St. 565. V Ljubljani, sobota dne 23. septembra 1911. Leto II. L.J SBSBBS—- L—J L-J?! : Posamezna številka 6 vinarjev : •JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu netočno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; * pošto celoletno K 20-—, polletno K 10—, četrtletno K 5 —, ■eeeino K 170. Za inozemstvo celoletno K SO’—. { Telefon Številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta ib v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : 5. oktober. Dne 5. 'oktobra se snide avstrijski državni zbor k rednemu jesenskemu zasedanju. Lahko mirno trdimo, da bo to parlamentarno zasedanje eno najvažnejših in najpomembnejših, kar smo jih doživeli v času avstrijskega parlamentarizma. V prejšnjih avstrijskih parlamentih so igrala glavno vlogo narodnostna in politična vprašanja, ki so zavirala vsako redno delo, ki so razburjala politične strasti do skrajnih mej parlamentarizma. Od Badenija pa do zadnjih parlamentarnih kravalov, ki jih je izzval Bienerth svojim režimom ni prišel parlament do nikakega pozitivnega uspeha, prerivalo se je semintja, brskale se malenkosti, reševala vprašanja enodnevnega pomena, pa naj je bilo v kurijalnem ali pa ljudskem parlamentu. Ali vse prilike kažejo, da avstrijski parlament v prihodnjem zasedanju ne bo več pozorišče narodnostnih bojev, nova vprašanja bodo tvorila debate in lahko se trdi, da pod pezo teh vprašanj trpi vse avstrijsko prebivalstvo. Beda, pomanjkanje, draginja, ki prevzema čimdalje bolj mar po Avstriji vsled zavožene kapitalistično-agrarne politike, bodo glavni in edini predmet, ki da avstrijskemu parlamen tu novo licel Približuje se zima, kije nižji in osrednji sloji pričakujejo s strahom; in ta strah je našel svoj . prvi odziv v nedeljskih nemirih na Dunaju . . . Kaj je kričala razburjena in gla-dna množica, ki je priletela iz predmestnih okrajev pred dunajski rotovž: Lačni smo, kruha nam dajte! In zvečer ko so prikipele ljudske strasti do vrhunca, ko je nastopalo vojaštvo proti Množici, gradile so se barikade, de-niolirala poslopja, čuli so se značilni klici: Živela revolucija ... Kako je bilo že takrat, ko se je peljal debelorejeni francoski kralj Ludvik XVI. po pariških ulicah; ali ni obkolila množica voza, ali ni klicala, dajte nam kruha? in iz teh klicev, ki so pomenjali pomanjkanje, ki so označevali strah pred bližnjo bodočnostjo, razvili so se drugi klici, nastala je francoska revolucija, ona grozna a vendar osrečujoča epoha za francoski narod. Glad, beda pomanjkanje, to so oni grozni motivi, ki odvzamejo človeku zavest, ki njega boj za obstanek tirajo do skrajnih mej mogočnosti. Avstrijska politika in parlamentarizem,? ki nista poznala nikdar socijal-nega dela, ki sta vodila iz sebičnih in političnih nagibov vedno in vedno le protiljudsko politko, edina ta dva sta kriva sedanje politične situacije, ko se lahko zgodi, da bo gladno ljudstvo na cesti reševalo socijalna vprašanja, ker avstrijska vlada je pritirala prebivalstvo do skrajnega sredstva, do samopomoči. Ljudska duša se prebuja tudi v Avstriji, tudi v naši premili domovini je spoznalo sicer pohlevno in mirno prebivalstvo, da tako ne gre naprej, da je treba takojšnje in korenite re-medure. Nedeljski dunajski izgredi so bili prvi memento odločujočim faktorjem, ki pa seveda, kakor je stara