SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta J 8 gld., zi« 'rt leta i gld., m teden mesec 1 gld. 46 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 »ld., za pol leta 6 gld., za 6etrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. Posamne Številke po 7 kr. ! Naročnino in osnaniia (inserate) vsprejema npravnlStvo (in ekspedlclja * ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlfikih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izrzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 64. V Ljubljani, v ponedeljek 18. marea 1895. Letnilt XXIII. Volilna freosnova« Tedaj bo vendar le nekaj! Vlada je predložila volilnemu pododboru nov načelen načrt volilne pre-osnove. Glavne točke so po poročilu „Neue 'Freie Pres8e" te-le: 1. Sedanji volilni sestav se obdrži; poleg dosedanjih štirih volilnih skupin se pa napravi peta skupina novih volilcev. 2. Ta peta skupina ima dve vrsti volilcev, katerih vsaka za-se voli. 3. Prvi vrsti pete -skupine pripadajo vsi tisti volilci, ki plačujejo kak direkten davek in ne volijo v nobeni prvih štirih skupin, torej tisfci, ki plačujejo manj, nego 5 gld. direktnega davka. 4. V drugo vrsto spadajo vzlasti industrijski delavci, člani bolniških blagajen in druge osebe, ki ne plačujejo direktnega davka. Katere osebe bodo spadale semkaj, ni določeno. Morda se bo zahtevala kaka izobrazba ali gotova svota stanarine ali kaj druzega kot pogoi za volilno pravico. 5. Vsaka volilna vrsta pete skupine bo imela kakih 70 poslancev v-eč. Za itoliko se torej pomnoži število vseh poslancev. 6. Vlada izdela volilne okraje za novo skupino, in sicer tako, da bosta v vsakem volilnem okraju obe vrsti volili. Ni še .določeno, ali se bodo v peti in v četrti skupiui vršile volitve odslej direktno ali indirektno. Ta načela bo sedaj razmofcraval volilni pododbor, zjedinil se glede točk, ki niso še določene in potem svoj načrt predložil vladi, da izdela po njem pravilen aačrt zakona. Pred jesenj-o torej ne bo skoraj gotovo še nič iz tega. Od vlade izdelani načrt se pa že predloži volilnemu odseku in ko ga ta pre-rešeta, bo še le zbornica jela se v javnih sejah posvetovati o njem. Pot je torej še dolga, toda namerava se na vsak način zgotoviti preje, nego se neha sedanja državnoznorska doba. Pri novih volitvah se bo volilo že po novem volilnem redu. » Vaterland" trdi v svoji nedeljski številki, da je ta načrt, kakoT ga priobčuje^Neue Fr. Presse", izmišljen, toda sam hkrati priznava, da se res nameravata dva oddelka ustanoviti v peti skapini, kakor smo rekli, torej bistveno to stvar potrjuje »Vaterland". Ta je namreč to-le: Novi načrt se ozira vzlasti na želje Hohen-wartovega kluba, da obrtnikom in drugim davkoplačevalcem, ki bodo po novem plačevali manj nego 5 gld. davka, ne vzame volilne pravice, da jih pa tudi ue pomeša z delavci in tako ne izroči socijalni demokraciji, marveč jim da kake svoje poslance in sicer toliko število, kakor tistim, ki ne plačujejo nobenega direktnega davka. Načrt torej nekako poskuša pričenjati splošno volilno pravico, a zraven se žilavo drži dosedanjih kurij; veleposestnikom in trgovinskim zbornicam se vzlasti ne bo uič zgodilo. Toda 140 novih poslancev se nam več obeta in to je najpomenljivejše. V peti skupini se nadejamo, da bodo izvoljeni možje izmej ljudstva, možje novega kurza, ki bodo pomalem rešili zbornico in tudi državo teroristične nadvlade nekaternikov in omogočili srečen razvoj naše Avstrije. V načelih ne moremo nikakor odnehati in zato tudi ne moremo hvaliti vladnega načrta; toda če se pri sedanjih razmerah v zbornici že to izvrši, je s tem led prebit; prične se novo življenje. Vzlasti se nadejamo: novi volilni red bo pomagal liberalizmu kopati grob. Krščanska odločnost se bo imela boriti samo z materialističnim radikalizmom in bo konečno — zmagala. O Reiffeiseiiovili posojilnicah. V listu z dne 15. marca t. I. priobčil je pod Egorajšnjim naslovom Liga 62 članek, ki je v jed- nem oziru potreben odgovora, oziroma popravka in pojasnila. Liga 62 namreč uvodom svojega članka kritiku je »tiskana pravila neke slovenske Reiffeisen-ove posojilnice" in pravi: .Razven nekaterih manjših hib pogrešati je v teh pravilih jako velik nedostatek, pri dotični posojilnici ni namreč nikacega pravega nadzorništva. Jeden računski pregledovalec pač ne more nadomestiti nadzorništva. Nadzorništvo obstoji iz 6—9 udov,. voli svojegajpredsednika in namestnika i. t. d....." V bistvu se z Ligo 62 strinjam, namreč v tem, da posojilnica mora imeti nadzorništvo. Ne strinjam se pa za vsak slučaj s tisto obliko nadzorništva, katero priporoča Liga 62. Po mnenju slednjega je jedino umestna oblika nadzorstveni svet, ki naj po njegovih mislih broji 6—9 članov. Za kmetske kraje je po mojem mnenju navadno bolj umesten računski pregledovalec in to iz nastopnih razlogov. Na kmetih je navadno že za načelstvo težko dobiti zadostno število mož, ki bi bili v vsakem oziru sposobni za ta posel. Navadno je stvar ta, da le jeden ali dva člana načelstva posojilnico faktično vodita, drugi člani načelstva pa prav za prav le kontrolirajo delovanje faktičnega poslovodje. Tako leži že v načelstvu samem prvo in najvažnejše nadzorstvo, ki je tem izdatneje, ker pa zadružni postavi jamčijo vsi člani načelstva solidarično za vestno spolnjevanje svojih dolžnosti. Težko je potem dobiti še za cel nadzorstveni svet sposobnih mož. Da pa mora nadzorstveni svet sestojati iz takih ljudi, ki so zares v stanu po-sojilnično poslovanje nadzirati, pritrdil bode gotovo tudi Liga 62. Kajti čemu sodi nadzorstveni svet, ki ui v stanu nadzirati? Vloga tacega nadzorstvenega sveta je tipična, kakor uči praktična izkušnja. Funkcija tacega nadzorstvenega sveta LISTEK Grajska lipa. Na nizkem holmu ob veliki cesti na Notran-skem stoji lep grad, za poslopjem pa se razprostira velik vrt; a ob vrtni ograji raste stara, košata lipa. — Burno je bilo leto 1809. Ljudstvo je trepetalo in pričakovalo vsak dan Francozov, ki so se vedno bolj bližali naši meji. Kdor je imel kaj dragocenosti, poskril jih je v naglici, kajti vsakdo si je mislil sovražnike kot krute nasilnike. Časih je bila ta sodba opravičena, a dostikrat tudi ne . . . Naposled pa so prišli. Po prašni cesti so 6e premikali dan na dan novi oddelki, a v vasici pod gradom so postali, da si odpočijejo. Ta počitek se je zavlekel delj, kakor so mislili, kajti krog Ljubljane so se naši še branili. General in še nekateri častniki si vzamejo stanovanje v gradu, in gospodar jih vsprejme kolikor moči prijazno, čeravno mu v srci niso bili posebno ljubi. Cul je, kako kruto so gospodarili po osvobojenih deželah, in bal se je za svoje imetje. Zato je spravil prejšnji dan vse svoje dragocenr ti, potem mizne oprave in ves denar, kolikor mu ni bilo neobhodno potreba, v močen, z železom okovan zaboj. Nato pokliče dva služabnika, ki sta se mu zdela najbolj zanesljiva: Štefana in Antona. Štefan je služil že oddavna v gradu. Znal se je klanjati in prilizovati; zato se je posebno gospej kmalu priljubil in je zadobil veliko oblast nad drugimi služabniki. Anton pa, četudi mlad, zdel se je graščaku pošten zaradi moškega vedenja in ker je rajši molčal, kakor govoril. Gospodar ju torej pokliče v svojo sobo na večer pred prihodom Francozov. V pričo svoje žene jima razodene, kaj namerava storiti. »Glejta, časi so