SUJ PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO ^toin - Cena. 10 lir OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni *n pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. KDO NORE ŠČITITI ANTIFAŠISTE? kazn: Unrra, premog, živilske na- we, policija, SEPRAL, jav-dela. —- tako se širi in od-va gniloba zavezniške upra-Pri t • s*'rmenJu prebivalstva. * , ■! uPravi prebivalstvo ne ejuje. Sodelovanje so spre-[ e le stranke bivšega CLN-a, erih zastopniki sedijo še da-. V ^črnskem in conskem 2« ,Te Posvetovalne organe '^zniške civilne uprave je v VzPostavila zato, da bi bili nJ>om°č pri izvrševanju nje-naJ°g- Kakšna je bila ta P°®Oc», nas trenutno ne za-v a;, ugotavljamo le, da no-a izmed lumparij, ki doka-rat ° celotnega apa- a’ ni našla odmeva niti v niti v conskem sve-. Za vse to niso vedeli in jih , .Zanuna; strašansko pa jih nihT1 yudska lastnina kulturam zkov. ki bi jo radi po-j. , n° Iztrgali iz ljudskih rok, 0^ °r,ie to že storil fašizem, bivni 'nst'tucij ne more pre-^»aistvo pričakovati nobene ta e’ !n v interesu tukajšnje-jih ^ekivalstva bi bilo, da se ,Jimprej odstrani in nado-m ^z resnično predstavniški- a0 „5>dS°v°rnost za to kritič-kar - nj'e’ ki se v njem človek ,cez noč znajde v zaporu, ne ^ i vedel zakaj, brez zaščite šovin ®ačilnem molku vsega cer stičnega tiska, ki ima si-clov V^no Polna usta zaščite pr. ,ecanskih pravic — nosijo »la JSeni vsi oni, ki so zlo-jeli ° derr)okracijo št. 11 spre-Še a?? Podprli in jo podpirajo celo zlT’ še več' potegujejo se še i- v ’ da ki se njena oblast jfazsirila. cija°®u. lahko taka demokra-iavni l;s'uži, so pokazali zadnji škandali; njen izrazito protiljudski značaj je danes razumljiv še tako kratkovidnemu človeku. Zdravilo? Mi ne poznamo drugega kot odločno in dosledno demokratizacijo celotne javne uprave. V tej zahtevi bi si morali biti edini vsi, ki jim je blagostanje tukajšnjega prebivalstva najvišje merilo njihovega političnega udejstvovanja- Namesto tega kaj vidimo? Italijanski nacionalistični tisk, ki so mu resnični interesi tukajšnjega tako slovanskega kot italijanskega prebivalstva deveta briga, išče vzrok v nekem namišljenem zapostavljanju italijanskega elementa in v favoriziranju Slovencev; v dejstvu, da so (kljub sporazumu Morgan-Jovanovič) «po nepotrebnem* obnavljali tudi slovenske vasi; skratka v dejstvu, da je demokracija št. 11 preširoka, in da bi jo bilo treba dopolniti s podelitvijo izvršne moči občinskemu in conskemu svetu, ki sta se v svojem dosedanjem poslovanju ovenčala z nevenljivo slavo. Zavezniška vojaška uprava pa s svoje strani spremlja akcijo proti poplavi korupcije, poneverb, tatvin in drugih nečednih poslov s pravo ofenzivo proti znanim antifašistom, katerih glavna krivda je, da so ostali zvesti svojemu antifašizmu, ki jih je stal trpljenje, preganjanje in ječo, namesto da bi bili oblekli črno srajco, se pustili odvleči v Španijo proti republiki, v Afriko proti zaveznikom, v Jugoslavijo proti partizanom, v Sovjetsko zvezo proti «boljševizmu», danes pa se preživljali s čmoborzi-janstvom, kakor to dela cela vrsta ustaških, četniških, belogardističnih, nacističnih, fa- D olarje bo treba vračati 'šfco posojilo 100 milijonov .Kv. ^ • — l/o je Italiji odobrila ti* j® ^Bport-lmport Bank, posta-(*’1‘ likvidno. Izvedenca Iz-* in 1 Malije, k £ ,tn Uvozne banke sta se vrnt-talije, kjer sta proučevala ki J6 ^Hleih italijanskih podjetij, v poštev za posojilo, upravnemu odboru ban- ti Po /* str°kovno poročilo. Na po-itaiii- taHji sta razpravljala tudi z Soj* ,i,,,co vlado in ji sporočila po-£oPosojila. ameriških poročevalskih f(yUr 1 k° posojilo nakazano me-- ’ mehaničnim, elek- kor kemičnim podjetjem, ka- fco^u^' tovarnam za izdelam pre-kablov in ladjedelnicam. b^0 ka izvedenca sta mnenja, da a Vodjetja imela v teku dveh te*, naročil in da bo posojilo Prav dobro in varno h u izvedenoa sta se nudi- l(>hel■ nekaj mesecev ter sta Prerešetala italijansko in-»l>loh 10 'n gospodarske razmere ' 4>neričani torej odločajo, kale pri°^tet}a bodo deležna posojila, h r,r 'talijanska vlada. Pač grenr klt0 f 'ku.šnja za suverenost sicer if ^ntljive Italije. Posojilo, ki L v načelu odobreno že za časa ,kin„?asp~r'jever/a obiska v Wa /l°ni t, dni % nu- bo dozorelo za izplačilo , —•> to je po preteku pol le-^lbot!}0va zgodba je nov dokaz, tako trda z Marshallovimi \ ^ so danes toliko bolj v %i\ker ni ameriški Kongres , '*rekcl ■dllove svojega mnenja o m predlogu taho zgovoren je francoski % ' Francija je najela v A rnc- ^ ^ Posojili v skupnem znesku \ . ^llijarde dolarjev. Po enem %o/c .Ze bilo treba plačati prvi dv"'1’71-078 dolarjev. Neplaču-Set, oa ostane še 974-902500 do- ,frko »i • , cni minister je moral za- fi'° vračati dolarje. Franco-.'"^nčm _______________________ , .'Mij > ...... 'Vij p dol hov imetja francoskih v Ameriki, da bi v ho- tudi pogoj, da mora angleška vlada po preteku enega leta omogočiti konverzijo tujih terjatev u Angliji v dolarje. To leto je preteklo prav 15. julija in ta dan pomeni za angleško vlado začetek devizne stiske, ker je primorana, da tujim upnikom stavi na razpolago ustrezajoče zneske v dolarjih. Povpraševanje po dolarju pač povzroča nazadovanje angleške valute. Holandska vlada je te dni plačala na račun ameriškega vojnega posojila 1 milijon dolarjev. Tudi glede ameriških posojil velja stara resnica: dolgove je lahko napraviti, težko pa plačati. Slovensko zaledje prezrto Te dni sta v Trstu izšli dve brošuri propagandnega značaja, ki imata namen privabiti čim več prometa iz zaledja v Trst. Prvo brožuro je izdala znana tržaška spedicijska tvrdka Fr. Parisi pod naslovom (Tržaško pristanišče», in sicer v italijanščini, nemščini, češčini, francoščini in angleščini, drugo pa spcdicijslM tvrdka S. A. Innocente M angilli-Adriatica pod naslovom «Triest das Tor M ittcleuropasD (Trst vrata Srednje Evrope), in to j samo v nemščini. V brošurah so popisano tržaške prometne naprave v zvezi s prometom na suhem kakor tudi po morju in sploh vsa prometna služba. Prva vsebuje tudi nekaj statističnih podatkov o prometu v tržaški luki. Druga brošura je očividno namenjena samo avstrijskemu in bavarskemu zaledju, ker je pisana samo v nemščini. Toda prvaf Napisana je v italijanščini, nemščini, češčini in oelo ti francoščini in angleščini, slovenskega ali srbohrvatskega prevoda pa nima. Izdajatelj je kratko prezrl slovensko zaledje, ki je* l. 1915. dalo Trstu okoli 32,5% že-hzmškega prometa! — da ne omenjamo prometa s Hrvatslco, Bosno ir. Hercegovino ter Srbijo. 'Trst tudi danes le sklepa donosne kupčije z Jugoslavijo. ®k>li (j0?0(°V‘i izplačevanje franco-N, 90u n dolarjih. Francoska \ Poto imetje plačala v f>an-tečaju, ^ 3„ h0 sama Uo-č^ie. p0.aa,nBno pa bo dobila dc-5 o P'’ je poostrila nad- j’laJit Je ■v« l>reloži boi ;en, čas prire- m° pravočasno objavili. šističnih in drugih zločincev. In tako se dogaja, da prve trpajo v zapor, druge pa puste pri miru, ker so «dostojni» ljudje, primorani preživljati se s črno borzo, ker jim vojna sreča ni bila naklonjena. (Nekaterim so celo preskrbeli službo). Kam bo protidemokratična ofenziva Zavezniško vojaško upravo privedla, je danes težko reči; mnenja pa smo, da naše ljudstvo ne bo moglo dolgo mimo prenašati aretacij doslednih antifašistov, ki so z njim delili trpljenje, preganjanje, ječo in teror fašističnega nasilja. ZDA in atomshe bombe Lake Success, 19. (AFP) — Na zadnji seji delovnega odbora komisije za atomsko silo je sovjetski delegat Gromiko ugotovil, da ZDA odklanjajo uničenje zalog atomskih bomb, ameriški delegat pa je dejal, da je to vprašanje nerazdružljivo z nadzorstvom pridobivanja atomske sile. Odbor ni prišel do nobenega sklepa. V pričakovanju ratifikacije pogodbe z Italijo Rim, 19. — Parlamentarna skupina demokristjanov izjavlja, da soglaša z vlado in predlaga, da kon-stituanta odobri osnutek zakona o ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo, in sicer tako, kakor ga je pripravil predsednik vlade. Ta pridržek pomeni, da postane ratifikacija mirovne pogodbe pravomočna šele potem, ka jo bo ratificirala tudi Sovjetska zveza. Vladni predsednik se Je sestal z Nennijem, ki je dejal, da je stališče socialistov glede ratifikacije mirovne pogodbe enako onemu demokristjanov. V rimskilh političnih krogih pravijo, da ima De Gasperi namen pritegniti v vlado dva ministra, in sicer enega iz skupine saragatovcev, drugega pa iz skupine republikancev. Nagel dvig industrije v čsr Praga, 19. (Tass) — Češkoslovaška telegrafska agencija poroča, da je na, podlagi računov izvedencev proizvodnja češkoslovaške industrije po šestih mesecih izvajanja dvoletnega načrta dosegla 909o ravni iz leta 1937, ki je predstavljala največ, kar so dosegli v predvojni pro’zvodnji. Poudarja se tudi, da se češkoslovaška industrija bolj uspešno razvija kakor industrija zahodnih držav, ki go bile osvobojene pred Češkoslovaško in niso bile tako razdejane kakor CSR. V zadnjih 12 meseoih se je industrijska proizvodnja dvignila približno za 30%. Delo poljedelskih postaj v FLRJ Beograd, 19. (Tanjug) — Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo poroča, da je delo poljedelskih mehaničnih postaj skoraj dokončano v vseh republikah. V Makedoniji so traktorji teh postaj prželi žito na površini 46 034 ha, na Hrvaškem na 6357 ha, v Sloveniji na 268 ha, v Bosni in Hercegovini na 2583 ha, v Cmj gori na 142 ha. PO SLEDOVIH GEHTILEJA IH FEDELEJA Tržaški šovinistični tisk je sprožil ofenziva proti slovenskemu šolstvu v Trstu. To nas nikakor ni iznenadilo. Kakor se na vseh drugih poljih vedno bolj manifestira fašistična miselnost, razumemo budi bes, ki ga sliva reakcionarni tisk proti obnovljenemu in razvijajočemu se slovenskemu šolstvu. Pravljica o «Trieste italianis-simi» je z obstojem in razvojem slovenskega šolstva krepko demantirana. Stvarnosti, da obstoja v samem Trstu slovenska manjšina, ne morejo demantirati laži «V<2ce libere», ki predrzno potvarja statistiko, ki piše, da imajo slovenski učenci brezplačno na razpolago avtobus, ki jih vozi iz cone B in celo iz Jugoslavije in druge take oslarije. O vseh mogočih netočnostih, falzifikctcijah in fašističnem strupu bomo spregovorili kasneje. Danes hočemo ugotoviti le namen, ki ga imajo vsi ti članki. Izraža se že v samih naslovih, kot so «Polkovnik Carnes naj popravi...» ali pa ePol-kotnik Carnes naj odpre oči...» Prišla je nova metla in ta naj bi pometala po željah «Voce liberen, «Emancipazioney> in «Messaggera Veneta». In ker je polkovnik Carnes v tržaških zadevah še novinec in ni še odprl oči, mu je treba pripraviti dobra očala, da bo videl vse skozi leče fašističnih potvorjenih statistik in šovinističnega sovraštva nad vsem, kar je slovenskega. Medtem je kapetana Simoni-ja vzela noč- Nismo utegnili niti posloviti se