zgodo-dovinska navada, ne upoštevajo namena in dalekosežnosti takih dogodkov, v samozavesti, ki meji na blaznost, v zanašanju na oboroženo moč mislijo, da so taki izgredi inscenirani od te ali one politične stranke. Naj se obsojajo taki izgredi na ta ali oni način neizbrisno dejstvo je in ostane, da ti izgredi značijo in dokazujejo razpoloženje med ljudstvom, ki ga je strah sedanjosti in bodočnosti. To je dejstvo, ki ga ni utajiti. Sedaj nastane vprašanje, ali more iti tako naprej, ali bo avstrijski parlament spoznal skrajno potrebo, da se pomore ljudstvu, saj to je edina pot, ki se po nji more pomiriti prebivalstvo, da se prepreči nadaljevanje dunajskih izgredov ne samo na Dunaju, ampak po vsi državi. Kdo naj vodi avstrijsko politiko ali avstrijski parlament s svojo sestavo ali pa ulica z nasilstvi in grozodej-dejstvi? Na parlamentu je sedaj odlo-čenje in izbire med tema dvema mo-gočnostima, posledice bo pa nosil parlament in ona vlada, ki ji je parlament orodje v slepo dosego [njenjih ciljev. To je politična perspektiva, ki se naj odpira pred očmi vsakega, ki se zanima in ki mu je na srcu blagostanje prebivalstva, to je pa tudi jasna slika politične situacije v Avstriji. Zastopniki, ki se zbero dne 5, oktobra v parlamentu in to na onem Ringu, kjer so se začele nedeljske demonstracije, ki so se končale na tako grozen način, naj si bodo v svesti, da jih kliče k delu, in to k resnemu delu, k ne-mudni odpomoči, ljudski zastopniki bodo odgovorni za vse, kar se sklene v parlamentu, zato naj s svojo poslušnostjo proti ljudski vladi isti ne dajo prilike in možnosti, razburjati prebivalstvo do skrajnosti, naj ne pomagajo vladi tirati prebivalstva na ulico, kjer bo govorilo in to govorilo po svoje! Ako se vlada protivi ljudskim zahtevam iz enostavnih političnih razlogov, tedaj naj vedo ljudski zastopniki voliti med političnimi intrigami raznih Aehrenthalov in med ljudskimi potrebami, ker sicer ne zaslužijo imena ljudskih zastopnikov in ljudstvo bo vedelo obračunati tudi z njimi, kakor je znalo v zgodovini obračunati z njimi, ki so hoteli igrati ljudske tribune, a so bili največji sleparji in izkoriščevalci! Sedaj je čas, da se pokaže politična zrelost, skrb za ljudske koristi. Kdor zamudi to priliko, šlo bo ljudstvo preko njega samo na dnevni redi Danes zvečer ob 8. vsi na vse-učiliški shod v ,Mestni dom*. Govorita poslanec dr. VI. Ravnihar in vseučiliški docent dr. M. Rostohar. Dijaška vprašanja. Včeraj in danes se vrši II. zaupni sestanek narodno-ra-dikalnega dijaštva. Na programu so nekatera važna dijaška vprašanja, ki jih mora dijaštvo rešiti zase, da si jasno pregleda svoj razvoj in si začrta nadaljnjo pot. Ako bi dijaštvo ne zborovalo, bi to pomenilo stagnacijo v delu in v nazorih, zborovanje pa pomeni resno voljo razrešiti vprašanja, ki jih je prinesel s seboj čas. Na programu II. zaupnega sestanka so referati, ki naj določijo razmerje narodno-radikalnega dijaštva do drugih dijaških organizacij in do posameznih strank. Ta vprašanja so bila važna takoj v začetku narodno-radikalnega gibanja — in so se takrat tudi razrešila in izrazila v programu — toda čas je prinesel s seboj, da so ta vprašanja postala zopet važna. Zato vidimo na programu referate: Narodno-radikalno dijaštvo in narodno-napredno dijaštvo. — Narodno-radikalno