Vita Constantini): “Vi bodite èu- vaji ljudi v Cerkvi, jaz pa bom njihov od Boga postavljeni èuvaj zunaj Cerkve.”23 Sam si je hkrati nadel naziv episkopos, kar pomeni škof-èuvaj in s tem povezal rimsko pogan- sko preprièanje (izvorno perzijsko!) o bo`an- &  #   ski podobi monarhije, ki pa v tem trenutku kršèanske uveljavitve ni bilo veè sporno. Dr- `ava se je s tem dejanjem zdru`ila s Cerkvijo, vendar je velik dele` poganskega prebivals- tva še vedno sobival s sedaj “privilegirano” kršèansko veèino. Vprašanja v zvezi z deli- tvijo oblasti na cerkveno in posvetno v tem trenutku sploh niso bila umestna.24 Najbolj znano Evzebijevo historièno-bio- grafsko delo je Konstantinov `ivljenjepis (Vita Constantini) v štirih knjigah, ki ka`e naknad- ne popravke in dokumentarne vrivke, k delu pa je avtor prilo`il še primerek Konstantino- vega nabo`nega govorništva (postno pridi- go iz leta 323), ki je verjetno pristen, vendar naj bi ga Evzebij predelal. Poznoantièni vzhodnorimski zgodovinar Sokrat Sholastik, ki je sicer izhajal iz Evzebijeve zgodovinopisne tradicije, je svojemu “vzorniku” pri snova- nju tega dela oèital, da je kot pri razumevanju Arijevega nauka nekatere zadeve narobe po- vezal in bil predvsem pozoren na retoriène figure ter velièastni konec dela, manj pa na samo vsebino oz. zanesljivost.25 Zgodovin- ska vrednost del o Konstantinu je, kot `e re- èeno, tendenciozna, vendar je razumljivo, da je Evzebij cesarja, ki ga je vseskozi šèitil, videl v izkljuèno pozitvini luèi.26 Evzebijevo temeljno zgodovinsko delo je Cerkvena zgodovina (Ekklesiastike historia) in spada med najpomembnejša dela svetovnega zgodovinopisja. Sestavljena je iz desetih knjig, v katerih je natanèno, skrbno in slogovno iz- piljeno obdelana zgodovina Cerkve od Kri- stusovega vnebovhoda do leta 324 (Konstan- tinova zmaga nad Licinijem, sovladarjem v vzhodnem delu rimskega imperija). Delo je zagotovo velike vrednosti, še pomembnejše pa je zaradi svojega vpliva na avtorjeve na- slednike, ki so se nanj obraèali kot k zgledu in celo vzoru dobrega pisanja zgodovine. Vseeno pa je snov obravnavana precej epi- zodièno in razdrobljeno, kar avtor tudi po- sredno prizna v uvodu (1,5): “Tu in tam sem torej zbral vse tisto, kar se mi je zdelo po- membno za prièujoèe delo; kakor cvetov na livadi sem si nabral ustreznih odlomkov iz del starodavnih piscev, in zdaj se lotim zgo- dovinske pripovedi…” Cerkvena zgodovina je `e takoj po objavi do`ivela velik uspeh; kmalu po izidu ga je zaèel prevajati v latinšèino Ru- fin, ki je zgodovinsko snov nadaljeval do leta 395. Kljub apologetskemu znaèaju, ki Cerk- veno zgodovino kot zgodovinopisni izdelek nekoliko premakne iz strogo zgodovinske- ga polja, pa je le-ta kljub temu neprecenljiva, zlasti zaradi bogate zbirke razliènih pisnih vi- rov in dokumentov, poleg tega pa gre za prvi tovrstni pregled zgodovine kršèanstva, ki je domiselno vkljuèen v neki obèi zgodovinski okvir. Sam Evzebij je to delo zastavil kot zgo- dovino “vesoljstva”, saj je Cerkev “vesoljna” skupnost. Poleg tega je z njim `elel s podrob- no predstavitvijo uokviriti neko dobo, ki se je ravno v njegovem èasu konèala (uveljavitev kršèanstva in cesarja Konstantina) in jo tako osvetliti na najboljši mo`en naèin. S tem de- lom si je Evzebij prislu`il laskavi vzdevek oèe cerkvene zgodovine.27 V svoji Cerkveni zgodovini avtor temelj- no strukturo zgodovinske pripovedi pove`e z `ivljenjepisi svetnikov, predvsem muèen- cev, vpletanjem besedil raznih cerkvenih do- kumentov in opisovanjem cerkvenih stavb (v kolikor so zaradi preganjanja sploh obsta- jale) ter dodajanjem pisem razliènih škofov ali ostalih pomembnih kršèanskih mo`. Vsi ti elementi nam s svojimi navedenimi viri da- jejo odlièen vpogled v zgodnjekršèansko de- lovanje. Pomembnost