od njega. Njegov odhod je dobrodošel njegovim dovčerajš-njim prijateljem, ki ga obmetavajo brez vsakih predsodkov z očitki, da je favoriziral slovensko šolstvo nasproti italijanskemu. Take trditve bi morda, morda utegnile vzbuditi v nepoučenem kak dvom, toda nam vsem, ki smo ga predobro spoznali, so smešne. Ne bomo pozabili priznanja kapetana Simonija, da je še v času fašizma opazoval z okna tržaškega fašističnega doma povorke fašistov; ne bomo pozabili, kako se je med demonstracijami sprehajal z gospodično s prav veliko kokardo, tudi ne bomo pozabili, da nas je nazval neciviliziran narod (prav tako kot fašisti) in da so Madnarodni kongres demokratičnih juristov Bruselj, 19. (Tass) — V Bruslju s« je začel drugi mednarodni kongres demokratičnih juristov. Sodelujejo ZSSR, CSR, Jugoslavija, Poljska, Bolgarija, Romunija, Madžarska, španska republika, Švica, Holandska, Belgija, Francija, Velika Britanija in ZDA. Na kongresu sodelujejo tudi delegacije demokratičnih juristov Portugalske, Si-lijč, Grčije, Argentinije, Kitajske, Cileja in Filipinov. Na današnjem zasedanju bo voditelj sovjetske delegacije profesor Denisov predložil poročilo o pravicah delovnega ljudstva v Sovjetski zvezi. Praznovanje sv. Sergija v Moskvi Moskva, 19. (Tass) — Praznik sv. Sergija so praznovali v opatiji sv. Trojice in sv. Sergija pri Moskvi, kjer so pokopani ostanki ustanovitelja opatije. Velika množica vernikov je prišla iz Moskve in bližnje okolice ter je prisostvovala službi božji, ki ja je Opravljal patriarh Aleksej z asistenco metropolita Nikolaja in škofov, ki so se bili udeležili zadnjega zasedanja Sv. Sinoda. Po službi božji se je patriarh z v,so duhovščino udeležil svečanega banketa v opatiji. Dvanaisi smrtnih obsodb na ljubljanskem procesu Rainer, bivši vrhovni komisar za Jadransko Primorje, obsojen na smrt z obešenjem Bolgarski poslanci v Moskvi Moskva, 19. (Tass) — V Moskvo je prispela delegacija bolgarskih poslancev. Voditelj delegacije je izjavil, da bo ta obisk pripomogel k nadaljnji utrditvi prijateljstva in bratstva med narodi ZSSR in Bolgarije. Ljubljana, 19. — Davi s« je pred vojaškim sodiščem zaključila razprava proti Rainerju in ostalim 13 vojnim zločincem. Predsednik sodišča kap- Bračič je ob 10.50 prečital sodbo. Obtoženci so bili obsojeni kakor sledi: 1- Rainer Friedrich, Avstrijec, bivši gauleiter za Koroško in vrhovni komisar za Jadransko Primorje, na smrt z obešenjem. 2. Glaser Helmuth, Avstrijec, dodeljen nemški varnostni službi, na smrt z ustrelitvijo. 3. Kiibler Ludvvig, Nemec, general alpskih lovcev, na smrt z obešenjem- 4. Hosslin Hans, Nemec, ge-nerallajtnant, na smrt z ustrelitvijo. 5. Fleckner Hans, Nemec, poveljnik varnostne službe, na smrt z obešenjem. 6- Neubert Gunther, Nemec, poveljnik SS, na smrt z ustrelitvijo. 7. Vogt Josef, Nemec, vladni svetnik, na smrt z obešenjem. 8. Hochsteiner VValter, Avtri-jec, nacistični funkcionar na smrt z obešenjem- 9. Kuss Leo, Avstrijec, nacistični funkcionar, na smrt z ustrelitvijo. 10. Gerlach Reinhold, Nemec, tajnik kriminalnega urada, na smrt z obešenjem. 11- Miiller Franc, Jugoslovan, vohun gestapa, na smrt z obešenjem. 12. Christl Heinrich, Nemec, polkovnik, na smrt z ustrelitvijo. 13. Doujak Hermann, Avstrijec, pravni svetnik SS, na 18 let prisilnega dela- 14. Hradetzky Franc, Avstrijec, funkcionar SS, na 16 let prisilnega dela. Višijski možje na čelu francoskih zasedbenih oblasti v Nemčiji Pariz, 18. — Francoska poslanska zbornica je razpravljala o proračunu. Razni poslanci so se dotaknili vprašanj, ki so v zvezi s francoskim zasedbenim področjem. Poročevalec Jacques Duclos je izjavil, da so kredite za francosko zasedbeno cono v Nemčiji in Avstriji po znižanju za okoli 125 milijonov frankov določil; na 3 milijarde 428 milijonov frankov. Nadalje je Duclos dejal, da bi se kljub temu, da je obnova Nemčije na dnevnem redu, ne smela povišati nemška proizvodnja jekla s pomočjo železa iz Lorene. Duclos je nadalje kritiziral, da so na čelu francoskih zasedbenih oblast; osebnosti višijskega režima in da se je denacifikacija slabo izvajala. Nesoglasja zaradi Porurja med ZDA In Veliko Britanijo Nerazpoloženje v Franciji proti načrtu, ki so ga pripravili francoski in mednarodni reakcionarji KRATKE VESTI PRAGA. — List «Pravo Lidu» poroča, da so dosegli sporazum s Poljsko, na podlagi katerega bo CSR dobavila Poljski material za zgraditev štirih visokih peči. BUKAREŠTA. — Listi poročajo, da zaradi uvoza žita iz ZSSR ni bilo Romuniji treba kupovati ameriškega žita po visokih cenah. Zato so romunsko zlato, ki je bilo položeno v švicarskih bankah, zopet vrnili v Bukarešto. PRAGA. — 103 danski mladinci, so jim britanske okupacijske oblasti v Avstriji bile zabranile vstop v Jugoslavijo, kjer so se mislili udeležiti dola na mladinski progi, so prispeli v Prago. BATAVIJA. — Glavna republiška sindikalna organizacija je pozvala delavce vsegia sveta, naj bojkotirajo Holandce v vseh pristaniščih in letališčih, če bi ti napadli indonezijsko republiko. LJUBLJANA. — Po podatkih glavnega odbora sindikatov LR Slovenije je ženska delovna sila letos narastla v primeri z lanskim letom za 29%. BERLIN. — Na filatelistični razstavi v Munchemi so prodali znamko od 3 pfenigov bivše kraljevine Saksonske za 40.000 mark. Za visoke cene so bile prodane tudi spominsko znamke o poletu «Grofa Zeppelina* v polarnih krajih. Pariz, 19. — Izvršni odbor pariške konference nadaljuje delo za sestavo seznama o potrebščinah 16 držav, ki so se udeležile pariške konference. Kakor je znano bo odbor za evropsko gospodarsko obnovo predložil na podlagi tega seznama ameriški vladi svoj odgovor. Iz Haaga poroča «Tass», da je Deki nizozemski laburistični poslanec objavil v reviji «Frei Neder-iand» članek, v katerem piše, da se Američani vedno bolj vmešavajo v gospodarsko življenje Holandske, ki je, kakor mnoge države v težkem položaju ter je prisiljena sprejeti ameriška posojila. S tem prihaja njeno gospodarstvo v vedno večjo odvisnost od ZDA. Holandski progiresistični krogi so ogorčeni, ker je Beelova vlada odobrila ta načrt. Se večje nerazpoloženje kažejo francoski vladni krogi. Francoski poslanik v Washingtonu Henry Bonnett je izjavil, da ne smeta vladi ZDA in Anglije podvzeti ničesar na škodo varnosti sosedov Nemčije. Francija hoče črpati kolikor mogoče več porurskega premogla in ne dopusti, da bi Nemčija s tem premogom proizvajala jeklo. Bonnett je nekako zagrozil, ko je zaključil, da bodo uspehi pariške konference v nevarnosti, če bo Francija postavljena pred odločitve, ki jih ne bo mogla odobriti. Pariški tisk živo komentira «bit-ko med Angleži in Američani o porurskem vprašanju*. List «Aube», glasilo MRP, piše, da ZDA ne dopusti socializacije nemških rudnikov, k.1 jo predlaga Anglija. ZDA hočejo preprečiti to vsaj za prihodnjih pet let in želijo izročiti upravo rudnikov Nemcem. Angleži bi ostal; radi nadalje gospodarji v svoji coni, istočasno so za povišanje ntimške proizvodnje, samo da bi na ta način prišli do reparacij. ZDA zasledujejo nadalje cilj, da bi se vse nemško gospodarstvo orientiralo proti ameriški zasedbeni coni. Socialistični «Frane Tireur*. Ugotavlja, da bi bil finančni kapital ZDA pohlevnejšl, če bi bile Anglija in Francija glede porurskegia vprašanja sporazumne. Ker bo go-, tovo prišlo do poravnave med temi I čijo. Zato sem odločen, da naj sa tremi silami, bo spravila moraln in materialni dobiček iz tega spora Amerika. «Humanite» pravi, da so ves ta načrt pripravili francoski in mednarodni reakcionarji. Iz samega sovraštva 4o Sovjetske zveze se ne strašijo voditi Francijo v katastrofo, pozabljajo, da je Nemčija v 25 letih trikrat pregazila Francijo, in mislijo, da bo zadovoljna s politiko, ki bo dovedla do 4. navalitve Nemčije. Na zborovanju sindikata prevozniških delavcev je govoril Bevin in dejal: Za obnovitev Nemčije je treba mnogo časa. Francija motri s Strahom vprašanje Porurja in pravi: «Hočete ga obnoviti zato, da nas bo Nemčija zopet napadla*. Tudi mi Angleži se imamo bati za svojo varnost, da se ne bomo znašli zopet iz lica v lice z napadalno Nem- obnova Nemčije prične šele potem, ko bo gospodarska obnova Evrope v glavnem končana. Izjavil je dalje, da bo Anglija skušala najti pot, da združi ZDA in, ZSSR pri skupnem načrtu za pomoč trpečemu človeštvu. Danes se začne mladinski festival v Pragi Praga, 19. (CTK) — Nad 3000 delegatov iz vseh delov sveta bo jutri prisostvovalo otvoritvi svetovnega mladinskega festivala v Pragi. Delegati raznih držav še vedno prihajajo v Prago. Nocoj je prispelo 2000 Italijanov in nad 300 Francozov, jutri pa pričakujejo 1.200 angleških, francoskih, ameriških in severnoafriških mladincev. Delegati, ki so že prispeli v Prago, se bodo jutri udeležili veličastnih otvoritvenih svečanosti. 30.000 turistov obiskalo letos Postojnsko iamo Ajdovščina, 19. (Tanjug) — Le-toa je Postojnsko jamo obiskalo nad 30 tisoč turistov. Večina toh je bila ;z Jugoslavije, predvsem iz Slovenije, dalje iz Trsta, Gorice, CSR in Madžarske. Tudi Skocijansko jamo obiskuje vedno večje število turistov. 5 in pol milijonov kmetov dobilo zemljo v Mandžuriji Moskva, 19. (Tass) — Na podlagi agrarne reforme so v Mandžuriji razdelili kmetom velike površine rodovitne zemlje, ki je prej pripadala japonskim kolonizacijskim družbam ter kitajskim in japonskim zamljiškim veleposestni-konm ZnižalJ so hkrati zemljiški davek. Po statistikah od 1. marca 1947 je v petih mandžurskih pokrajinah dobilo zemljo okoli pet milijonov pet sto tisoč kmetov. Položaj pa Je povsem drugačen v pokrajinah, ki so pod nadzorstvom kuomintanga, kjer so razveljavili vse demokratične reforme. Zemlja, ki je bila last Japoncev, je postala last kuomintangove vlade, ki je vzpostavila zopet suženjstvo. Bolgarski dijaki pomagajo češkim kmetsm Praga, 19. (CTK) —- Iz Bma je odpotovala v Bruntal skupina 150 bolgarski hdijakiov, ki bodo pomagali kmetom pri pobiranju pridelkov. Danes bo v Prago prispela druga bolgarska mlad’nska brigada, ki bo skupno s češko mladino gradila stanovanjske hiše za rudarje v Horni Litvimovu. Športne šole za otroke v ZSSR Moskva, 7. (Tass) — V Sovjetski zvezi bodo to leto odpili več kakor j 30 športnih šol za otroke. V to svr-; ho Je, vneseno v proračun 3 in pol | milijone rubljev. Te šole bo obisko- j valo približno 40 tisoč mladih šport- j ni ki v Obeh, spolov,- Trenutno se vadi 700 mladincev in mladink v plavanju v Leningrajski športni šoli, drugih 300 pa vežba telovadbo. Sovjetska zveza je ustanovila nešteto šahovskih krožkov za mladino. Letno prirejajo tekme. Letos se bo vršilo podobno tekmovanje dne 15. Julija t. 1. v Leningradu. Novo ministrstvo v FLRJ Beograd, 19. (Tanjug) — Prezidij ljudske skupščine FLRJ je odredil, da se od ministrstva za industrijo odcepi oddelek za vprašanja o elektrifikaciji in se ustanovi novo ministrstvo za elektriko. Novo ministrstvo ba vodil dosedanji minister za zunanjo trgovino Nikola Petrovič. se mu gnusili naši simboli in naše knjige. Zastonj so gospodje od «Voce Iibere» in drugih, sličnih časopisov vaše predrzne laži. Gentilejevi in Fedelejevi časi se ne povrnejo več-Simonijevega nas'ednika in pol-l:ovnika Carnesa ne bomo pozivali, naj odpirata oči. Njihova dolžnost je, da upravljata te kraje pravično in objektivno; sicer smo bili nad njihovima prednikoma prevečkrat razočarani. Ne bi nas čudilo, če bi tudi sedaj doživeli slično postopanje. Nas ne bi čudilo in nas ne bi oplašilo. Naše ljudstvo ve; bili so Genlileji in Fedeleji in so šli; bili so Bqw-mani in Simoniji in so tudi šli — a ljudstvo, slovensko ljudstvo je ostalo. Še 8 civilistov aretiranih v zvezi s poneverbami pri javnih delih Trst, 19- — Poročevalski urad Julijske krajine je danes izdal naslednjo izjavo: «Glavno poveljstvo sil Osrednjega Sredozemlja uradno javlja, da so do sedaj aretirali v zvezi s preiska-o v odseku za javna dela ZVU skupno ;ri zavezniške častnike ter 8 civilistov osebja, razen 13 civilistov, ki pripadajo zasebnim tvrdkam. Tretji aretirani častnik je kapetan D. A. Wilde cd -britanske vojske. Pri do sedaj izvršenih preiskavah so ugotovili nerednosti, ki segajo daleč izven ZVU. Zavezniške oblast; so odločene izvesti strogo preiskavo, da b; razjasnile vs- zadevo. Preiskavo vršijo z največjo naglico ter bodo objavili vse podrobnosti, čim bo mogoče sestaviti popolni seznam posameznih obtožb prot; kompromttiranlm osebam.