viharni, in sovražniki, pijani po tolikih zmagah, so že pod gradom in pričakujem jih vsako uro. Lahko se prigodi, da jim kaka neznatna stvar ne ugaja in potem se maščujejo, kakor se jim ljubi. Kdo jih more tožiti, če mi oplenijo grad ? .. . Zatorej sem spravil vse, kar je najdragocenejšega, v ta zaboj, in skriti ga mislim na vrtu, dokler neljubi gostje ne odidejo. — Vi dva mi pomagata izkopati jamo, ali, kakor sama lahko izprevidita, molčati morata o tem, kakor grob . . ." »Dobro plačilo vama potem ue odide!" pristavi gospii. Nato se odpravijo na vrt. Prav tik ograje izkopljejo jamo in polože vanjo zaboj; potem zopet varno zakrijejo s prstjo, da ne bi mogel nikdo kaj sumiti. To vam je bilo hrupa v gradu drugi dan: general je došel s svojimi častniki. Bil je visok človek plemenitega obraza, in takoj na prvi pogled se mu je videlo, da je nezmožen kake krutosti. Njegovi sluge so se kmalu seznanili z grašča-kovimi. Posebno Anton je rad sedel z njimi pri čaši vina, ker so ga zanimale pripovedke o tujih krajih in ljutih bojih; poslušal je časih pozno v noč iu zdelo se mu je, kakor bi sam stal na krvavem polju in se boril za domovino. Štefan se je pa ravno zdaj nekako ogibal druščine in videlo se mu je, kakor bi v teh kratkih dneh nenavadno shujšal. Obraz mu je bil bolj bled in oči udrte. Kadarkoli se je slučajno sešel z generalom, klanjal se mu je do pasa in zagibal je z ustni, kakor bi hotel govoriti; a še se je promagoval. Naposled pa se udii. Ko se nekega večera sprehaja general po vrtu, priplazi se Štefan tihotapsko k njemu in pravi: »Visokost, izdam Vam imenitno skrivnost, če hočete . . ." Vojaku se je studilo plazeče vedenje služabni-kovo, zato ga hladno pogleda: »No, kaj je?" »Ce mi obljubite sto cekinov, pokažem Vam, obstoji v tem, da celo leto — spi, koncem leta na občnem zboru pa njega načelnik izreče, da je vse v najlepšem redu. In pri tem so člani nadzorstvenega sveta popolnoma nedolžni, ker nič ne morejo za to, da ne razumejo posojilničnega poslovanja in da so se vkljubu temu izvolili v nadzorstvo. Vsled tega tudi član nadzorstvenega sveta ne more imeti prave zavesti svojih dolžnosti; če ga pa tudi včasih kaj jednacega obide, tolaži ga zavest, da ne nosi sam odgovornosti, marveč da jo nosi 6—9 mož, da drugi tudi niso boljši, nego on, — in konečno zanaša se jeden na druzega, eventuvalno tudi jeden na druzega izgovarja. Praktični efekt je ta: še na slabšem, kajti načelstvo s tem laglje zaide v lahkomišljeno poslovanje, ker svojo vest tolaži s tem, da postopa sporazumno z nadzorstvenim svetom. Pri takih okoliščinah je mnogo bolj umestna oblika nadzorništva računskipregledovalec. Jeden inteligenten in zanesljiv človek, ki ima voljo in zmožnost v istini vastno nadzirati poslovanje načelstva, najdel se bode gotovo v vsakem kraju. Računski pregledovalec izvrševal bode svoj posel tem vestneje in točneje, ker ima zavest, d a s a m nosi vso odgovornost in se ne more na nikogar druzega izgovarjati ali zanašati. Opozarjati moram, da ime »računski pregledovalec" ne sme motiti. Ta funkcijonar namreč ne sme imeti le naloge, pregledavati račune, marveč tudi to, da nadzoruje delovanje načelstva v vsakem oziru, s pravico, prepričati se vsaki čas o stanju blagajnice. In ta delokrog prisojajo računskemu pre-gledovalcu pravila vseh meni znanih slovenskih Raifleisen-ovih posojilnic. Vprašanje: Nadzorstveni svet ali računski pregledovalec ? presojati je tedaj zgolj le z ozirom n a dejanske razmere iz praktičnega stališča, nikakor pa ne gre v tem oziru zavzemati nekako doktrinarno stalo. To priznava tudi naš zadružni zakon, po katerem nadzorstveni svet ni obligatoričen. Mnogo je izvrstno urejenih posojilnic, ki nimajo nadzorstvenega sveta, in mnogo slabo urejenih, ki ga imajo. Za naše razmere v obče — exceptio firmat regulam — je moje mnenje to-le: Za sedaj, ko je naše posojilništvo še v povojih in tedaj nedostaje izkušenih elementov, je bolj praktičen računski pregledovalec, nego nadzorstveni svet. Čez leta pa, kadar se posojilništvo pri našem ljudstvu vdomači in se tako ljudstvo polagoma izgoji za posojilništvo, bode kazalo uvesti nadzorstveni svet. Sicer pa bode sedaj, ko se snuje društvo „Zveza kranjskih posojilnic" , dana prilika, delovati stvarno in praktično za razvoj in napredek posojilnic na Kranjskem. Dr. Susteršič. Politični pregled. V Ljubljani, 18. marca. Cesar za vojaštvo. »Militiirverordnungs-blatt" priobčuje to-le okrožnico: C. in kr. Veličan- kje leži velik zaklad, ki ga je zakopal naš gospod-" Generala že zasrbi roka, da d;i zaušnico nesramnemu človeku; vendar se premisli in mu obljubi, da ga plača takoj, ko dobi zaklad. Štefan mu pokaže kraj, kjer leži zaboj, potem pa se splazi nazaj v grad. Pri večerji pa pravi general nenadno: »Kako je to, da pri vas nimate srebrnih žlic in čaš? Saj jih imajo navadno po tako bogatih gradovi, kakor je vaš." Gospodar odgovori v zadregi: »Dii, dii, tudi pri nas jih imamo; ali, gospod general, časi so tako nemirni, in zato sem vse svoje dragocenosti . . . odposlal ..." ^Odposlali ste jih?" »Da, svojemu bratu na Dunaj. .." Gospej pa se takoj vzbudi sum, da je kdo izdal skrivnost. Na Štefana niti mislila ni, ker se ji je zdel preveč pošten, da bi bil v stanu, kaj tacega storiti. Pokliče ga celo k sebi in mu pove, kaj je prašal general pri večerji. »No", pravi Štefan, »ne rekel bi dvakrat, da ni Anton blebetal o stvari. Saj je noč in dan pri generalovih služabnikih in popiva z njimi... Milost-Ijiva gospa, najboljše storite, če pošljete po vaškega sodnika, da ga izpraša; zakaj našemu gospodu se e priliznil, in bi se mu znal izviti." stvo je blagovolilo z najvišjim sklepom z dne 14. t. m. najmilostneje odrediti, da se določijo višji generali za generalne vojne nadzornike zato, da se varuje jednoten način vzgoje in da se presoja dosežena vzgoja, rabnost in sposobnost čet in njihovih voditeljev, in njihov duh in disciplina. Ti nadzorniki spadajo k višjemu vojnemu vodstvu in so v osebnem oziru neposredno podložni Nj. Veličanstvu. Njihovo službeno razmerje do državnega vojnega ministra vreja navodilo o njihovem nadzorovanju, katero se bo vršilo ob vseh dobah vojne izobrazbe, vzlasti pa mej večjimi orožnimi vajami. Nadzorovanje mora obsegati vse, kar zahteva omenjeni namen. Vojnemu ministru se pravica nadziranja o vseh delih s temi generalnimi nadzorniki nikakor ne omejuje. Ti smejo v toliko izdajati določbe v naravnost-nem občevanju z višjimi poveljniki in s četami, kolikor je potrebno za nadzorovanje. Stanujejo na Dunaju, dobivajo plače pripadajoče njihovi stopinji, službeno doklado poveljujočega generala in potnino. Vsak dobi trajno majorja za pobočnega adjutanta in nadčastnika za osebnega adjutanta. Generalnim nadzornikom pripadajo tiste časti v vojni, kakor kor-nemu poveljniku v njegovem okrožju. — Dalje objavlja „Verordnungsblatt" za c. in kr. vojno to le cesarsko pismo: Ljubi general kavalerije baron Appel! Ko sem nameraval ustanoviti generalne četne nadzornike, sem se najpreje spominjal Vaših znamenitih lastnostij za tako mesto. Nisem pa mogel, da ne bi premišlja!, kakšnih popolnoma posebnih zaslug ste si že priftobili v svojem sedanjem delokrogu in kakšnih prav tako dragocenih še lahko pričakujem od Vas. Višji oziri me vodijo, da Vas ne odtegnem važni nalogi, ki Vas čaka kot poveljujočega generala in