Naročnina listu: —
Celo leto . . K10 — Pol leta . . . „ 5’— Četrt leta . . * 2‘50 Mesečno. . . » 1'— Zunaj Avsirif ® : — Celo leto . .	„ 15 —
Posata ;?.znc številke — 10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti
11.—12. ure dopoldne.
Naši uspehi pri Tolminu.
Tod! ob Mrzlem Vrhu Lahi vrženi. — Ujeli smo 283 Lahov. — Na koroški in tirolski fronti govorijo topovi. — Naš P-čoln potopil francoski torpedni rušilec. — Hudi hoji pri Usciczki. —
Pri Verdunu boji
Najnovejše avstrijsko urste poročilo
Dunaj, 19. marca.
Uradno se razglaša:
Ruska bojišč©.
Ob reki .Dnjes.tr ter ob besarabski bojni črti živahnejše artilerijsko delovanje. Mostni okop pri mestu U š 8 i c k o je bil ponoči v hudem ognju sovražnih metalcev min. Danes, dne 19. marca, zjutraj je sovražniki po artilerijski predpripravi razstrelil eno mino, čemur je sledil napad z ročnimi granatami. Vsled razstrelile smo morali sredino obrambne črte v okopu vzeti nekoliko nazaj, vsi drugi napadi so pa bili o d b i t i, pri čemur je bilo ujetih nekaj Rusov.
italijansko bojišče.
Ob spodnji Soči vlada razmeroma mir.
Naša pomorska letala so opetovano metala bombe na italijanske baterije ob izlivu reke Z dobe v morje.
Mesto Gorico je sovražnik vnovič obstreljeval iz zelo težkih topov.
Ob obanostju pri Tolminu so naše čete u s-pe Š n o nadaljevale napade, so prodirale čez cesto Selo — C i g in j in zahodno od Sv. Marije ter so odbile več sovražnih protinapadov na pridobljeno postojanko.
Tudi na južnem obronku Mrzlega Vrha je bil sovražnik vržen iz ene utrdbe in je bežal do kraja G ja b r i j e.
V teh bojih je bilo ujetih nadaljnih 2 8 3 Italijanov.
Artilerijsko delovanje ria koroški b oli n j črti je bilo živahnejše na ozemlju F e 11 a in se je tudi raztezalo na greben K a r n s k i h planin.
Bojna črta ob Dolomitih, zlasti na prostoru pri Col di Lana. nadalje naše postojanke pri Mater v doMnr S u g a n a ter posamezne točke na zahodni tirolski bojni črti so bile isto-iako v živahnem sovražnem artilerijskem o g n ju.	*
Albansko bojišče.
Mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 19. marca. Francosko bojišče.
Severoizhodno od mesta Vermeil e s, južno od kanala La Bass e e, smo vzeli Angležem po uspešni predpripravi z artilerijskim ognjem in peterimi uspešnimi razstrelbami, majhne, dne 2. marca od njih zasedene postojanke. 'Od večinoma zasute posadke neke postojanke je bilo ujetih 30 vojakov, ki so še ostali pri življenju. Protinapadi so se izjalovili. Mesto Le n s so Angleži zopet srdito obstreljevali.
Dočim je včerajšnji dan na levem bregu M o z e potekel brez posebnih dogodkov, 1 so pa bili francoski napajdalni poizkusi proti višini „Mrtvi
m o ž“ in na( izhodni strani te višine danes zjutraj že v kali udnšeni.
Na desnem b r e g u M o z e se je artilerij-! ski ogenj razvil v posebno srditost. Istočasno so se f razvili na več mestih južno	od	utrdbe D o u a u -
! m o n	t in zahodno od vasi V	a u	!x('	boji iz največje
bližine za posamezne utrjevalne naprave, ki pa še niso končani.
Iz postojanke pri gozdarski hiši T h i a v i 11 e severoizhodno old B a d o n v i 11 e r j a, ki smo jo 4. marca prepustili Francozom, je bil sovražnik po nem-I škem	oddelku zopet pregnan.	Ko	je	uničil sovražna
kritja	in vzel seboj 42 ujetnikov,	se	je nemški odde-
lek vrnil v svoje jarke.
Rusko bojišče.
Pričakovani ruski napadi na črti jezero Drisvjaty — Postavy ter na obeh straneh jezera N a r o c z so se prič je, li, z v e 1 i k o srditostjo.
Na vseh mestih je bil sovražnik pod izredno močnimi izgubami gladko odbit. Pred našimi postojankami na obeh straneh jezera N a r o c z se je naštelo 9270 padlih Rusov. Naše izgube so zelo male.
Južno od jezera V i s z n i e w je prišlo samo do poostrenega artilerijskega boja.,
Balkansko bojišč©.
Položaj je splošno nespremenjen.
Naš zrakoplov je v noči na dne 18, marca napadel četverosporazumovo brodovje pri Karaburnu južno od Soluna.
•*
* *
Fronta jezero Drisvjaty—PostaVy—jezero Na-rocz je dolga 85—90 km. Jezero Drisvjaty leži nekako 30 km južno od Dvinska,
|Naš podmorski čoln potopil francosko ladjo,
Uradno se dne 19. marca poroča z Dunaja:
Dne 18. marca predpoldne je nedaleč od S i be-n i k a na našo bolniško ladjo „Electra“ sovražni podmorski čoln pri jasnem in solnčnem vremenu btrez vsakega opomina dvakrat sprožil torpedni streli, enkrat zadel in enkrat' težko poškodoval. Potopil se jo 1 mornar, dve usmiljenki od Rodečega križa ste težko ranjeni. Hujše Kršitve mednarodnega pr a v a si na morju ne moremo misliti.
Isti dan predpoldne je naš podmorski čoln pred Dračem uničil s torpednim strelom francoskega torpednega rušilca, ki je Ml zgrajen kakor je zgrajena ladja „Tourche.“ Rušilec se je po preteku nekaltdrih minut potopil.
Potopitev „Tubantie“.
Wolffov biro zagotavlja, tla „Tubantie“ ni potopil nemški P-čoln, niti so Nemci na mestu nesreče položili mine.
Italijanska zbornica.
Večina poslancev brezobzirno napada vlado, ki je očividno izgubila ves upliv na parlament.
Prestolonaslednik podmaršal in podadmiral.
Cesar je imenoval prestolonaslednika nadvojvodo Karl Franc Jožefa za podmaršala in podadmirala, Te časti v naši armadi je zavzemal tudi pokojni cesarjevič Rudolf.
Avstrijski narodi so veseli teh cesarjevih odlikovanj, ker so n e Itaka vidna znamenja, da kakor pri narodih tako tudi pri vladarju samem raste priljubljenost in spoštovanje do prestolonaslednikove osebnosti. Sele po grozovitem sarajevskem umoru, torej z začetkom svetovne vojske je stopil nadvojvoda Karl Franc Jožef v ospredje globljega javnega zanimanja. Prej je, kakor je za cesarske prince določeno, izpopolnjeval svoje vojaško in državnopravniško znanje. Njegov zadnji učitelj v drž avn opravili škem študiju je bil ččški profesor, bivši poljedelski minister, — prof 'dr, Braf.