* Ze dva dni krožijo govorice, da je prišel v T:st poseben izvedenec londonske policije Scotland Yarda, da bi pomagal pri razčiščenju škandala v zvezi z javnimi deli. Med aretiranimi civilisti, katerih število presega 13, omenja časo-p sjs neko Lenassi Dolores, ki so jo takoj p,o aretaciji zasliševali na policiji preko pet ur; drugi je Jožef Pavan, tretji pa ravnatelj podjetja ATA Attilio Imardar.o, ki je baje zapleten v črnoborzijanske posl« z avtomobilskimi gumami. Razen omenjenega izvedenca iz Londona vodi preiskavo neki zavezniški polkgvnik. Načrt za organizacijo in izvedbo veeh lumparij je baje napravil Ricci, slcupaj z majorjem Richard-senom, še ko je bival v Turinu. Krožijo tudi govorice, da bo polkovnik Keefe pregledal zapisnik gradbenih podjetij !n da bodo izključili iz tega seznama vse one tvrdke, ki nimajo tu domovinske pravic?, ali so jih vpisali v sezname protipostavno, kakor na primer »American International Engine-ring Co.» s sedežem v Borzni ulici št. 3. To družbo so vpisali v seznam na ukaz od zgoraj. Mladinska štafeta FLRJ odootovala na praški lestival Beograd, 19. (Tanjug) — Iz Beograda je odpotovala štafeta jugoslovanske ljudske mladine, ki potuje y Prago na mladinski -festival. Štafeta, nos; pismo, s katerim jugoslovanska mladina prijateljsko pozdravlja mladino vsega sveta ln izraža željo, da bi ta manifestacija demokratične enotnosti potekala v znamenju združitve vse svetovne svobodoljubne mladine. Boji v Paragvaju Buenos Aires, 19. (AFP) — V Paragvaju je na področju Conceptiona že štiri dn; v teku velika bitka med vladnimi četami in uporniki. Na tisoče partizanov je v akciji v južnih predelih. Wallacejeve izjave o odnosih med ZDA in Jugoslavijo, o Marshallovem načriu in o vojnih hujskačih New York, 19. (Tanjug) — Tanjugov dopisnik v New Yorku je stavil bivšemu ameriškemu podpredsedniku Wa!!aceju nekatera vprašanja. Wallace je izjavil, da označuje ameriško povojno gospodarstvo visoka proizvodnja. Proizvodnja mirnodobskih predmetov zaposluje visoko število delavcev. 2;vljenje stane sedaj za eno tretjino več nego v preteklem letu. Za prihodnje leto je pričakovat; veliko nezadovoljstvo proti predragemu življenjskemu standardu. Glede Marshallovega načrta je Wallace izjavil, da se je spočetka z njim strinjal, sedaj pa mu ni nikakor naklonjen, ker grozi, da razdeli svet na dva dela, Ce je bil prvotni namen načrla, omogočiti obnovo Nemčije z namenom, da se pripravi borba proti Sovjetski zvezi, je nadaljeval Waliace, temu načrtu absolutno nasprotujem. Ni pa mogoče reči, v čem prav za prav ta načrt obstoja, dokler ne bo dokončni načrt preložen kongresu. V za sedaj nekoliko odda’Jila gospodarska kriza. Ce ne bo kongres odobril kreditov, bi z.aalo priti do krize, kakor sem dejal, v letu 1948, drugače pa bo morda izbruhnila leta 1951. VVallace je nato dejal, da je bil namen njegovega potovanja po 14 evropskih državah, boriti se proti tistim, k; imajo vojno za neizbežno. Ob raznih priiikah sem izjavil, da imam iste, ki širijo idejo o »neizbežni vojn.», za kriminalce, k; delujejo prot; splošni blaginji v svetu. Glede demokratične stranke je Wa'lace dejal, da se večina naprednih ljudi trudi za preosnovo stranke v res demokratično stranko. Ce ne bomo pri tem uspeli do leta 1948, bomo preučil; možnost ustanovitve tretje sranke. Dopisnik Tanjuga je nato omenil odnose med ZDA in jugoslovanskim ljudstvom med vojno in o vlogi, ki jo je Jugoslavija takrat igrala. Vprašal je Wal!aceja, kaj je po njegovem vzrok sedanjega zadržanja ZDA do Jugoslavije. Wallace je tega načrta se je po mojem mnenju VII. VELIKA DEDIŠČINA OB IDRIJI vidiku velikih kreditov na podlagi dejal, da v ZDA ne gledajo morda na nobeno državo s tako zgrešenega vidika kakor na JugosavijO. O- Glavna rodna zemlja Je v posesti domačinoy, starih korenin, ki so očuvali to veliko dediščino ob Idriji svojim potomcem do današnjih dni, ko se odloča usoda Mirnika. Precej zemlje je tudi v tujih rokah italijanskih veleposestnikov, ki so pa onstran meje ali daleč v notranjosti Italije, a so pustil; na slovenski grudi svoje hlapce-koione. (Imamo shranjene podatke). Od posestnikov v Mirniku in njegovih naseljih je 60 slovenskih, srednjih, dovolj trdnih kmetov — svojakov in le pet furlanskih. Od kolonov je 16 slovenskih, 7 furlanskih, od najemnikov so 3 slovenski dninarji, 2 furlanska. Največ kolonov izkazuje Skrljevo. Vsi slovenski posestniki - sve-Jaki so avtohtoni prebivalci te zemlje, živijo v lastn li domačijah iz roda v rod, svojo zemljo gojijo sami brez kolonov, a tuji italijanski lastniki so vsi zunaj (po številu štirje) blizu ali daleč v starih italijanskih provincah- Njihove kupijene In nepededovane kmetije upravljajo koloni, po večini slovenski koloni kakor smo že beležili. Katera posest je več vredna, ali teh gospodov, ki sedijo doma na gorkem, ali naš»h kmetov, ki so zraščeni in vkoreninjeni s to zemljo? ZGODOVINA IZPRIČUJE GLASNO Mirnik s svojimi naselji do leta 1918 ni bil nikdar v sestavu kraljevine Italije, temveč je pripadal pod goriško deželo (pod goriške. grofe, oglejske patriarhe), torej pod suverenost nemškega cesarstva. Izza časa benečansko-avstrij-skih vojn (1507-1621) je Mirnik le zaradi vojnih dogodkov menjaval svoje gospodarje, avstrijske :n be-nečanske. Od starejših časov do leta 1814, ko je bila Benečija še avstrijska, so spadali pod Benečijo samo administrativno tudi sledeči s'oven-ski kraji ob meji: Mimik, Vrhov-lje, Senik, Skrljevo, Brdice, Lože, Rutarji in Brčan, torej le upravno, ker suverenost je bila vedno avstrijska. Dne 19. oktobra 1797, ko je Napoleon zatrl Beneško republiko in sklenil mir z Avstrijci, je Avstrija dobila poleg ostale Benečije še celo Beneško republiko. Po cbhodu Francozov so na dunajskem zboru vladarjev dne 21. oktobra 1814 določili za Goriško nove meje in so uredili gc-riško-beneško mejo tako, da so prišli pod upravo Goriške vsi zgoraj navedeni kraji. Te meje so ;stale nespremenjene do leta 1918; ko je Mirnik skupaj z ostalo Goriško prvič v svoji zgodovini prešel pod suverenost kraljevine Italije in je moral deliti vsa žalostno usodo do današnjih dn;. KAJ III MIRNIK BREZ NASELIJ? ivfirnik je stara slovenska naselbina. Nekaj furlanskih družin se je doselilo v zadnjih časih, nekaj družin je mešanih oziroma pofurlanjenih. Po značaju kraja, po svojem obeležju, po svojih ljudeh je Mirnik čista slovenska vas. Mirnik s svojim naseljem je ena katastrska občina, ki skupaj z obč.no Kožbano tvori eno samostojno gospodarsko enoto. Brez Mirnika bi naselja ostala gospodarsko ogrožena >n eksistenčno skoraj nemožna in ravno tako obratno bi bil Mirnik brez svojih naselij ohromel organ. Po statistiki ugotavljamo, da imajo mnogi kmetovalci iz Golega brda, iz Brega svoja zemljišča v Mirniku samem ter obratno, da imajo spodnji prebivalci svoje kmetije in posestva tudi v severnem delu. Komunikacijske, gospodarsko-prometne prilike so tako urejene, da so vsa mirniška naselja skupaj s Kožbano med seboj povezana na glavni center, ki je ravno Mimik, ležeč na prometni cesti, ki veže gornji de: idrijske doline s gospo-ciarsk.m središčem. Cernu zapirati vrata Golemu brdu, da ne more v Mirnik? Po družinsko-sociUrnh in kulturnih vezeh je Mirnik naravno središče za ves svoj okoliš, če že hočejo odtrgati Dolenje. Ne obstoja Mirnik brez svojega zaledja. menil je nato knjigo dopisnika londonskega «Timesa» Dav.dsona, »Slike iz življenja partizanov*. Slika, ki jo ta knjiga daje o Jugoslaviji, je povsem drugačna, kakor je tukajšnje muenje o vaš; državi, je dejal. To knjigo b; morali razširiti tudi v ZDA. Do s'daj nisem mogel nič napraviti, da bi jo tu Objavil. Knjiga nudi točno poročilo o vtisih objektivnega opazovalca o Junaštvu jugoslovanskega ljudsf va med vojno, prikazuje pa tudi, na kako čudovit način rešujejo Jugoslovani vsa svoja vprašanja- Nezmerno m; je žal, da ne vlada med ZDA in Jugoslavijo največje in najbolj logično prijateljstvo. Čutim, da b; to prijateljstvo mnogo pripomoglo k ohranitvi miru v svetu. Nova proga v Bosni Sarajevo, 16. — Včeraj so slovesno otvorili p: omet na železniški progi Stupari-Kladanj v vzhodni Bosni, k; meri 26 km. Progo so prostovoljno zgradili člani ljudske fronte v tuzlanskem okraju. Nova železnica je velike gospodarske važnosti za Bosno in Hercegovino, ker veže bogata gozdna področja vzhodne Bosr.e z najvažnejšimi središči lesne industrije. BUJSCINA Slovanski značaj Istre med Mimo in Dragonjo Hrvatini 1 Portorož KorStte M0T0VUN Koprščina in Bujščina Poleg Koprščine bo tudi Buj-šima sestavni del bodočega Svobodnega. tržaškega ozemlja. Zato je prav, da se s kraji med Mirno in Dragonjo malo podrobneje spoznamo. Danes bomo obravnavali pred vsem slovanstvo Buj-ščme. Bujščina je za časa Avstrije spadala pod okraj Poreč razen Ka štela ;n Savudrije, ki sta spadala pod- koprski okraj. Bujščina je bila najbolj izpostavljena politični in gospodarski nadmoči italijanske mestne manjšine. Vse cbčine kakor tudi deželni zbor istrski je imela v rokah italijanska manjšina zaradi vplivnega zakona ki je omogočal bogatejši manjšini nadvlado nad si-romašnejšo večino. Ker so vsa avstrijska štetja prebivalstva vodili občinski uradniki, so seveda vp.sali ogromno število ljudi z italijanskim «občevain:m» jezikom. Hrvatska narodna zavest pa se Je začela v Bujščini buditi zelo kasno, v glavnem šele v letih pred prvo svetovno vojno (Mate-rada, Savudrija, Lovrečiča). Italijanski imperialisti se osla-njajo na falzificirano statistiko iz leta 1910. in trdijo, da je Bujščina italijanska in da b. morala zato spadati k Italiji. Predvsem pa pri tem špekulirajo s tem, da hrvatska nacionalna zavest še ni povsem prebujena, pri tem seveda računajo, da je v zadnjih 25 letih nasilna ;n načrtna italijanizacija pustila v teh krajiih močnejše sledove. Naštevajo tudi mestica ob obal: in razne zgodovinske razloge in pravijo, da so vasi nevažen č.nitelj pri odrejevanju nacionalnega ozemlja -n državne pripadnosti. To fevdalno stališče, po katerem sta plemič in njegov dvorec važen politični fakior, ostale naselb.ne v bližnji in daljni okolici pa da morajo deliti usodo svojega fevdalnega gospodarja, to stai.