predstojnika vladi za Bosno in Hercegovino. Zagotovljen sem zato Vaše mnogo izkušene udanosti in izrekam Vam svoje najboljše želje za Vaš blagor. Dunaj, 14. marca 1895. Franc Jožef m. p. — Cesar je imenoval za generalne nadzornike: Fzm. barona Ant. Schonfelda in generala kavalerije princa Lud. AVindischgriitza, poveljnika 11. kora in poveljujočega generala v Levovu. Dalje je imenoval: Fml H. grofa Schulenburga, nam. poveljnika 1. kora za poveljnika 1. kora in poveljujočega generala v Levovu. Imenoval je dalje pobočnega adjutanta r. nadvojvode Albrehta, majorja So-mogyi-a za svojega pobočnega adjutanta. »P. L." piše, da so tudi v armadi že prišli na sled socijalistiškim agitacijam, posebno na Ogerskem. Vtihotapljali so anarhistiške liste v vojašnice, kantine in hleve. Te agitacije doslej še nikjer niso imele slabih nasledkov, ker so jih takoj zatrli v kali. Vendar pa morajo vojaška oblastva imeti odprte oči in ušesa. Bismarkovanje v Avstriji. Kako pametni Nemci v Prusiji sodijo o avstrijskih prusofilih, pišejo razni nemški listi. Tako „Mainzer Journal" prav pošteno okrca avstrijske velegermane: „Av-strijski nemški liberalci tudi nočejo zaostati... Odposlanstvo teh ljudij iz Štajerske bode knezu poklonilo častno kupo . . . Bismarck bode muzavo vsprejel tudi ta dar ter se skrivaj smejal darovalcem. Vpra- Kakor je svetoval, tako se je zgodilo. Gospd pregovori graščaka, da pošlje po sodnika. Ta pa je bil lahkoveren človek, ki se je vrh tega še Štefana bal, ker je vedel, koliko velja pri gospodi. Zatn takoj obljubi zlobnemu služabniku, da spozna Antona krivim — kajti Štefan ga je hotel odpraviti iz grada, ker ni mogel trpeti, da bi bil poleg njega še kdo drug ljubljenec gospode. Sodnik pride na skrivnem v grad in pripeljejo mu Antona. Ta se razljuti v svoji nedolžnosti in odgovarja sodniku precej robato iu jezno, kajti užalilo ga je, da more gospodar o njem kaj tacega misliti. Zato reče sodnik graščaku in njegovi gospej : »Govoril je z menoj tako ošabno in tajil tako trdovratno, da sem popolnoma prepričan o njegovem izdajstvu. Svetujem vam torej, da ga takoj odpravite, sicer vam utegne storiti še kaj hujšega." Graščak nekoliko premišljuje, potem pa pravi: „Ce ga kar tako zapodim v svet — Bog ve , znal bi se maščevati, ako je res tako izpriden, kakor mislite. Najboljše bo, da mu za ta čas preskrbim službo pri svojem prijatelju v mestu. Potem se bo pa že videlo, kaj in kako." Drugo jutro na vse zgodaj odjaše Anton iz grada. Graščak pa mu da seboj pismo na svojega prijatelja... Zdaj je bilo nekoliko časa vse mirno, in nihče ni pogrešal Antona, ker je bilo mnogo šamo: Kake zasluge pa ima Bismarck za Avstrijo? Ali so gospodje že pozabili, da je le Bismarck vrgel Avstrijo iz Nemčije, nesramno spletkaril proti staro-slavni hiši Habsburški ter prisilil pokojnega pruskega kralja Viljema do boja proti Avstriji? Vi... podložniki avstrijskega cesarja, ki morete čestitati najhujšemu sovražniku svoje dežele! Trikratni »pfui" Vam . . . Na predlog predsednika nemškemu državnemu zboru so se zastopniki vseh strank v četrtek posvetovali, ali naj zbornica čestita Bismarcku ob njegovi 801etnici. Bila je dolga in živahna debata. Zastopniki centruma, prostomiselne ljudske stranke in 80C. demokratov so odločno ugovarjali predlogu. Sklepa ni bilo. Nekateri listi poročajo, da bode nemški cesar s princi in ministri tem povodom počastili z obiskom „puščavnika v saksonskem.gozdu". Ruske finance po trditvi „Mosk. Vedomosti" še nikdar niso bile tako sijajne, kakor sedaj. Leta 1887 je znašal primankljej 36,558.634 rubljev. Vyšnogradsky pa je zvišal državne dohodke ter skušal Rusijo oprostiti berolinskih bankirjev. Vsako leto je računski zaključek kazal znaten prebitek, tako 1893 leta celo 98 milijonov rubljev. Prebitek 1. 1894 utegne znašati mnogo nad 100 milijonov. Po vsem tem Rusija z upanjem zre v prihodnost. Cerkveni letopis. Glas proti cerkvenemu jedinstvu. »Graeca fides — nullafides" se zopet kaj živo kaže v vpiivu papeževe okrožnice „Orientalium di-gnitas Ecclesiarum" na surove razkolnike. To je razvidno tudi iz izjave grško-iztočnega vladike Mi-laša. Njegovo glasilo »Glasnik pravoslavne dalma-tinsko-istrijske eparhije", ki izhaja v Zadru, prinaša sledeče: »Unija. Že več časa se trudijo rimski papeži v svojih enciklikah, da bi se zjedinili »grško-iztočni" z Rimom in pripoznali „neovrgljivou oblast namestnika Kristusovega na zemlji." Vsaj radi kronične vrednosti hočemo omeniti to delovanje papežev za unijo, da bodo vedeli bralci naši, kaj neki delajo in mislijo v Rimu o pravoslavnih. To naj služi za zabavo našim čitalcem, ker ni vredno, da se smatra resnim. V 10. številki našega lista za prošlo leto smo omenili papeževo encikliko z dne 20. junija 1894 „Praeclara gratulationis", v kateri pozivlje pravoslavne narode, da se odreko zmoti in sprejmo rimsko vero, ali se vsaj zjedinijo. Unija je idea fixa sedanjega papeža, a siromak starček bode tudi umrl, ne dočakavši uresničenja svoje ideje, ravno tako bode umrlo še na tisoče papežev z isto željo. Pogosto je pisal sedanji papež o uniji, ali svečano je to sedaj drugič. Prvič je očitno pozval pravoslavne (zlasti pravoslavne Slovane) k uniji 30. septembra 1880 v enci-kliki »Grande munus". — Da se uresniči unija, za-more najbolj pomagati propaganda: isti papež je služabnikov. Gospoda je po kosilu navadno še nekoliko posedela pri mizi. Pili so izvrstno vino iz grajske kleti in se pomenkovali o raznih stvareh. Tako pravi nekdaj graščak: »Moram Vam povedati, gospod general, da sem imel prej o vas Francozih vse drugačne misli. Nikdar bi se ne nadejal, da dobim v grad tako ljubega gosta in zagotovim Vas, da mi ostanejo ti dnevi vedno v prijetnem spominu." »Gospod graščak, jaz bi pa rad, da bi se teli dnij ne spominjali samo Vi, ampak tudi Vaši potomci. Zato dovolite , da zasadim na Vaš vrt spominsko drevo..." „Saj res!" vzklikne gospa, »to bi bilo krasno, ko bi stal sredi našega vrta rožui grm ..." „0 milostljiva ! sedanji dnevi so hrupni, polni prevratov, iu toraj rožam nič kaj prijazni... Zasaditi hočem lipo, da vam bo dajala senco še v poznih letih . .." Precej pošljejo v vas slugo, da prinese mlado lipo s koreninami, in se odpravijo vsi skupaj na vrt. »Veste kaj", pravi general, »da ne bo preveč napoti, denimo jo kar tu sem tik ograje." Pokazal je na ono mesto, kjer so bile zakopane dragocenosti. Graščak obledi in začne ugovarjati. Pravi, da misli ravno na tem mestu napraviti lopo, da sem malckdaj solnce posije, da tu ni za lipo nič kaj pri- ■ > izdal 3. decembra 1880 drugo encikliko »Sancta Dei civitas", v kateri je poudarjal važnost propagande in priporočal vsem. da jo podpirajo — pred vsem gmotno. Čez 14 let je spoznal, da ste malo koristili uniji oni dve encikliki, in glejte, ravno tisti papež je izdal novo encikliko o uniji „Praeclara gratula-tionis", da zopet poskusi, če bode sedaj boljša sreča. Za encikliko „Grande munus" je izdal papež še encikliko o propagandi; — a sedaj za to novo je izdal dva spisa: »apostolsko pismo" 20. nov. 1894 „Orieutalium dignitas ecclesiarum", drugi je enci-klika »Cbristi ncmen" 2. decembra 1894 o propagandi. V prvem listu opominja papež rimske misijonarje, da morajo spoštovati obred iztočne cerkve in da ne sme nihče usiljevati latinskega obreda pravoslavnim, ker tako bodo hitreje privolili