V vojski prestolonaslednik ni prevzel nobenega poveljstva). Poverjena mu je bila druga naloga, da zastopa pri naši in zavezni armadi našega sivolasega cesarja. Postal je tako živa vez med cesarjem in armado. In kakor je razmerje med vodarjem in prebivalstvom ravno radi hudih vojskinih časov vedno prisrčnejše in trdnejše, tako je tudi živa vez med njimi, nadvojvoda- Karl Fraine Jožef, našim srcem vedno bližji in dragocenejši.
Od svoje matere, nadvojvodinje Marije Jožefe je sprejel izvanredno ljubeznjivost v občevanju, srčno priprostost v veidenju in plemenitost v vsem nazi-ranj-u in mišljenju. S temi kjrasriimi lastnostmi očara vsakega, kateri pride ž njim v dotiko. Vsi se spominjamo navdušenih dopisov naših bojevnikov z italijanskega bojišča v slovenskih listih, v katerih so izražali svojo veliko srečo in veselje, da so videli prestolonaslednika, da je celo ž njimi v slovenskem jeziku govoril in da jih je odlikoval,
Prestolonaslednik spoznava se|daj na bojiščih v-se narode svoje monarhije, kojim bo enkrat postavljen kot cesar in vladar, spoznava njih veliko domoljubnost, njih hrabrost in njih nravno veličino, vse drugače, kakor bi jih spoznaval v mirnih časih iz čajnikov, poročil in predavanj. Zja to pa po številu majhni avstrijski narodi z velikim veseljem in zadovoljstvom zasledujemo njegova potovanja in njegove obiske na različnih frontah, ker vemo in smo prepričani- da vidi in sliši tamkaj tudi pohvalo naših slovenskih junakov, sinov zvestega slovenskega naroda ter da o tem poroča tudi našemu priljubljenemu cesarju.
Se z neko novo spremembo je zvezana prestolonaslednikova osebnost, za kojo smo izvedeli zajdnje dni, Grof Berchtold, prejšnji zunanji minister, je imenovan za njegovega najvišjega dvornega mojdtra, ali v politično terminologijo prestavljeno, za njegovega vednega spremljevalca in svetovalca. Razvoj svetovnih dogodkov j;e pokazal, da je bil grof Berchtold da-lekoviden politik in da je z mirno, a previdno roKo pripravljaj Avstrijo na Čase splošnega spopada. Da je Bolgarija, in Turčija ob naši strani, da sta Grčija in Rumunija še nevtralni, da kljub vojski Avstrija politično niti pri sovražnikih ni z nizko strastjo osovražena,- to je uspeh njegove trezne, plemenito zami-
šljene zunanje politike. Grof Berchtold je sicer, odkar je prišel iz Petrograda, kjer je bil naš najodličnejši poslanik, kol minister vstoptil v zunanje ministrstvo, ogrski državljan vendar je rodom Moravan, zvest svoji katoliški veri in češkemu narodu na Moravskem. Da je ta mnogoizkušen, zunanje in notranje razmere naše monarhije dobro poznavajoč mož postal svetovalec prestolonaslednikov, za to so vsi avstrijski narodi svojemu presvitlemu cesarju iz srca. hvaležni.
Narodna ali deželna samouprava.
Ko sta nemška krščanskosocialna stranka in nemška narodna zveza določevali ' skupen program, posrečilo se je krščanskim socialcem spraviti v program tudi določilo, da se deželna avtonomija, razširi. ,To je star ideal voditelja nižjeavstrijskih krščanskih socìajcev, ekscelence dr. Geßmanna, ki ga je na Nižje avstrijskem že v marsičem, posebno v šolskonad-zornih zakonih uresničil. Krščansko-socialna stranka mu je v tej stvari lahko brez ovire sledila, kajti njena moč so alpske dežele, v katerih imajo Nemci narodnostno povsod večino. Toda čisto drugače je u-Činkovala ta točka, ko jo je sprejela tudi nemška narodna zveza v svoj program. Takoj so se oglasile sudetske dežele. Moravska je samo sekundirala, kajti * tam imajo narodni kataster, prvo besedo je imela pa nemška Češka. Tam so se Nemci soglasno in' odločno izrekli proti razširitvi deželne avtonomije in za upel-favo narodne avtonomije.
Nam Slovencem na Štajerskem in Koroškem je stališče čeških Nemcev zelo simpatično in mi smo bili zadnja leta pred vojsko v naši deželni politiki njih verni učenci. Tudi za nas velja načelo, da se deželna samouprava šie naj le razširi, ko je že vsaka narodnost v deželi dobila svojo narodno upravo. Vojs-kin čas nam je pokazal, kako razkrojevalni in škodljivi so narodnostni boji, ker zastrupljajo vse jajvno življenje in nam jemljejo naše najboljše moči za večinoma brezplodni narodnostni boj, Za to je treba z velikopoteznim mahljajem tem bojem narediti enkrat za vselej konec — in češki Nemci so prepričani, da se to [d,a storiti' z uvedbo narodne avtonomije.
Izmed večjih avstrijskih strank zavzema stališče narodne samouprave tudi nemška socialistična stranka. Njen govornik je v tej stroki dr. Karl Renner, bolj poznan pod psevdonymom Rudolf Springer. Ravnokar je zopet izdal na Dunaju knjigo „ Österreichs Erneuerung. Politisch-programmatische Aufsätze.“ Dunajska cenzura je velikodušno pustila v tem slučaju, da je izšla tudi razprava o bodočnosti Avstrije. Nam časnikarjem še lokalne cenzure zabra,-njajo, pisati o tem predmetu. Za to nam ne preostaje druga, nego da opozarjamo na publikacije,,, ki so glede cenzure srečnejše, četuldi te publikacije izhajajo od strank, s katerimi sicer nimamo mnogo skupnega.
Narodnostni boji po vojski morajo ponehati. Ra-.,vno dosedanji spori med avstrijskimi narodi so ustvarjali pri naših sovražnikih sliko oslabljene in razpadajoče Avstrije ter jim dajali pogum za napad in jim pomnoževali njih poželjivost. V istini pa je to bil boj mladih, kvišku hrepenečih narodov, ki so vsi Avstriji udani, kakor je vojska pokazala, in ki ne iščejo niti svojih kulturnih niti svojih političnih ciljev izven mej naše habsburške monarhije.
Bilo je kakor pri dobrem, mladem vinu. Kdor ne pozna vinske narave, misli, da hoče raznesti sod in se razliti po kleti, v istini pa je to le vrenje najboljših v vinu se nahajajočih snovi, koje se mora izvršiti, da poslane vino lepo za oko in dobro za okus.. Toda tudi to navidezno slabost moramo odstraniti od Avstrije. In to se zgodi po našem mnenju, po mnenju velikega števila Nemcev in po prepričanju premnogih serioznih politikov z narodno avtonomijo. — Proč z vsakim povodom za boje, da bodo lahko narodi mirno med seboj živeli!
