Izhajajo 1. in 15. veaeega meseca. Cena jun )e sa celo leto 1 gld., za pol leta &0 kr. — NaročDiBO in dopise eprejema 1. Krajec V Novem mestu.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novioe" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Kako M se dalo naàe dolenjsko vino boljše spećati.
Železnice Dolenjci žali Bog še nimamo, in to je ravno poglariti nzrok, da nam vino zastaja, da ga ne moremo v denar spraviti. Sta pa še dva U27oka. Eden je ta da Dolenjci tudi vinskih trgovcev v pravem pomenu besede nimamo, drugi pa ta da nimamo niti vinskih agentov. Stopimo na Štajersko, Nižeavstrijsko, Ogersko, Hrvaško itd., koliko je tam vinskih trgovcov? Oni pokupujejo od pridelovalcov vino v velikih množinah, ter ga naprej prodajajo. Pri nas tega ni. Le nekateri Belokranjci vozijo vino čez Gorjance pa le belokranjsko ali pa Še celo pravo l^rovaško. Za naâe to stran Gorjancev se nihiîe ne zmeni. To da to niso pravi vinski trgovci, to so večinoma sami dobri to je veliki pridelovalci vina, kateri lastno vino tako v denar spraviti aknšajo. Ali
so pa možje kateri voz vina kupijo, ter ga koj naprej peljejo ter prodajo. Pravi vinski trgovci so tisti, kateri v prav veliki meri vina skupujejo, ter jih v lastnih klôtih za ugodni čas prodaje shranjujejo. No takih vinskih trgovcev pa, kakor rečeno, Dolenjci nimamo. Zakaj jih nimamo^ ne gre tukaj razpravljati ; hrezdvombe je pa pomanjkanje kapitala in znabiti tudi pomanjkanje podvzetnoflti temu uzrok. ^ Ustvariti si vinskih trgovcev" paČ tudi ne moremo, kajti kdo zamore naše kapitaliste, kolikor jih imamo, siliti, da se vinske trgovine lote? To da ustvariti si zamo remo pa nekaj druzega, kar bi pomanjkanje vinskih trgovcev lahko popolnoma nadomestilo, ustvariti Bi zamoremo vinsko trgovsko društvo. Deset dvanajst ali ëe več mož bi lahko skupaj T društvo stopilo, potrebni kapital zložilo, si potrebno posodo in kleti omislilo, po spretnem kletarju grozdje ali pa že dovrSeno vino skupovalo, ga po pravilih umnega kletarstva obravnavalo, ter v veliki meri naprej prodajalo. Ob času tergatve
PoJUstet
Kje M filovek denarje dobil?
(Dalje.)
Kje ste pa toliko denarja dobili?"
„Družabniki in nedružabniki so ga prinesli hranit?"
,Kdo je to, družabnik?"
„Največ so pošteni in dobri kmetje iz naših in sosednih fará; vseh skupaj jih je že nekaj iez 100^
^Kdo so pa nedružabniki?"
To so taki, ki niso k posojilnici pristopili, ampak so samo denar za nekaj časa hranit prinesli, to so menda zopet največ gospodaiji, pa tudi gospodinje, hlapci, dekle, osebeniki (gostje) in kdor koli pač." Družabniki so vložili lansko leto okoli 7000 gld., 8000 gld. so pa drugi na obresti vložili"".
„Kdo je pa dobil na posodo?"
„„Od vseh 100 ali koliko je že dmštvenikov dobilo jih je že 51 na posodo (če sem si prav
število zapomnil — pa vsaj imam tudi tukaj tiskan račnn — res je ravno toliko)"".
„Po koliko so pa dobih na posodo?"
,To pa ni povedano tu in tudi t šoli niso naznanili, a mislim, da prav različno, kolikor je pač kdo potreboval in kolikor zaupanja je imel pri načelnikih".
„Na koliko časa se pa dá posojilo?"
,,„Samo na 6 mescev"".
„Zakaj ne dajó na daljše obroke?"
„„Da imiyo dolžniki dolg vedno živo pred očmi, da se ne zastara"".
„Kaj pa, če kdo po preteklih 6 mescih ne vrne?'
„ „Podaljšajo mu, ako je Še zaupanja vreden, in ako posojilnica sama denarja ne potrebuje."" Od 51 dolžnikov je bilo že lani 12 takih, katerim so podaljšali, a 5 je bilo takih, ki so dolg povrnili, V bodočem letu, t. j. v tem letu bo gotovo zopet več takih, kateri bodo podaljšanja zaprosili in ga z veČine tudi dobili-
„Na kftkoSen način se pa posojuje?"
„„Na dolžna pisma in menice"".
imel bi kletar posla doma z napravo oziroma nakupovanjem yina, prej in slej potoval bi pa lahko veikrat v leta po naŠi deželi, po sosednem Koroškem, Tolminskem itd. ter vina ponujal. Dolenjci! verjemite, da imamo prav dosti takih vin v deželi, katera bi se pri pravi pošteni obravnavi prav lahko v denar spravila. Ali kdo pa vć zaujej kdo jih pozna? In ali hočete da bode Korošec iz Beljaka ali Celovca zaradi 10 ali 20 veder vina k nam hodil ? Blago se more po svetu ponujati, ne pa čakati da ga pridejo v potrebni sili iskati. To je danes prava pot trgovstva pri vsakem blagu torej tudi pri vinu. Le opazujte boliko raznih in med njimi tudi vinskih agentov ■— hrovaekih in mažarskih — po nasi deželi ne potuje, ja zakaj bi pa nihče za vender tako potrebno prodajo naših vin potrebnih korakov ne storil? Na Gorenjskem in Koroškem bila so naša Tina nekdaj vender tako priljubljena, zakaj niso več ? Zato ker so jih vinski trgovci, vinski agentje druzih dežel spodrinili, iz prometa vrgli. Dajmo torej dajmo, ganimo se Dolenjci da bo-demo naša vioa, kolikor nam ga filoksera ne nniči, vsaj lahko pošteno v denar spravili. Ustanovimo si vinsko trgovsko društvo, ali pridobimo si vsaj poštenih vinskih agentov. Pošten človek, previden z potrebnimi spričevali zaupnosti, in Čislan ravno zaradi svojega poštenega trgovskega postopanja, pripomore nam lahko do izdatne lahke prodaje našega vina, skoraj edinega blaga, za katero je Še denar za dobiti. Naša kmetijska podružnica v Kudolfovem stkala bi si pač zlato zaslugo, ako bi tukty sproženo misel
vresničiti hotela. Na delo torej, brez odlašanja posebno, ker nam letos trta tako obilo letno obeča.	D—c.