besedila se ne ka`e v samo strogo zgodovinskem vidiku, temveè tudi v literarnem, socialnem in teološkem.28 S svojim zgodovinarskim pristopom je Ev- zebij odloèilno vplival na idejno zasnovo, ki je vodila vse srednjeveške pisce zgodovin in kronik. Prviè, srednjeveški zgodovinar o sebi ni razmišljal kot o piscu-avtorju-osebi, temveè kot o kronistu-orodju. Avtorji so bili le ti- &  #  # sti ugledni antièni, poznoantièni in le red- ki srednjeveški pisci, katerih besedila si je “zgodovinar” izposojal. Med tovrstne avtorje je kot najveèji izmed njih sodil prav Evzebij. Drugiè, Grki in Rimljani so z zgodovino nas- protovali èasu. Z njo so èloveška dejanja sku- šali rešiti pred pozabo. Èas je bil zanje cikli- èen, v naravi utelešen red, ki mu ljudje po- drejajo tek svojih `ivljenj. Premagati èas je zanje pomenilo vstopiti v neskonènost, pre- staviti smrtnika v nesmrtnost. Za kristjane, na drugi strani, je èas postal linearen, ki se zaène s stvarjenjem sveta, konèa se pa z dru- gim prihodom Kristusa in dnem poslednje sodbe. Nekje vmes je odloèilno utelešenje Boga oziroma Kristusov prihod, ki ta èas raz- deli na dva dela: na èas pred Kristusom in po njem. Razvoj dogodkov pa je vseskozi vo- den (enkrat veè, drugiè manj) po t. i. Bo`- ji previdnosti. Iz tega se je `e z Evzebijem ro- dilo posploševanje zgodovine, saj èe Bog na- mreè podarja odrešenje vsemu èloveštvu, po- tem ni razloga, da ne bi vsi delili skupne zgo- dovine (ponoven razmah takega pristopa, si- cer na drugih svetovnonazorskih temeljih, se je pojavil v èasu razsvetljenstva!). Dokaz za “univerzalizacijo” zgodovine so Evzebijeve èasovne tabele in njegova slavna Cerkvena zgo- dovina. V tem delu je poskrbel za zlitje med starorimsko historiografsko tradicijo in krš- èanskim razlaganjem sveta ter èasa. Kristu- sovo rojstvo je postavil za osrednjo nanašalno toèko zgodovine, Konstantinovo spreobrnitev pa za odloèilno mejo, ki je upravièila dejs- tvo, da v “novem” zgodovinopisju najveèjo pozornost prevzamejo ravno dogodki, pove- zani s kršèansko religijo in Cerkvijo.29 Nedvomno najveèji kritik Evzebijevega opusa je britanski razsvetljenski zgodovinar iz 18. stoletja Edward Gibbon, ki še danes ve- lja za izvrstnega poznavalca rimske antike. Prvi oèitek, ki je po njegovem najbolj vpa- dljive narave, se nanaša na samo obravnavo kršèanske/cerkvene zgodovine. Evzebij se je namreè najbolj osredotoèil na razvoj in zna- èilnosti kršèanskih skupnosti na vzhodu rim- skega imperija, torej je po Gibbonovem pre- prièanju Cerkvena zgodovina kveèjemu zgo- dovina “oblikovanja ortodoksije”. Nadalje meni, da so njegova prièevanja v zvezi z mno- `iènimi preganjanji kristjanov v èasu cesarja Dioklecijana (284-305) neresnièna in skrajno tendenciozna, saj `e v Cerkveni zgodovini av- tor sam omeni, da pisanje v tem sklopu ni namenjeno zgodovinski snovi za zanamce, marveè za poduk kristjanov Evzebijeve dobe, ki bodo spoznali “pokvarjenost in zlohot- nost” rimske dr`ave na èelu z Dioklecija- nom.30 Nadalje se Gibbon posveti èisto iz- mišljeni kategoriji, ki se ka`e v Evzebijevem “dokazu” iz nekega sirskega teksta, ki naj bi prièal, da si je Jezus Kristus dopisoval s sir- skim kraljem Abgarjem. Sam ugotavlja, da je takih nedoslednih potez ali ponarejevanj pri Evzebiju precej, zato ga oznaèi za zgodo- vinarja šibke verodostojnosti. Bolj kot zgo- dovinski resnici naj bi se posveèal pragma- tiènim uèinkom propagandnega znaèaja svo- jih del.31 Podobno tudi znani kulturni zgo- dovinar 19. stoletja Jacob Burckhard Evze- bija oznaèi za “prvega v celoti neiskrenega zgodovinarja antiènega obdobja”.32 Ameriški zgodovinar, strokovnjak za poz- no antiko in takratno kršèanstvo, Michael J. Hollerich, ki je napisal spremno besedo k zadnjemu angleškemu prevodu Cerkvene zgo- dovine leta 1990, pa