dijaštvo in socijalna-demokracija. — Starej-šinstvo. — Organizacija. To so torej vprašanja, ki morebiti širše javnosti ne zanimajo, važna pa so za naš nadaljnji razvoj, dokler verujemo, da v mladini leži bodočnost. Mnogokrat pa se dijaška vprašanja pri nas napačno razlagajo, ali pa se jih smatra za brezpomembna. To je gotovo napačno, kajti na drugi strani vidimo pri klerikalcih, da zelo skrbe za svojo mladino in si v nji vzgajajo naraščaj za bodočnost. Marsikomu se čudno zdi, da se napredno slovensko dijaštvo deli v dve struji, mnogim se zdi to nepotrebno, ker mislijo, da mora biti Slovenec, torej tudi slovenski dijak napreden, ali klerikalen, liberalec ali klerikalec — tretjega ni in je torej cepljenje nepotrebno. Toda to je napačno mnenje. Z veseljem moremo konštatirati, da je velika večina slovenskega dijaštva napredna in da je le mal del pripadel klerikalcem — vkljub vsej agitaciji in pritisku, s katerim so hoteli klerikalci dobiti mladino v svoj tabor. Ne bilo pa bi zdravo, ako bi ta velika večina naprednega dijaštva ostala brez dela in bi s križem rokami čakala na bodočnost. To bi lahko postalo usodno, Zato je bilo v začetku cepljenje naprednih dijaških vrst nujna zahteva časa in — dijaških razmer. Tekom desetih let so se razmere sicer deloma izpremenile, uspehi pa kažejo, da je bila delitev društev in dela koristna, kajti na ta način je prišlo napredno dijaštvo do trdnejših organizacij in do sistematičnega dela. Na ta način je bilo mogoče organizirati dijaštvo v obeh strujah v narodno-radikalni in v narodno-napredni. Ta delitev vkljub medsebojnim nastopom ni bila slovenski narodni in napredni stvari nikdar v škodo, ampak le v korist. Narodna radikalnu struja se je postavila na lastne noge kot dijaško-kulturna struja, ustvarila si je svoj program, ki določa nje nazore in delo. S tem je dvignila mladino, da je nastopila pot sam o-izobrazbe in narodno-pro- svetnegadela. V tem dobi vsak dijak svoj najlepši delokrog, vzgaja sam sebe in druge. Tako se more mladina pripraviti za bodočnost. Ako je narodno-napredna mladina pozneje stopila na isto pot, je treba to le pozdravljati. Ako sta se tekom časa struji druga drugi približali, ni to še nikak vzrok za združitev — ki jo nekateri smatrajo za tako važno — ampak razmere govore obema strujama le en ukaz: najprej k delu. S tem je vprašanje rešeno za obe strani vsem v korist. Dvoje naprednih društev v vsakem vseučiliškem mestu le pripomore k temu, da je čim več dijaštva vdruštvih in da vsak član pride do dela. Današnje razmere v domovini potrebujejo dvojnih močij. Drug poleg drugega, ne drug proti drugemu: vsi pa naprej 1 Važno vprašanje je postalo razmerje mladine do socijalne demokracije. Pred dnevi je .Zarja* izpregovo-rila svoje mnenje o dijaštvu. Resnica je, da je socijalizem kot moderno življensko naziranje zelo vabil mladino za seboj, da pa vkljub vsem slabim razmeram v domovini mladina ni zagledala rešitve v socijalni demokraciji in je le malo stopala v stranko. Večinoma je to zakrivila stranka sama s svojim postopanjem v narodnem vprašanju. Narodno-radikalna organizacija vzgaja svoje člane na narodnem programu — ne določa pa v ničemer poti bodočnosti v svesti si, da vzgoji svoje člane tako, da najdejo sami pot, po kateri morejo uresničevati v poznejšem