Sadna razstava na Dunaji.
V glavnem mestu našega cesarstva priredila se hode letošnjo jesen velika sadna razstava. Vde-ležile se je bodo vse dežele naše mogočne Avstrije tembolj, ker se bode s to razstavo praznovala vladarska štiridesetletnica našega presvitlega cesarja Fran Jožefa I. Gotovo bode ta razstava velicega pomena za celo Avstrijo, saj bode vplivala koristno na razvoj domačega sadjarstva, ki ima povzdigniti narodov hlagiiyo in zboljéati njih gospodarsko stanje. Da se bode ta nad vse koristen namen boljše dosegel, bode sadna razstava v zvezi s sadnim semnjem. Sešli se bodo na Dunaji sadni trgovci cele Avstrije in tudi drugih držav kakor Nemčije, Rusije itd., ki bodo sklepali kupčijo z razstavljale!. Ker se z dobro kupčijo lahko Še največ pospešuje sadjarstvo ene dežele in ker se bode pri tej razstavi ponujala ravno najlepša prilika, spraviti sadje v kupčijo, je več ko potrebno, da se vdeležimo tudi mi te razstave. Pokažimo svetu, da živimo v deželi, kjer sadje dobro rodi in lepo zori! Pokažimo pa tudi, da nam je in hoče biti mar koristno sadjarstvo in si radi pomagamo do boljših dohodkov in do boljšega starca, v kolikor leži to v naši moČi! Pošljimo tegadel tudi mi naše sadje v danajsko razstavo, da se bode svet lahko prepričal o njegovi dobroti ia rabi za kupčijo!
„Na dolžna pisma se je lani posodilo 21 strankam, na menice pa 30 strankam."
„Kaj je boljše?"
„ „Kdor se sam podpisati ne zna in če tudi poroki ne znajo, boljše je, da dá dolžnik dolžno pismo, ker ni treba križcev legalizovat!, t. j. ni treba da bi notar aU sodnija križce potrdila, kar veliko stane. Koleki so pa večji pri zadolžnicah, kakor pri menicah ali bekseljnih.
Kdor pa se sam podpisati zna, pa dobi po navadi denar na menico, na katerih je prav majhen kolek.
„Kje se človek trje zaveže, pri zadolžnici ali pri menici?"
, „Skoro povsodi enako ; posojihaica naŠa vendar daje menicam prednost, ČeŠ, menice dajejo večjo varnost"".
„Zakaj pa posojilnica na grunte, na hiše in na intabulacije sploh posojil ne daje?"
„„Nekatere posojilnice tudi posojilo vknjižbo v gruntnih bukvah, zlasti kedar se jej je bati izgube ; a posojilnice sploh nimajo namena, na ta način posojevati; to delajo hranilnice. Možje pri
posojilnicah v obče nočejo, d» bi se ljudstvo stalno zadolžilo ali da bi se grunti še bolje zadolžili, kakor so že zdaj, marveč, da se začasno pomaga ljudem brez tega dragega posojevanja, ka-koršno je intabulacija. Zlasti pa imajo posojilnice še ta dober namen, da bi ljudje ne prišli oderuhom v roke, in da bi slovenski kmet ne iskal denarja pri bogatejših Nemcih in nemška-taijih, ki so še pri nas, ali pri kakošnih nemških Bparkasah, kakoršne so po slov. štajerskem in menda tudi po slov. delu Koroške*". Ker samo zadružniki dohé na posodo, pa še povôjte, kako človek postane zadružnik?"
„ »Oglasiti se mora pri katerem načelniku naše posojilnice. Za načelnike smo letos zopet tiste izvolili, kakor lani ; namreč gospođa župnika, g. kaplana, g. učitelja, g. štacunarja in namesto pekaija pa še gospoda župana, ki je letos tuđi pristopil"".
„Kdo izmed teh me pa sprejme v društvo?"
„„Vsi skupaj se enkrat v tednu snidejo in imajo sejo. Pri tej priliki se bodo pomenili, ako Hi dober za društvo. Će si poštenjak, pa če
Posebno kmetijske pođrnžnice imajo sedaj najlepšo nalogo, da vzbujam naâe sadjarje ter jih vnemajo za to ramstavo. Cas za oglašanje k razstavi je sicer že potekel z 31. julijem t. 1. Naj se pa zato potnidyo toliko veÔ Tsi oni, kateri so se oglasili za razstavo. Ti naj razstavijo, kar le mogoče nigveč dobrega sadja. Naj ga nabirajo povsod! Ostali sadjarji pa podpirajte razstavljalce! Dajte jim dobrega in lepega sadja na izbiro, saj vam hoče biti to v lastni prid!
Upamo, da se bodo na korist in vspešen razvoj našega domaČega sadjarstva te razstave vdeležili naši zavedni sadjerejci in tudi naše kmetijske podružnice sadnih pokrajin. —m—.
O snažeuji iierabljenili sodov.