zastopa stališèe, da je bil Evzebij tarèa napadov zdaj ene, zdaj druge ideološko-politiène usmeritve, saj je bilo nje- govo široko zasnovano pisanje o za vse èa- se razburljivi temi (razvoj in uveljavitev krš- èanstva) odlièna “kost za glodanje” in izli- ve takšnih ali drugaènih (neupravièenih) kri- tik. Poleg oèitkov o nenatanènosti in neiskre- nosti, ki po njegovem preprièanju veèinoma izvirajo iz nepozornega branja njegovih del ter neupoštevanja stanja/stopnje izpiljeno- sti zgodovinske vede tedanjega èasa, je bil Ev- &  #   zebij pogosto oznaèen kot “glasnik ideje bi- zantinizma”, kar pa po njegovem prièa o `e vnaprejšnji nenaklonjenosti zahodnokršèan- skih avtoritet (kar se paradoksalno preslika v èas razsvetljenstva, le da z navidez drugaè- nimi dru`benopolitiènimi prizadevanji) do “Vzhodnega Rima”, ki se je kazala tudi na naèin diskreditacije vzhodnokršèanskih uèe- njakov.33 Vsi, kritiki in zagovorniki Evzebija, pa priznavajo njegov ogromni prispevek k zgo- dovinski vedi, njegov mogoèni vpliv na na- daljnji razvoj historiografije in izjemno ko- risten ter dragocen izbor virov navedenih v njegovih delih, ki so danes veèinoma izgub- ljeni. * $     Prvo vprašanje, ki se poraja pri preuèe- vanju Evzebijevega opusa, je odziv na razliène kritike o nedoslednosti, nenatanènosti, na- buhlosti in celo neverodostojnosti Evzebija kot zgodovinopisca na èelu z Burckhardovo oceno o “prvem neiskrenem zgodovinarju an- tiène dobe”. Ali so take ocene res praviène in veljavne ali pa gre pri njih morda za eno in isto tendencioznost in pragmatistièno pro- pagando, kakršno taisti kritiki pripisujejo Ev- zebiju? Razloge je iskati najprej v poznava- nju razvitosti stroke poznoantiène dobe. Na- videzne “napake” in nelogiènosti so v prvi vrsti plod tedanjega sloga pisanja zgodovi- ne in njegovega namena. Antièno zgodovi- nopisje starorimske tradicije in kasnejšega krš- èanskega tolmaèenja je bilo predvsem didak- tièno. Prviè, v smislu “pouèiti se” o prete- klih dogodkih, in drugiè, dajati zgled, kako se doloèenih potez ne sme ponavljati v bo- doèe ali kako in kje se je potrebno zgledo- vati po dobrih dejanjih iz preteklosti. V tem okviru pa niso bili bistveni neposredno na- vedeni “dokazi” ali razlièni dvomi, poraja- joèi se pri obravnavi doloèenih tem. Na videz znanstveno-suhoparen diskurz sploh ni imel tolike te`e, kakor denimo danes ali pa v 19. stoletju, paè pa bi v poznoantiènem kontek- stu dobil poteze dlakocepstva, neprimerne zapletenosti in nesamozavesti pisca. Drugi razlog nekaterih nedoslednosti in neustrez- nosti (ki se pri Evzebiju mestoma nedvomno &  # Slava – starodavna hvalnica prvih kristjanov Detajl iz Misala, foto: Janez Oblonšek. # pojavljajo!) pa je praktièni èloveški element, ki je vedno podvr`en zmotljivosti ne glede na še tako moèan intelekt ali izobrazbo. Ta naravnanost se še toliko bolj poka`e pri tako obse`nih in drzno zasnovanih delih, kot je npr. Cerkvena zgodovina. Tretji razlog mno- gih kritik pa je politièno-ideološki oziroma svetovnonazorski. Razsvetljenstvo je za zgo- dovinsko vedo zagotovo storilo najveè in jo povzdignilo v zanesljivo, kritièno, dokazljivo in resnici zavezano dejavnost. Zgodovinopisje je pretvorilo v zgodovino in zgodovinopis- ca dvignilo na stopnjo zgodovinarja. Ne glede na ogromen prispevek k zgodovini — “luèi re- snice” pa je razsvetljenstvo v svojem idejnem izhodišèu postavilo apriorno nezaupanje in avtomatsko kritiko do tistega, kar se ni skla- dalo z njegovim svetovnonazorskim ustro- jem. Najveèja “ovira” za tovrstne mislece in znanstvenike je bilo kršèanstvo, predvsem v institucionalizirani obliki (konkretno kot Rimskokatoliška cerkev). Kot zagovornik hie- rarhije, glasnik povezave med t.i. posvetnim, in cerkvenim je med drugimi bil tarèa rav- no Evzebij, ki