Novi davek na povečana imetja.
Mnogim in mnogim povzroča vojna silne škode in izgube. Z druge strani pa jih je zopet, ki so ravno vsled vojne silno povečali svoje imetje, ne da bi pri tem kaj riskirali ne od prejšnjega svojega imetja in ne svojega življenja» 'Ta krivica se občuti že dolgo in povsem pravično je, ako se misli in dela na to,
da se porastki na imetju vsled vojne posebej obdavčijo, da ti srečneji vsaj na. ta način, doprinesejo vsaj nekoliko za državo. Kakor znano, je pri nas za sedaj uveden samo poseben davek za tiste, ki jim letni dohodek iznaša najd 20.000 K, ki pa, seveda, jako lahko prenašajo ta davek.
Treba je opozoriti na poseben način Nemčije in njenih zakonodajalcev v tej svetovni vojni. Tam zahtevajo enakost in pravičnost za vse. Bodi,, kakor, hoče, kaznujejo ga, ako se je pregrešil proti zakonu, naperjenemu proti podraževanju živil in proti maksimalnim cenam. Že ta način Nemcev deluje, da se tam vsi pokore izjdanim naredbam in nihče niti ne misli na to, da bi jih ne izpolnjeval, dočim se pri nas, ko je bila izdana naredba, išče način, kako bi se jej izognili in da bi delali dalje po svoji volji in, seveda, v svojo korist. Zato se je v Nemčiji najprej izprožila misel na obdavčenje dobičkov od vojne. Videlo se ie namreč, da so mnoge industrije in dobavitelji, ki so oskrbovali vojsko, v kratkem času silno obogateli — kar gre seveda na, račun države, oziroma, državljanov, ki bodo morali sedaj plačevati vojna posojila s povečanimi davki. Povsem pravično je torej, da, se od poadincev in podjetij, ki so toliko zaslužili, zahteva, da gotov del zopet vrnejo državi, kar pride že zopet skupnemu prebivalstvu na dobro.
Misel na obdavčenje dobičkov od vojne ni torej nova, nova pa je namera, da se podredi posebnemu vojnemu davku vsako povečanje kakoršnegasibodi i-metja v zadnjih letih, posebno pa vsled vojne. Ta davek hočejo odmeriti s 50% od povečanega imetja. Višina tega davka je nekoliko osupnila in je seveda močno delovala na kurze tistih papirjev, ki so v zadnjih letih donašali velike dohodke. 'More se namreč lahko presoditi, da, se ta dohodek jako zmanjša, ako bodo podjetja, ako tudi le od letošnjega dohodka, morala plačati 50%, koliko bolj pa, ako se najknađno u-stvari zakon tudi za povprečne [dohodke prejšnjih let. Posebno so se vznemirili tisti krogi, ki so v zadnjem času mnogo špekulirali z vrednotami podjetij, ki v sedanjem času posebno mnogo zaslužujejo, Tu pojde za silno velike zneske; računa, se n, pr., da bo nemška državna banka sama morala plačati državi krog
194,000.000 mark tega da[vka, brez .ozira, na druge davke in pristojbine in brez ozira na delež države pri čistem dobičku banke.
S tem davkom pride država do znatnih dohodkov, a tisti, ki bodo tangirani, bodo prav lahko prenašali ta davek, dočim se siromašni sloji ne bodo tako hitro mogli obremeniti z novimi davki, ker že pri sedanjih razmerah komaj obsflajajo, kajti sedaj plačujejo davke tistim raznim osebam, ki bogate! Le pravično je torej, ako take osebe svoje' itak velike dobičke dele z državo.
Ni dvoma, da se obdavčenja dobičkov od vojne, kakor tudi obdavčenja imetja lotijo tudi pri nas, kajti tudi pri nas se jako opaža nerazmerje med prenašanjem bremen vojne in med povečanjem imetja in zaslužka.
Italijanski kralj strelja na avstrijsko letalo.
Iz Rima poročajo, da je italijanski kralj Viktor Emanuel ob neki priliki streljal na avstrijsko letalo. V bližini je bil italijanski častnik, ki je fotografiral „zgodovinski“ prizor in ga tako ovekovečil. Zadel pa seveda; kralj ni nič..
Sovražni podmorski čoln potopil našo bolniško ladjo.
Dunaj, 18. marca.
Danes (dne 18, marca,) je sovražni podmorski čoln s torpednim nabojem zadel bolniško ladjo „Elektra“, ki je vozila kot ladja avstrijskega Rudečega križa iz severne v južno Albanijo. Ladja je nato zavozila na plitvino. Potopil se je samo 1 mornar, težko ranjeni ste dve usmiljeni sestri, sicer pa k sreči ni nobene druge žrtve. „Elektra“ je bila označena kot bolniška ladja in je imela predpisana, daleč vidna znamenja. (Po mednarodnih določilih bi se bolniške ladje ne smele napadati.
Mirovni glas v italijanskem parlamentu
Socialist Graziadei je rekel v svojem govoru v parlamentu, [da Italija se vendar ne more večno prepirati z osrednjima državama, v kateri je izvažala pred vojno 24% svojih kmetijskih pridelkov, uvažala pa je iz njih 26%. Take naravne razmere se ne dajo prekiniti za trajno. Ako Saianidra ne napove vojne Nemčiji, ni to nikaka illojaliteta, napram četvierospo-razumu, ampak samo nemogoče je, da se bo Italija poleg front proti Avstro-Ogrski in poleg bojev v Va-loni, Tripolisu in v Cyrenaiki bojevala, tudi v Franciji, Italijanski interesi zahtevajo mnogo bolj, da si poiščemo kolikor mogoče kmalu pošten mir.
Francosko bojišče.
Boj za Verdun se nadaljuje. Podrobnosti o feh bojih ne izvemo z nobene strani, kar je znamenje, da se položaj ni izpremenil.
Francoski framasoni imajo sedaj svojega vojnega ministra.
Italijansko bojišče.
Italijani so svojo ofenzivo na soški fronti zopet ustavili. Niti en teden niso zdržali. Ali so jo ustavili zaradi velikih izgub ali pa svoje čete potrebujejo na drugih točkah, se ne ve.
V italijanski zbornici govorijo vsi poslanci proti vladi, a glasujejo razven socialistov vsi za njo. Nihče noče prevzeti dedščine za njo.
Piše se, da Italijani pošiljajo čete na Francosko. Te bi naj prevzele posle v zaledju, da bi mogli vsi francoski vojaki na fronto. Uradno to ni Še potrjeno.
Kaj delajo Lahi v V aloni, nič ne izvemo.
Italijanska ofenziva ustavljena.
Italijani so dne 17, marca, svojo peto ofenzivo ob Soči ustavili. Avstrijsko uradno poročilo dne 17. marca namreč pravi:
Italijani so svoje brezuspešne napade ob soški fronti ustavili. Tudi tokrat feo ostale naše postojanke trdno v na.ši posesti.