Dvojen je uaČin, po kterem obranimo čiste one prazne sode, v ktere hočemo pozneje pretočiti vino. Prvo in najnavadniše sredstvo je žvep-lanje sodov. Na spodnji konec čepa, kteri ima biti nekoliko daljši od navadnega čepa, pritrdi drateno vrtelo (Spiralo) enake širokosti, vtakni vanjo žvepleno nrezanico ( Schwefelschnitte ) in prižgi jo, pa vloži čep v sod. Žveplo naj se odkapa v skledico, ki je pritrjena na vrtelu. Žvepleni par se razširi po sodu, ga napobi, dokler ni več kisleca v sodu. Potem pa ugasne žveplo. Učinek žveplenega para na doge zapreCi, da se ne morejo zaploditi glivice na njih. Žveplo naj bo prosto arsenika, kakoršno se navadno dobiva v kupčiji. Za vsak hektoliter treba 2—5 gr. žveplenih urezanic ; sodi pa naj se žveplajo v su-
hih hramih vsaka dva meseca, v vlažnih pa vsak mesec.
Žveplene urezanice napravimo si lahko sami, če raztopimo žveplo v kositarni posodi. Toda preveč je ne smemo segreti, da ne postane žvep-lena tekočina gosta in rujava in zato naj se pazi na to, da ostane vsakrat še košček trdega žvepla v raztopljeni tekočim. Na to potegnemo odrezek papirja ali štramina skozi raztopljeno žveplo in pustimo, da se strdi.
Nohen razumen kletar naj ne ho brez žvepla. Brez njega se sodi nikdar ne ohranijo zdravi.
Drug, nekoliko draži pripomoček za čiščenje sodov je raztoplina salicilue kisline. Ž njo se oplahue sod po vseh notranjih delih, a skerbeti je treba, da se zmočijo vse doge, da ne ostane noben, tudi najmanjši prostorček nenamočen, ker je drugače vendar prilika daua, da se na-redé glivice in da ne dosežemo zaželjenega namena. Tudi oplahnemo sod lahko sè stanSamni vinskim cvetom, v kterem se je raztopila salicilna kislina. A tudi pri tem moramo na to paziti, da zmoči tekočina od znotraj vse doge.
Iz ,Km".
Kaj je novega pQ avstrijskem cesarstvu?
V Ljubljani so slovesno nmestili vrlega Župana g. Petra G r a s s e 11 i-ja, ki je bil že prej 6 let župan in kot tak v narodnem in vsestranskem obziru veliko glavnemu mestu koristil.
imaš kaj svojega, gotovo ti odrekli ne bodo vstopa"".
„Kaj potem?"
„„Vplačati moraš 1 gld. vstopnine", zavezati se, da boš vložil v teku 2 let 12 gld., to je, da si boš v 2 letih toliko prihranil in da boš od tega denarja tudi obresti dobival. Tako ima naša posojilnica. Pri drugih je morda obvezan vložiti večji ali manjši znesek. Kedar pristopiš, moraš se tudi podpisati"".
„Čemu pa to, vsaj nisem še nič na posodo dobil?"
„„Podpišeš se radi tega, da s tem zadohiš pravico do dobička, ako ga bode kdaj posojilnica naredila, ob enem si pa prevzel dolžnost, dobro stati za kakožno izgubo, ako bi je društvo doletela"". Da se izgube pokrijejo, zato se hode sicer najprvo porabila vstopnina, katera iznaša že toliko goldinarjev, kolikor je udov"",
„Ali je bil prvo leto dobiček ali izguba?"
„„Ne eno ne drugo; bilo bi okoli 80 gld. dobička; ali da smo društvo ustanovili, imeh smo nekako toliko stroškov.""
nKdo pa plača gospođe, ki pišejo, računijo in denar hranijo?"
„ bTo delajo brezplačno že eno leto in morali bodo še en par let, da se posojilnica okrepča."" „Ali bodo zmirom sedanji gospodje posojilnici na čelu?"
„„Kakor je, lahko jih volimo vsako leto, lahko pa volimo tudi droge"". „Kdo voli?"
„„Vsi družabniki, kdor le hote priti k občnemu zboru, ki je bil danea. Bilo nas je blizo 80; manjkalo jih je torej samo okoli 20"".
„Ali tim gospodom nihče pod prste ne gleda?" „„O, imajo svoje nadzornike, vsaj smo danes volili jih 5 , ki imajo vsak čas pravico iti pogledati, kako piše blagajnik v knjige, koliko je denarja itd. Vohli smo v ta odbor druzega učitelja, oskrbnika, ki je tudi pristopil, klobučarja Božiča in mene so voUli"'.
„„Ali se lehko koj dobi na posodo, kedar je kdo sprejet v društvo?"
„„Načelniki takemu posebno radi ne posodijo; češ, komaj je pristopil, pa že hočejo od
V	Ptuju je bil občni zbor dražbe bt. Ciri-	udarila je prrikrat t drevo, drugikrat pa ua Vela in Metoda. Ob enem je bilo ondi zboro-	litem Lipovcu v Janžkov z mrvo in deteljo na-Tanje zveze slovenskih posojilnic.	polnjeni kozolec, ki je do tal pogorel. Sla bi
V	Logatcu se je vršila velikanska veseliea	bila cela 29 hiš broječa vaa, da ne bi tolikanj o priliki praznovanja cesarjeve štiriđeBetletnice.	lilo. Posestnik imel je kozolec zavarovan. Le Manjše veselice se obhajajo vedno sem ter tje po	škoda da ni zavaroval Že mrve. Vihar in toĚa Slovenskem in tudi Dolenjskem.	nista sicer na polji tolike Škode učinila, a vse
Velike slavnosti bodo priredili tudi v Krškem,	drugače pogubno sta z nalivom gospodarila po
kjer že zdaj delajo priprave. Šolski mladini na-	vinskih gorah : Borgtu, Hribu, Sadinjski- in Šent-
pravi se mala veselica že 18. avgusta, a skupen	paveljaki gori, kjer sta kamnje, prst in trtje s
narod praznoval bode to svečanost dne 2. sep-	koreninami vred navzdoli kakor orehe valila,
tembra skupno s ,slovenskim pevskim društvom".	Že dosihmal kolači niso imeli kamo kol k trti
Letos bodo 9. ^septembra velike vojaške	vtakniti in so Ž njim poskušali iu vrtali v plitvo
vaje na slovenskem Štajeru pri Gelji in v Sla-	zemljo, kakor s svedrom, kako težavno bo to delo
Toniji. Na Štajersko prideta visoka gosta: sam	še le posihmal.