šče se vleče skozi vso polit č-no literaturo sedanje Italije in Italije pred prvo svetovna vojno, a da o Italiji med zadnjima dvema vojnama sploh ne govorimo. Za preteklost Bujščine imamo verodostojne priče, da je bila hrvatska, ne samo po drugi selitvi Hrvatov y Istro med polovico 15. ;n polovico 17. stoletja, temveč je bi.a Bujščina hrvatska tudi že prej. Najbolj znano je pričevanje papeza Pija II., bivšega tržaškega škofa Eneja Silvija Pi-.u -mituja (1447 do 1450), k; pravi: «Istrani so danes Slovani in govorijo s svojim jezikom, a ita-Ijanščine se posdužujejo samo meščani ob obali, čeprav znajo oba jezikat). (E. S. Piccolom;n,: Opera omnia, Basel 1571, stran 408-409i. Novogradski škof Jakob Filip Tommasini (1631-1655) v svoji knjig; e. D e votnmtnlarii Uorico-geografici deiia p/oM«ua de/-Vlstnat) 1637. piše, da v Molzi udi kmetje velijo svojega župnika slovanske narodnosti, a leta 1649. izdaja naleg, da se v s- Jo—kupi s ovansk: m:sal in s.avet za tamkajšnjo cerkev. Novogradski škof Jurij Dar-miano (1655-1671) ukazuje, da se za cerkev v vasi Brdo kupi staroslovanski misal, ritual in slavet, a škof Nikolaj Gabrieli (1684-1717) poroča, da je našel v Tribanu leta 1693- glagolske cerkvene knjige, a neki njegov naslednik, škof Mazzocca (1725-1732) piše, da je bila v katedrali v Novem gradu v rab: glagolska liturgija, a prav tako tudi v Novi vasi pri Brtoniji. Skof Leoni (1751 do 1776) je ukazal ob priliki kanonske vizi-tacije v Mumijanu, da se kupi glagolski misal, a na škofovski smodi od 27. do 29. avgusta 1780. v Novem gradu (škof Stratico) so sklenili, «da se morajs ohraniti privilegiji rabe glagolice v škofiji, ker so hoteli ia privilegij nekateri odpraviti*. Koprski škof Antonio Mario Boromtis (1733) je leta 1733. zahteval, da kapitol v Piranu izvoli za kaplana v Savudriji duhovnika, ki razume hrvaščino, ker prebivalci Savudrije italijanščine ne razumejo. Njegov naslednik (škof Augusto Brutti, 1733-1747) ;'e ukazal 1742. leta, da v Kašteiu ne more služiti duhovnik, ki ne zna hrvaščine (ilirščine). Leta 1779. jj škofovska sinoda v Kopru sklenila, da se ne more ime-vati za župnika t*sti duhovnik, ki ne zna slovanskega (ilirskega) jezika, a škof Pavel Naldini 1686-1713) v svojem poročilu papežu «ad limina* leta 1687 piše, da ljudje po vaseh govorijo samo v slovanskem (il'rskem) jeziku in se jim zato opravlja rlužba božja v ilirskem (slovanskem) jeziku. (Dr. Lukas Jelič: Fontes historicj liturgiae glagolito — ro-manae, Krk 1906). Iz vsega tega se vid', da se je v vseh cerkvah Bujščine razen mesta Buje in Umag rabila glagolica, a najmočnejši dokaz, da je v nekem kraju prebivalstvo hrvatsko, je ravno glagolica. NAREČJE Tudi hrvatsko narečje Bujšči-ne dokazuje, da je bil ta kraj že od davnine naseljen s Slovani, verjetno že v 8. stoletju ob pri-1’kd prvih priseljevanj. Toda lastnosti tega narečja nam kažejo, da je prišlo tudi do močnejše infiltracije štokavščine zaradi doseljencev iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter Crne gore v 16. in 17. stoletju. Ti štokavski elementi so se naselili takrat z juga v večjem številu do črte Novi gfad-Tar in čez to črto na sever vse do Dragonje. Hrvatsko narečje v sedanji Bujščini spada v skupino čakavsko-štokavskih narečij, a v znanosti je hrvaščina iz okolice Buj znana ped Imenom «bujski čakavsko-štokavski govor*, medtem ko je narečje med Brtoniljo in Kaštelirjem znano pod nazivom ekaštellrski-čakav-sko-štokavski govor*. KAKO SO HRVATOM SPREMINJALI PRIIMKE Sedaj v Bujščin, staiejši kmetje znajo govoriti hrvatski in med sabo govorijo, toda v številnih vaseh govorijo z otroci po itali- jansko. V zapadnj Bujščini otroci po večini n* znajo več hrvaščine, medtem ko jo v vzhodnem delu Bujščine razumejo, a delno tudi govorijo. Tam, kjer se hrvaščina več ne govori, kakor na primer v mestih Umag ;n Novi grad, pa nam priimki prebivalstvo dokazujejo njegovo slovansko poreklo. V Novem gradu je na primer 60% hrvatskih priimkov, v Umagu 40%, a v Bujah 1/3. Mnogo priimkov so že pred fašizmom pretvorili v italijansko obliko, ker so bili to pr'imki kolonov, a veleposestniki so bili Italijani, ki po večini sploh niso živeli na svoji zemlji in seveda tudi niso znali hrvatski. Ti veleposestniki so imena svojih kmetov prevajali v italijanščino in tako je ostalo v navadi, da so se imena tudi tako pisala. Za časa fašizma pa so bila v glavnem vsa imena poitalijančena. KAJ PRAVI VIVANTE? Vivante pravi («Irredentismo adriatico*), da «je bil občevalni jezik tisti plašč, s katerim so se vršile najrazličnejše statistične prevare.* «Edino avstrijski s,-stem kurij, ki daje privilegij« veleposestnikom, še vedno uspeva zadržati za Italijane večino sedežev v Saboru, toda kljub temu Italijani odrekajo Slovanom i avnopravnost jez’ka». (Pisano 1. 1912). Edino na ta način lahko razložimo absurdnost avstrijske statistike na primer v Fur.tam, kjer je bilo po statistiki iz 1888. leta 225 Hrvatov in 103 Ital’jani, 10 l«t pozneje, leta 1890. pa nobenega Hrvata, a 1910. leta 286 Hrvatov in 204 Italijani, leta 1945. pa je ugotovljeno 654 Hrvatov in 33 Italijanov. Takšna statistika je samo izraz ogoičene borbe italijanske meščanske manjš'ne za as!mila-c’jo Hrvatov, v cilju, da bi v novem demokratičnem redu, ki je prihajal jn priznaval večino brez obzira na privilegije zaradi bogastva, mogla obdržati svoj nad-vleidajoči polit’čno- gospodarski položaj. Kadar pa z asim'lac',10 n:so uspeli, takrat pa so statistiko enostavno falzificirali. Razloge za to falzificiranje navaja Angelo Vivante: «V Istri se je slovanski kmet zelo težko in, počasi osvobodil podložn.štva in postal mali posestnik predvsem zaradi zaostalega načina obdelovanja v poljedelstvu in zato, ker ni bilo nobenega poskusa (s strani oblasti), da bi se kmetijstvo dvignilo; zato se je kmet vedno bolj zadolževal. Njegov upn k je bil po navadi zelenaš in Italijanski gospod iz mesta ali mesteca. Na ta način se je ustvarilo zelo mnogo kapitalističnih bogastev v Istri, a v rokah teh kapitalistov je bia ■— in je delno tudi danes — (1912) polit'čna oblast in vodstvo italijanske nacionalne stranke*. — Nek; drugi Italijan Pasquale VilTari, vseučiliščni profesor zgo-dov ne. senator in m'nister tl826. do 1913) piše o gospodarskem od- nosu med Hrvati in Italijani v Dalmaciji in Istri; «Hrvati kot stranka so bolj demokratični in se borijo proti tistim, ki jih izpijajo in golijo*. Hrvatski kmetje so bili zadolženi z zelenaškimi posojili in je zato upnik iz mesta vršil ranje močan politični pritisk. Toda število Italijanov v statistikah iz leta 1910. pada, kar pomeni, da asimilacija in statistična podmetanja v korist Italijanom začenjajo nehavati... To je pojačan odpor prot; asimilaciji in prebuditev narodne zavesti, kar se odraža v statistiki narodnosti. To pomeni, da slovanski delavec reagira na italijanskega delodajalca, ki bi ga hotel vpisati med tiste, ki uporabljajo italijanski jezik, a odtod med Italijane samo zato, ker ta delavec v službenem pogovoru govori .n nekako tolče italijanščino...* (Angelo Vivante). «HIBRIDI» Vivante piše o procesu italijanizacije v Bujščini sledeče: «Proces italijanizacije je deloval na tiste, ki so jih absorbirala znotraj nizkih zidov mesta in me-steoa. Drugi, ki so ostali vsaj nekaj korakov izven obzidja so sprejeli v manjši ali večji meri italijansko lupino (verniciatura). Na ta način je nastala tista kmečka hibridnost, ki je bolj vztrajna od mestne hibridnosti, ki je do včeraj zelo hitro prehajala v definitivno italijanizacijo. «Hi-brid» (križanec) je po navadi kmet po poreklu Slovan in Slovan po dialektoloških lastnostih, ki razume in ki govori italijanščino najbližjega mesta in »e italijanščine poslužuje navadno p n poslovnih in službenih odnosih. Hibridnost po navadi poplavlja tudi domače ognjišče z bizarnimi lastnostmi: po hrvatsko govorijo starci in ž njimi moraš govoriti pa hrvatsko, po hrvatsko govorijo med seboj mož in žena, toda z otroci ne govorijo vedno po hrvatsko itd. To je nekakšna vrsta dremanja, kateremu bi morala slediti in dostikrat tudi sledi definitivna italijanizacija. To se na primer dogaja pri kmečkem prebivalstvu v trikotniku Buje-Umag-Novi Grad. Slovani se pre-porajajo... Italijanska nacionalistična frazeologija glasi: uSlovan-ski nemimeži so prišli dražit to tedaj mimo ljudstvo». Jasno je, da propaganda ne bi uspela, ako pod italijansko lupino ne hi ostala skozi stoletja živa originalna barva». PRED 70 LETI Hrvat Branislav Brežki piše leta 1878. v knjigi «Koper in njegova okolica* sledeče o Bujah, Umagu in Novem gradu. «Prebivalci so razdeljeni strogo v dva razreda, ki se ne gledata najlepše. V tistih redkih lepših hišah stanujejo še delno potomci beneških velikašev, a v bajtah pa potomci njihovih podložnikov. Prebivalci teh vasi so bili tlačani gospode. V novejšem času se osvobajajo in postajajo sami svoji s svojim delom in to z marljivim, neutrudljivim, neprestanim in požrtvovalnim delom... Z delom in varčnostjo so prišli do tega, da svojo zemljo za sebe obdelujejo. Vendar pa je v okolici še mnogo posestev, katerih lastniki niso kmetje. Kamor koli pogledaš, boš opazil tu in tam lepšo hišo — in to je gospod-ska hiša. Opazil boš morda ob njej ubogo bajtarico in slišal boš iz njenih ust hrvatski govor. To je kolon z družino. Cela okolica nima niti ene šole. In zato ni čudno, da večina njih ne zna čitati, niti pisati*. Veliko število narodnostno nezavednih in neopredeljenih Hrvatov Bujščine, pa je še en dokaz več, kakšen pritisk je moral ta narod prenesti s strani gospodarsko in kulturno močnejših meščanov in veleposestnikov Italijanov do prve svetovne vojne, posebno pa kakšen pritisk je moral prenesti od italijanskega fašizma, ki je imel za cilj iztrebiti Slovane iz Istre. A Hrvati z zapadne obale posebno pa