so ga pod vplivom “nove misli” razsvetljenstva obto`ili tega, kar je bilo `e prej navedeno. Zgodovina je postala predmet “mašèevanja” novih duhovnih tokov. Kar je bilo pri Evzebiju zares neustrezno, je bilo še dodatno poudarjeno in pretirano. Te vrste obravnava zgodovine je sicer brez izrazitih svetovnonazorskih preprek obveljala in se kre- pila v 19. stoletj ter se v 20. stoletju oblikovala v skepticizem, naposled pa v relativizem, ki ni prizanesel niti zgodovinski vedi. Danes se dokaj pogosto govori o zgodovini kot inter- pretaciji preteklosti in ne kot o njenem pri- kazu. V ospredje je stopilo to, kako neka dru`benopolitièna skupina ali neko okolje dojema svojo preteklost in ne, kakšna je pre- teklost dejansko bila. Resnica je potemtakem zastarela in absolutno pretirano smela postav- ka, ki se je ni moè dr`ati. Vsak zgodovinar ima v sebi neke dru`bene, politiène, kulturne, religiozne in ostale “zavore”, ki mu prepre- èujejo t. i. objektivnost. Tudi t. i. virov po- gosto ni dovolj in so `e ti sami “obte`eni” zaradi tega ali onega razloga. S takim pristo- pom se seveda zanika èlovekov razum in èlo- veka samega z njegovimi zmo`nostmi. Na ta naèin se zataji kritiènost, ki je danes v tem sklopu tako opevana in postulatorno “vsilje- na”, a ravno s takšnimi idejnimi izhodišèi se jo enostavno ruši in tako zapade v protislovje. Zgodovina brez t. i. resnice sploh ni zgodo- vina! Današnje priljubljene relativistiène mantre odpravijo vsakršno iskanje in aktivno raziskovanje, razgibano razpravo in `eljo po spoznavanju preteklega sveta. Èloveku od- vzamejo razum in njegovo vedo`eljno iskanje, zgodovini pa njeno civilizacijsko vlogo ter utemeljenost na razumu (kar je razsvetljens- tvo izjemno pozitivno poudarilo). Po dru- gi strani pa se za zrelativiziranost vsega po- javijo nekatere kategorije, ki se za relativnost samo sploh ne zdijo relativne. Ena izmed teh kategorij, ki je tarèa najveèjih zanikanj in kri- tik, je zagotovo religija, predvsem kršèanska. Zaèuda kršèanstvo za relativiste ni relativno (!?), da ga tako radi “tlaèijo”. Od tod pa pris- pemo do trditve, ki nam da misliti: Ravno relativizem odpira vrata neobjektivnosti, par- cialnosti, poljubnosti in površnosti ter pred- vsem INTELEKTUALNI LENOBI; ravno tisto, èesar naj bi relativizem èloveka “osvo- bajal”, se skriva v njem samem in “zasu`nju- je” èloveka. Èe se podvr`emo danes moderni ideologiji relativizma, se nam odpro vrata veè- ni skepsi in veèni parcialnosti. Ali mora biti v zgodovini res vse “kot na pladnju dokaza- no”? Ali mora vse vsebovati “vsezvelièavno” kritiko, ki je pravzaprav kritizerstvo? Ali ni morda vèasih treba zaupati preteklim piscem? Èe so si v preteklosti prizadevali pisati zgo- dovino, da bi zadostili resnici, je v njihovih delih zagotovo najti precej dejanske “resnice” in pri tem danes ni umestno venomer izpo- stavljati poni`ujoèe kritike ali celo posmeh- &  #  ljivosti. Tak pristop je dober kveèjemu za re- lativizem sam, ko pisec ali avtor res ni zavezan resnici, in ki `e sam po sebi klièe k “pretre- sanju” vsebine. Tu pa lahko reèemo tudi to, da je Evzebij danes še kako aktualen, najsi mu zaupamo z zdravo in upravièeno kriti- ko ali pa ga zanikamo na skeptièno-relativi- stièen naèin. Drugo vprašanje, ki se nam zastavlja v tem tematskem sklopu, je razmerje med t. i. pos- vetnim in cerkvenim, oziroma med Cerkvijo in dr`avo. Evzebij je namreè s svojim z rim- skim cesarstvom tesno povezanim delova- njem postal predmet številnih kritik in pre- cejšnjega zavraèanja. Sam velja za utemelji- telja cezaropapizma, to je dru`benega sistema, kjer je vrhovni (posvetni) vladar dr`ave (v Ev- zebijevem primeru cesar Konstantin) hkrati tudi najvišji cerkveni dostojanstvenik, torej verski vodja. Tovrstni dru`beno-politièni us- troj