Uspeh pri Tolmino
Na severnem delu tolminskega obmostja so dne 17. marca naše čete napadle sovražno postojanko, u-jele 449 Italijanov (med temi 16 častnikov) ter so u-plenile 3 strojne puške in 1 minskega metača. Ta nenadni ofenzivni sunek naših vrlih čet je dosedanji položaj naših postojank pri Tolminu znatno zboljšal
Pri Selcah.
Ob spofdnji Soči so, dne 17. marca Italijani napravili napadalni poizkus pri Selcah, a so bili odbiti. Sploh se je vrla Boroevičeva armada ob Soči v svojih postojankah tako utrdila, da so vsi italijanski napadi, še tako srditi, zaman.
Premikanje francoskih Čet.
Curiški list „Tagesanzeiger" poroča z 'dne 18. marca.
Francosko časopisje opozarja, da sedanji mir pred Verdunom nie bo dolgo trajal m da je pričako-
Ivati v kratkem zopiet hudih, krvavih napadov. Pri Belfortu je francoska artilerija začela zopet srdito obstreljevati nemške postojanke. Pomnoženo artilerijsko delovanje ima, namen, zakrivati važne dogodke za francosko fronto. Domneva se, da francosko armadno vodstvo pošilja svoje najboljše čete na najbolj nevarna mesta.
Francoski vojni minister odstopil.
„Agence Hävas“ javlja dne 17, marca: Francoski vojni minister Gallieni je iz ziciravst-venih ozirov odstopil. Za njegovega naslednika je i-menovan divizijski general Rqq|uies.
Novi vojni minister.
Novoimenovani francoski vojni minister Rogues je bil svoj čas sekcijski načelnik v vojnem ministrstvu. V državnem zboru so ga poslanci hudo napadali zaradi tehničnih težav. Toda njegovim prijateljem, posebno bivšemu ministrskemu predsedniku Bar-thou-u, se je posrečilo,, obdržati ga kljub vsem napadom nad vodo.
Minister Roques je framason ter kot tak uživa zaupanje svoje vlade, dočim je bil Gallieni odkrit katoličan in vsled tega, čeprav po krivici, osumljen, da je royalist.
Rusko bojišče.
Rusi so začeli napadati na. severni m na južni točki svoje fronte. Ne ve se še, ali je to začetek o-fenzive, ali so pa le posamezni, osamljeni sunki.
Rusi skušajo predreti našo ga liško fronto,
10 km južno od železniške črte Tarnopnl-Lvov, t j. pri železniški postali Čebrov;, že ilelj časa poiz^ kušajo močne ruske sile predreti bojno črto armade generala Bothmerja. Rusi so prodrli do vasi Kozlov (zahodno od Cebrova) tik do avstrijskih postojank, a so brli po našem srditem ognju zavrnjeni. iThdi proti avstrijskima armadama, ki se držita na severu (Böhm-Ermolli) in na jugu (Pflanzer-Baltin) Bothmer-jeve, so začeli Rusi razvijati zadnji čas izvanredno živahno artilerijsko delovanje,
jNa severnem ruskem 'krilu.
Rusi so zadnji čas začeli prav živahno napadati severno krilo Hindenburgove armade, o kateri že več mescev ni skoro nobenih poročil Glavni sunek so naperili Rusi na nemške postojanke južnoza-hodno od Dv,inska in v ozemlju tamošnjih jezer.
Fred Solunom»
Po dolgem času se tudi izpred Soluna poroča o manjšem vojnem dogodku. Napad sovražnih (angleš-ko-francoskih) patrulj, ki so se dne 17. marca približale v svrho poizvedovanja naišim postojankam juž-no-zahodno od jezera D.ojran, je bil odbit. O tej praski ni nadaljnih poročil, iz katerih bi se lahko z gotovostjo sklepalo, da je general Sarmi končno dobil povelje za napadanje.
Potop nizozemske trgovske ladje „Tubantia“.
Blizu nizozemske morske obali se je dne 16. t, m., zjutraj ob % na 5. uro, potopila ena najlepših in najboljših nizozemskih trgovskih ladij, parnik „Tu-ftantia,“ Ali je bila „Tubantia“ zadeta po torpednem naboju ali je zadela na mino, še ni popolnoma dognano. Nezgoda je zadela ladjo med 2. in %3.. uro zjutraj. Ladja se je polagoma pogrezala in se je Šele po preteku dobrih dveh ur skrila pod morsko gladino. Na ladji je bilo 881 oseb, ki so pa baje vse rešene. Ker so bili na potopljeni laaji tudi Amerikanci in ker se domneva, da je ladjo napadel nemški podmorski čoln, se je bati, 'da nastane radi potopa „Tubanüje“ J zopet resen spor med Nemčijo na eni in Nizozemsko- I Ameriko na drugi strani, kakor svoj čas radi potopa I .„Lusitani)©.“
Španija ostane nevtralna?
Geneva, 17. marca.
Po poročilu, ki je došlo iz Madrida, je Španija podala izjavo, da bo v vojski Portugalske z Nemčijo in Avstrijo ostala prejkoslej nevtralna. — Uradno še ta vest ni potrjena.
Za mir,
Iz Stockholma se dne 16, marca poroča:
Švedski minister zunanjih zadev Wallenberg je sprejel odposlanstvo Fordove mirovne konference, ki mu je izročilo spomenico na njevtralne vlade, v kateri se te poziva, da storijo potrebne korake, da se razburkani svet zopet spravi do miru,
Minister je odgovoril: „Mi ravno tako živo želimo miru, kakor vi, moremo pa kot posredovalci ie samo tedaj nastopiti., ako je to izrecna želja vojskujočih se strank. Ce se bo taka želja enkrat izrazito izrazila in nam bo jasno, da moremo za dosego miru kaj storiti, tedaj ne bomo zamudili ugodne prilike, da vse storimo, kar se bo sploh storiti dalo..“
Četrto vojno posojilo.
Poluradni duhajski „Fremdenblatt“ poroča, da utegne vprašanje o četrtem avstrijskem vojnem posojilu biti že v prvi .polovici mesca aprila toliko zrelo, da se bo lahko o njem govorilo, kakor o gotovem dejstvu. Način, kako se bo novo vojno posojilo uredilo, še ni trdno določen. Radi sijajnega uspeha, zveznih armad in z ozirom na izvanredno ugoden gospodarski in financielnì položaj je pričakovati, da bo četrto vojno posojilo brez dvoma še bolj uspelo, kot prejšnja vojna posojila.
Politične vesti.