življenju svoj kulturni program. Iz tega stališča je nastalo najprej sta-rejšinsko vprašanje, posebej pa še vprašanje razmerja do socijalne demokracije, ki so se ji nekateri bližali zaradi demokratizma, ki je izražen v narodno-radikalnem programu. Vprašanje je važno časovno in mladina ga mora razrešiti. V ozki zvezi s tem vprašanjem pa je starejšinska organizacija, ki naj bi družila v skupnem delu vse one, ki so izšli iz narodno-radikalne dijaške organizacije. Svoj sestanek je združilo dijaštvo z občnim zborom .Prosvete*, v kateri vrši narodno-radikalno dijaštvo svoje prosvetno delo med narodom. Danes pa manifestira napredno dijaštvo na skupnem shodu v češkem Domu za slovensko vseučilišče. Želimo sestanku in vsem dijaškim akcijam teh dnij najlepšega uspeha. Iz slovenskih krajev. Iz Črnuč se nam piše: Na svetu se najdejo pametni, neumni in surovi ljudje. K zadnjim se po vsej pravici sme prištevati tudi naš župnik. Tako surovega človeka v talarju se pač težko najde kot je on. Železničarje napada kjer more, jih zmerja, pravi, da so isti same barabe, socijalni demokrati in da niso ljudje. Mi se ne pustimo od njega psovati; svetujemli mu, da molči; sicer bomo zahteva pred sodnijo zadoščenje. Tudi z umazanci se ne pustimo obkladati. Kadar bo on pral naše cunje, ko pridemo iz službe, takrat naj iztega svoj že pol metra predolgi jezik. Lep je v njegovih očeh samo Jakopov Janče, ali, da se bolje razumemo: Javovc. Dasi se ta čukuladna smetana priduša po gostilnah kakor kak žganjar (seveda po katoliškem receptu), sta vendar zelo prijatelja. Saj imata oba nekaj rada: župnik kaj okroglega za čukuladno kuhinjo, Javovc pa se .kaj gorkega* tudi ne brani. Iz Celja. Klub naprednih akademikov v Celju je priredil zadnjo nedeljo veliko ljudsko slavnost v celjskem Narodnem domu. Obiskalo jo je v zadostnem številu narodno občinstvo iz mesta in drugod. Čudili smo se, da si je društvo naročilo vojaško godbo iz Varaždina, ki stane tako ogromen denar, ko imamo vendar domačo narodno godbo, ki bi našim skromnim razmeram vendar tudi mogla odgovarjati, če bi bilo obojestransko nekaj dobre volje. Kje je tu kaj doslednosti! Preveč zahtevamo, saj vendar vsi vemo, da je klubova gostilna: klerikalni hotel, kjer sedi dr. Benkovič in njega vredni bratje. Pred tednom je izšla celo neka posebna izdaja štajerskega „Narodnega lista«, ki je hvalila delo, uspehe in naprednost tega .Kluba naprednih akademikov«. Ali bi ne bilo boljše nekaj več resničnosti? Ne pride mi na misel, žaliti kako dijaško strujo, s tem se nikomur ne koristi, odkritosrčnemu človeku pa se gnusi tak pomp in slava, ako vidi, da je naznotraj vse gnjilo. Od koga naj zahtevamo še doslednosti, ako napredna akad. mladina, ki si sama toliko slave poje, tako ravna, to mi povejte prijatelji, ki tožite o žalostnih razmerah. Iz Gradca. Dne 17. t. m. je priredilo napredno slov. delavsko društvo »Domovina* v Gradcu v vseh prostorih restavracije ,zum griinen Anger« v Leonhard ulici plesni venček za od-hodnico tovarišem-vojaškim novincem. Da so prireditve »Domovine« priljubljene, kaže dejstvo, da so bili vsi prostori nabito polni. Kakor navadno na veselicah, ki jih priredi .Domovina*, se je tudi na tem plesnem venčeku začelo še pred določeno uro kaj živahno življenje. V veliki dvorani se je sukalo do 50 