v unijo in priznali papeža, spozuavši, da se ne bode nihče vtikal v cerkveni obrtd, marveč jim ohrani sam papež ta obred. V encikliki o propagandi priporoča papež vsem škofom, ki živd med pravoslavnimi, da jih vabijo v unijo in pripravijo do tega, da bi kot unirani duhovniki pridigovali svojcem in jih počasi privedli v unijo. To je najnovejša papeževa enciklika o uniji. Vredno bi bilo sešteti, koliko lakih enciklik o uniji je že izdal Rim, začenši pri 12. stoletju pa do danes, torej približno tekom 800 let, odkar so znani prvi poskusi rimski radi unije. To bi bilo zabavno za pravoslavne, a bilo b i p o -učno za Rim, kako»brezvspešen" je ta trud." Lepše pohvale ne potrebujejo rimski papeži, pred vsem Leo XIII., od episkopa Milaša in njegovega glasila, kar se tiče njihovega neumornega napora, da se uresničijo besede »jeden pastir in jedna čreda" in da preneha zasramovanje Kristusove »ve-stis inconsutilis". Pohvala pa vse jedno ostane, naj jej je bil podlaga najgorji indiferentizem ali celo neke vrste cinizem. Na tak cinizem in indiferentizem se ne oziramo, ker ga ne pozna »pravoslavna" čreda, a še manje ga vsprejme na-se vzhodna cerkev kot taka. Take izjeme najdemo v protestantskih, ne — orto-doksnih knjigah, fakultetah in kongresih, ali pri en-ciklopedistih 17. veka ; vse take izvore odločno obsoja iztočna cerkev. Sprememba na verskem polji. Očetovski glas Leoua XIII., namenjen nezjedi-njenim bratom, ne bode ostal tudi na Angleškem glas vpijočega v puščavi. Lord Hal fax je govoril z velikim navdušeniem o krasni nalogi, katero hoče izvesti Leo XIII.: Kako bi zamogel zjediniti vse kri-stijane v krščanski cerkvi, da bodo potem toliko bolje rešili druga verska in socijalna uprašanja. Pripomnil je, da je vsakdo dolžan podpirati sv. Očeta in mu povsod iti na roko. Težavo vidi samo v tem, ker so tudi anglikanci razcepljeni in se ne morejo pobotati. Mila je njemu misel, da se zjedini vsa angleška cerkev z Eimom, pa misli, da bi k temu mnogo pripomoglo, če začne sv. stolica zopet preiskavati uprašanje o veljavni ordinaciji pri Anglikancih. Ne želi samo zjedinjenja, ampak smatra je tudi potreb- pravna zemlja, — a vse zaman; Francoz je trdovraten in ukaže dvema vojakoma, naj kopljeta jamo. Kmalu zadene motika na železo in z velikim naporom izvlečejo težki zaboj iz zemlje... Graščak vidi. da ne kaže dalje tajiti , zato pove generalu vse in ga prosi odpuščanja. »Kajti'' , zagotovi ga večkrat, »ko bi vedel, da dobim v goste tako častivrednega gospoda, ne bi skrival nikdar svojih dragocenostij." Kaj pa Štefan ? Hotel je ubežati, aii general je ukazal vojakom, naj stražijo vse izhode. Zgrabijo nezvestega služabnika in ga pripeljejo k gospodi. »Obljubil sem ti", pravi general, »da te plačam, kadar dobim zaklad ; in jsz sem bil še vselej mož-beseda... Na zaboj z njim, vojaki, in naštejte mu jih sto krepkih I" Zaman je Štefan javkal in se zvijal, tudi gra-ščakinja je zaman prosila zanj. Dobil jih je ravno sto, nič več in nič manj, potem pa so ga vrgli iz grada ... Graščak je dal spraviti svoje dragocenosti v gorenje sobe in nikdo izmed Francozov sh jih ni dotaknil. Antona je še tisti dan poklical v službo nazaj iu ga bogato obdaril za njegovo zvestobo. Kjer pa je bil zakopan zaklad, zasadili so lipo, in še dandanašnji stoji tam in dela v vročih poletnih dneh hladno senco. G. nim in uverjen je, da se z dobro voljo zapreke lahko odpravijo. Kardinal Vaughau se je začel truditi, da bi dosegel lep vspeh v tem oziru. Najbolj mu pomaga težnja anglikancev, da se nauče, kako bi našli resnico. Ker uživajo velik ugled med soverci, upamo, da se jih bode mnogo spreobrnilo. Slovstvo. Životi svetaca i svetica božjih. Napisao dr. Fran-čiško Ivekovič, kanonik. Dijel II. Drugo popravljeno izdanje, s dopuščeujem duhovne oblasti urdbiskupije zagrebačke. Ciena 1 gld. 60 kr. Zagreb. Na svijet izdala knjižara dioničke tiskare 1895. Knjiga obsega svetnike, katerih god obhajamo v aprilu in maju. Kateketski zastanak god. 1894. Uredio i sabrao prof. Karlo Matica vlastnik iu upravitelj Hrv. Učitelja. U Zagrebu, vlastitom nakladom 1895. Gena?. Knjižica nam popisuje 3. katehetični shod, kateri se je vršil 22. in 23. avgusta 1894 v Osjeku, zato jo toplo priporočamo sloven. gg. katehetom. Jugoslavjanskega Stenografa in Glasnika je izšla 2. štev. tek. letnika. Izdaja ga A. Bezenšek v Plovdivu. Naroča se pri Drag. Hribarju v Celju, in A. Zagorjanu v Ljubljani. — Naročnina znaša pet kron na leto. Glasba. Druga fantazija vrhu jugoslavenskih popjevavka. Za glasovir sostavljena po Rute Stohru. Op. 49. Gena 1 gld. 20 kr. Nakladom kr. sveuč. knjižare Fr. Suppana (Rob. Ferd. Auer) v Zagrebu. To mično fantazijo začenja znana Ipavčeva pesem: »Vse mine". Potem pridejo narodne: »Ti več spavaš", »Težko je umrieti", »S Bogom more", »Rasla mi je". Prvi napev sklepa skladbo in ji skuša dati nekako jed-noto. — Naše narodne pesmi so res krasne in vredne, da se čujejo na glasoviru v instrumentalni obliki, zato take skladbe v obče ugajajo. Tudi ta bo izvestno našla priznanje pri naših igralcih. Dasi nas veseli vsako delo na tem polju, omenili bi samo, da pričakujemo od naših glasbenikov več, nego da dodajo preprostim narodnim napevom le spremljanje. Zlasti od fantazije pričakujemo tudi samostojnega, izvirnega vzleta. Ta pa najde pač obilo hrane v narodnem glasbenem zakladu. Skladba je lična in vredna zanimanja. Iz prijateljstva. Polka frangaise za glasovir skladao S. Bosiljevac. Op. 48. Cena 35 kr. Izbor gospodja. Polka mazurka za glasovir skladao S. Bosiljevac. Op. 47. Cena 35 kr. Ti dve skladbi spadata med ono vrsto glasbenega blaga, katero se zadnji čas čudovito množi. Nočemo se prepirati z onimi, ki iščejo namen glasbi v tem, da služi plesu; tu je glavna stvar koščeni takt in zunanja šablona; notranje vrednosti motivov, moči čuvstva in misli se v takih glasbotvorih išče zaman. Razven tega se skladatelj ni oziral na poglavitne zakone pravilne glasbe. Zunanja oprava je jako lična. Tudi ti skladbi je založila knjižara Fr. Suppana v Zagrebu. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. marca. (Celjsko vprašanje) je še vedno črna pika na parlamentarnem obzorju, ki se utegne razgrniti kot groma in toče polu oblak uad koalicijo in vlado. Zato pa koalicijski listi marljivo oblačici zvone, da razprše osodepolni vihar. »N. Fr. Pr." je minoli teden poročala, da so slovenski poslanci odklonili vse predloge glede celjske gimnazije in da so se razbile obravnave. »Vaterland" pa iz »dobrega vira" vd povedati, da Slovenci niso dobili nobenih novih predlogov in jih torej tudi niso mogli odkloniti. Vprašanje ni še rešeno, vilo se bode kot morska kača v koalicijski zmedi. (V stalni pokoj) se je podal č. gosg. Franc W a 11 e r, župnik v Rajhenburgu. — Imeno-novana župnija je razpisana do 23. aprila. (Sv. maša za raju« gospo Marijo Murnikovo.) Prihodnjo sredo, 20. dne t. m., se bo v spomin obletnice po smrti pokojne gospe M. Murnikove brala ob desetih dopoldne v frančiškanski cerkvi sv. maša. Odbor mestne ženske podružnice ss. Cirila in Metoda vabi vse društve-nice in ljubljansko slovensko ženstvo sploh, naj se te maše kar najmnogobrojnejše udeleže, da se tako spomni dostojno nepozabne rodoljubkinje. (Slovensko gledališče.) Sinočna predstava opere »Puščavnikov zvonček" je dobro vspela, a bila slabo