Nemški politik in publicist Friderik Naumann
— ki je napisal znano knjigo „Srednja Evropa“, — predava sedaj v raznih mestih o organizaciji velike srednje-evropske jednote. Bil je tudi v Pragi in v Li-bercih. Tamkajšnja „Reichenhierger Zeitung“ mu je napisala dne 12. t. m. v pozdrav uvodni članek, v katerem pravi:	Zakaj je danes Friderik Naumann
najpopularnejši izmed mož, ki se bojujejo za fronto za našo bodočnost? Zato, ker je povedal stotisočem v pravem času pravo besedo. Stremljenje,, ki mu je dal izraza v svoji ideji „Centralne Evrope“, je tako staro, kakor želja našega naroda po s v o b o(d i in neodvisnosti. Stari J ahn je, imenoval to Idejo sen svojega življenja, pesniki naših bojev za s v o b o -d o so jo opevali v svojih vročih pesmih, cela stole j a so se zanjo borili največji duhovi našega; naroda. „V s e n e m š t iv o“ se je takrat reklo tej ideji, katere uresničitev se nam je zdela nemogoča in ki nam je bila krasen sen, pa vendar le sen. „Centralna Evropa“ ji pravi Naumann .in jo nam postavlja na temelje dosegljive realnosti.
Četrto vojno posojilo na Ogrskem. Kedaj in pod kakimi pogoji se bo najelo četrto ogrsko vojno posojilo, še ni nič znanega. Skoro gotovo pa se bo tudi pri najetju četrtega ogrskega vojnega posojila postopalo tako kot' pri prejšnjih treh, da se bo teden pozneje, kakor pri nas v; Avstriji, objavil razpis tega posojila.
Naša in bolgarska trgovina. Ogrski uradni list objavlja vladno odredbo, po kateri se morajo naše trgovske in prometne razmere z Bolgarijo „do nadalje“, najpozneje pa do dne 31. decembra 1916, jemati v poštev na podlagi največjih ugodnosti.
Brazilija proti Nemcem. Nemčija je še dolžna Braziliji 120 milijonov za kavo. Brazilija se boji, da Nemčija te velikanske svote ne bo nikdar plačala. Zato hočejo preprečiti odhod nemških ladij, ki so sedaj v br azili j an skib pristaniščih, da bi te ladje bile v poroštvo za plačilo dolgov.
140.000	vagonov rumunskega žita za Avstrijo. Rumunska via,da, je dovolila, da se sme v dobi od a-prila do septembra 1916 izvaževati iz Rumunije v Avstrijo 140.000 vagonov raznega; žita, Kot: 30.000 vagonov pšenice in rži iz leta 1915, 100.000 vagonov koruze iz leta 1913 in 1914 ter 10.000 vagonov ječmena in graha iz leta 1915.
Amerika prodala, 600.000 konj četverosporazu-mu. Ojd iza,četka svetovne vojske do konca leta 1015 je prodala Amerika četverosporazumovimj državam čez 600.000 konj. Za to ogromno število konj je, izdal čelverosporazum čez eno milijardo mark.
Raznoterosti.
Enajsta vojna pobožnost v Mariboru. Včeraj, na drugo postno nedeljo in na praznik sv. Jožefa, se je vršila v mariborski stolnici veličastna, zdaj že e-najsta vojna pobožnost. Ob 4. uri popoldne so bile litanije Srca Jezusovega iz dvema sv, blagoslovoma. Potem se je slovesno molil sv, križev pot, pri katerem so šli duhovniki in bogoslovci od postaje do postaje, moleč in pevajoč, Ko se je odpela zavezna pesem „Kvišku zdaj dežela vsa“, je nastopil prevzv. g. knezoškof na prižnici ter, naslanjajoč se na svetopisemski rek „Treba je neprenehoma moliti in ne popustiti“, priporočal z znano govornostjo molitev za bojevnike na 'fronti, da bi ostali varovani telesne in dušne nesreče, za vojake v zaledji?, za bolane in ranjene vojaške, za invalide, za uboge ujetnike, za vdove in sirote, za cesajrja in plapeža, Ob koncu slovesnosti je bil podeljen nadpastirsM blagoslov in se je zapela cesarska pesem!
Prestolonaslednik — podmaršal. Cesar je imenoval generalnega majorja nadvojvodo Karla Franca Jožefa za podmaršala in podarlmirala. —
Ponovno odlikovan gimnazijski profesor. Profesor na mariborski gimnaziji in nadporočnik v rez. dr. Anton Dolar je bil že v drugič odlikovan s srebrnim Signum laudis.
Kdor Boga zaničuje . . . Duhovnik iz frelbur-ške nadškofije piše v „Korrespondenz A. P. S.“ (št. 1, 1916): V dobri in pošteni občini v Porenju se na-hajja že od početka oddelek črnovojnikov, ki stražijo
most čez Reno. Večina izmed njih se je udeležila zadnje božičnice in srečolova, ki so ga priredili pri tej priliki dobri, krščanski občani. Neki vojak je dobil lep križec. V svoji, razposajenosti si ga pripne na prsi kakor vojno odlikovanje, ter se, govoreč razne šaljive opazke, smuka gemintja med tovariši. Neki drug vojak pa v zasmeh poklekne pred podobo Križanega,
; se pripogne, zraven pa blebeta otročje neumnosti. —
: Kmalu nato sta odrinila oba ta dva irnovojnika na bojišče. Prvi je dobil smrtno rano in sicer prav tam, kamor je bil obesil križec; drugi je bil težko ranjen. Zdravniki mu niso mogli, dosti pomagati ; vse svoje življenje bo ostal pohabljen. Nič več ne more pokonci hoditi, ampak drži se venomer sključen, podobno kakor ta večer, ko se je v zasmeh sklonil pred podobo Križanega.
Alkohol pojenjuje. Kakor se poroča iz Londo-l na, izkazuje letna Statistika o porabi alkoholnih pijač S v letu 1915, da se je poraba alkohola na Angleškem j v primeri z letom 1914 znižala za 8% in v primeri' z I letom 1913 celo za 10%. Izdatki za pijačo pa so se naipram temu zvišali v primeri Iz izdatki v letu 1914 za 10/4 % in v primeri z izdatki v leti? 1013 za 0%, A poleg tega moramo upoštevati, da se angleška armada nahaja izven dežele. Skupno se je v letu 1915 na Angleškem izdalo za alkoholne pijačne okrog 180 milijonov.
Spiritizem. Zadnjič smo poročali, da tožijo hrvaški katoliški listi, da se širijo med mladino poskusi s hipnotizmom in Spiritizmom, Pri deklici nekega uradnika da so se pokazale nevarne posledice. — Ta „bolezen“ se je zanesla tudi na Štajersko. Tako potuje n. pr. v Šoštanju mizica od hiše do hiše in vse
Iprav ugane. Duh je postal celo „ekscelenca“ in zna kar dva jezika, se rad prikaže (seveda nevidno), in večkrat celo leta z „mizico“ vred za 'Spiritisti, Če ne ì napravijo o prajvem času križa. Kaj, če se tudi pri kateri naših deklic pokažejo nevarne posledice :	„O
joj. če več zdrava ne lio f“
Pametna odredba! Okrajno glavarstvo Gmunden na Gornje-Avstrijskem je izdalo odredbo, s katero je prepovedano dečkom in deklicam, starim manj kakor 18 let, pohajkovati po ulicah in zahajati v gostilne ali kavarne po 9. uri zvečer. Nadalje je prepovedano dečkom in deklicam, starim manj kakor 16 let, kaditi tobak (cigarete, smodke, iz pip) na javnih prostorih, kot na ulici, v gostilnah, kavarnah itd, Gostilničar, trafikant itd., ki bi prodajal nedorasli mladini žganje, pivo, vino ali tobak, bi zapadel denarni globi do 200 K Pametna odredba, ki bi bila seveda tudi za razmere v naših mestih zelo dobra in blagodejna !