presvetli cesar in njegov BveUi sin cesarjevič.	Ni se čuditi, da so nekteri Že opustili obdelovanje svojih vinogradov zlasti v gori Hribu; Kaj je novega po širokem svetu?	kajti obdelovanje stane visoko, cena vinu pa je od Mladi nemški cesar obiskal je v Petrogradu	leta do leta nižja, ker Urovatje in SemSani dan-mogočnega ruskega carja. Kakošne nasledke	danes s svojim vinom oskrbujejo veči del Kranj-bo to imelo, ugiblje se Še le. Prijateljstvo med	ske. Vihar prekucnil in prekucoval je prvi in tema mogočnima severnima državama zabranilo	drugikrat hudourja marsikteri kozolec in ga zahode gotovo velikih vojsk; če bode pa to za	nesil, kjer ni zanj prostora. Avstrijo dobro, se ne ve.	Upanje na veselo trgatev šlo je za letos ra-Bolgarskl knez stoji na slabih nogah ; pra-	kom žvižgat in ž njo marsikteri sold za davkarije vijo, da bo moral zapustiti svojo kneževino.	in druge potrebščine. Kmetje se tu zadolžujejo
__od leta do leta bolj, ker le hlapci iu dekle dobé
dober zaslužek ; gospodarji pa — vsaj na Doleaj-
Plše se nam:	gkeni „ nobenega. Tolaži naj nas Bog!
Iz Ajdovice 25. juhja ae nam poroča: —	Iz Tržišča pri Mokronogu 24. julija. —
Mnogo let bili smo oWarovani pred hudo uro,	Volitev občinskega odbora vršila se je 18. majnika,
Ta teden smo pa hudo občutili že vdrugič in	in potem 19. julija t. 1. volitev občinskega pred-
bojimo se je Še tretjič. Prihrulo je v nedeljo	stojnika in treh občinskih svetovalcev. Izvoljen
ob 3. in v torek ob 2. popoludne s silnim vihar-	je županom občespoštovani gosp. Fraace Prijatelj,
jem, nalivom, točo in strelnim pokanjem. Strela	trgovec y Tržišči, obSinskim svetovalcem pa
--------- . _■_	—gg. France Tratar iz Skrovnika, Janez Mum iz
nas na posodo imeti. Pa če je kdo v sili, po-	Zg. Vodala in Jauez Majcen iz Kaplje Vasi št. 8.
sodijo mu vendar*".	Novemu občinskemu zastopu kličemo : živi, rasti,
„Ali je zadosta, da sam gre po posojilo?"	plodi! — Kakor povsodi, vršila se bo tudi pri
„„Malokdaj; načelniki terjajo včasih tudi,	nas tekom letošnje jeseni v spomin Štiridesetlet-
da Še žena podpiše, ali pa še 1 porok; včasih	nice nagega Veličanstva prelepa slavnost. Težko
pa tudi 2 poroka, zlasti če ni Žena podpisala"",	pričakovana šola se bo z Božjo in blagih dohrot-
„Zakaj terjajo, da tudi žena podpiše?"	nikov pomočjo še letos dodelala. PaČ lepa pri-
„ „Zato, ker se je že večkrat pripetilo, da	ložnost, da se združi blagoslovljenje novega poslopja
je mož dolgove delal, potlej pa ženi vso premo-	s to slavnostjo. Kakor se čuje, vzidala se bo spo-
ženje izročil"". —	minska plošča štiridesetletnega vladanja presvit-
Ta dogovor so sosedje kaj z zanimanjem po-	lega cesarja Frana Josipa L in mogoče tudi druga,
slušali. Nič se niso vtikali vmes. Nihče ni imel	dostojen dokaz hvaležnosti blagim dobrotnikom
na to česa pristaviti. Razšli so se tudi kmalu,	naše šole, ki so z gmotno podporo pripomogli
Ali zadobili so to prepričanje, da je posojilnica	revnej fari k tako lepem liramn, nadepolne, učeče
osnovana na trdni podlagi, da so pri njej po-	se mladine, Bog jim plati! — Mnogo se toži,
šteni možje, ki imajo najboljSi namen. A tudi	da je letos toča žalibog po različnih krajih ogromno
to prepričanje so nesli seboj domu, da sama po-	škodo učinila. V našej fari Sv. Trojice sicer
Bojilnica ne more in noče pomagati malo pošte-	nismo bili brez nje ; vendar škoda ni tako velika,
nemu Človeku, ali tacemu, ki je s svojim pre-	kakor se je početkom mislilo ; Bog nam ohrani
moženjem tako slabo gospodaril, da je že na nič	to — in pri lepem vremenu lahko še dobro in
pošteno kapljico pridelamo. — Tukajšnji šolski
otroci SO tekom letobje Tspomlađi nad 35.000 hroščev pokončali in pozneje do 20,000 metuljev „glogovega belina."