je prerasel v tipološko znaèilnost in celo v simbol bizantinskega imperija ter nekaterih ostalih vzhodnokršèanskih (pravoslavnih) de- `el. Gre za enega izmed najvidnejših elemen- tov bizantinizma, to je ideologije bizantin- skega cesarstva. Najbolj znani “cezaropapist” je nedvomno bizantinski cesar Justinijan. V okviru cezaropapizma še vedno obstaja cerk- veno-posveèeni voditelj, a na podroèju cerk- venih zadev “vlada” skupaj s posvetnim vla- darjem, ki ji tudi postavlja posveèenega vod- jo, (v pravoslavnem svetu) patriarha. Patriarh ima realno pregled in nadzor nad cerkveno hierarhijo ter tako dejansko “cerkveno ob- last”, èeravno je na uradni in simbolni ravni vrhovni poglavar cesar. Cezaropapizem se je v nekaterih pravoslavnih de`elah utrdil v bolj neposredni obliki (absolutna in vsestranska vloga cesarja), v drugih pa nekoliko manj izrazito (patriarh je samostojen). Vselej pa je v pravoslavnem svetu obstajala in do neke mere še obstaja harmonija med t. i. cerkve- nim in posvetnim, njuna tesna povezava, nju- na soodvisnost in prepletenost. V njem tako nikakor ne moremo govoriti o procesu se- kularizacije, še manj pa o boju za investituro, ki je je poleg fevdalizma poglavitna znaèil- nost Zahodne in Srednje Evrope v srednjem veku. “Odmik” cerkvene sfere od posvetne se je v evropskih pravoslavnih de`elah zgo- dil (šele!) z nastopom komunistiène vlada- vine, kjer pa ne gre za obièajen “demokra- tièni” proces sekularizacije in laicizacije, tem- veè za bolj ali manj nasilno izpeljano samo- voljo doloèenega re`ima. Loèitev Cerkve od dr`ave pozna le zahodni svet in na podlagi omenjenega spoznanja je potrebno obravna- vati Evzebija, ki spada v vzhodnokršèanski tabor. Ali je loèitev t. i. posvetnega in cerk- venega res tako nujna in hvalevredna? In kaj sploh taka loèitev sama po sebi pomeni? Za- kaj je cezaropapizem ali pa splošni pravoslav- ni ustroj povezave med cerkvenim in necerk- venim `e sam po sebi oznaèen kot negativen? Menim, da se v razpravo o loèitvi Cerkve in dr`ave ni vredno in niti ni potrebno spušèati, saj gre za oblino obdelano tematiko z viso- ko obèutljivostjo. Vendar lahko omenimo in obenem poudarimo dvoje. Prviè, vernik-krist- jan je vernik na vseh podroèjih svojega `iv- ljenja, na vsakem kraju in ob vsakem èasu. Kršèanstvo je `e samo po sebi dru`bena re- ligija, religija obèestvenosti, ki nujno potre- buje javni izraz in javno delovanje. Kristjan ni in ne more biti vernik le za štirimi stenami dru`inskega kroga ali cerkvene stavbe pri sveti maši ali morda v krogu svojih prijateljev, tem- veè v svoji celostnosti na vseh podroèjih dru`- benega, kulturnega in vsega ostalega `ivljenja. Loèitev med (kršèansko) religijo in dr`avnimi strukturami tako sploh ni mogoèa in niti ni primerna! Ker pa je Cerkev (ali morda tudi Cerkve) organizirana skupnost verujoèih, po- temtakem ne sme in ne more biti izrinjena iz “javne sfere”. Drugiè, kršèanska religija nima funkcije “zrušiti” ali zanikati ali kakor- koli škodovati posvetni oblasti. Bog Jezus Kri- stus, ki je v èloveški podobi prišel delovat na &  # # svet med ljudi za njihovo odrešenje, ni prispel z namenom, da “konkurira” cesarjem, kra- ljem, knezom, upravnikom provinc ali ka- terimkoli drugim oblastnikom. Še manj si je prizadeval za kakšen dru`beni prevrat. “Prevzem oblasti” niti pod razno ni prišel v poštev. Zakaj? Ker je bil Kristus Bog, “ne od tega sveta”, ter se tako iz èisto logiènih raz- logov ni potegoval za zemeljsko slavo ali ob- last. Bog je `e sam po sebi vladar “neba in zemlje”, je tvorec in naèelnik vsega, kar ob- staja, je `e kot tak “kralj kraljev”. Kršèanska religija torej ni tista, ki ogro`a posvetno ob- last, temveè `eli le sporoèiti nadvse veselo in resnièno ter ljubeèe sporoèilo o èlovekovem dostojanstvu, njegovem odrešenju