Boj proti kugi. Čedalje glasneje se čujejo klici ki svare občinstvo pred kugo, izvirajočo iz greha proti šesti božji zapovedi. Vsekrižem se toži, kako velika, nepojmljiva lahkomiselnost in vse obsodbe vredna propalost vlada po nekaterih krajih v tem oziru. Kam plovemo? Kakšna bo bodočnost slovenskega ljudstva? Kdo bo kriv propada in vsega gorja? Ali je popolnoma izginil strah pred Bogom? Pamet, pamet, pamet!
4820 ženskih slušateljic nai nemških vseučiliščih. Na vseh vseučiliščih v Nemčiji je sedaj vpisanih 4820 ženskih slušateljic, 900 več, kakor v pretečenem letu. Od teh jih je okrog 200 iz Švice. Avstrije in iz Amerike.
V Marijinem Celju so bili slovenski begunci iz
Steinklamma. na Nižje-Avstrijskem na. božji poti. Ko so zagledali prekrasno cerkev in srebrni altar Matere božje, so zaplakali.
Slovenska meščanska šola v Trstu. C.M. družba ustanovi pri Sv. Jakobu v Trstu slovensko deško meščansko šolo, To je prva slovenska meščanska Šola na Primorskem, Na Šta.jersken* je že dve leti
sankcioniran zakon za slovensko meščansko šolo v Žalcu, a žalibog občinski svet še ni poskrbel za potrebne prostore.
Zaveden slovenski obrtnik. V mestu Wels na Gornjem Avstrijskem je dne 10. oktobra 1915 umrl krojaški mojster A. Gajšek, rodom spodnještajerski Slovenec. Svoje premoženje — četrti del obresti ođ
187.000	K — je določil za ustanove slovenskim obrtniškim vajencem iz Slov. Štajerja,
Zamenjava u j etn ikov-i n val i do v z Rusijo. Družba avstrijskega Rudečega križa na Dunaju je dobila iz Stockholma brzojavno obvestilo, da se bo dne 3. a-prila zopet pričelo zamenjavati avstrijske in ruske u-jetnike-invalide. Od dne 3. aprila naprej se najmera-va poslati v domovino vsak teden po en vlak, od srede maja, pa na teden 4 vlake z invalidi.
Ovadbe brez podpisov. C. in kr. okrajno nado-’ mestno poveljstvo v Mariboru naznanjaj, da se bo odslej oziralo le na tiste ovadbe in vloge, ki so pravilno podpisane od ovaditelja, Poleg tega se mora v teh naznanilih navesti tudi vse vzroke in natančne podatke dotične osebe. Zadnji čas je došlo nai nadomestno poveljstvo zelo veliko ovad brez podpisa,- a okr. nadomestno poveljstvo se na take ovadbe ne bo več oziralo.
Oprostitev županov. Župani, ki so bili do dno 15. marca oproščeni črnovojniške službe in še niso dobili ponovnega oproščen j a, naj se obrnejo na okr. glavarstvo s prošnjo, da se jim tozadevna oprostitev podaljša.
Oprostitev izkušenih kovačev. Zveza nemško-čeških kovačev je pri vladi vložila prošnjo za oprostitev podkovačev od črnovojniške službe. Zveza je v svoji prošnji póvdarjala, da je mnogo industrijskih krajev z več kot 20.000 prebivalci, kjer je ostal doma samo po 1 koivač za pojdkovanje konj. Na deželi pa so velike kmečke občine, kjer sploh ni nobenega podko-vača. Na Češkem je vojaška uprava sicer odredila, da se iz ujetniških taborov) pošiljajo po deželi potujoči podkovači, a pri ogromnem spomladanskem poljskem delu in mnogih vožnjah bo to le malo izdalo in konji bodo večinoma — bosi. !Ako pa bi konje podkovali samo kovaški učenci, utegne iz tega nastati za kmetijstvo ogromna škoda, ker med 100 učenci bi mogoče le 10. ali 20. učenec konja pravilno podkoval. Radi tega je neobhodno potrebno, dai se tudi v naših krajih podkovači oprostijo črnovojniške službe. Kjer treba, naj občine napravijo prošnjo na okrajno glavarstvo. Tukaj se ne gre za ugodnosti posamezne o-sebe, ampak za splošne koristi kmetijstva.
Voj no - ž itno - prometni zavod je imel dne 15, L m. na Dunaju sejo, v kateri se je razpravljalo med drugim tudi važno vprašanje glede semenskega žita za spomladansko setev. Sklenilo se je, da se stori v-se potrebno, da za spomladansko setev ne bo primanjkovalo semenskega žita. Nadalje so se določile cene za ječmenovo, pšenično in rženo krušno moko in sicer z 42 K za meterski stot. Ceno za ječmenovo moko, M se jo raba za živinsko klajo. so določili z K 22.30 za meterski stot.; Končno se je sklenilo, da se zasigura tudi manjšim mlinom, da bodo redno dobivali zadostne množine žita za zmletev, Komur torej primanjkuje semenskega žita, naj to javi po županstvu na pristojno okrajno' glavarstvo.
Občinski pečati in krušne karte. Ker skoraj povsod delijo krušne karte nadučitelji, so mnogi župani istim za pečatenje Kart odstopili kak star občinski pečat. Tako postopanje ni pravilno. Politična oblast ne dovoljuje, da bi občinski pečati, četudi so že stari, ostali za več časa drugod nego v občinskem u-radu, pri županu ali pri kakem drugem občinskem pooblaščencu. Nadučitelji morajo krušne karte poslati h občinskemu uradu, da se na nje pritisne pečat aii pa pošlje župan koga k izdajatelju krušnih kam, da jih pečati.
Kako so se zvišale cene tovarniškim in obrtnim in kako cene poljskim (kmečkim) pridelkom? V zvezd ogrskih poljedelcev je tajnik pl. !Meško v svojem poročilu omenil, da je dokazano, da so se cene izdelkom industrije in obrti zadnji čas zvišale, za 240 do 2400 %, dočim ko zvišanje cen kmečkim pridelkom nikdar ni prekoračila 60 do 80%! Ureditev najvišjih cen po razmerju pridelovalnih stroškov za industrijske in obrtne izdelke je življenjska potreba v vsaki deželi. Ako so za kmečke pridelke nastavljene razmer roma najvišje cene kolikor mogoče nizko,, naj to velja tudi za industrijske izdelke.