parov, dočim se je razvila v predvorani in drugih gostilniških prostorih prava domača zabava. Med plesnim odmorom je nastopil moški zbor »Domovine«, ki nas je s svojim sigurnim petjem kar očaral! Le škoda, da ni bilo mogoče veselici prisostvovati tudi neumornemu in za .Domovino* velezaslužnemu pevskemu in tamburaškemu vodji, gospodu A. I.; odšel je za nekaj časa na toliko zaslužene počitnice. Gotovo bi ga bilo razveselilo burno ploskanje po vsaki pevski točki; vsaj je to veljalo v prvi vrsti njegovi požrtvovalnosti. Vsa čast pa tudi našim vrlim .Domovinčanom*. Od teh se lahko marsikdo uči dela in požrtvovalnosti ter ljubezni do naroda. Evo Vam tedenskega reda .Do_ LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. — Peter Aretino. Poznaš ga; zmota torej ni mogoča. — Ni se jim bati. Preden napoči dan, bo pismo v rokah mojstra Petra Aretina. — In on ti našteje stodvajset Srebrnjakov, je dejal Roland ter istočasno skočil nazaj na breg. Gondolir se je takoj začel pripravljati k odhodu, in Roland je kmalu videl barko, ki ga je pripeljala, kako se oddaljuje in izginja v noč. Drugo gondolo — tisto, ki je pripeljala Bemba — pa je pridržal kake pol ure, izprašujoč njenega lastnika o raznovrstnih postranskih rečeh, ako da je gondolir, ki ni bil neumnejši od svojega tovariša naposled dejal: — Ekscelenca, za eno besedo ste mi dali rumenjak; ako mi daste še enega, se vam zakolnem pri Kristu in sv. Marku, da ne pojdem odtod pred dnevom. Roland mu je dal dva in se nato obrnil k Skalabrinu, ki je gledal ves ta prizor z mračno brezbrižnostjo. rrijel ga je za roko, in obadva sta odšla po poljih proti Padovi. Kakšna je bila vsebina pisma, ki ga je napisal Roland, in kakšna navodila in ukaze je poslal Aretinu, bo bralec kmalu izvedel. Padovi je Roland našel Bembovo naravnostno sled. Storil je natanko isto kakor škof-kardinal; to je, kupil je dva dobra konja in se s svojim tovarišem takoj odpravil na pot. Od Padove do Ferrare in od Ferrare do Bolonje je zasledoval beguna skoraj brez zamude, razen časa, ki ga je rabil, da je izpraševal, orientiral se in iskal pravo sled, kadar jo je izgubil. V Firenzuolo je dospel dve uri pozneje kakor Bembo, in ker je bila krčma, kjer se je ustavil, edina v vasi, je bil prepričan, da dobi tu vse podatke, ki jih potrebujeta. Krepčaje se s pičlo večerjo, ki so jima jo prinesli, je raz-vozljal krčmarju jezik. Že po prvih besedah je zadobil prepričanje, da se Bembo nahaja v krčmi. Naglo se je spogledal s Skalabrinom, kakor da bi mu hotel reči: — Pripravi se! Ga že imava! Popotovanje, nagli dir, raznovrstni dogodki, porajajoči se ob slehernem koraku tega popotovanja — vse to je bilo napravilo v Skalabrinovi duši običajni učinek. Dasi je bila njegova bolest še vedno enako globoka kakor prvi dan, vendar ga je nujnost, misliti neprestanoma na cilj tega razburljivega zasledovanja, nekoliko raztresla. Objokaval je Bianko, a na Bemba je mislil še bolj nego nanjo. Sovraštvo je postalo silnejše od žalosti. Ko je iz razgovora med Rolandom in krčmarjem nenadoma posnel, da zdaj imata morilca njegove hčere, je globoko zasopel in planil pokoncu od mize, kjer je sedel. Roland ga je zadržal s pogledom ter mimo povečerjal. Ko je bil gotov, je dejal domačinu. — Moj tovariš in jaz nisva nič kaj rada motena ponoči. A saj veste, so