in Kristu- sovem prihodu ter vstajenju, ki se je zgodilo za “vse”, tudi za oblastnike. Kristus ne `eli vladarjev vreèi s prestola, marveè jih `eli pou- èiti o svoji resniènosti in neskonèni dobrot- ljivosti. Vladar si s priznanjem Kristusa in njegovega nauka ne zmanjša svoje oblasti, ampak jo celo okrepi, ker zaène vladati “v do- brobit ljudi in v slavo Boga”. Tretje vprašanje pa se nam porodi v zvezi z razmerjem med kršèansko religijo in med zgodovino, oziroma med Kristusom in pos- vetnim èasovnim razvojem. Znameniti zgo- dovinar prve polovice 20. stoletja Marc Bloch je zagovarjal stališèe, da je “kršèanstvo religija zgodovinarjev in `e samo po sebi zgodovinska religija”. Ob tem je treba dodati, da ne gre za izrazito kršèanskega zgodovinarja, še manj za cerkvenega, paè pa za trdno posvetnega, ki se je veèinoma ukvarjal z gospodarsko in socialno zgodovino ter francoskim srednjim vekom in se mestoma zgledoval tudi pri marksistièni filozofiji, sam pa je bil judov- skega porekla. Kršèanstvo je izrazito histo- rièno naravnana religija, saj je pri njegovem nauku osrednjega pomena zgodba. Ta pa je vedno bila in še vedno je osnova zgodovine. Celotna Biblija je skupek takšnih in drugaè- nih besedil, ki jih povezuje zgodba: tako no- tranja, ki je zelo pogosto `e primarno histo- rièna, npr. v Stari zavezi, kot tudi zunanja, kar se ka`e v veèkratnem Bo`jem posredo- vanju pri “izbranem ljudstvu” Hebrejcev. Nova zaveza še moèneje okrepi historiènost nauka in zgodbe kot take, saj Bog v podo- bi Kristusa na `iv in neposreden naèin vstopi v èloveško zemeljsko realnost in se spoji z do- loèenim zgodovinskim èasom ter prostorom in s svojim oznanjevanjem, trpljenjem ter vstajenjem èloveku poka`e njegovo odreši- tev in poudari Bo`jo vsemogoènost z vsta- jenjem, vnebovhodom, naroèilom o širjenju Bo`je besede in prièakovanjem drugega Odrešenikovega prihoda ob t. i. koncu èa- sov ter s poslednjo sodbo. Tudi apostolska pisma so zvest pokazatelj doloèenega èasa in glasnik Bo`jega posredovanja, Njegove pra- viènosti in ljubezni skozi historièno perspek- tivo. Podobno historièen in na razvoj narav- nan tekst (èeravno v nasprotni logiki narav- nega èasovnega zaporedja) je Apokalipsa sv. Janeza kot sklepni del Biblije. Kršèanska re- ligija kot taka v svoji strukturi vsebuje zgo- dovinskost in celotno vez èloveka z Bogom, odnos med “zemeljskim in nebeškim”, pred- stavi na naèin razvoja, zgodbe, novih spoz- nanj, razliènih faz itd. V tem kontekstu se popolnoma upravièeno kršèansko religijo po- vezuje in celo opredeljuje kot ZGODO- VINO ODREŠENJA. In ravno v tej nads- vetni, nadumski in pogosto nedojemljivi ter nepredstavljivi zgodovini se ka`e nujnost preuèevanja, prikazovanja in uèenja zgodo- vine tako v njeni konkretni “zemeljski” kot tudi “nebeški” komponenti. Ta nujnost je v prvi vrsti zahteva za vsakega kristjana, saj s tem poèetjem sledi tradiciji ustroja svoje religije, v drugi pa za vsakega posameznika, saj mu zgodovina odpira vrata od “nerazum- ljivega k razumljivemu” in tako ne ostane zgolj ena izmed humanistièno-dru`boslov- nih ved, temveè se dvigne na raven filozofije in preraste v stopnjo spoznavoslovja. Zaradi &  #  teh dveh miselno-logiènih postavk se je na- mreè Evzebij lotil svojega zgodovinopisne- ga podviga: da bi Kristusovo resniènost in posveèenost Cerkve vpeljal v konkretno èlo- veško realnost z njenim razvojem in poseb- nostmi ter tako “nabral in poveèal” znanje o celostnosti tako nadsvetne kot tusvetne zgo- dovine. Ker pa je zgodovina kategorija spoz- navanja, je z njo najtesneje povezana modrost in posledièno neki proces oziroma metoda, ki je `e od Platona naprej najbolj slavljena, (domnevno) najbolj dovršena in obenem naj- bolj naravno preprosta: to je DIALEKTIKA. Brez velikih zadr`kov ali dvomov