Bujščine so bf-li na najmočnejšem in na najbolj brezobzirnem denacionalizator-skem udarcu fašizma. (Po članku Toneta Peruška «Med Ltmom in Dragonjo» - «Glas Istre»j. STACJtl dobro uidi .kakšna je situaciia. n BERNARD SHAW V mojem življenju so me vedno nekaj izpraševati, kakor da bi bil jaz nekakšen svetovalko ali prerok. Toda na več vprašanj, ki so mi jih postavili zadnje čase, bi hotel odlgovoriti tako, da se nihče ne bo mogel pritožiti zaradi moje molčečnosti. Katere so glavne nevarnosti, ki bi jih mogel roditi mir z ozirom na prospeh naših ljudstev? Ne obstojajo glavne nevarnosti. Na državni ladji je mornariški vajenec prav tako potreben kot admiral in kuhinjska pipa prav tako kot vijak. Praktično gre le za vprašanje prvenstva pri preskrbi in reforma; in odločitve morajo biti bolj ali manj razbobna-ne, po nujnosti okoliščine. Vprašali so me, ali je podtalna propaganda, ki se vodi v Angliji in ZDA proti Rusiji takšne prirode, da bi mogla povzročiti vojno atmosfero in nato pa vojno samo. To je vendar prirodno. Le tega ne razumem, čemu govoriti o podtalni propagandi. Po letu 1917 smo bili skozi 30 let priča naj-besnčjše propagande, ki je Stalina t> Angliji in Ameriki iz dneva v dan krščevala s ciničnim diktatorjem in krvi žejnim čudovi-ščem, a da pri tem ne računamo, da so po drugi strani vse do leta 1939 izkazoisvli Hitlerju in Mussoliniju največje komplimente. in vse to ni oviralo našega zmagovitega zavezništva z Rusijo, ki se je končalo z linčanjem Mussolinija in s samomorom ali umorom Hitlerja, kar smo mi popolnoma odobravali. Tedaj sta ta dva bivša diktatorja računala na an-glo-ameriško križarsko vojno pro- ti ruskemu komunizmu. Takšna križarska vojna bi ne bila povsem nepopularna med našimi fašisti in kapitalisti. Situacija zahteva vsekakor največ jo budnost in vse kaže, da Stalin dobro vidi, kakšna je. Pravijo, da se Rusija, socialistična država, bori za močno nacionalistično in neodvisno ((kolonijo*. Mnogim se dozdeva, da je ta Stalinska politika v protislovju z marzistično parolo: «Delavci vsega sveta, združite se; izgubiti nimate ničesar razen svojih verig*. Toda ne vidim protislovja, ki se ne bi lahko pomirila. Zasužnjena, na pol lačna, slabo obdelana Poljska z na pol divjimi kmeti je v srcu Evrope rak in inficirana.i pega v dotiku z Rusijo. Rusiji so potrebni dobro stoječi sosedi, ne pa propadli siromaki. Rusija lahko upa, da bo Poljska nekega dne postala republika Zveze SSR in to upanje pride lahko do možnosti, da bo vas svet organiziran v federalnih socialističnih rejm-blikaih; toda v tem primeru morajo biti države zdrave in njihova združitev mora biti prostovoljna. Stalin ne m&re v britanski Indiji videti drugega razen tega, da je to ogromen teritorij namesto, da bi bi la sila za imperij; in to se lahko prevrže v slabost in v nesrečo. Vsekakor pa, ko se delavci vsega sveta, namesto da bi se združili, med seboj ubijajo, mora Stalin gledati svet takšnega, kakršen je, in se po tem tudi dosledno ravnati. Toda zaradi tega parola ni izgubila svoje veljave, med tem ko tega ne moremo reči za naše geslo: s Angleži ne bodo nikoli sužnji*, čeprav v osnovi niso oni nič drugega nikoli bili. Toda evo ugotovitve, ki nas moti: Sila, ki drži v rokah Anglije in Amerike osredotočeno produkcijo, je potrošila dve tretji- SOVPETSKA ZENA SZ JE USTVARILA ČVRSTO DRUŽINO NA PODLAGI ENAKOPRAVNOSTI MOŽA IN ŽENE Sovjetska država posveča veliko zanimanje vprašanju družine in zakona, položaju žene in vzgoji otrok, Vladimir Ujf.č — Lenin je rekel: «M; nismo pustili v pravem smislu te besede niti kamna na kamnu od poniževalnega zakona, k: sloni na neenakopravnosti žena. o omejitvi ločitve m formalnosti, ki jo zavira, o nezakonskih otrocih in iskanju njihovih očetov — zakona, 'katerega ostanki so mnogoštevilni v vseh civiliziranih deža.ah. Tisočkrat smo lahko ponosni na to. kar smo storil: na tem polju. Sovjetska država s; je zastavila nalogo, da ustvari čvrsto druž.no na medsebojni nepreračunljivi ljubezni, na enakopravnosti moža n žene in na njunem vzajemnem spoštovanju. Sovjetska država utrjuje čistost odnosov med možem in ženo, krepi čustvo njune resnične ljubezni in čuya družinsko povezanost. Vslcd tega so voditelji Sovjetske države odločno nastop Ji proti ločitvi iz lahkomiselnosti. Lenin je večkrat rekel, da je dolžnost materinstva sveta dolžnost napredne žene. V vzgoji otrok je videl eno izmed njenih prvih nalog. Ne glede na to, da je v teku treh desetletij sovjetska zakonodaja vnesla spremembe v družinsko pravo, ss ostale neizpremenjene osnovne ideje Leninovega nauka in so se cb delavnosti Sovjetske države neprestano razvijale in uresničevale. Za sovjetsko državo ni družina le stvar zakoncev, kajti ena izpolnjuje resne družbene naloge. Krepi njene osnove in s tem ustvarja potrebne pogoje za fizični in zdravstveni razvoj otrok, s tem vzgaja nova pc kole n je so-vjetsk.h državljanov. Prav zato posveča sovjetska zakonodaja veliko zanimanje družinsko-zakon-skim odnisem: vstopu v zakon, obojestranskim obveznostim moža in žene, njunim premoženjskim odnosom, ločitvi zakona in odnosom med starši in otroci. V Sovjetski zvez: je zako i osnovan na enakosti moža in žene, na njuni popolni enakopravnosti v pogledu imovinskih, in osebnih vezi, v pogledu njunih pravic m obveznosti do otrok Za časa nosečnost; ima dopust in na razpolago ji je veliko števi- Poslaneo Vrhovnega sovjeta Ruske sovjetske federativne s»e(a-listične republike Katarina Dementjevna Mišina, strojnik prvega razreda moskovske podzemne železnice lo porodnišnic, otroških jasli in vrtcev. Vse to odpira pred sovjetsko ženo možnost izobrazbe, udeležbo pri razvoju znanosti in kulture ;n v upravljanju države. Pravo o zakonu in družini daje sovjetski ženi pipolno enakopravnost. Zena lahko prevzame možev priimek a.i pa ohrani svojega, a mož lahko prevzame priimek žene. Pr; vstopu v zakon ohrani žena svoje državljanstvo. Poslužuje se popolne svobode pri izbiri poklica, ohrani pravico na imo- vino, ki jo je prinesla v zakon, in ima isto pravico do imo-vine, ki sta si jio pridobila z možem v skupnem življenju. Go- i spodarstvo vodita v soglasju. Iste so tudi njune pravice in dolžnosti v slučaju potrebe. V odiosu do otrok ima mati iste pravice do Otrok kot oče, oba sta dolžna vzgajati svoje otroke. Za slučaj ločitve ostanejo otroci po sporazumu pri enemu izmed zakoncev. Tisti izmed njiju, ki. Je zapustil družino, je dolžan materialno po- magati otrokom do njihove polnoletnosti. Vstop v zakon je za vsakega izmed najvažnejših trenutkov v življenju. Vsled tega se sklepajo zakoni pravnim potom. Sovjetska država ne dopušča zakonov, ki imajo lahka škodljive posledice, kot so zakoni med bližnjimi sorodniki in mladoletnimi. Sovjetsko pravo ne dovoljuje, da bi kdo vstopil v zakon iz grožnje ali pa predno je dosegel ločitev prvega zakona. Osnovni pogoji za sklenitev zakona so: prostovoljni vstop v zakon in prostovoljna izbira bodočega moža ali žene, brez kakršnega koli pritiska. Za registracijo se zahteva obojestranski pristanek. Po sovjetskem pravu ni potreben pristanek roditeljev ali njihovih namestnikov. Država priznava in ščiti le ti-ste zakone, ki so registrirani. Za ločitev zakona je potreben sodni postopek in pravi vzroki. Sodišče ima pravico odločati o ločitvi. Pomen ločitvenega procesa je zelo velik, tako, kakor da bi bil postavljen za nadaljno učvrstitev družine. Z ločitvijo zakona preneha obstoj prejšnje družine in nastane vprašanje v pogledu otrok. Sovjetska država, ki je zainteresirana na naravnem razvoju in vzgoji otrok, ne more biti do tega ravnjdušna, Vsled tega je ločitev zakona pod kontrolo države in y tem pogledu je cela vrsta omejitev, ki ne dopuščajo, da se zakonski odnosi lahkomiselno prekinijo. Zakon lahko razveljavi le sodišče, če prizna to za neobhodno. Dolžnost ljudskega sodišča pa je, da poskuša spraviti zakonca. Sovjetska država stremi za tem, da bi bila detinstvo njenih otrok srečno, da bi sc jih ne dotaknile življenjske neprilike, da bi ne ranile njihove duše in jim izpodkopale zdravja. »Roditeljsko pravo ščiti izključno interese otrok)), se glasi sovjetski zakon. Staršem, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, k; zlorabljajo oblast ;n ravnajo kruto z otroki, lahko sodišče odvzame njihove pravice in izroči otroke v varstvo države. V t.akem slučaju so roditelji primorani nositi stroške za vzgojo svojih otrok. Prav tako se lahko dela-nez-možni in postarani roditelji ni svojih bogastev v deto 20 ** čevanje. Svet je za vzdrževale industrijskih kapitalističnih žav kakor sta Britanski impeol in ZDA tako prostran, š* ® * dobi miru v njem uničujejo prt izvodi samo zato, da bi se obdrži le visoke cene. . Ne, kapitalistična proizvodap deluje destruktivno, čim je ®^ krat prešla stadij konkurenco « se zlila v kombinacije trustov sindikatov .že dosti prej kot J* odstranila revščino in neznonjti ki pomenijo bedo in naglo e"1 za milijone proletarcev. Brez && ma so se njene slabe posledd do sedaj blažile do gotove s pomočjo zakonodaje in v (Holističnem duhu s sindikaln* odporom in s privatno mlloni Tistih, ki neprestano ugovarj*’ jo, ne manjka. Vprašujejo b1®' kakšno obliko države bi bo iteli ref- ustvariti in pod kakšnim mom bi hotel živeti, če bi ražP* lagal z vsemogočno silo? Kakšno obliko države 1 Drž > kjer ni niti bogatih niti toda enakost zadostnih ki dovoljujejo vsakemu bi ti11’ !! se lahko oženi po svoji želj*, dames storijo lahko samo tilih ki Imajo S do 4 tisoč sten letne rente, da se razumem« te, ki bi zadostovala za odphpc neznanja in uboštva. Vse vol«« predstavnikov oblasti bi se fus LbrvAuvrbi u ut/t * rale izvršiti potom zakonskih tr~^ sbv: to se pravi mož in žena Tita skupaj tako, da bi bilo vilo tistih, ki pridejo na 0 ^ enako, moški in ženske. M0,1 tudi to eden izmed videzov vp'* šanja t Prav gotovo. Toda vi dar ne morete zahtevati, ča rS ni SHAtf • ll opišem državo v treh vr& „■ Torej, lahko noč. G. B. DRAGOTIN NA MOLU „ SAN CARL0 Na tisoče let, vsak dan’ hitiš čez visoko obočje k nižinam obzorja v mehlco naročje vesoljnega morja, sonet ^ [nebelko■ Poslušaš na tisoče let lahne govorice in zreš neprestano v mokre zenice ti strastno in vdano drhteče neveste. Kako bi žarelo ti v samotah neskončne [praem* ’ kako bi živelo ti? Ko jaz,’ ki mi gine mladost nevesela brez ljubice drage? Kaj ne, da bi dalo ti življenje večno kaj ra^ za eno družico, nebeško zvezdico, za eden trenutek? avi poslužujejo po sovjetskem P jej( pomoči, ki Jim Jo d°^avl£l Odrasli otroci, in 10 svojo P* jja lahko uveljavijo potom s je Mati, k: je csta.a sa^jptr< biva za svojega otroka od države, tudi če se poroči- Materinstvo Je v n >ls' ski državi častno in s-aVn)„ vs* tere uživajo spoštovat1^ ji družbe. Priletne matere. ^ vzgojile svoje