popotniki, ki ropočejo brez ozira na druge. Kavalir, ki je prišel pred nama ... — — Oh, ta gospod je zelo miren, jamčim vam zanj. — Že mogoče; a vseeno naju nastanite čim najdalje od njegove sobe. Kje pa je? — Tu notri! je rekel krčmar tiše. Pokazal je na vrata, ki so vodila iz skupne izbe v sosednjo. Roland je naglo pomežiknil, kar je bilo pri njem zmerom znamenje jeze ali vznemirjenosti. Njegov načrt je bil, počakati, da leže krčmar k počitku, in prodreti nato brez hrupa v Bembovo sobo. Toda ko mu je krčmar pokazal vrata, je takoj spoznal, da ga je Bembo brez dvoma moral slišati. Vstal je, namignil Skalabrinu in dejal krčmarju: — Sicer pa moram nemudoma govoriti s tem gospodom; dajte, potrkajte na njegova vrata. — Ali ... je začel krčmar osuplo. Škalabrino mu ni pustil časa, da bi dogovoril; prijel ga je za ramo in ga potisnil k vratom. Oštir je nato trepetaje ubogal in potrkal. Nobenega odgovora. — Vlomi! je dejal Roland. — Stojte! je vzkliknil krčmar. Saj lahko pridete noter, ne da bi kaj pokvarili; pojdite z mano. Roland je namignil Skalabrinu, naj ostane za stražo tu, kjer sta zdaj, sam pa je sledil krčmarju, ki ga je vedel okrog vogala na dvorišče. Krčmar je kar osupnil ob pogledu na steklena vrata, ki jih je pustil Bembo odprta. Planil je v sobo. — Odšel! je zaječal. Odšel, ne da bi plačal! Toda takoj je pomislil, da bi bil moral slišati odpiranje voznih vrat; stekel je v hlev, kjer je pogled na konjača opravo mahoma izpremenil njegov kupčijski obup v glasno radost. Roland mu je sledil korak za korakom. Uganil je vse Bem-bove misli. Očividno ga je kardinal slišal ter je pobegnil peš. Ves zamišljen se je vrnil v skupno izbo. — Kaj je? je vprašal Škalabrino. — Pobegnil je. Peš. — Teciva, najin jel — Ni treba. Kardinal beži peš. Njegova ruta iz Benetk preko Firenzoule me vodi ravno tako sigurno, kakor da mi je razložil, preden se je odpravil. Bembo potuje v Rim. Saj ne more nikamor drugam; zato gre tja dol. Njegov namen je, priti peš čez gorovje, dospeti v Florenco in odondot preko Siene v riijisko kampanjo. — In zakaj ga ne bi zagrabila še nocojšnjo noč, je dejal orjak; njegov glas se je nalahko tresel. — Zato, ker se mi zdi, da je boljše, če ga dohitiva šele v Rimu. Ne vem, ali se motim; toda rekel bi, da Bembo ni odšel sam iz Benetk. No, saj bova videla . . . Škalabrino je prikimal z glavo, v izraz svojega neomeje- nega zaupanja. Prenočila sta torej v Firenzuoli in drugi dan prekoračila Apennin; nato sta potovala preko Florence in Siene. Napravila sta ovinek okrog Bračianskega jezera ter dospela na večer enajstega dne svojega potovanja v gostilno »Pri vilah«. (Dalje.) gra- Oži- movinčanov*! Do večera naporno delo. Nato dvakratna tedenska pevska vaja, dvakratna tamburaška, dvakrat telovadne vaje »Sokola". Čez dan težko delo, zvečer do 11. ure različne vaje, a vendar se vidi vsakemu na obrazu, da z veseljem žrtvuje čas in — denar slovenski stvari. Res, posnemanja vredni rodoljubi. Le tako naprej 1 Ne odnehajte, dokler ne privedete v okrilje .Domovine" zadnjega škega Slovenca-delavca. Živeli 1 gosati pa je treba našo graško narodno inteligenco. Ta se ali sploh ne odzove vabilu, ali pa v tako malem številu, da jo prešteješ na prstih jedne roke. Ta malomarnost mora zginiti. Naš spas je tukaj v delavstvu 1 Plačajmo