Iz Vojne vasi pří Črnomlií 23. julija. — Tukaj pri nas je cerkev Matere Božje vnebovzetja zelo zastarela; veliko se je že povdanjalo, kako bi bilo mogoie saj veliki altar prenoviti, pa vse zastonj. Slednjič so mislili, ker je cerkev ubožna, soseska pa majhna in tudi ubožna, da ni mogoče nič narediti. Vendar obupati nismo hoteli. Zaupaje na Boga, smo se obrnili do svojih rojakov v daljno Ameriko; nismo se varali; dobili smo iz Minesote po Jakobu Žvahu 70 gld. 50 kr., iz Kalifornije po Jakobu KoČe-varju 60 gld. 50 kr. zbirke, od gospoda Matija Junko-ta iz Fliča 50 gld. Mesto Ćrnomelj je precej pripomoglo, in tudi od dragih strani smo po nekoliko podpore dobili, za kar se vsem zahvaljujemo. Sedaj smo že toliko skup spravili, da je veliki altar gotov; umetno zdelal ga je Karol Poglajen, Na veliko na§o radost upamo, da bo 15. avgusta blagoslovljen. Iz ljubezni do Matere Božje smo prosili; prositi pa ni sramota. Kdor premore in ima blago voljo, naj se usmili zapuščene cerkve, kdor pa ne, naj vsaj ne zameri na^ežnosti.
Toraj kličemo: O Marija: prosi pri Bogu 2a vse dobrotnike, kateri so kaj pripomogli bodi si z novci ali s čim drugim.
Iz Adlešič 25. julija. — Tudi pri nas je 1. t. m. toča nekoliko pobila po nekterih vaseh, vendar pa ne bo veliko škode razun vinogradov, kjer je več ko polovico pridelka uničila, kodar je šla. — Žalibog da je trtna uš se tuđi že v naši fari prikazala! Kolikor se do zdaj zna, je napadenih uže vefi vinogradov v Veliki GleŠivici. To bo za tukajŠno revno ljudstvo zelo hud udarec. Do zdaj so dobili vsaj za vino kak krajcar, za naprej ěe tega ue bo. S čim bo plačeval ubogi kmet davke, ki so vsako leto večji? — V Četrtek popoludne ob 4. uri pogorel je v Pribincih h. št. 14. posestnik Miko AdleŠič, Zgorela mu je hiša, hlev, tele, iti prešič. Pogorel je v 16 letih zdaj že v tretjič. Zavarovan ni bil. — (Čuditi se moramo, da ga po tolikih požarih še ni srečala pamet — da bi se bil zavaroval. Kmetje ki imate posestva, nikar ga posnemati. Nesreča pride Čez noč. Gorje onemu, ki si ni hotel oskrbeti pomočka zoper tako nezgodo ! Ured.) Zažgali so otroci, ktere so pustili stariši same doma, ko Bo šli na polje. Kako mnogo nesreč se zgodi po otrocih, ako jih puščajo stariši same doma brez varuhov! — Naši Amerikanci pišejo večinoma prav slabo domu. Nekteri so uže več mesecev brez dela. Pišejo tudi, da so jim plačo znižali. Marsikdo bi prišel rad domu, pa nima s čim.
DomaČe vesti.
(Imenovanja.) G. dr. I, Pučko, ki je bil namenjen kot notar za Žužemberk, imenovan je za notarja v Krškem, G. VerbiČ, c, kr. dav-karski kontrolor, gre v tej lastnosti v Novo mesto. V Krško pride na njegovo mesto g. Kalan is Velikih Lašč, kamor gre za adjunkta k davkariji g. Modrijan iz Trebnjega. G. Strel v Mokronogu postal je ondi adjunkt davkarsM.
(Velika dobrotnica) je gospa Jos. Ho-čevarjeva v Krškem. Pri priliki cesarske slavnosti je darovala 20.000 gld. v ta namen, da se ustanovi fara v Krškem, kjer je zdíy samo vikarijat. Tudi je obljubila lepo popraviti krško pokopališče. — Njen ranjki soprog je bil, kakor znano, tudi veliko storil za krško mesto ; hiralnico in ustanove za-nje in drugo je bil že on napravil.
(Obrtne zadruge) y Mokronogu. Pri krčmarski in mesarski zadrugi je načelnik gosp. Majcen, namestnik g. Pleteršek, v trgovski zadrugi je na čelu g. Šircelj, njegov namestnik g. Strgar v Št. Kupertu. Pri rokodelskih, svobodnih in dopuščenih obrtih je na čelu gosp. Penca, njegov namestnik g. Šašelj.
(Učiteljski kurz) na deželni vinarski, sadjarski in poljedeljski šoli na Grmu bode letos od 6. do 25. avgusta. Učitelji dobe brezplačno stanovanje in hrano ter vmene stroške za potovanje. Vodja in adjunkt bodeta poučevala o teoretičnem in praktičnem sadjarstvu in drugih kmetijskih strokah. Učitelji, ki želé ustopiti v ta kurz, imajo se oglasiti pri c. deželnem šolskem svetu.
(Sadjarska razstava) bode letos v Ljubljani in na Dunaji. Kranjska kmetijska družb» bode se udeleževala tudi dunajske razstave in prosi, da bi se jej sadje poslalo tudi iz Dolenjske. Za Krško je naprošen ravnatelj Lapajne, da bi ga kaj poslal. Naj bi se v tej zadevi ž njim pogovorili sadjerejci,
(Odbor) za ceaarko slavnost v Krškem broji veliko domoljubnih gospodov in je jako delaven. Seje ima slehern poudeljek. Zdaj nabira darove v pokritev velikih stroškov, ki ga čakajo. Odboru na čelu je g. okra,jni glavar Weiglein, tajnik g. Romih, blagajnik g. Lapajne.