lahko zgo- dovino odrešenja zamenjamo z dialektiko odre- šenja. Dialektika je v svoji zasnovi ravno tako in še bolj historièno utemeljena kot kršèans- tvo. Gre za “logièni proces argumentacije in razlaganja”, ki si za najvišji cilj postavi mo- drost. Modrost pa je po Platonu (in tudi mnogo kasneje) “najbolj lastna resnici”. Mo- drost si torej skupaj z dialektiko prizadeva za iskanje in spoznavanje resnice. To pa je (bila) glavna znaèilnost vse filozofije do konca 19. stoletja in je ponekod še do danes. V pri- merljivem, èeprav na videz strogo loèenem kontekstu lahko ravno tako, kot kršèanstvo imenujemo dialektiko-zgodovino odrešenja, po pravici tudi razsvetljenstvo imenujemo zgo- dovino-dialektiko razuma in marksizem dia- lektiko-zgodovino razrednega boja, platonizem pa zgodovino-dialektiko dobrega in modrosti. Resnica ni le gonilo filozofije, paè pa njena zapoved. In ne le filozofije, temveè vseh du- hoslovnih (humanistiènih in dru`boslovnih) ved in disciplin. In sploh ne le v okviru te intelektualne vzvišenosti ved (!), marveè kot gonilo èlovekovega `ivljenja! Tudi sv. Avgu- štin poudarja, da je èlovekovo `ivljenje iska- nje resnice, njegovo gonilo pa spoznavanje le-te. Podobno soèasno trdi najveèji ruski li- terat L. N. Tolstoj, saj je (po njegovem) `iv- ljenje “pot k resnici”. Podobnih rekov, misli in razlag v tej smeri je še nešteto. Iz tega lahko nadaljujemo, da je kršèanstvo s svojo histo- riènostjo in absolutnostno zavezanostjo re- snici tudi dialektièno. Dialektika pa poleg `e omenjenih zgodbe/zgodovine/razlage in &  # Vero v bogoslu`ju izpovemo pred prièetkom evharistiènega dela bogoslu`ja, kjer bodo le oèi vere zrle Kristusa pod podobo kruha in vina. Detajl iz Misala, foto: Janez Oblonšek.  # pribli`evanja resnici v sebi vkljuèuje še logiko oziroma argumente oziroma RAZUM. Tu pa pridemo do tretjega “vrhovnega pojma” (poleg zgodovine in resnice), ki je ravno ra- zum. Razum je vkljuèen tako v kršèansko re- ligijo kot v spoznavanje resnice in nedvomno tudi v zgodovino. Je namreè tisti porok èlo- vekovega spoznavanja sveta okrog sebe in tudi podlaga (“vhodna vrata”) za njegovo prese- ganje v okviru nadsvetnih duhovnih sfer. Ra- zum sam po sebi klièe in prièa (!) o resnici (èeprav do nje v celoti in do konca ne more priti, se ji pa lahko moèno pribli`a) ter go- vori o zgodovini. Razum se hkrati pribli`uje religiji in se povezuje z njo, ki je “nad” njim (ali pa vsaj drugaèna), ter tako izra`a (krš- èansko stališèe) svojo podarjenost in uteme- ljenost od Boga, da s to najveèjo in najvred- nejšo èloveško kategorijo spoznava in hva- li ter èasti Njega, po katerem je vse (tudi ra- zum) sploh mogoèe. Za konec si ob tem raz- mišljanju dovolimo vzpostaviti nekakšno du- hoslovno “sveto triado” (podobno, kot je na prese`nostni ravni Sveta Trojica), ki bi tako v svoji trojnosti kot tudi enosti doloèala naj- višji smoter èlovekovega navdiha in prizade- vanja na njegovi zemeljski ravni: ZGODO- VINA-DIALEKTIKA, RESNICA in RA- ZUM. Da, in tudi to pisanje je bilo osno- vano z neko dialektiko, z `eljo po resnici in z upoštevanjem razuma. Viri (bibliografija): Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 310-315, 335-343. Oto Luthar, Mojstri in muze, Kaj in zakaj zgodovina; Ljubljana, Modrijan 1997: 28. 2.12.2009, Liberty University Online, New Advent Catholic Encyclopedia, editor Kevin Wright: http://www.newadvent.org/cathen/05617b.htm. Jonathon Armstrong, “Eusebius’s Quest for the Historical Jesus: Historicity and Kerygma in the First Book of the Ecclesiastical History,” Themelios 32.1 (October 2006): 44-56. J. B. Lightfoot, Eusebius of Caesarea, (èlanek na str. 308-348), Dictionary of Christian Biography: Literature, Sects and Doctrines, ed. by William Smith and Henry Wace, Volume II (EABA-HERMOCRATES). Bruce L. Shelley, Church History in Plain Language, 2nd ed. Dallas, TX: Word Publishing, 1995, 10-16, 102.                      ! " " #  $ % 2002: 5-12. &  '%(  ' %   % )  1984, str. 5- 15. 1. J.B. Lightfoot, Eusebius of Caesarea, (geslo na str. 308-348), Dictionary of Christian Biography: Literature, Sects and Doctrines, ed. by William Smith and Henry Wace, Volume II (EABA- HERMOCRATES), 308. 2. Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 310-311. 3. Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 311. 4. Prav tam. 5. Oto Luthar, Mojstri in muze, Kaj in zakaj zgodovina; Ljubljana, Modrijan 1997: 28. 6. Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 312, 335. 7. &  '%(  ' %   % ) 1984, str. 6. 8. 2.12.2009, Liberty University Online, New Advent Catholic Encyclopedia, editor Kevin Wright: http://www.newadvent.org/cathen/ 05617b.htm. 9. J.B. Lightfoot, Eusebius of Caesarea, (nav. èlanek), Dictionary of Christian Biography: Literature, Sects and Doctrines, ed. by William Smith and Henry Wace, Volume II (EABA- HERMOCRATES). 10. &  '%(  ' %   % )  1984, str.7. 11. Bruce L. Shelley, Church History in Plain Language, 2nd ed. Dallas, TX: Word Publishing, 1995, str. 12. 12. Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 311-312. 13.              &  #   &  #         ! " "#  $ , 2002: 5-12. In tudi: 2.12.2009, Liberty University Online, New Advent Catholic Encyclopedia, editor Kevin Wright: http:// www.newadvent.org/cathen/05617b.htm. 14. Bruce L. Shelley, Church History in Plain Language, 2nd ed. Dallas, TX: Word Publishing, 1995, 15. 15. 2.12.2009, Liberty University Online, New Advent Catholic Encyclopedia, editor Kevin Wright: http://www.newadvent.org/cathen/ 05617b.htm. 16. Jonathon Armstrong, “Eusebius’s Quest for the Historical Jesus: Historicity and Kerygma in the First Book of the Ecclesiastical History,” Themelios 32.1 (October 2006): 48. 17. Jonathon Armstrong, “Eusebius’s Quest for the Historical Jesus: Historicity and Kerygma in the First Book of the Ecclesiastical History,” Themelios 32.1 (October 2006): 54. 18. 2.12.2009, Liberty University Online, New Advent Catholic Encyclopedia, editor Kevin Wright: http://www.newadvent.org/cathen/ 05617b.htm 19. Jonathan Armstrong, “Eusebius’s Quest for the Historical Jesus: Historicity and Kerygma in the First Book of the Ecclesiastical History,” Themelios 32.1 (October 2006): 55. In tudi: J. B. Lightfoot, Eusebius of Caesarea, Dictionary of Christian Biography: Literature, Sects and Doctrines, ed. by William Smith and Henry Wace, Volume II (EABA-HERMOCRATES), 345. 20. Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 310. 21. Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 312. 22.                      ! " "#  $ , 2002: 6-8. 23. Oto Luthar, Mojstri in muze, Kaj in zakaj zgodovina; Ljubljana, Modrijan 1997: 28. 24.                      ! " "#  $ , 2002: 6-8. 25.                      ! " "#  $ , 2002: 9. 26. Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 312. 27. Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 313. 28. Jonathon Armstrong, “Eusebius’s Quest for the Historical Jesus: Historicity and Kerygma in the First Book of the Ecclesiastical History,” Themelios 32.1 (October 2006): 50. 29. Oto Luthar s sodelavci, Zgodovina historiène misli, Od Homerja do zaèetka 21. stoletja; Ljubljana, ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 2006: 335-343. 30. 2.12.2009, Liberty University Online, New Advent Catholic Encyclopedia, editor Kevin Wright: http://www.newadvent.org/cathen/ 05617b.htm. 31.  * +%                   ! " "#  $ , 2002: 5. 32. Prav tam. 33. 2.12.2009, Liberty University Online, New Advent Catholic Encyclopedia, editor Kevin Wright: http://www.newadvent.org/cathen/ 05617b.htm.