trud marljivih »Domovinčanov* z mnogobrojnim posetom vsake prireditve. Vzpodbujamo jih k še večjemu uspehu! Čim več veselic se prireja, tem bolj se uvideva potreba »Narodnega doma*. Lokali, ki nam jih Nemci prepuščajo, so vsi premajhni, večjih dvoran pa nimamo na razpolago, ker nam jih nihče ne da. »Narodni dom* bi vzdramil tisoče. Vplivni gospodje na krovi Pomozite nam do lastnega doma v Gradcu. X. DNEVNE VESTI. Delavne razmere pri železnicah. Prejeli smo: Zadnjič smo poročali, da se je prof. Jarc na nedeljskem uradniškem shodu v »Unionu* v Ljubljani izrazil, da je v Avstriji sploh preveč uradnikov, da je po državnih uradih preveč dren. Skušali ste tudi dokazati, na kak način se radi tega ravnateljstva različnih drž. uradov skušajo otresti tega drena na uradih. Poročali ste n. pr., da morajo ljubljanski poštni uradniki, da se od-pomore temu neznosnemu drenu, garati po deset ur na dan, da imajo samo eno nedeljo na mesec nedeljski počitek, v celem poletju komaj tri proste dneve. Vse to samo zato, da ubogi uradniki niso preveč na drenu. Avstrijska vlada je v resnici požrtvovalna. Bolje gotovo ne skrbi zanje nobena država kakor ona. Tudi pri nas na železnicah se slavne uprave na vse mogoče načine trudijo, da rešijo uslužbence prevelikega drena. Zato imamo po 16 in 18 ur neprenehoma, da celo 30 ur službo in komaj 9 ur počitka brez vsakih prostih dni v mesecu. Res, kakor pravi sužnji. To pa samo radi tega, da nismo preveč na drenu. Večkrat imamo kar po dve noči zaporedoma službo. Recimo: od 6. ure zjutraj do 10. zvečer službo, potem do 2. ure drugega dne popoldne prosto, od 2. ure popoldne do 6. ure zjutraj službo (prva noč), od šestih do desetih zvečer prosto, potem pa zopet do druge ure popoldne (druga noč) službo. In tako gre vedno naprej. Počitka za kosilo ali večerjo sploh ni, kakor ob času kake mobilizacije. Vrh tega smo še izpostavljeni dežju, mrazu in različnim drugim nevarnostim. Delavske razmere pri železnicah so v resnici jako kričeče. Vlada In naše srednje šole. Goriška gimnazija šteje letos nič manj leakor — 1037 dijakov. Skoro polovica je Slovencev. Prva dva slovenska razreda sta prenapolnjena. V enem je 82, v drugem 70 učencev. Vladi je dobro znano, da ne sme biti v nobenem razredu več kot 50 učencev, toda kljub temu ne dovoli pararelk, seveda samo zato, ker gre za Slovence. Samostojna goriška slovenska .gimnazija se je izkazala letos kot ne-obhodno potrebna. Resi ni čuda, da pri takih razmerah slovenski piofesorji pri svojih dijakih ne morejo doseči zaželjenega vspeha. Dolžnost naših poslancev je, kar še enkrat povdarjamo, da spravijo v zbornici te kričeče razmere na dan in zahtevajo nujno od vlade slovenskih srednjih šol. Gimnazijski naraščaj se vsako leto strahovito množi, prostora pa nikjer. Kako so naivni. Socijalni demo-kratje taje v »Zarji* zvezo z Nemci. Pravijo, če bi imeli kompromis bi volili skupno kandidatsko listo. Pojte no s svojimi izgovori, kdo vam pa verjame! Dogovor med Nemci in so-cijalnimi demokrati je takle: V prvem razredu vedo tako Nemci, kakor klerikalci in socijalni demokratje, da vse tri stranke skupno ne zmagajo. Radi tega Nemci tudi oficijelno ne priporočajo naj vsi volijo rdeče. V drugem razredu imajo soc. demokratie upanje na zmago, zato pa Nemci javno poživljajo svoje