(Šolo in ustav za deklice v Rep-njah) sedaj ob koncu Šolskega leta, ko iščejo stariši že stanovanja za prihodnje leto, priporočamo onim starišem, ki želijo, da se izgojé deklice v domaČih delih in da so v zdravem zraku. V Kepnjah na Gorenjskem (fara Vodice), kjer so bili nekdaj oo. jezuvitje, imajo šolske sestre iz 3. reda sv. Frančiška dekliško šolo in tudi, — akoravno ne velik — notranji ustav ali penzijonat Kraj je zelo zdrav in prijazen; od Ljubljane se pripelje tje v dveh urah. Sestre imajo vse tako
urejeno, đa se deklice Eaučć potrebnih šolskih, pa tudi gospodinjskih stTarij. Deklicam slabotnega zdravja bode kraj zelo aatrezal. Pa tudi pouk je primeren onem, ki neíejo postati učenja-kinje, ampak dobre gospodinje. Plažila je 12 gl. na mesec. Takov zavod je za Dolenjce tudi v Ěmihelu poleg Novega mesta.
(V Mokronogu) volilo je društvo tukajšnje prostovoljne požarne brambe 15. t. m. novo načel-ništvo ter so bili izvoljeni; za častnega načelnika gosp. Ant. Pižmaht, za izvršujoČega načelnika gosp. Karol Šašelj in za njegovega namestnika gosp. Ivan MalnariČ; za voditelje posameznih oddelkov pa gg. : Emerih pl. Kerčelič, Janko Po vše in Jakob Kolene, njihovimi namestniki pa gg.: Vincencij Sol ko, Josip Weibl, Ivau Smerekar.
(t Umrl) je 12. julija v bolniSniei v Št. Vidu na Koroškem preč. gosp. Jožef Jerič, župnik T pokoju in izdajatelj »Slovenca". Prepeljali so ga od ondot v Ljubljano, in prav slovesno pokopali, Naj v miru počiva. — 25. julija pa je umrl visokor. gosp. grot Gustav Thuru, dežehu glavar itd. na svoji grajŠčini v Eadoljici, 52 let Btar. Imeniten in blag gospod, kterega bo Kranjska, posebno Radovljica težko pogreâala, bil je zadnji član starodavne kranjske rodbine grofov Tburnov, kteri 80 posebno v turških vojskah si pridobili velike zasluge za deželo in narod, in so pravi biseri kranjske zgodovine. Zato je Imel blagi pokojnik tudi posebno slovesen pogreb, kterega se je udeležilo vse od najviše gospode do prostega kmeta. Vsa fideikomia imovina preide zdaj na koroške grofe Thurne, Blagi mu spomin!
{V Kostanjevici) pri M. B. dobrega sveta na Slinovci bode novomašnik Poreške škofije gosp. Josip Marok imel svojo novo mašo 5. avgusta t. 1.
(Za zastavo Dol. Sokola) nabira v Krškem domoljub prostovoljne darove in namerava T ta namen kegljanje prirediti.
(Za preložeuje ceste) čez Gorjance se bo letos porabilo 9000 gl. ; za preložbo klanjca pri Žerovinu pa 6200 gld.
(Dozidanje šole v Tržišah) bode stalo 2800 gld. To svoto je blaga gospa Hočevarjeva ¥ Krškem brezobrestno posodila.
(Sadjarji pozor!) Ker je letos po do-žlih nam poročilih na Nemškem mnogo sadja za napravo jabolčnika in se da s skorajšno gotovostjo trditi, da ni radi visoke železnične vožnine misliti na izvoz sadja za mošt, opozorujemo Vas na današnjo naznanilo (insérât) g. V. Rohrmanna, naslednika ranjcega g. Jožeta Strzť^lbe v Ljubljani, ter Vara tega g. trgovca s sadjom, ki vsako Itto v velikanskih množinah sa^e v tujiiio izvaža, naj-topk'je priporočamo.
(Topničarji ljubljanski) iznenadili BO zadnjo soboto na jutro celo Novomesto in okolico. Odhajajoči k strelnim vajam v Krško, ob-kohli so v naglici bližnji holmec pri Božjem grobn in vstřelili dvanajstkrat v mér proti Novomestu. Gotovo je ta pozdrav veljal NovomešČanom, ki so vojake tako prijazno sprejeli.
(Naročba na muzikalije.) Gosp. F. S. Vilhar v Spljetu v Dalmaciji vabi na naročbo Sïojih lepih muzikalij. Sedaj bo na svitlo priála tretja knjiga, obsegajoča 24 glasbotvorov. Cena je 2 for., ktera naj se uže naprej pošljeta gosp. skladatelju v Spljet. — Za tretjo knjigo bo sledilo najnovejše delo „Zvonimir, kralj hrvatski", romantična opera v treh dejanjih.
(Lekarno) k angelju (rajn. Rizzolija) kupil je gospod S. pL Sladovič, in jo bo pod lastnim nadzorstvom nadaljeval. — Obširneje naznanilo sledi pozneje.
(Mehak grozd) našli so delavci v vinogradu g. Eranc Bojanca iz Šempetra. Sploh je letos pričakovati dobre kapljice v obilni meri, če Bog obvaruje uaše gorice toče.
(Iz Save) so potegnili pri Krškem truplo ženske, ki je bilo že več dni v vodi. Isti dan dobi soproga tukajšnjega meščana pismo od svoje sestričine v litijski okolici, da matere svoje že 8 dni pogreša. Teta in te deklice brat, ki se uči rokodelstva tu, gresta gledat priplulo mrtvo truplo in — v svojo grozno žalost spozna meščanka v mrtvi svojo sestro, fant pa svojo mater, — Ženska se je bila menda na brodu, ki ga ima blizo Litije, ponesrečila in t Savi utonila.
(Požar) je bil 19. t. m. v Leskovcu. Pogorele so hiše Plevaniča, VreČkota, Bok-seljna in Kranjčiča, ki so bili večinoma zavarovani. Vojaki so pomagali gasit; bila je vsa vas v nevarnosti. Zažgali so bih otroci.
(iPopravek.) G. Fahrer, oskrbnik na Raki, ni kupil velikovaške graščine, kakor smo zadnjii napačno poročali.
iToča) je přetečeno soboto v Trški gori precej škode napravila; hujša še pa Je bila v Mokronogu.