Skrita kava. V občinskem svetu, v Solnogradu je župan naznanil, da gredo kavne zaloge proti koncu. Občinski svetovalec Kaigl pa je zaklical, da v skladišču veletržca Wildenholerja v Solnogradu leži 50 vagonov kave za nekega Arnstelna. Spekulantje so se o pravem času oskrbeli z blagom, iiz katerega bodo sedaj kovali velikanske dobičke. Proti takim koristolovcem bi naj vlada brezobzirno nastopala radi navijanja cen.
Plazovi In odpis davka. Ob zadnjem deževju je vsled plazov zdrknilo v nižine mnogo vinogradov, donosnikov, gozdov in drugih delov rodovitne z Kjer je plaz napravil veliko škode, je treba poprositi davčno oblast, da se odpiše davek- Pri občini moraš naznaniti število parcele, ki je po plazu poškodovana in približno navesti, koliko meri splaženi del Darcele. Občina naj to naznanilo pošlje okrajnemu glavarstvu (davčni oddelek). Ce ne pride rešitve, podregaj!
Uredba trgovanja z živino in zagotovitev vprežnih volov za spomladansko setev. Na podlagi odloka namestništva z dne 9. marca 1916 se občinska pred-stojništva pooblaščajo, da zopet izdajajo živinske potne liste za vprežne vole za promet na Štajerskem. Za vprežne vole, ki so določeni za prevoz iz dežele, bo živinske potne liste tudi zanaprej izdajalo okrajno glavarstvo, . Občinska predstojnlštva morajo skrbeti, da se za vprego sposobni voli pod nobenim pogojem ne oddajajo v klavne namene in da takšnih volov tudi vojaški nakupovalci ne nakupujejo. Na.jstrožje se je ravnati po določilih ministrskega ukaza z dne 6. maja 1915, drž. zak. štev. 114 in 115, zadevajoč omejitev klanja goveđe in svinj in zadevajoč kupčevanje za živino. Samoobsebi umevno se morajo predpisana potrdila predložiti tudi za od vojaških nakupovalcev nakupljeno klavno govejo živino.
Sadite letos veliko krompirja. Štajersko ces. namestništvo razglaša:	Ker je krompir najboljša in
najcenejša ljudska hrana in se ga vrhu tega upora1 bi zelo veliko kot živinsko klajo, se priporoča, da kmetje zlasti letos sadijo mnogo več krompirja, ka-
Izdajatelj ln založnik: 'Konsorclj „Straža."
kor druga leta, kajti znano je, da je oral zemlje.* ki je nasajen s krompirjem, mnogo več vreden, oziroma da kmetu več dobička, kakor pa oral zemlje, ki je posejan s stročnicami ali z žitom. Torej letos sadite zelo velikp krompirja 1
Vinske céne. Iz mariborske okolice se nam poroča: Vinske cene so sedaj sledeče: Dobro vino iz najboljših jareninskih, svečinskih, kamniških in pe-kerskih vinogradov liter po 1 K 20 vin. do 1 K 40 v, druga vina pa od 1 K do 1 K 20 vin. Pod 1 K liter sedaj sploh količkaj dobrega vina ni dobiti.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu so padle cene za tuj hmelj za celih 10 K in so se gibale med 30—40 K za 50 kg. Na (Ogrskem bodo letos opustili na tisoče hmeljskih nasadov in jih posejali z makom in konopljo.
Najvišje cene za lan in konoplje na; Ogrskem. Ogrska vlada je določila najvišje qene za laneno in konopljeno seme in sicer je določila, Ida v letu 1916 ne sme stati meterski stot lanenega in konopljenega semena več kakor 100 K.
Izvlečki iz zemljiške knjige so pristojbine prosti. Sporazumno z ju stičnim ministrstvom razglaša finančno ministrstvo, da so izvlečki iz zemljiške knjige za vojno-posojilne blagajne in za vojno-kreditne banke prosti vsake pristojbine. Tudi izvlečki iz zemljiške knjige za posojila pri imenovanih? zavodih so prosti pristojbine.. Niso pa pristojbine proste vloge za zemljiško vknjižbo posojil, katera dovoljujeta imenovana zavoda.
Nalezljive bolezni na Sp. Štajerskem. Na Sp.
štajerskem so uradno priglašene sledeče nalezljive bolezni: Trebušni legar: 8 slučajev v Celju, 7 v Mariboru, po 2 v Lučal?, Gornji Bistrici, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Vurbergu, Radgoni ln pri Sv. Vidu, Davica po 3 slučaji v Mariboru in Celju, po 2 slučaja v Trbovljah, Gornjih Žrjavcih, Slatini, Šoštanju. Škrlatica,: 32 slučajev v jobčini Zakušak pri Ptuju, 4 v Mariboru, po 2 v Ptuju in v Mozirju. Osepnice 4 slučaji v Grižah, 2 v 'Žalcu, 2 v Celju, in 2 v Mariboru. Otrpnjenje tilnika ena; oseba v Mariboru.
Zopetno zvišanje cen za zdravila na Ogrskem. Ogrska vlada je določila,, da se s 1. aprilom vnovič zvišajo cene za razna zdravila v lekarnah in sicer za 20%. Tudi v tostranski državni polovici bo v naj-, krajšem času razglašeno zvišanje cen za razna z-đ ravil a v lekarnah.
Izvoz piva iz Avstrije ustavljen. Vlada je izdala odredbo, s katero se določa^ da« je ustavljen začasno izvoz piva, iz Avstrije. Ker je začelo v Avstriji že močno primanjkovati piva, se bo pivo, ki se ga je dosedaj izvažajo v inozemstvo, uporabilo v krajih, kjer je največje pomanjkanje piva. V prvi vrsti je določeno, da se ne bo smelo izvaževatl piva, katero izdelujejo češke pivovarne, zlasti pivovarne v Plznu.
1146 novih poštnih znamk. V teku svetovne vojske je bilo izdanih 1146 novih poštnih znamk v vseh državah celega sveta.
Poštni promet s Portugalsko ustavljen. Poštno-ravnateljstvo za Štajersko razglaša, da je ustavljen ves poštni promet s Portugalsko.
Nakupovanje zlatov prepovedano. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Kdor bi kupoval ali prodajal brez dovoljenja finančnega; ministrstva zlatnike v kronski veljavi za višjo kakor določeno ceno, ali kdor bi sodeloval ali posredoval pri taki kupčiji, bi se ga kaznovalo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mescev.
Potres dvignil morsko gladino. Iz Reke se poroča, da je zadnji potres morsko gladino na obrežju hrvaškega Primorja na nekaterih mestih močno dvignil. Zanimivo je, da se je voda v reki Recina ob izlivu v morje, tako dvignila, da so sohe tamošnjega mostu sedaj skoro popolnoma pod vodo, fdočim je bila j reka na istem mestu poprej zelo plitva. Že tri tedne divja v hrvaškem Primorju skoro neprestano vihar „široko“, združen z velikim deževjem.
Potres razrušil 110 hiš. V občini Griža,ne v hrvaškem Primorju je potres dne 12. marca, kakor se naknadno poroča, razrušil 110 in poškodoval 120 hiš. Škoda znaša okrog 750.000 K, V kraju Bribir se je porušilo 12 hiš, mnogo poslopij pa je močno poškodovanih.