otroke, d0 ' m 't sten naziv — «Matt juna^\iAstC' nagrajajo se z znakom*-rlnska slava*. Zaščita IvzVit3 stva je v Sovjetski zvezi r tolik; meri, da o njej ne drugm niti sanjati žene iz Kaj dela AIMONE .HRVATSKI KRALJ" IV o italijanski državljan g lena, kgko iz dneva u dan skat- jo cene vseh potrebščin, se zaskrbljeno vprašuje, iz kakšnih razlogov čuti De Gasparijeva vlada potrebo po posredovanju lažnih špekulantov pri uvozu Živil iz Južne Amerike v Italijo. Mar hoče res dvakrat podražiti blago samo zato, da bi vrsti umazanih špekulantov dala priložnost, da obogatijo t Tako se je v Rio de Janeiru ustanovila trgovska družba z glaurUoo 45 milijonov dolarjev, ki Ima namen, da izxxiža iz Brazilije, Argentinije in drugih držav Južne Amerike u Italijo ži-tartoe, meso, kavo, kakao, sladkor in tobak ter iz Italije uva- ža v Južno Ameriko stroje in tkanine. Glavni kapitalist te družbe je zloglasni fašistični hierarh conte Volpi di Misurata, ki si je kot fnančni minister nakopičil premoženje več milijard lir; med ostalimi delničarji te družbe je skupina Giespi iz Milana, conte Cisterna, sorodnik vojvode D’Ao-sta, in vse kažz tudi Umberto II. Glavni ravnatelj družbe je vojvoda Aimone D’Aosta, bivši Mussolinijev kralj Hrvatske. Tajnik je Camillo Sicherle, bivši pomorski oficir in adjutant admirala vojvode D’Aosta. Atmone D’Aosta je bival v Lozani, kjer se je za stalno nastanila njegova žena Irena Gr- ška in je skombiniral ta posel z grofom Volpi di Misurata, ki prav tako živi v Lozani in ki išče donosne investicije za svoje milijarde lir, ki jih je skrivaj prenesel iz Italije v Švico. Z prekooceansko ladjo rArgen-tina», ki je odplula 13. januarja iz Genove, je prispel v Rio ds janeiro Aimone DtAosta, ki je potoval pod imenom Roberto della Cisterna v spremstvu Ca-milla Sicherleja j» drugih številnih znancev, kakor se to spodobi visokim osebnostim vladajočih dinastij. V Rio de Janeiru se je nastanil v najbolj razkošnem hotelu, kjer je zasedel oelo nadstropje ter je šel tako) na delo ob sodelovanju italijanskega poslaništva (n generalnega italijanskega konzula, tako da je vojvoda D’Aosta lahko napravljal vtis, da dela po službenem naročilu italijanske vtdde. Po diplomatskih dvoranah in v prostorih ital'jamskega generalnega konzulata v Rio de Janeiru kakor tudi v dvoranah dsugih italijanskih diplomatskih pred-sICrni.itrr v Južni Ameriki, so ob vsaki priliki slavili Aimona D'Aosta. Dne 14. maja ga je sprejel v Bueiuos Airesu predsednik Argentini je Peron, ki mu je menda izročil prisrčne pozdrave De Ga-sperija. V začetku junija se je vojvoda d’Aosta vrnil v Evropo ter se v Lizboni sestal s svojim družinskim glavarjem 1 n tovarišem Umbertom II. Zdaj prebiva v Lozani skupaj z Volpi-jem di Misurata, kamor prihajajo pogosto na sestanke drugi tovariši i* Milana in Turina. Camillo Sicherle vzdržuje zvezo med Lozano in Milo.nom. Rimom, Neapljem in prinaša tajne vojvodove ukaze. V kratkem se D’Aosta vrne o Rio de Janeiro, da se loti poslov na debelo, in to pod pokroviteljstvom De Gaspetija, Sforze, Tognija, itd., kar bo jrrinašalo ogromne zaslužke njemu, fašističnemu Meiaihu Volpi ju, Um- bertu. II., Crespijem in drugim. De Gašper i je še 3. julija izjavil da je za borbo proti draginji treba uvažati iz Južne A-merike meso, mast itd. Prav isti dan je minister Togni dejal, da bo na vso moč pobijal x>mik tajni uvoz in izvoz. Tako bo savoj-oem in fašističnim h.vrarhom zagotovljen monopol v teh poslih. iMnsko leto so iz Skandinavije uvozili za plačilo ladij, ki se gradijo v italijanskih ladjedelnicah, velike količine polenovke, ki jo jg De Gasperijeva vlada izročila konzorciju, ki so ga ijstanovile tvrdke Arrigoni, Cirlo in Gene-pesca, po ceni 107 lir za kg. Več mesecev ni bilo nikjer opaziti polenovke: nato so pričeli s prodajo, in Sicer po ceni oltoli 500 lir. Ko se je dvignil protest vse javnosti, so imenovali preiskovalno komisijo, ki (ta ni ukrenila ničesar. Arrigoni in njegovi prijatelji so izjavili, da je velika pošiljka polenovke prispela pokvarjene in da so jo morali vreči v morje. M M Idicfdl //e Idi THOREZ — sm® bili potrti od vsega, bar 0vO deli, da nismo dolgo čb 0it rili, da se nismo igr®-1, tepli. v®5 Velika nesreča Je razdiai ' ljhd' «crn“_ p* kraj. Ze davna se je "r^jo stvo» — rudarji Pr;t0;fr;repj51‘f Kot sin in vnuk rudarja se »picmi-njam samo na težko in naporno življenje delavca. V jasnem spominu mi je ostala dolga šupa in vrste belih brezbarvnih tramov. Vidim moške, žene in otio-ke, kako bežijo na vse strani. Orožniki stražijo vrata, v katera pritiska val ljudi. Tedaj sem imel okoli šest let. Rodil sem se skoro istočasno kakor novo stoleije — 28. apr.la 1900. Ko sem se nekoč Igral z drugimi otroki, Je naenkrat nastalo veliko razburjenje in vsi ljudje so teklj v isto smer Tudi jaz som tekel tja Lepo se mi Je zdelo teči in prehitevat« zasople starce ;n žene z otroki na rokah. Ljudje so kričali: V Mericaurtovem rudniku je zasulo m ubilo 1300 delavcev. V Me-rtcaurtu nisem y začetku n-česar videl. Pot je bila ograjena dolga železna mreža, za katero so se postavili ljudje z nekimi čudnimi aparati na glavi, Ta vlažna slika. Ta žalostna slika se Jc povečala z vonjem vlažnega dima. Naenkrat se vzklik; in prek' injanje postali glasnejši, razkuštrane žene so vzklikale, vsa množica pa je besnela in kričala: «Pcdrite Ograjo. Naenkrat so se pojavili orožniki na konjiih ;n pričeli pritiskati na ljudi, da sc niso mogli premakniti niti za k;rak. B(lo Je slišati kričanje z vseh strani: »Povejte nam resnico, pustite n.ts, sami hočemo v.deti I Moj mož Je spodi JI M.), otroci so sfo-daj! Vsa moja družina Je spodaj!* Spcnvnjam se, da smo potem otroci, ko smo še vračali v vas, mizerne plače in težke ž-v.J pogoje. Kipeli so od j®ze, ptf* proti las'nikom rudnikb*-povečanja dobička je v P°nlir»wu rudniku po žalostnem J, -.cv-zgub.lo življenje 1300 ruo STAVKA 10 vssJ° Obup je zajel vas ^ suUpe zedinil je vse p,rcživeče v oriP°r. „na Ena tak.li kolon je nflf. rjua, kuiuii j- — uo-** * zastavo m na potu se . ^ ^ z orožniško edinico- ? At, f« , a l/tu«snu uuJinv-v - j« j** . je moja mati odločila. #(9 mesto, S seboj _ brata in sestro. Sli sm° :e - tč. o, ui n it* m orouu. o*1 go -j« demonstrant, naenkra^ ^ P ve vislc ustavile .n ‘ Mi» t, čanje .n žvižganje. j- zmešnlavA n vrenje. 0 **u> zmešnjava in vrenje. - ,e pričali stre jati. množic«■ ■ l0; bila pamet. Mene Je n ----------------------r j tm (Nadaljevanje nO, 0 *'V V PRVIH 67 KM | Z6 L0C0 VJLclJK MLADINSKE proge izr PETER PETROVIČ NJEGOŠ Ob stoletnici Prevedel ALOJZ GRADNIK odseka mladinske proge Samac-Sarajcvo ing. Emil Jana-nfegov namestnik Stanko Tomič in dvakratni udarnik miner Marko Krznarii ^ ^ ■ \r Graditelji mladinske proge so VTT\ ps proslavili že drugo velikio delov- n0 zma&°- Prva je bila proboj . ..'/vT^Oarnač največjega predora «Vranduk». Druga zmaga pa je dovršitev prvih 67 km proge od Samca do Doboja. Ob tej priliki so 15. julija priredili slovesen miting v Doboju. Pomočnik prometnega ministra zvezne vlade FLRJ, Jože Borštnar, ki ga vei Primorci dobro poznamo kot bivšega komandanta slavnega IX. korpusa, je ob tej priliki dejal: «V petletnem planu je določen popoln gospodarski razvoj tudi Bosne in Hercegovine; v njem so številne proge, ki bodo povezale v gospodarsko celoto posamezne republike in vso državo. Proga Samac-Sarajevo z bodočim podaljškom do morja je ena najpomembnejših etap v razvoju ,.a-šega železniškega prometa m ena 5^*.’”* najpomembnejših magistra). — _ Kukanj Zgraditev proge Samac-Doboj je =”r**"R jasen dokaz, kako realen je naš . // Oob--i» petletni plan.* ^^Visoko Z graditvijo te proge je jugo- 2. slovanska mladina dokazala, ka- ko se more opustošena dežela « Jf v''2^." ’~°t’ dvigniti tudi brez dolarskih po- »! <*« sojil in da je glavni pogoj boljše j'1* 1 i»fnfvp prihodnosti popolna svoboda ljud- ~ i stva. PRIDE DRAŠKO IN SE Z VSEMI OBJEMA IN POLJUBLJA* POTEM SEDE MEDNJE. RADE PETROVIČ, pozneje črnogorski yladika PETER n. PETROVIČ NJEGOŠ, se je rodil 1811 ali 1813 y vasi Njeguših v Črni gori. Ko mu je bilo 10 let, ga je njegov stric, črnogorski vladika Peter I, vzel k sebi ter poskrbel za njegovo šolanje v samostanu na Cetinju in v Boki Kotorski. Pozneje, ko ga je doiočil za svojega naslednika, ga je dal v šolo svojemu tajniku, pesniku SIMI MILUTINOVIČU. Ko .e stari vladika umrl, mu je mladi Rade postal naslednik. Najprej je postal menih in pri tem sprejel na čast svojemu predniku trne PETER. Leta 1833 je odšel na Rusko, da bi postal vladika, hkrati pa da bt tam dobil oporo za uresničenje svojih načrtov, in je sijajno uspel. Kq je odšel ponovno leta 1837 v Rusijo, je dobil tudi denarno pomoč, s katero Je zidal šole, urejeval pota, kupoval hrano za ljudstvo itd. Tud; od Avstrije je dosegel priznanje samostojnosti Crne gore. Ob revoluciji leta 1848. Je Njegoš sanjal o osvoboditvi Hrvatov in Srboy y Dalmaciji, v Bosni m Hercegovini, toda zmaga reakcije Je uničila vse njegove upe, pomagala ga je streti tudi telesno. Zakaj Njegoš je bolehal za tuberkulozo. Zaman je dvakrat iskal zdravje v Neaplju — 19. oktobra 1851 je na Cetinju umrl. Pokopan je na gori Lovčen, na grobu pa je sezidana kapelica. Slika kapelice na Lov-čenu predstavlja danes grb ljudske republike Crne gore. »Gorski venec* pomen; toliko ko «CrnogbT\ska slava*, je spev o začetku osvoboditve izpod turške oblasti. Po vsebini gre torej za uničenje poturčencev ob začetku 18. stoletja. Črnogorski narod je namreč odloči;, da bo očistil deželo vseh izdajalcev. Vladika Danilo je sklical pred ljudsko skupščino vse voditelje poturčenih Črnogorcev, da bi jih na ta način prisilil, da se vrnejo k svojemu narodu in zopet sprejmejo vero svojih očetov. Toda poturčenci so Danilov predlog odločno odbili in se niso hoteli odpovedati turški veri. Tedaj je skupščina sklenila in se zaklela, da bo izdajalce pokončala. Tako je nastopila verjetno leta 1702 znamenita črnogorska «šentjernejska ncč», ki je trajala do novega leta m v kateri so Črnogorci očistili svojo deželo izdajalcev. Ta dogodek je važen pi eobrat v zgodovini Crne gore, Srbov in južnih Slovanov, vendar se niso ohranili natančni podatki o njem in je pesnik črpal veliko iz ljudskega izročila. Zato Je ta črnogorska «šentjernejska noč* v zgodovini sporna, sporen je tudi njen datum, verjetna se uničenje in izgon izdajalcev nista izvršila naenkrat in zato navajajo različne letnice, lahko pa trdimo, da sta bila končana v prvem desetletju 18. stoletja. Vendar pa ta dogodek sam po sebi ne tvori glavnega dejanja ne glavne vsebine «Gorskega venca*. Pa saj Njegoš ni nameraval pisati zgodovino, to mu je samo okvir za vse, kar Je hotel povedati s svojo pesnitvijo- Predvsem Je »Gorski venec* pesem svobode. V 17. stoletju so Crni gori poleg potuj