obiskana. Jutri zvečer bode na korist opernemu pevcu g. Vašičeku predstava opere »Ca- ro strelec". G. Vašiček si je s svojo izborno igro v raznih vlogah in lepim glasom pridobil simpatije slovenskega občinstva, katero ga bode gotovo jutri odlikovalo z mnogobrojnim obiskom. (Imenovanje.) Pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču gospod Oskar O ( o s e 1 imenovan je avskultantom za Štajersko. (Premeščeuje.) Garnizijski nadzdravnik gospod dr. Avg. Pollak, premeščen je iz ljubljanske gar-nizijske bolnice k bosensko-hercegovinskemu pehotnemu polku št. 2. (Darilo.) Kranjska hranilnica darovala je sirar-nici na P e t k o v c u pri Rovtah znesek 70 gld. za napravo nove pinje za izdelovanje surovega masla. Za ta velikodušni dar izreka se slavnoistej najtoplejša zahvala I (Narodno gospodarstvo) V Rovtah nad Logatcem snuje se druga sirarnica. Lastnik jej bo posestnik Jakob Kune št. 95. Prostori v to svrho so že določeni. — Pred letom dnij na Petkovcu zasnovana sirarnica ima sedaj do 400 kg. izdelanega sira po 50, 60 in 70 kr. kg. — Surovo fino namizno maslo jelo se bode razpošiljati zopet s 1. dnem meseca maja letos. — Tekom preteklega leta izpečala je ta sirarnica obilo blaga na razne kraje in naročnike, in ker so izdelki fini in kaj ukusni, je vsaka reklama nepotrebna ker se delo dovelj — samo hvali. (Iz Šmartna pri Kranju) se nam poroča: Gosp. Anton Šmid, kapelau na Vinici, bivajoč sedaj vsled bolehnosti na Gišteju pri Kranju, je nevarno zbolel, zato bodi priporočen vsem znancem in prijateljem v »memento". (Iz Vrem), dne 15. t. m. Občinske volitve v Vremskem Britofu so se vršile dne 13. t. m. Zupan je izvoljen g. Leopold Dekleva, posestnik in gostilničar v Britofu in občinska svetovalca sta izvoljena Janez Požrl in Andrej Sila, oba posestnika v Britofu. — Zima nas zapušča, sneg je le še v zametih. Teloh, zvončki in trobentice že cveto in tudi ptice ži spomladanske pojo. (Od sv. Katarine) dne 15. sušca. No, zima, ta pa drži, ta! Pri nas tudi najstarejši ljudje ne pomnijo toliko snega o tem času. Marsikdo si bode letošnjo zimo dobro zapomnil, kakor tudi pisalec teh vrstic, ki bi bil jedenkrat na poti iz Ljubljane domov skoraj v snegu obtičal. Naši ljudje imajo precej pitanih volov, pa jih ni moč nikamor gnati. Ozimina bode najbrž pominula, zlasti rž; pšenica, pravijo, da je še zelena. Bog daj, da bi se boljše pokazalo, kakor mislimo. — Visoko ministerstvo za notranje stvari je z odlokom 5. januvarija 1894 ukrenilo, da se osnujejo meteorologične postaje in sicer za okrajno glavarstvo Ljubljansko 8, med temi tudi sv. Katarina, da se ondi nastavijo opazovalci, ki bodo merili temperaturo, deževje, pa tudi sneg. Da bi ga le nikdar več ne bilo toliko meriti, kakor letos. Na solnčnih rebrih so se že prikazale oznanjevalke tako zaželjene spomladi. V dokaz za to pošiljam Vam šopek prvih pomladanskih cvetic. (Lepa hvala. Vred.) (Umrla) je v soboto v Mariboru gospica Marija I p a v i c , sestra gg. dr. Gustava in Benjamina Ipavica, stara 75 let, na influeuci. Bila je obče spoštovana kot blaga in dobrotljiva dama. (Iz Dobrnnjske občine.) »Slovenski Narod" od sobote št. 57 donesel je pod naslovom : »Dobrunjske občinske volitve" nekoliko zabavljic na naše vrle gg. duhovnike oziroma na nas volilce. Ne vem, kako bi imenoval stranko, h kateri pripadam jaz, ker je dopisnik v »SI. N." imenoval duhovnom nasprotno stranko »kmetiško stranko". Jaz upam, da sedaj vse edno še spadamo mi drugi k kmetiški stranki seveda ne k oni, katera zaničuje naše duhovne. Dopisnik pravi dalje, da je prišel še celo neki sosedni g. župnik pomagat. Ali drugih kmetov volilcev iz sosedne županije pa ni videl, kateri so tudi prišli ter volili nasproti tako imenovani, kmetski stranki, ker niso marali, da bi imeli kdaj opraviti kaj z generalom iz Bizovika. Proti koncu še »Narod" dostavlja — solzeč se — Edino Bizovik je ohranil svojo neodvisnost in ni volil je po ukazu »Slovenčev-cev". Odgovorjeno bodi: Bizovik je zmagal z ednim glasom večine in tu se je volil mež sam. Le malo toraj je še manjkalo in tudi Bizovik je šel rakom žvižgat dasiravno v Bizoviku stoluje oni slavni general, kateri se je že dolgo poganjal za to, da bi sedel v občinskem odboru, a je pred bojem vrgel puško v koruzo če ravno jo je prej visoko vihiil nad glavo ter pri vsaki priliki kričal, misleč, da si s tem pridobi mesto v odboru, toda zmotil se je. Najbrže, da on ostane kmalu tudi v Bizaviku ge- neral brez armade. Moja misel je ta, da pri nas pri volitvah do sedaj odločuje še lastno prepričanje. Ni ravno neobhodno potreba zraven »SI. Naroda" in njegovih apostolov. Imamo še tudi toliko razuma, da si izbiramo lahko sami svoje može in ni potreba, da bi jih nam drugi vsiljevali. Mojzes Aron. (Dar. »Društvu za zgradbo učiteljskega kon-vikta") je daroval preč. g. Janez Rozman, č. kanonik, mestni župnik i dr. v Ljubljani 25 gl. in bi. g. Anton pl. G I o b o č n i k, državni poslanec na Dunaju pa 20 gld. Dobrotni Bog povrni blagima podpornikoma učiteljskih sirot tisočkrat ta velikodušni dar, ter njima nakloni mnogo posnemovalcev. (Vrhniška posojilnica) je dovršila trinajsto upravno leto. Računski sklep kaže, da je imela koncem leta 1894 že 408.457 gld. 36 kr. v oskrbovanj. Rezervni zaklad znaša 24.778 gld. Pohvalno omenimo tudi da je vodstvo od čistega dobička za leto 1894 200 gld. za dobrohotne namene obrnilo in sicer: Ubožnemu zavodu na Vrhniki 30 gld., narodni šoli v Ljubljani za šole v Borovnici, Pre-serju in Polhovem gradcu 30 gld., Marijanišču v Ljubljani 20 gld., dijaški kuhinji v Ljubljani v roke g. L. Jerana 20 gld., šolarski kuhinji na Vrhniki 20 gld., za šolo v Velikovcu 15 gld., moški podružnici sv. Cirila in Metoda na Vrhniki 15 gld., rev-nim dijakom iz vrhniškega okraja 20 gld., olepševalnemu društvu na Vrhniki 30 gld. (Iz Pulja,) 16. sušca 1895. Med razne tožbe o visokem snegu, hudih zametih itd. blagovolite vspre-jeti i moje poročilo o primeroma lepi zimi. Ko je pri vas medlo na vse pretege, padlo je pri nas snega največ 10 centimetrov, ki pa ni ležal nikdar čez dva dni; nekaj dnij sem pa je solnčno in danes igra se že veter s prahom po cestah. Da ob takem vremenu ljudje ne tičč za pečmi — če bi je sploh imeli — kakor pri Vas, je pač umevno, nego vročekrvni Italijan, išče si raje zabave, zlasti plesa. Da bi ta „ele-meuto colto e civile", ki hoče odločevati i v cerkvenih zadevah, pri tem upošteval cerkveno prepovedani postni čas, to mu ne pade ni v glavo. Evo vam dokaza! Po mestnih voglih prilepljeni plakati naznanjajo, da bo v tukajšnjem gledišču maškerada 20. t. m., t. j. sredipostno sredo. „11 veglione ma-scherato di mezza quaresima". Toda »abyssus abys-sum invocat", jedna sama maškerada sredipostui teden je premalo, napravili bodo še drugo. Včerajšnji čifutsko-iredentičui »Giovinne Pensiero" javlja, da ima v soboto dne 23. t. m. z dovoljenjem c. kr. namestništva svojo maškerado tudi tukajšnja »Lega naziouale". Cujte izvirnik: »II veglione mascherato a benefico della ,Lega nazionale' avra luogo, in se-guito a concessione deli, i. r. Luogotenenza, Sabato 23 corrente al Politeama Ciscutti". Gospod vrednik, da se o celi stvari bolje prepričate, usojam se Vam poslati cb jednem dotični list „Giovinne Pensiero". — Cujte Slovenci! taki sn naši nasprotniki ob Adriji, taki so oni, ki Slovencem v Trstu ne