Dopisi«
Maribor. Cesarska namestnija je odredila, da trgovci v času od 19. marca |do 15. aprila za prebivalstvo v Celju, Mariboru, v Ptuju in v Gradcu ne smejo prodajati več sladkorja kot % kg za eno osebo za en teden. Torej se ne sme za vse karte ob enem nakupiti sladkorja. Ta odredba je izdana za. to, ker bo sedaj prve tedne malo sladkorja v prometu in bi nekatere (revnejše) stranke ne mogle dobiti sproti
sladkorja, ker bi si, ga druge poprej v velikem nakupile.
Maribor. Več družin, ki so se prej oskrbele s sladkorjem za delj časa, ni oddalo hišnih (družinskih) seznamov. Vsi tisti, ki še niso oddali teh seznamov, a bodo pozneje kedaj rabili slajđkorne karte, . Š© naj ta teden od pondeljka do sobote pri komisiji (poslopje mestne hranilnice, Stolni trg) oddajo hišne sezname in naj navedejo, koliko sladkorja imajo v zalogi, da jim komisija o pravem času da karte za sladkor, — Stranke, ki so te dni dobile premalo sladkornih kart, naj v torek, dne 21. marca, pri komisiji; reklamirajo manjkajoče karte,
Maribor. Mestni magistrat naznanja, da se bodo razdeljevale krušne karte dne 1. aprila med 149. in 12. ure predpoldne. Kdor pride po karte za moko, mora prinesti seboj beli hišni seznam (Hausliste I), kdor pa hoče imeti samo karte za kruh; mora prinesti seboj zeleni hišni seznam (H,aiusliste II). Tisti hišni posestniki, ki niso dobili nobenih sladkornih kart in še torej imajo bel hišni seznam I, morajo ta seznam zamenjati z zelenim najpofzneje do 24. marca, sicer ne dobe dne 1. aprila nobenih krušnih kart.
Maribor. Nekateri trgovci prodajajo moko same, po celili kilogramih; za drobce krušnih kart, na pr, 140, 150 ali 280 dekagramov, pa nočejo dajati moke, Radi tega zgubijo stranke tekom časa večje množine moke. Tajko postopanje trgovcev je protipostavno in celo kažnjivo. Trgovec je dolžen dati za predložene krušne karte vsako množino moke,
Maribor. Umrl je tukajšnji posestnik Fran Kodela v 55. letu svoje starosti. Pokopan je bil včeraj! v nedeljo, dne 19). marca, na mestnem pokopališču v Pobrežju,
Fram. Namesto venca na grob č. g. Fr. Muršiča so še za šolarsko kuhinjo v Framu darovali: o, g. 'Jernej Frangeš, duh. svet, in župnik pri Sv, Marjeti ob Pesnici, kot' framski rojak 20 K, Janez Hojnik (po domače Male), veleposestnik iz Ranč, 5 K, Prav srčna hvala! Šolsko vodstvo.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. V nedeljo, dne 12. marca, zjutraj ob %5.. uri, je bil tukaj pet sekund trajajoč močan potres v smeri od zapada proti izhodu; slišalo se je votlo bobnenje.
Slov. Bistrica. Pretečeni torek se je vršit pogreb kadeta grofa Maksimilijana Attemsa, sina tukajšnjega 'grajščaka in veleposestnika grofa Emila, Attems. Kadet grof Maksimilijan Attems je padel junaške smrti na bojišču,
Ptuj. Clan tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva Jožef Ornik je odlikovan zai svoje 251etno uspešno delovanje kot član ptujske požarne brambe s častno kolajno.
Središče. Ob SOletnici rojstva pesnika in pisatelja Josipa Stritar je poslala šolska mladina 6. razreda ljudske šole v Središču zaslužnemu veteranu slovenskih literatov čestitko sledeče vsebine:	„Vele-
učeni gospod profesor! Ker nata naš učitelj, šolski ravnatelj g, A. Kosi, o vsakem pesniku in pisatelju, ki je podpisan pod posameznimi sestavki v naši „Čitanki“ nekaj iz življenja, dotlčnega književnika pove, učili smo se zadnjič tudi o Vas, visokospoštovani gospod profesor. Slišali smo z veseljem, da še živite v Aspangu pri Dunaju in da boste v kratkem, t, j. dne 6. marca t. L, obhajali 801etnico svojega rojstva. — Podpisani učenci in učenke 6. razreda ljudske šole v Središču, Vam, mnogozaslužni gospod, ob SOletniri rojstva najiskrenejše čestitamo, želeč Vam, da bi o-stall do skrajne meje človeškega življenja čili in zdravi na duhu in telesu, kakor ste biii do sedaj. Dasta bila dosedaj Vaš duh in Vaše telo krepko, dokaz temu Vaša visoka starost, kakoršno je dosegel le malokateri pesnik in pisateij slovenski. Sprejmite izraz-hvaležnosti, udanosti in visokega spoštovanja! - V Središču., dne 18. febr. 1916.“ Slede podpisi vseh u-čencev in učenk. — Slavljenec je poslal na to mla*-dim častilcem svojo najnovejšo sliko ter se za čestitko tako-le zahvalil:	„Srčna hvala Vam, ljubi dečki
in deklice, da se tako prijazno spominjate moje 80-letnice! Zdrav sem, hvala Bogu. Bog Vam daj srečo! V Aspangu. dne 21. svečana 1, 1916. Josip Stritar 1. r.“
Poličane. Poštni oficijal V. Kunst, doma iz Po-ličan, M se nahaja že čez eno leto na bojišču, je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno prvega razreda,
Celje. Namestništvo razglaša: Z ozirom na sedanjo stanje kuge-slinovke v okraju Celje razveljavi namestništvo razglas z dne 13. listopjaida 1915, štev. 12-856-10, s katerim so se proglasili sodnijski okraji Celje in Vransko političnega okraja Celje, kakor; tudi okoliš mesta Celje kot okuženo ozemlje. S tem pa< se ne spremenijo ukrenitve politične okrajne oblasti v svrho zavarovanja še obstoječih okuženih krajev. Določbe razglasov, zadevajoč ukrenitve v svrho odvračanja in pokončanja kuge-slinovke pa ostanejo v veljavi.
Celje. V zadnjih dneh so umrle v tukaišnjin vojaških bolnišnicah vsled ran, zadolženih na bojiščih, sledeče vojaške osebe: Pešci Filip Nigrin, Stipe Sisak in Ja,noš Lamport. Pokopani so bili na tukajšnjem mestnem pokopališču.
Celje. Od dne 1. marca 1916 naprej je mestna plinarna Zvišala ceno za plin in sicer na 34, oziroma 40 vinarjev za en kubični meter, ceno za električni tok za kilovaturo je pa zvišala na 80 v.
DiSgOToat] mrafaik: Sakoaks fltapaa,	SRsk tlakam# avt OirGa » Marßjcm