čencev pretili tudi zunanji sovražniki Turki. Tudi v pesnikovem času so turški mejaši predstavljali stalno nevarnost za malo deželo. Toda kakor njegov prednik Danilo, tako tudi Njegoš ni obupal. Prišel Je do spoznanja, da je rešitev le v borbi, pa naj se zgodi kar koli, zakaj tudi če bi pekel vse požrl — Na grobovih spet bo cvetje [vzklilo za bodoče ktero pokolenje. Prej ali slej se morajo pokazati sadovi borbe, sadovi žrtev, saj Ni vstajenja, kjer bilo ni smrti. ker resnice tu ne smel izreči, sreča tvoja — nihče ne razume/» Pa me čujte, kaj vam danes pravim: zbog temnic sem tistih se preveril, da so božji zakon pogazili, da bo konec vzelo njih oblastvo n da kmalu boljšim v roke pride. VUK MICU NOVIC Če že prerok takšen si, povej nam, mar bojijo koga se na svetu ? VOJVODA DRAŠKO Ni človeka, ki ga strah ni česa, če ničesar, pa vsaj lastne sence. Oni sami tale strah poznajo: strašijo se zbirov in vohunov, vse v Benetkah trepeta pred njimi. Če na trgu dva kaj pokramljata, že tam tretji vleče na ušesa, precej v diru steče na sodišče, javi, kaj sta ona se menila, in doda še kaj in vse zabeli. Koj sodišče kar oba zagrabi, pa na muke z njima na galejo. Od tega so že tako propali, da nikomur nihče ne zaupa. Kakor daleč segajo Benetke, boš iztaknil težko kje človeka, ki v sosedih svojih ne bi videl žbirov tajnih ali pa vohunov. Grbičič se mi je kar zaklinjal, da so nekdaj žbiri in vohuni tudi doža samega obrekli pred senatom in pred zbranim ljudstvom KNEZ ROGAN Zini kakšno o Benetkah, Draško, kakšno ljudstvo je na oni jstrani VOJVODA DRAŠKO Bilo, brate, dokaj je prav čednih, a desetkrat več še nepoglednih, spake, da bi kar mižal pred njimi. Bogatašev, teh je bila sila, od bogastva so že noroglavi, kakor bebci so se spakovali. Vsak vogal bil poln je postopačev, kar bolšči ti, mrha, ko se muči, da ogloda suho skorjo kruha. Videl to sem: dva teh poležuhov oprtila sta si kakšno brundo, kakor klada mrtvo in leseno stavim, da bi ok še potegnila, in nosila sta jo tam po mestu sem in tja in še pri belem dnevu; ni jim mar za čast in za poštenje, le da ušapnejo kaj v gladni gobec. VUK MANDUSIC So junaki tam ljudje, vojvoda? VOJVODA DRAŠKO To pa niso, ne, Bog ne zadeni! O junaštvu ni, da bi govoril! DROBNY in PALADA Bains-u: Franclja-Ceškoslovaška 5:0; leta 1928 v Milanu: Italija-CSR 3:2; leta 1931 v Pragi: An-glija-CSR 4:1; leta 1934 v Pragi; Avstralija-CSR 3:2 (Avstralija je takrat igrala v evropski coni); leta 1935 v Pragi: Nemčija-CSR 4:1; leta 1937 v Berlinu: Nemčija-CSR 4:1; leta 1947 v Zagrebu: Ceškoslovaška-Jugoslavija 5:0. Rezultati Jugoslavije v evropskem finalu pa so: leta 1938 v Zagrebu: Nemčija-Jugoslavija 3:2; leta 1938 v Berlinu: Nemčija-Jugoslavija 3:2; leia 1939 v Za-gTebu Jugoslavija-Nemčija 3:2; leta 1946 v Warbergu: Svedska-Jugoslavija 3:2; leta 1947 v Zagrebu : Češkoslovaška - Jugosla- vija 5:0. Jugoslavija in Češkoslovaška sta se dosedaj 6-krat srečali v tekmovanju za Davisov pokal, in sicer: leta 1935 v Pragi: CSR-Jugoslavija 4:1; leta 1938 v Zagrebu: Jugoslavija-CSR 3:2; leta 1937 v Pragi: CSR-Jugoslavija 3:2; leta 1938 v Zagrebu: Jugosla-vija-CSR 3:2; leta 1946 v Pragi: Jugoslavija-CSR 3:2; leta 1947 v Zagrebu: CSR-Jugoslav;ja 5:0. Dosedanja medkontinentalna finalna srečanja za Davisov pokal pa so se končala takole: 10-OS Melbourne. Avstralija :ZDA 5:0 1909 Sydney, Avstralija ZDA 5:0 1911 Melbourne, AvstraliJa.ZDA 5:0 1913 Melbourne, AngllJa:Av»traliJ» 3:2 1913 wimb!edon, ZDA.Anglija 3:3 1914 New York, Avstralija ;ZDA 3:2 1919 Svdney, Avstralija:Anrl Ja 3:2 1920 Auvlend. ZDA:AvstrallJa 5:0 1921 Ncw York, ZDA:Japonss» 5:0 1922 New York 7,DA:Avstralija 4:1 1923 Xew York, ZDAAvsttallja 4:1 1924 Philadelphija, ZDA.Avstralija 5:0 1925 Philadelph !a. ZDA.Francija 5:0 1926 Pfciladelphija, ZDA.FranciJs 4:1 V nedeljo, ponedeljek in torek 13-15 t m. je bilo v Zagrebu teniško tekmovanje evropskega finala za Davisov pokal med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Kakor smo že poročali, je Jugoslavija doživela nepričakovano hud poraz v razmerju 0:5. V dosedanjih tekmovanjih za '^-^-^ujlevanje z Z. strani) 0(j — --------------------------- tiii Soatere’ Padel sem na tla, uda-lilte nad rnenoj so letele ve- ib l nce konjev. Nato sem vstai č,0v,,2al za neka vrata. Velik til ,®abajoč s sabljo, je go- ki 150 bežali. Ljudje so kakor keglji. Nekateri fcom J0lži so prijemali za uzde ičijj’ druSi so se rešili na dvori-PCs4vVdaljavi so se vojaki raz-to v.1 v ravno rdečo-modro čr-Ves rise Pripravili na streljanje, to m n 80 orožniki patruljirali j« bu Mnogo demonstrantov S-avl5e‘iran'h-Verj-t,. Ie trajala 52 dni, ne-iti ga siromaštva, trpl.enja ojii Ja dela v hiši: na po.je sem ?‘Vi* o lrav° za zajčke, znašal bfatce 26 vrt m pazil na mlade stanejo na te cene. Nekega dne — bil je ravno tržni dan — so žene našega mesteca sklenile oditi na Guenine Lictare, Takoj ko so prišle tja, se je med njimi in trgovci začel prepir. Med prepirom se je neka tehnica slučajno prevrnila in to je bil signal. Z vseh strani je letela pesa, krompir, repa, sadje... Razbili so vse police. Mi otroci smo skakali po košarah z jajci in pohlepno lovili vse, kar nam je prišlo pod roko, ter s strelovito brzino uničevali najdene slaščice. Ko smo postali veliki, smo razumeli, kdo je kriv skakanja cen. Toda tedaj je velikim kapitalistom in špekulantom uspelo spretno odvrniti srd potrošnikov na uboge in majhne trgovce. MOJ MED Zelo rad sem poslušal pripovedovanje svojega deda Clementa Baudri-ja, starega borca, sindikalista, ki se je že v začetku priključil sindikalnemu gibanju, ki ga je ustanovil Basli. Ded mi je povedal vso zgodovino svojega življenja in borbe. Njegovo življenje je bilo svetlo in prekrasno, osvetljeno z neskončno predanostjo svojemu sindikatu in delavskemu razredu. Ded in njegovi tovariši so redno obiskovali rudnike in vasice ter zbirali nove člane za zvezo, borili se za vsakega človeka m se trudili, da bi pridobili čim več novih rudarjev ter jih tako iztrgali iz neznanja, ravnodušnosti in pokorščine usodi. Naleteli so na brezbrižnost in na dvome drugih in na sovraštvo in grožnje rudniških lastnikov. Čeprav je imel deset otrok, je od svoje siromašne plače plačeval članarino za sindikate in dva soua za časopis »Prebujanje Severa*. Do konca svojega življenja je pridno čital komunistični časopis «V verigah*. Umrl je na delu leta 1931 star 71 let z izkaznico aktivnegB člana zveze. Pozdravljam ga kot živo utelešenje skromnega, hrabrega in zvestega borca za stvar delavskega razreda! Odltrmek iz knjige M. Thoreza: n pri tem namigovali na slovensko »demokratično* stranko. Italijanski demokristjani se tega novega »zaveznika* lahko iskreno veselijo, saj jim bo prav tako služil pri njihovem na baš krščanskih načelih osnovanem protislovanskem delu, kakor so nekoč isti ljudje pod drugačnimi nazivi delali v korist svojega velikega pokrovitelja in zaveznika Mussolinija. Imena so se sicer izpremenila, a gospodar in hlapec sta ostala ista in izdajalska robota se nadaljuje. In skleda leče, za katero so se prodal', ni niti tako draga, da bi preveč obremenjevala demokristjanski proračun. Kaj mar tefn «velikim» Slovencem slovensko učiteljišče v Gorici? Tam po njihovem mnenju ni potrebno nitj učiteljišče, niti niso potrebni profesorji. De Gasperj bo s Sfiligojevo pomočjo že «panal» Slovence. Tako računajo. In mislijo, da so ti «belčki» bolj potrebni v Trstu, kjer jim «zapadna» orientacija Slovencev (in mnogih, mnogih Italijanov) nikakor ne uspeva. Gospod Baraga, Mizerit in Kacin so soodločevali pri tej premestitvi ali vsaj pristali nanjo samo iz enega razloga: da ohranijo svojim najožjim prijateljem primerno ko-ritce in da z novimi pristaši zakrpajo svojo tako brezupno razdrapano politično barko v Trstu, ki nevarno pušča vodo, še predeni je splovila. Toda vse zaman. Račun brez ljudstva je kakor račun brez krčmarja. Sovraštvo jim je zameglilo pogled in ne vidijo, kako gre vse svojo logično jn naravno pot: plačal je svoje izdajstvo Rupnik in mnogi drugi. Da, plačali so svoje zločine tudi «mogočni» pripadniki Herrenvolka Rainer et comp. Pa bo prišla vrsta še na ostale. In tedaj bodo odgovarjali ne le za vsa svoja vojna in povojna izdajstva; odgovarjali bodo tudi za odvzem učiteljišča goriškim Slovencem TRŽAŠKI DNEVNIK Špekulacija z malimi posestniki ne bo spričo njih zavednosti uspela OZN naj napravi konec Francovemu režimu V dneh ko se ves demokratični svet spominja težke usode španskega ljudstva, ki ječi pod jarmom Francovega režima, se je tudi tržaško ljudstvo spomnilo usode španskega naroda. Med številnimi protestnimi pismi, ki so nam jih poslali delavci, kmetje in meščani, smo dobili tud; protestno pismo de-levcev Zadružne tiskarne in vaščanov iz Lonjerja in Katinare. Ta meseo poteka 11. leto, — pišejo delavci in delavke Zadružne tiskarne — odkar ječi Španija pod fašistično peto. Mi, delavci Zadružne tiskarne, se skupno z vsemi demokratičnimi prebivalci STO-ja obračamo na OZN, naj energično intervenira in napravi konec tej sramoti. Protestno pismo je podpisalo 63 delavcev. Protestno p'smo Lonjercev pa je podpisalo 100 vaščanov. Čvrsta povezanost delovnega ljudstva mesta in dežele ni všeč reakciji, ker jo ovira pri izvajanju protiljudskih mahinacij. Njihov položaj se namreč stalno in občutno slabša zlasti zaradi tega, ker ae približujemo dnevu, ko bo delovno ljudstvo tesno povezano v enotno fronto, v enotno sindikalno organizacijo. Zato bi želeli zmanjšati uspehe delovnega ljudstva in na ta ali oni način zopet izzvati razdor, nova nesoglasja. Med najnovejše poskuse sejanja razdora in nesloge moramo uvrstiti pismo Zveze malih posestnikov, ki ga je ta zveza poslala OOSS, Enotnim sindikatom in Delavski zbornici. Pismo obravnava vprašanje volivne pravice malih posestnikov in njihovega sodelovanja v sindikalnih organizacijah. V tej zvezi moramo najprej ugotoviti, da ni Zveza malih posestnikov (Federazione regionale Colti-vatori diretti e dell’Agricoltura) v svojem bistvu njč drugega kakor nekdanja «Confederazione regiona le fascista dei piccol; coltivatori diretti*. Zveza je spremenila le svoje ime, svojo zunanjost. Vodijo pa jo še vedno isti ljudje kakor za časa fašistične vladavine, med njimi nekdanji tajnik Santaniello, ki ga naši kmetje prav dobro poznajo. Na vse načine je ta bivši fašist peskušal vplivati na kmete in jih izvabiti k sebi. Svoječasno je propagiral že svojo zvezo malih posestnikov s pomočjo raznih uradov, ki so dodeljevali petrolej in drugo, da ga razdeli med male posestnike. Poskus mu ni uspel. Ostal je še vedno sam. Kmetje ne marajo o njem, nič slišati. S sedanjim svojim pismom pa je ponovno razgalil svoje namene. Hotel bi namreč vključiti v svojo zvezo vse male posestnike in jih oddvojiti od delovnega