privo ščijo ni slovenskega »misijona", sami pa z jako nemoralnimi »veglione" skrunijo postni čas, in to v odločno iredentistične namene. Ali res ni slovanskega katoliškega poslanca, ki bi tako dejanje pojasnil na pravem mestu? In vi, poklicani, kje imate oči iu ušesa, ali vas še ni vzdramilo spomladno solnce iz zimskega spanja? Seveda, slovensko - hrvatskim domoljubom prepovedati, da ne smejo naročeni biti na noben slovenski ali hrvatski list — tudi »Slovenec" ne — to storite takoj, da najdete večjo milost pri „katoliški" iredenti, tukaj pa ni varno izprego-voriti, da se ne zamerite »patriotom". Quousque tandem! (Obsojena) sta bila dne 13. t. m. od okrožnega sodišča celjskega zaradi kride trgovca Gustav Schmidl in J. Kreutzberger, prvi na šest, drugi na jedeu teden zapora. (Delavske plače od 1827-1890.) Do leta 1846 je znašala delavska plača brez hrane 37—40 kr. ; od leta 1846—1855 zvišala se je na 40—60 kr.; leta 1859 so se hitro znižale na 30 kr. — ter se do leta 1872 povišale zopet na 97 kr. Sedaj se spreminjajo med 87—96 kr. (Prebivalstvo Avstrije od 1820—1890.) Leta 1820 je bilo v Avstriji to stran Litave 13,850.806 — leta 1890 23,632.863 prebivalcev, tako da je v 70. letih pomnožilo se prebivalstvo za 10 milijonov. Na jeden □ kilometer je tedaj živelo 1. 1820. 47, 1. 1857. 61 in 1. 1690. 80 ljudi. (Bivši srbski kralj Milan) je pri Ajdovščini baje kupil zemljišče, kjer si hoče zgraditi vilo. Društva. (Akad. tehn. društvo »Triglav" v Gradcu) priredi danes v ponedeljek dne 18. marca t. 1. ob '/,6 uri zvečer svoje III. izvanreduo javno zborovanje. Lokal: društvena čitalnica. — Vspored : 1. Citanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. poročilo odseka za poslovnik, 4. poročilo o Prešernovi slavnosti, 5. slučajnosti. — Gradec, due 16. marca 1895. Za odbor: Podlesnik, tč. predseduik, Iv. Zajec tč. tajnik. (Računski sklep hranilnice in posojilnice v Trnovem.) Zavod je začel poslovati z 11. septembrom 1894. Račun kaže v kratki dobi do 31. decembra 1894 dohodkov 37.452 gld. 70 kr., izdatkov pa 33.023 gld. 2 kr., tedaj denarnega prometa 70.475 gld. 72 kr. Pristopilo je v tej dobi 164 zadružnikov ; hranilnih vlog se je vložilo 33.980 gld. 80 kr. in razposodilo 29.051 gld. Bilanca kaže društvenega imetja 33.138 gld. 18 kr., mtid tem tirjatev 28.495 gld. in gotovine v blagajni 4429 gld. 68 kr. Temu stoje nasproti pasiva v znesku 33.138 gld. 18 kr., med tem hrauilnih vlog po stanju 31. decembra 1894 (s prištetimi obrestmi) 30.414 gld. 90 kr. in 2000 gld. brezobrestnega posojila slavne kranjske hranilnice v Ljubljani. Cisti dobiček iznaša 190 gld. 55 kr. iu se vpiše v smislu §11. pravil kot društveni rezervni zaklad, t. j. kot čisto društveno premoženje. Ta ugodni vspeh omogočila je zlasti kranjska hranilnica v Ljubljani, ki je darovala društvu izdatno svoto 200 gld. podpore za ustanovne troške in vrhu tega dala za tri leta 2000 gld. brezobrestnega posojila. — Pred in nad vsem pa gre čast in hvala Onemu, v kojega vsega-mogočni roki je blagoslov. Blagoslovil je delovanje društva, kojega smoter je jedino le ta, pomagati vrlemu kmetskemu ljudstvu. To delo se bo s krščansko značajnostjo nadaljevalo, ne zmenčč se za pomilovanje vredno klevetanje sovražnikov kmetskega ljudstva, in, da bode to delovanje v prihodnje vspešuo, za to nam jamči zavest, da je krščansko v pravem smislu besede : Bogu v čast in ljudstvu v korist ! Narodno gospodarstvo. Neko zavarovalno društvo tako le prakticira: Ko preteče^zavarovalen obrok, ga društvo nekaj časa nič ne opozori, da še ni plačal; če pa med tem pogori, mu družba ni dolžna plačati cenjeue škode. Cez kake tri mesece pa mu pošlje tako-le ljubeznivo pismice (litografovano, v znamenje, da društvo tacih pisem dosti razpošlje): P. n. A. B. v C. Glavni zastop .... zavarovalnega društva ... mi je naročil, da sodno iztirjam Vašo neporavnano premijo zavarovalne police x za leto 1894. Prodno pa to storim, Vas poživljam, da v 4 dneh plačate premijo v znesku 1 gld. 90 kr. in dosedaj narasle stroške 50 kr skupaj tedaj 2 gld. 40 kr. (te svote so za izgled. Op. por.), ker bi Vam drugače moral napraviti še druge nepotrebne stroške. — Denar blagovolite poslati glavnemu zastopu v I.....ulice štev. 3 po poštni nakaznici. Spoštovanjem. Dr. Podčečkan, m. p. — Po pismu bi človek sodil, da ga je poslal advokat, zavitek pa kaže, da ga je poslala zavarovalnica. Kakor se vidi, advokat ni imel druzega dela, kakor da je jedenkrat za vselej podpisal svoje ime. Koliko je za ta trud dobil, ne vemo, gotovo ne vseh 50 kr. od vsacega tacega pisma; mislimo si lahko da večji del teh »nepotrebnih stroškov" pobere zavarovalnica. Ce pa si izbere druzega advokata, pa se ime prejšnjega zalepi z imenom novega, da ni škode pri blanketih. Na pol krajcarja se mora paziti. Priprosti prejemnik tacega lista sedaj ve, ali od druzih zvč, da je treba plačati In teče na pošto z denarjem. Ravno tisti vspeh bi sicer imela tudi dopisnica ali navadno pismo brez doktorjevega podpis«, ali potem ne bi bilo ^nepotrebnih stroškov", ali pa bi znašali le 2—5 kr. Je torej že boljši ta praksa, da advokat dobi nekaj »pavšala" za ime, zavarovalnica pa nekaj desetič pri vsakem pismu. Kaj to d<5 zavarovancu-kmetu ? V mojem slučaju vdova, ki ima hišico za 200 gld. zavarovano, lahko pogreši 50 kr. Po leti dva dni v »tabrh" grč. pa jih zaslužil Ali zavarovanec ni samo za »nepotrebne stroške", ampak zraven tudi za četrtino premije, oziroma varnost treh mesecev — ne rečem goljufan, ker goljufija je, če kdo koga v škodo pripravi na zvit način, ali s tem. da vporabi njegovo zmoto ali nevednost. Tukaj pa se o nevednosti in torej tudi o goljufiji seveda ne more govoriti, saj so zadaj na golici nauki, kako se škode obvaruješ. Nič ne dd, če je tu cela folio-stran paragrafov, po katerih se zavarovalnica lahko zmuzne, zavarovanec pa zadrgne. Se manj škoduje, če so vse te zanjke nemške, ali če bi tudi slovenske bile, pa tako zavezane, da jih izobražen človek komaj razvozlja. Kdor sam ne r,izume, naj se dii poučiti. Od agenta seveda se ne sme za- htevati, da bi kmetu pojasnil tiste paragrafe, ker bi sicer le redko koga vjel. Vprašal sem ženico, zakaj se je ravno pri tem društvu dala zavarovati, odgovori mi: Saj sem se dolgo branila, pa me je tako prosil, pa sem se dala. Ce ste, ageutje, lako prijazni, kedar je treba koga za 10—12 let zavezati, bodite tudi toliko dobri, da kmeta, ki veste, da ga je treba opomniti, posebno če gre za denar, najprvo z dopisnico domislite, če je pozabil — ali potem seveda ne bi bilo »nepotrebnih stroškov" ! Poznam pač zastopnika neke druge zavarovalnice, ki osebno pride opomnit, kedar je treba plačati. Zato menim, bi bilo dobro, če bi se take reči objavljale, da bi ljudje vedeli prijeti se dobrih zavarovalnic, varovati se slabih. Pa tudi slabe bi se s tem večje vljudnosti naučile. — Sploh pa je treba vedno in zopet pisati, govoriti in tirjati, da se ustanovi deželne prisilne zavarovalnice, katerih korist uvidi vsakdo, kdor ni akcijonar, agent, vodja ali verwaltungsfath kake privatne zavarovalnice. Ali videti je, da gre ta reč tako počasi naprej, kakor vsaka dobra stvar, posebno kedar se gre za pomoč kmetu ali srednjemu stanu sploh. Beremo te dni od neke euketena Dunaju, ki ima namen reformirati privatno zavarovanje in toraj eo ipso zavleči ustanovo