(V Škocijanu na Dolenjskem) začelo je 16. julija t. 1. ob 1. ari popolunoči v mlinu posestnika Franc Rabzelj-a goreti. Ogenj je bil strašansk; pogorela je pa samo streha in nekaj malega. Mlinsko orodje ostalo je nepokvarjeno. Hvala Bogo, da ni bilo sape; — cela vas bi bila Sla v pepel. Ljudje so kmalu skupaj prileteli ter se nastavili s škafi. Tudi ogenj v mlinu so kmalu :iadušili. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Vse povsod imajo že brizgalnice zoper ta element, le v Škocijanu smo tako zaspani. Pokažimo toraj, da ne spimo več — in kupimo si vsaj eno briz-galnico. To ne bo brez koristi! — Dne 14. jo-
lija t. 1. pa je vtonilo malo dete kake tri leta staro v laži pred hišo. Dete bilo je posestnika Andreja Kralja iz Zagrada, fare Škocijan. Starši pazite na vašo mladino!
(Utonila) je petletna deklica v mlaki v VitOTski gori krškega okraja.
(Sklep šole) pri p, t. šolskih sestrah v Šmihelu ho 25. avg. ob 9. uri dopolađne. Ob enem bo razstava ženskih ročnih del. Vsacema bo ta dan dopuščeno, sklepa se udeležiti in o napredku šole 86 prepričati.
(Gospod Jgn. Hladnik) izdal je novo zbirko kompozicij za cerkev, obstoječo iz 5 Tan-tum ergo, 5 m&šmh in 10 Marijnih pesmi ter 2 kratkih io lahkih „Te Deum". Napomiaaua zbirka je vredaa, da jo priporočimo orgaaistom, ki bodo vedeli za svoje razmere izbrati iz nje primernih skladb za razne prihke. Delo dobiva &e v „Katoliški Bukvami" in pri skladatelju v Stari Loki, komad po 1 gld. 20 kr.
(Drobtinice) XXII, letnik z zanimivim gradivom se pridno tiskajo v Ljubljani. Prinesle bodo nekaj pridig SlomŠekovih, životopise, poučne in zabavne spise. Da hi zlasti razne knjižnice pridno segle po njih, ker so zelo primerne za ljudstvo.
(Za III. letno zasedanje porotnih razprav v Novem mestu), ki se 20. avg. prične, izžrebani so naslednji gg. glavni porotniki ; Logar Prid., po3. in trgovec iz Ribnice; Wardjan Fr., gostiln, iz Črnomlja ; Urbančič Ign., pos. iz Igle-Qika; Mak Mat., pos. iz Metlike; Prime Fr., pos. iz Knmane vasi; Fucbs Jan., pos. iz Sela pri sv. Duhu; Geraldi Jož., pos. in dimnikar iz Krškega; Lavrinšek Fr., pos. iz Krškega; Stergar Fr., pos. iz Leskovca; Pezdirc Marko, pos. iz Metlike; Lakner Andr., gostiln, iz Črnomlja; Novak Ant., pos. iz Gradaca; Tomšič Mih., mlinar iz Podgojzda; Kune Avg., trgov, iz Črnomlja; Amhrožič Jan., pos. iz Žerjovin ; Strajnar Ant., pos. iz Spodnje ťonikve; Lekan Jož., pos. iz Češence; SušteršiČ Jož., pos. iz Toplic; Zaletel Fr., pos. iz Hudega; Komlanc Ant., pos. iz Bačke; Jugovic Ant., pos. iz Krškega; Arko Ant., pos. izllibnice; Sterhenc ^đr., pos. iz Toplega vrha; Rataje Ant., pos. iz Premšal ; Macele Mat., pos. in gostiln, iz Gradaca; Uhan Ant., pos. iz Koden; Tomitsch Flor., POB. in gostiln, iz Kočevja; Miklaučič Aut., pos.
Loke, Tomše Ant., pos, iz Čateža ; Pirnat Št., |OBtiln. iz Višnje gore ; Nečimer Jože, pos. iz čuČjemlake; Hrovat Jan., pos. in mesar iz Žužemberka; IvanetiČ Jan., pos. iz Vrtače; Ferkolj Jan., pos. iz Dol. Kronovega ; Kotar Jož., pos.
Dolenjevasi; Kamin JoŽ., pos. iz Doleujevasi: Gg. nadomestni porotnih: Dr. Albin Poznik, pos. in C. kr. notar, Ilovsky Ludvrig, pos., Stem-berger Fr., pos., Derganc Ant,, c. kr. gmm. prof..
Brunner Maks, pos. in gostiln., pl. Fichtenaa Toussaint pos. in poštar iz Novega mesta; Iliaš Jož,, pos. iz Žalovič; Dejak Jan., veleposeat. in ritmojster v p. iz Gotne vasi ; Erbežaik Jan., poa. iz Podgore.
Razno vesti.
* (V Ameriki) amrl je 29. jnaija aSeui misijonar dr. Franc Xav. Weninger, rojen átajerc iz Mariborske okolioe. Prav vapošno je deioral v Ameriki dolgih 40 let.
Smešnice.
(Resnična dogodba). Pred sto leti je živel v Pariza bogat meséan, ki je Bvaji hiori oženil in že pri žitrljeDji izročil zetoma vae svoje premoženje pod pngojetn, da bode hodil en dan k eni, drug dan k drugi tićdri po vroti na brano. Nekaj ča^a ete ga že hóeri redili, da mn je bilo živeti; ali postalo jo od dne do dne siabâa, tako, da je moral starec bridko tožiti prijatelju žalostno osodo. Prijatelj pa mn dá Bledeči svet. Napravi veliko pojedino, b kateri povabi rasen prijateljev tndi oba zeta. Moi ga aboga. Med kosilom pri bogato obloženi mii^i prileti prijatelj k njomu z nnjno prošnjo, naj mn posodi 50.000 frankov, da plača meujieo. Mož mn odšteje koj ves denar, katerega mu je bil prej dal prijatelj sam. A zeta sta mislila, da je tast se tako bogat. Nadjaja se velike dedičine, ravnata sta lepo ž njim. A ko je nmrL, bile so v omarab same opeke z napisom: Prod smrtjo naj nobeden vsega premoženja ne dá iz rok.