ljudstva. Zato osporava pravico malim posestnikom, da bi ti smeli biti včlanjeni v sindikatih. O tem, kako je urejeno vprašanje malih posestnikov v Italiji, pa previdno molči. Vsem sindikalnim delavcem je znano, da sodelujejo v Italiji mali posestniki, ki nimajo več kot enega stalnega delavca in enega manj sezonskih delavcev kot šteje družina posestnika, v sindikalnih organizacijah. tudi naša reakcija z vso vnemo posnema in jo poskuša uvajati pri nas. Na vse to pa so naši kmetje že zdavnaj odgovorili in bodo to tudi vedno storili, kadar bo potrebno. Kaj se godi v ladjedelnicah? Lep primer razredne zavesti V Italiji ne kratijo malim posestnikom pravice, vpisati se v sindikalno organizacijo, niti ne njihove volivne pravice. Pri nas pa bi želela reakcija uvesti svojevrstno, njenim računom ustrezajočo prakso. Njih manever je zelo prozoren. Povezanost med delovnim ljudstvom mesta in dežele jim je v na-potje. Hoteli bi jo razbijati. V ta namen so ji dobrodošli vsi oni, ki so ji pripravljeni verno služiti. Najbolj pa se še vedno zanašajo na stare preizkušene reakcionarje, na bivše pravoverne fašiste. To je praksa, ki jo je uvedla svetovna reakcija v vseh krajih sveta in jo FIZKUL Današnji športni spored nogometašev, košarkarjev in lahkoatletov Pokrajinsko prvenstvo: v Trstu na stadionu: ob 16.15 Milje-Torpe-do; cb 18. uri Montebellc-Rudar. V Pulju ob 15. uri Pulj-Gaslini. Finale okrožnega prvenstva: V Trstu na igrišču Pouziane ob 16 30 Rojan-Aima Vivoda. V Ankaranu ob 17. uri (una v coni B) Rdeča zvezda- Ma gdal ena. Pokal «Vatovec Zvestim Igrišče CRDA: ob 8. uri Primorje D-Bolni-ška blagajna; ob 9.15 Dreher-Mon-tebello II; ob 10.30 Rojan B-Zavlje; ob 11.45 Col-Skedenj B: ob 16. uri Tovarna strojev B-Acegat; ob 17.15 Kolonja-Nabrežina; ob 18.30 Ti-skarji-Skorklja. Igrišče Ponsiam: ob 18.15 OMMSA-Greta. Pokrajinsko prvenstvo v košarki: Na igrišču Delavske športne zveze v ul. Centi 11: cb 10. uri Tovarna stroje v-Izola; ob 11. uri Col-Kvar-ner. V Gradiški Tomažič K-Gradiška. Lahka atletika: Lahkoatletska prireditev v Ankaranu. Tržaški športniki v Ljubljani, Mariboru, Sušaku in Kranju. Danes bosta gostovali v Ljubljani dve tržaški nogometni enajstorici, in sicer mladinska reprezentanca ter nogameno moštvo Skednja. Prva se bo srečala z ljubljansko mladinsko reprezentanco, druga pa bo odigrala tekmo z enajstorico Triglava. V Mariboru pa bo gostovala tržaška boksarska reprezentanca. Jutri bo odpotovalo na Sušak 6 tržaških plavalcev, ki bodo sodelovali na balkanskih igrah v plavanju v Budimpešti. Med njimi je tudi bivša italijanska prvakinja v hrbtnem plavanju Škerlj. Na Sušaku bodo tržaški plavalci trenirah pod strokovnim vodstvom V Kranj pa bo v bližnjih dneh odpotovalo na dvomesečni trening 20 tržaških telovadcev, in sicer 10 moških jn 10 žensk, ki se bado pripravljali na balkanske igre v telovadbi, ki bado v Ljubljani. Sindikalni odbor tovarne Gaslini se pridružuje delavcem v tovarni olja v Tržiču, k; se bore za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Ker jo ravnateljstvo tovarne olja v Tržiču poslalo v tovarno Gaslini v Trst nekaj tovora, ki so ga tu raztovorili, poziva sindikalni odbor v tovarni Gaslini vse uslužbence v Trstu, naj ne raztovarjajo več novih pošiljk, niti naj ne delajo na račun ravnateljstva tovarne olja v Tržiču. Prav tako opozarja ravnateljstvo tovarne v Trstu, naj ne ukazuj« več izvrševati takih del, ker v nasprotnem- primeru bi to lahko dovedlo do neprijetnih dogodkov. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH»! V ladjedelnicah Sv. Marka se dogajajo čudne reči. Tatovi so deležni vse zaščite in priznanja. Predpogoj pa je, da niso vpisani v ES. Paznikom, ki jih zasačijo pri tatvini, se ne zgodi ničesar hudega. Enostavno jih upokojijo z vsemi pravicami. Medtem, ko se ravna z delavci v takih primerih vse kaj drugače. Na ZVU pošiljajo sezname paznikov, ki so člani ES z označbo «nevarni», ki jih je zato treba odpustiti z dela. Medtem ko si morajo delavci za vsako orodje, ki si ga izposodijo, preskrbeti dovoljenje s podpisom mojstra a'i pa odgovornega inženirja, si pazniki lahko jemljejo orodje kadar koli si to žele, ne da b; za to prosili za dovoljenj«. Vendar pa s tem še n: konec teh primerov'. Tudi fašisti uživajo vso zaščito. Te dni sta se prikazala v ladjedelnici dva bivša mojstra, ki sta v času fašizma na vse načine mučila delavstvo. Kljub temu da so delavci za to protestirali pri ravnateljstvu, so ss ti gospodje naslednje dni še vedno sprehajali po ladjedelnici. Zato so morali delavci odločno nastopiti in so enega izmed njih izgnali iz ladjedelnice. Vsi ti dogodki, ki osvetljujejo današnje razmere v ladjedelnicah, dokazujejo, da so nekateri krogi, ki na vse načine skušajo izločiti demokratične elemente v tovarni. Namesto njih pa ss hočejo obdat; z ljudmi, ki so se v času fašizma kompromitirali. Pripravimo pravočasno potrebna semena za jesensko in pomladansko setev. Uničujmo žitne škodljivce Žitarice so požete in kmalu bomo začeli s kopanjem krompirja. Potrebno je, da že sedaj mislimo in pripravimo načrt« za novo setev. Glavna stvar, na katero moramo sedaj misliti, je nabava dobrih vrst semena. Ne smemo misliti na semena le tedaj, ko je čas za setev. Tud; letos bo težko nabaviti semena, zato pa si moramo preskrbeti sami žitarice za jesensko setev in potrebno količino krompirja za spomlad. Krompir namenjen za setev, pustimo v zemlji, da popolnoma dozori. Dogajali so se primeri, da so domače že aklimatizirane kulture uporabljali za hrano ali za predajo, ob času setve pa so kmetje zahtevali od zadruge, naj jim nujno preskrbi semena. Leta 1946 so n. pr. kmčtje koprskega okraja (po podatkih Kmet. zadruge) oddali 60 vagonov krompirja, a v času saditve so ostali brez semena. Pravilno je menjati krompirjevo seme vsakih 4-5 let, toda sedaj še nimamo prikladne vrst« krompirja za uvoz. Zato priporočamo našim kmetom, naj ne oddajo vsega krompirja, ker bi lahko zasij v isto zagato kot V IPOID IL 31 A Izid vinske razstave v Komnu Komisija, ki je pregledovala raz stavljeno vino v Komnu dne 13. t. m., je napravila sledeče poročilo in oceno: Vseh razstavljalcev Je bilo 110, in sicer 52 za belo in 58 za črno vino. Izmed 50 vabljenih vasi, se jih je udeležilo razstave 30. Iz posameznih vasi j« bilo razstavljalcev: Kc-men 9. Sveto 9, Škrbina 5, Volčji grad 2, Gabrovica 2, Dutovlje 4, Tomaj 4, Skopo 3, Krajna vas 4, Lokev 1, Sepulje 2, Žirje 1, Kopriva 2, Dobravljo 1, Godnje 4, Kob-dilj 5, Hruševica 4, Tupelče 1, Kobjeglava 2, Temenica 3, Štanjel 1, Salež 5, Praprot 2, Bajta 1, Kron-berg 1, Lipa 1, Dornberg 12, Rihen-berk 10. Spodnja Branica 5 in Pliskovica 4. Začetek vinske razstave je bil ob 11. uri, ko so se zbrali odposlanci vasi, ki so razstavile svoja vina. Izmed: teh odposlancev so izvolili 9 člansko komisijo, ki ji je načeloval tov. ing. Cok. Ocene so bile naslednje: Za kraški teran: Štolfa Alojz, Volčji grad 36 točk; Stubelj Franc, Godnje 34,2; Turk Anton, Sepulje 33,3; Rupnik, Krajna vas, 33.3; Jazbec Franc, Sveto 32,4; Kosmina Ivan, Volčji grad, 32,4; Žerjal Alojz, Gabrovica, 32,4; Skrij Rudolf, Tomaj, 32,4; Bandelj Franc, Komen, 31,5; Pipan Vladimir, Komen, 30,6; Tavčar Edvard, Dutovlje, 30,6. Ostali razstavljalci kraškega terana so dobili pod 30 točk. Vipavsko belo vino: Poberaj Toni, Kronberg, 38,1; Cotič Beto, Dornberg, 36,2; Lupine Alojz, Praprot 34,3; Mravlje Lado, Dornberg, 34,3; Zorž Bogdan, Dornberg, 33,4; Benko Milan, Sp. Branica, 32,5; Ha-rej Ivan, Dornberg, 31,6; Pelicon Janko, 31,6; Trobec Alojz, Sp. Branica, 31,6 in Svagelj Alojz, Štanjel 30,7. Ostali so dosegli manj kot 30 točk. Rulandec: Kocjan, Žirje 29,8 in Anton Turk, Sepulje 28,9. Pri splošni oceni je doseglo nad 32 točk 9 črnih in 6 belih vin: Od 28. do 31 točk 9 črnih in 10 belih vin. Od 25 do 27 točk 16 črnih in 8 belih vin. Vsa ostala vina so klasi-ficirana kot dobra. pionirjev ločila. Nekateri bodo šli v šole, drugi v delavnice. Odrasel intelektualec bo znal ceniti delo ročnega delavca in obratno. Tudi v šahiranju se bodo urili naši pionirji, saj so jim njihovi dobrotniki preskrbeli več šahovnic. Dar naših izseljencev zdravilišču Pred dnevi sta se vrnila jz Južne Amerike dva Senožečana, ki sta prinesla 858 pezet za naše novo zdravilišče za pljučne bolezni. Zbrali so jih pred njunim odhodom med slovensko kolonijo v Buenos Airesu. Zdravilišče je plod človekoljubnega dela, ki >je bilo izvršeno s sredstvi, nabranimi med ljudstvom, v korist tistih delavcev, ki so zaradi vojne ali zaradi pomanjkanja podlegli pljučnim boleznim. Sindikalne volitve bodo jutri, 21, t. m., v Miljah 20 trgovinske •nameščence (jlstvine) in. na nameščence mešane stroke ob 8. uri ter v tovarnah konserv cIAgure Triestina» ob 13. uri, cNettu-no» ob 15.30. Opozorilo bivšim političnim preganjancem Zv z vsem; potrebnim1 prodam. Ponudbe na delek pod «ordinacija» conso* UL. G. VASARI 10 UL. G. VASARI 10 TRGOVINA ČEVLJEV TREVISAN VELIKA RAZPRODAJA vseh vrst LETNIH ČEVLJEV in SANDAL s 20 % POPUSTOM UL. G. VASARI 10 UL. G. VASARI 10 z vzmetmi in volnenimi žimnicami za 48.000 lir, drugo spalnico luksuzno s štiridelno omaro ter kuhinjsko pohištvo (miza z marmornato ploščo), zastore, pernice in jedilnico z divanom zaradi selitve prodam. TRST. ul. R. Sanzio št- 30, I. suh in uležan se proda najboljšemu ponudniku. PEKARNA, SESLJA N. Dr. GAETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carducc!) UIVOD UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD Z O. J. TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 56-88 - 29-306 - 80 00 - 51 75 Trgujemo na debelo z vsakovrstnim blagom & Zahvala Vsem, ki so nam stali ob strani v prebritki izgub1 šega nepozabnega sina, brata, strica in svaka MIRKA KLJUČARJA z®?11!! ter na.ni lajsan trpljenju, socusivovan z nam; ;n b** s cvetjem ter v obilnem številu spremili na njegovi 2» poti, vsem, prav vsem srčna hvala. ŽALUJOČA DRUŽINA KLJUČAR Polo :>fi • p l it ■bfei St, Sit, .m N 'W v* kS PS "•% m K S,, S s to % S "a Mi Si & .v B ! C* JU \\ S v K SAMO ENA JE Kmetijska nabavna in prodajna zadrug i*'1! sS V , s F h S z. z o. J. Trst - ui. Vdercadante 4 - telef. .rrbšt^6 kjtr dobite vse kmetijske P°1 mihnliše ^ najbolj pooeni in najboljše Zahvala OBVARUJE, OMEHČA IN DAJE SIJAJ VAŠEMU OBUVALU Ul. Bosco 24 Kupujemo in prodajamo vsakovrstno RABLJENO BLAGO. Šivalni stroj ..SINGER' zajamčeno dober, za lir 10.000, drugi z okroglim čolničkom z ohištvom prodam. Skladišče COSLOVICH — TRST ul. Manzoni 4. Odbor za vinsko razstavo v Koinf i» ]ef° se najlepše zahvaljuje vsem obiskovalcem te važne ^ uspele gospodarske prireditve. Posebno se zahvaljuJe onim, ki so pripomogli z delom ali prispevki. Oben0111 s° 1A' hvaljuje Krajevnim in OF odborom za njihovo pon'00. s k N lS & v' V* 1.S ■S vS