deželnih prisilnih zavarovalnic. Začela se je 14. t. m. v notranjem ministerstvu pod predsedstvom sekcijskega načelnika barona Plapparta v navzočnosti dotičnih referentov ministerstev notranjih stvari in justice. Kot izvedence je povabil minister notranjih stvari državna poslanca Grossa in Rutkovskega, univ. prof. Menzel-a pa štiri vodje, oziroma tajnike zavarovalnih društev : vzajemnega zavarovalnega društva proti ognju na Dunaju in zavarovalnic: »Janus", „Anker" pa »Assicura-zioni Generali". Posvetovali se bodo: 1.) o pripu-ščenji inozemskih zavarovalnic, 2.) o nadziranji delovanja društev, 3.) o polaganju računov in izkazov in 4.) o uredbi društev in o pravilih. Sej bo cela vrsta. Upati moramo, da se bo dobro preskrbelo — za zavarovalnice. Prva žrebljarska zadruga v Kropi. (Konec.) § 50. Vsak zadružnik ima pravico glasovati na občnem zboru. Glasuje se, kakor določi predsednik, vendar se mora dopuščati glasovanje po imenih, če to predlagata dva člana. Volitve se vrše po listkih. Koliko glasov ima vsak član, določujeta §-a 14 in 21. Tujci, bolniki in ženske ali skupne osebe zastopajo se po drugih zadružnikih, katerim se dajejo pravilna pooblastila. § 51. Občni zbor sklepa veljavno, kadar je zastopan najmanj četrti del članov in deseti del deležev. Ako bi tega ne bilo, razpisati se mora v treh tednih drugi občni zbor, kateri sme sklepati brez ozira na zastopani del udov in deležev, in sicer v slučaji §-a 21. z večino treh četrtink glasov. § 52. Sklepa so po nadpolovični večini glasov. V slučaji glasovne jednakosti velja isto mnenje kot sklep, kateremu se pridruži predsednik. Izjeme določuje § 21. in za tem navedeni slučaj (§ 53). § 53. Enako kakor določuje § 21., glasuje so tudi v slučaji, da se sklepa o premembi pravil. § 54. Vsak zadružnik sme staviti na občnem zboru predlogo vsake vrste, kateri niso na dnevnem redu, tudi če so v obče po teh pravilih določeni kot predlogi načelstva ali nadzorstva ali obeh skupaj. O teh predlogih pa občni zbor ne sme sklepati takoj, pač pa odloča o tem, ali se izroče posebni komisiji, ali tudi nadzorstvu, da o njih poroča na prihodnjem ali na izrednem občnem zboru ter da se stavijo na dnevni red. IX. Rešitev prepirov. § 55. Prepire mej zadružniki, ali mej zadružniki in načelstvom, ali nadzorstvom, ali nadzorstvom in načelstvom rešuje razsodišče. V to razsodišče voli vsaka stranka v osmih dneh po naznanilu enega razsodnika, katera skupaj volitay tretjega kot predsednika. Ce ena stranka ne bi volila svojega razsodnika v osmih dneh, smo nasprotna stranka voliti tudi druzega razsodnika. Ako se razsodnika ne bi zjedinila, imenuje nadzorstvo, če ni samo udeleženo, predsednika, če je nadzorstvo udeleženo, imenuje predsednika gospod župan Krope. Razsodnika in predsednik morejo biti člani, pa tudi nečlani. Proti rešitvam toga razsodišča ni pritožbe. X. Društveni pečat. § 56. Društveni pečat glasi so: »Prva zadruga za žrebljarski obrt in druge izdelke iz železa v Kropi, registrovana zadruga z omejenim jamstvom« ter v slučaji, da se pristavi pismu sestavljenem v nemškem jeziku: »Ersto Nagel- u. Eisen-lndustrie-Genossenschaft in Kropp, registrirte Genossenschatt mit besehriinkter Ilaftung«. XI. Zveza zadrug in kartele obrtnikov z železom. § 57- Zadruga sme stopiti v zvezo z drugimi zadrugami enake vrste ali pa sklepati kartele z drugimi obrtniki z železom. XII. Društveno geslo. § 58. Zadruga deluje z geslom: »B o g pomagaj!« V Kropi, dne 18. januvarija 1895. Vsled odloka c. kr. deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani z dne 29. januvarija 1805, št. 778, se je ta zadruga vpisala v zadružni register pod list. št. 53, dne 31. januvarija 1895. Telegrami. Belgrad, 18. marca. S kraljevim ukazom z dne 17. marca so razpisane volitve za skupščino na 19. oziroma 7. aprila. Petrograd, 17. marca- Veliki knez Nikolaj Mihajlovič je odpotoval v Algir. Atene, 17. marca. Stavka kocijažev je prenehala po posredovanju prestolonaslednika, ki je častni predsednik njihove zadruge. Miinster (Westfalsko), 17.malca. Stanje barona Schorlemer-Asta je skorej brez upanja. Pariz, 17. marca. Pri nekem sinočnem shodu kolektivistov ob obletnici komune je zahteval neki govornik, naj se odpravijo stalne armade in hvalil nemški socijalizem. Clovis-Hugues, ki je predsedoval, je izjavil, da ne more toliko časa dopustiti zahteve, naj se odpravijo stalne armade in naj se ponemčijo socijalistične ideje, dokler ima Nemčija Alzaeijo in Lotaringijo. Kakor piše „Soleil" je pristavil Clovis-Hugues, da je konečno zavrgel nemški socijalizem, kateri je samo nesramna komedija. Rim, 17. marca. Pričetkom jutrajšnjega konzistorija bo imel sveti oče govor o volitvi kaldejskega patrijarha. Sveti oče bo tudi prekoniziral že preje z breve-pismom imenovanega krakovskega škofa Jan. Puzyna kneza Kozielskega. Rim, 18. marca. Danes so bili prekoni-zovani nadškof Viktor Mihalyi za Fogaraš, škof Fr. Uccelini za Šibenik in škof Matija Zannoni za Kotor. Madrid, 16. marca. V današnji zbornični seji se je vnel hud prepir zavoljo tega, ker so se nekateri častniki vsilili v vredui-štvo dveh listov; ko je skušal vojni minister opravičiti postopanje častnikov, so ostavili časnikarji svojo tribuno. Madrid, 18. marca. Zaradi izgredov častnikov proti časopisom je ministerstvo odstopilo. Kraljica je vsprejela odstop ter naročila Martinez Oamposu, da sestavi novo ministerstvo. Rio de Janeiro, 17. marca. Včeraj je nastal v tukajšnji vojni šoli upor, ki so ga kmalu udušili poklicani vojaki. Šola, v kateri je do 800 kadetov in dijakov, se je do maja meseca zaprla. Upor je bil baje posledica političnih spletk proti vladi. Mnogo oseb so zaprli. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij |nniinfH| cPozor! 176 1 APa/fo ep 1t0"D05l'i j a 6 po m Ca d lame: ^a- tl^amilT, cjvu&t, "pefetvn-, ca-pc.s m pCašče/o, l/neti- ofta, cj.o&pode-, deolle a/w ottollc d af j e ipopoCtajena tei v jo n fjjudno ptipoco-jemanjc čatja v o&iEno odjemanje _ IU__________________ iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiuiuiiuiiiiiiiiniiiiiiinnoiminii ----. - Spominjajte so .katoliškega sklada1 ob raznih prilikah! Ji_ innnnm niiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiinuttminiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmimiiii umnim 6? IMC-O/l, o 8c 511« iBjot&ljjcmct, tonove w,V\ce- 9. Umrli ho: lb. marca. Karol Žižek, nadsprevodnik, 49 let, Resljeva cesta 23, vsled raka v požiralniku. — Anton Pavlin, dežni-karjev sin, 15 mesecev, Vegove ulice 12. jetika. — Marija Bolha, delavčeva hči, 26 let, sv. Petra cesta 69, jetika. 17. marca. Antonija Kolesa, železniškega vslužbenca hči, 3 leta, Marije Terezije cesta 26, davica Tujci. 