Žitna cena v Novem mastu 30. julija 1833.
Domače plenica marnik 2 gld. — kr., Debelače (kornïo) L gld. 60 kr., Soráice I gld. 70 kr., Rži 1 gld. 50 kr., Ječmena 1 gld. 30 kr., Ajde 1 gld. 33 kr., Ovsa 80 kr.. Krompirja 50 kr.
Loterijsice srečke.
Trst 14. jnlija	75 64 52 42 43
„ 28. ^	47 8 35 19 31
Gradec 21. „	34 40 14 65 21
ZaliTala.
Vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, kteri so nam o bolezni našega nopozablji-v«ga, iskrenoljubljeaega očeta gospoda
Andrej-a Verbic, ^
poBsatulka oa Vrhniki,
toliko tolažilnega sočntja skazorali in vsem blagim Vrbniéatium za obilno vdeležbo pri pogreba dražega ranjeega, izrekamo tem potom najiskreno zabvalo.
Na Vrhniki, dne 13. julija 1888. [111]	Žalujoči ostalf.
Kliir m prodaj
Kje pové vrednistvo „Dol. Novio". [99—3]
DOLENJSKE NOVICE.
âteT. 5118.
Razpis.
Na deželni vino-, Badjerejski in poljedelski šoli na Grmu pri Rndolfovem, z dveletnim poučevanjem in alovenskim nčnim jezikom, izpr&zDjeuili je 5 deželnih nflUnoT zEi prihodnje Šolsko leto 1888/9, katero se prične 1. novembra Î888.
Pravico do teh netanov imajo sioovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki sovaaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim nspe-tiom dovrSili vsaj ljudsko éolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da bo bodo potem na svojem domn s kmetijstvom, vino- in sadje-rejo pečali.
Učenci znstanovnino dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in podnk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati.
V šolo sprejemajo ee tudi: Plačnjoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje, in pa 20 for. šolnine na leto ; in eketernisti, ki zimaj šolo stanujejo in plačajo Šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo
dO 20. septembra 1888.
izročiti vodstvu deželno vino-, sadjerejske in poljedelske iole na Grma pri Undoltovem.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrjilo o Čvrstem telesu in trdnem zdravji, in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev oziroma oskrbnikovo, zadevajoče vzdrževanje učenca.
Od diâ^lncga odbora hranjakcga v Ljubljani dne 27. julija 1888.
(114—1)_
v Skocijanu na Dolenjskem
tik ceste, dá so
Kovacnica v najem. #
Kovačnioa je čisto dobro obranjena în ima tndi nekaj orodja. £ovač bo kaj dobro obstal ; da bo imel dovolj dela, za to se jamči. — Več o tem pove župan in posestnik Joîe Globevnik Iz Škocljana.	[ii2]
Fino sveže mleko,
B kterini se naj snaJuejše ravná, se lahko naroČi po 7 br. liter v mesto prineseno pri
vodstvu dežefne vinarske, sadjarske In poljedelske Sois
[113-1)	na Grmu.
Belokranjska vina
prodaja na eden, dva ali več veder po 40 bokalov od 5 do 8 gld.	Fr. Kalinfler.
1116)	Draka pri Novem mostu.
Si©p -m
6V3 oktave, so zarad selitve takoj proda.
Kje, poTe iz prijaznosti uredniëtvo. „D. Nov.".
Zbirka juridicnih knjig in vsi zemljevidi Bosne
ao cenó na prodaj. — Zapisnik je na ogled pri VredništTU „Dol. Novic«.
SM
laifla
za to izurjen in sposoben človek.
Več o tem pove vrednistvo ,Dol. Novic. [108—IJ
V Reger5l vasi, pol ure od îîovcga moata na prodaj je poEieatvo z vuim pobiâtToin, živino in kmetijskim orodjem. Plafi'la se tiamo polovico takoj zuhteyft.
Fiorljan Zelengar.
[115—1]	Bcprcii ïBH St. 2. ťoSta Jorimitto.
Na prodaj je
sredojc velikosti, s hišico, njivo, gozdičem in mladim sadjem v Tržki gori pri Krškem po primerno nizki ceni. — Prodaja so iz prostih rok; primerno je to posestvo zlasti za kakosnega rokodelca. — Več se izve pri gosp. Joi. Gcraldi-ju v Krškem. [lli —1]
Jože Strzelba v Ljnbljani
kupuje vedno po najvišji oenl :
Cešminjevo ljub je, jeternik, čmeriko (teloh), sladke ali šentjanžove koreninice, arnikové rožice jn razna druga zeliáča.
SBF" V Novem mestu aprejemo blago iz prijaznosti gospa Msrlja Rohrtnann. "«a [13—10]

namizna (obrana) jabolka
kupuje
v vsaki množini po mogočo naj višji certi
V. RohrmaBn, naslednik Jož. Strzelbe v Ljubljani,
Častite g. sadjarjn prosim nljndno, du mî teší do 15. avgusta 1.1, naznanijo Itaj ï8 ene Trste (aorte) jatiolk bodo na prodaj iraoli, koliko primeroma mernikov aU 100 kilogramov in potiski ceni jib hočejo na Ljubljanski, SsvniSki, Tidem-Exâki ali Karlovâki kolodvor postaviti?
"V^ Xuvrm m^Htn	l>o Jaliollïfv
Ilarljn Jtulirnianu. 'VV
fiioi
Odzovomi nrednit. iMd«.íateV1 in zalo/.nik J. Krajeo.

NovoinBBt». NatiBull J. Ktajeo.