15. marca. Pri Slonu: p. Horak, VVeinmann, Svrovatka. z Dunaja. Sluka, Peteani, Albrecht iz Trsta. — Gaediske iz Tempel-hof-a. — Straus iz Frankobroda. — Valenčič iz Trnovega. — L8wi iz Stuttgarta. — Troger iz Beljaka. — dr. Rogina z Vrhnike. — Kranjc iz Ilirske Bistrice, — dr. Temnikar iz Kamnika. ' Pri Maliču: Setz, Tternfels, Dilmann, \Ville, Kavan, Trostli, Kohn, Ivankovich, Puchs, Pischmann, Abeles, Linhart z Dunaja. — Laiigerfeld iz Barmen a. — Prener iz Gradca. —Kopstein iz Siofok-a. — dr. Marx iz Vratislave. — Prohaska iz Požege. Tučkorič iz Gorice. — Moser pl. Jarolym iz Prage. Pri Južnem kolodvoru : Ferjančič iz Celovca. — Jug Tremensko sporočilo. a M a Cas Stanje Veter Vreme Ss ■g« s S " "" a opazovanja zrakoraera t mm toplomera po Celziju 16 7. u. zjut. 2. u. pop. 1 \) T,Vf>(' 741-8 741 4 7417 0-4 44 22 si. svzh. si. vzh. oblačno n 0 00 17 '(. a. zjut. 2. u. pop. 9 h. zveč. 741-0 740-8 740-9 10 5 2 —10 si. vzh. n n oblačno n jasno 0 00 Srednja temperatura obeh dni 2 3° in 1-7°, oziroma za 0'8 in l-7° pod normalom. Spoštovanim častilcem Antona Kremplja. O priliki zborovanja malonedeljskega bralnega društva ustanovil se je odbor, kateri hoče potrebno ukreniti, da se vendar enkrat postavi dostojen spomenik za narodno prosveto unetemu in zaslužnemu domoljubu bivšemu tukajšnemu župniku Autonu Kremplju. Pol stoletja pičiva že ta vzgledni mož v hladni zemlji in niti ne vedeli bi za znamenje, kje njegovi zemeljski ostanki leže, ko bi mu trije častilci kmečkega stanu ne bili postavili priprostega spomenika. Zob časa je pa v teka let to edino vidno znamenje rodoljubnega spoštovanja tako oglodal, d« nikakor več ne ustreza svojemu namenu, namreč opozoriti slovenski rod, da tu leži mož, kateri je hil za časa svojega življenja zastavil vse svoje duševne moči za povzd!go iu duševni napredek svojega rodnega liudstva. Nikakor ne smemo pripustiti, da bi izginil izmed prostega ljudstva spomin na učenega, delavnega in pogumnega prvoborilca, kije z uma svitlim mečem dokazoval že v prvih desetletjih našega stoletja, da tukaj od nekdaj že biva naš rod, in kateri je na slovenskem književnem polji pomagal ledino orati. Slovenska matica je prinesla v svojem letopisu iz 1868 izpod peresa Božidara Raiča Krempljev življenjepis, kjer so naštete njegove zasluge za cerkveno in posvetno slovstvo. Spisi: „Molitveniceu, „Življe-nje svetnikov". „Evangelji£če" in „Dogodivščiue" so bili o svojem času zelo priljubi,eni. Malonedeljsko bralno društvo je bilo že sklenilo 1.1890 ko se je slavila stoletnica Krempljevega rojstva, da bode nabiralo prostovoljne doneske za njegov spomenik ter je v to svrho nabralo tudi nekaj denarja. To, kar je nabranega, pa ne zadostuje. Potrebuje se še okoli 400 gld., ker spomenik sam, ki je naročen v Ljubljani veljal bode tamkaj 300 gld. Prevažanje, vzidavanje in komisija za izkopavanje in prenašanje njegovih zemeljskih ostankov iz pokopališča k malonedeljski cerkvi bode zahtevalo še tudi mnogo plačil. Ohračamo Se toraj do vseh častilcev Antona Kremplja širom naše domovine ter jih prav uljudno prosimo, naj nam blagovolijo priskočiti s prostovoljnimi doneski na pomoč, da bode odboru mogoče izvršiti postavljeno si nalogo. Odkritie spomenika bode združeno s primerno slavnostjo , ki se bode vršila letos v mescu avgustu. Podrobnosti se naznanijo pozneje. Darove za Krempljev spomenik sprejemata č. g. Ivan Skuhala, dekan itd., ter g. dr. Anton Mi-halič, zdravnik ; oba v Ljutomeru. Odbor za Krempljev spomenik. Pri Mali Nedelji, dne 6. marca 1895 Bog vsegamogočni sklenil je v neskončni svoji modrosti poklicati k Sebi preljub-Ijeuega, visokočislanega našega strica, oziroma starega strica, blagorodnega gospoda mti dr. litllii Dolničar-ja danes, v nedeljo, dne 17. t. m., ob 8. uri zvečer, po dolgotrajni, mučni bolezni in večkratni prejemi sv. zakramentov, v S8. letu njega starosti. Pogreb bode v torek, dne 19. marca, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti štev. 15. Sv. maše za dušo rajnega brale se bodo v raznih cerkvah in pri čč. oo. frančiškanih tekom vsega meseca ob 9. uri dopoldne. Bodi nepozabljivi nam iu premili rajnik še sploh pripon čen v pobožno molitev in blag spomin pri sv. maši. V Ljubljani, dne 17. marca 1895, 177 1 Žalujoči ostali. Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera ^^ien, I. Bezirk, Stefa nsplatz Nr. 11, Partcrre. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo topo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr. dež. prlv. to- varne. ustanov. leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crime za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—10 Ravnokar je izšlo prav zanimivo in poučljivo zgodovinsko delo offiofc ječe- Ital. spisal Sitvio cvetlico. Poslovenil c£ Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 20 Vbaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošli ju so z ol»rnt iio podito. Lekarna Trnkoczy v Gradou. Društvo ptgrehs bratovščine sv. M bode imelo 19. sušca, t. j. na sv. Jožefa dan, popoldne ob 4. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni občni zbor, h kateremu so vsi moški udje povabljeni. 174 2-2 ©«lbor. Leopold Tratnik prej M. Schreiner, pasar in zlatar*, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvsne posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro na-,tančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—12 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra CMti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. m 53 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 20 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. 52 S5 V „Katol. Bukvami" v Ljubljani dobiva »e ravnokar iz šla knjižica z naslovom : Večna luč. Angleški spisal kardinal Wiseman, preložil V. Steska, duhovnik v Kočevju. S2 stranij, 1«°. Cena: broš. 10 kr., kart. 12 kr. Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. •€3£3-E3-£3-E3-E3-€3i Vizitnice priporoča jj^cRazlične rastline, Rorenine^i A 166 3 luBja in semena /tuPuj& :jg pj ov zdravstveno oblastveno preizkušeni N^Ct± ^ " (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo ■iiilijoiikraf preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe čiščeče in ohranjujoče sredstvo. 8^"" Dobiva se povsodi. 620 40—15 i Fr. Petrič $ v Ljubljani, $ Špi talske ulice S*r trPežn0 °rno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega 178 1 — 1 & bla»a za moške in ženske ol>lelte ^ vzlasti domačega in trnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažasta 5K Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago • $ 13 u. is a, j s k a borz a. šSsT Dne 18. marca. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlala renta 4%......125 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron , 101 " Ogerska zlata renta 4%.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1090 „ Kreditne delnice, 160 gld......404 London vista...........123 „ NemSki ilrž. bankovci za 100 m. nem, drž. velj. 60 „ 20 mark................„ 20 frankov (napoleondor)............9 Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 60 kr. 80 „ 10 „ 15 „ 30 „ 15 „ 40 " 20 „ 20 „ 04 „ 77 „ 55 „ 77 „ Dne 16. maroa. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudoifove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6 % . „ „ dolenjskih železnic 4% 152 gld. — kr. 1(53 50 197 — 99 35 n 153 25 133 76 108 50 111 25 99 n 25 99 90 225 n — 176 n 50 132 75 98 50 n Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 200 gld. 160 „ 17 23 71 73 52 25 172 3440 544 112 84 88 164 132 kr. 80 75 25 50 50 90 50 ST Nakup ln prodaja K vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Meujamična delniška družba „M EKC1J K" Wollzeil8 št. 10 Dunaj, Mariahilterstrasse 74 B. AsT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, porem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega oorestovanja pri popolni varnosti nn loženlh (jlavnlc. Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.