somišljenike, da glasujejo za listo socijalnih d mokra tov. Pesek v oči je lista Nemcev v tretjem razredu. Rdeči pravijo: ta razred nam je s pomočjo Nemcev zagotovljen. Naj javnost šele potem zve, da so šli »so-drugi* in Nemci skupno. Ni napačen manever, samo preneumen, da bi držal. Volilci na te limanice ne bodo sedli. Resnica je — in če socijalni demokratje to še tako taje — da je kompromis sklenjen! — V »Zarji* pišejo nadalje, da je zagrešil nemški volilni odbor netaktnost, ker je uvrstil v III. volilni razred Iri »sodruge*. Kdo pa so ti sodrugi? Ali nista Hans Pirkovič in Lukan Nemca? Ali ne tvorijo nemštva v Sp. Šiški po večini socijalni demokratje, in osobito oni in isti, kateri so v kandidatski listi rdečih in Nemcev? Radi tega je pač vseeno če očitajo socijalni demokratje Nemcem netaktnost, ker ta »netaktnost* je vprizorjena — pa samo kot slepilo — od sodrugov samih. Eno nerodnost so pa Nemci res zagrešili, in to je, da so črno na belem izdali to, kar smo mi že davno vedeli. V bratskem objemu so se znašli rdeči, črni in Nemci. Heil jugoslovanska s o c i j a 1 n o d e m o k r a -tično - nemško - klerikalna zveza! Najnovejša zveza. Za Nemci so pricapljali tudi naši klerikalci, sicer jih ni veliko, a kolikor jih je, ti so sklenili včeraj po hudem medsebojnem boju, da gredo skupno z rdečimi v boj proti narodno-napredni stranki. Socijalni demokratje v Šiški so narodna, slovenska stranka. Kako to, da imajo Nemci vanjo toliko zaupanja, da priporočajo svojim vo-lilcem, naj volijo socijalne demokrate, in imajo ti sami med svojimi kandi-čiste Nemce? Posestniki! Kdo bo nosil v prvi vrsti zvišane občinske naklade, če volite soc. demokrate? Obrtniki in trgovci! Konsumno društvo vam že danes dela najhujšo konkurenco, kaj bo šele, ako zavladajo v občini soc. demokratje? Delavci! Ne v zadnji vrsti bode zadelo tudi vas zvišanje občinskih naklad, ako pridejo v obč. odbor socijalni demokratje. Plačevali boste višjo stanarino, plačevali dražje kruh, meso, ves živež, obuvalo, obleko, perilo. ker bo vsak hišni gospodar, vsak obrtnik in trgovec skušal zvaliti vse breme na vas! Železničarji! Ne bojte se, ako vam groze socijalni demokratje, da vam bodo škodovali pri delu, v plači! Danes nima socijalna demokracija prav nič tiste moči, ki jo je imela pred leti. Vsak zaveden delavec obrača soc. demokraciji hrbet. Železničarji- invalidi! Naznanite vsakega, ki bi vam grozil, da vas bo denunciral, ako uživate majhno pokojnino! Vam je sodnijsko ugotovljen znesek, ki ga morate dobivati in noben socijalni demokrat vam ga ne more vzeti. Cvetlični dan je določen kakor znano na nedeljo, 24. t. m. in se bo vršil ob vsakem vremenu. Vsem damam in gospodičnam je biti v nedeljo dopoldne točno ob pol 9. uri na svojih pri včerajšnjem sestanku določenih mestih. Navodila za poslovanje dobe gospodične pri svojih okrožnih načelnicah, te pa iz litogra-firanega reda »Naloge okrožnih načelnic pri cvetličnem dnevu*, ki ga priobčujemo tudi v današnjem listu. — V soboto popoldne pa se prične prodajanje cvetk v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj* samo v naslednjih cvetličnih zalogah: v kavarni Prešeren ga. Kremova (za Prešernovo ulico, Marijin trg in Wolfovo ulico), ga. Bernatovič „pri Zlati rlbl“ (za Stritarjevo ulico in Pred škofijo), ga. Vida Pogačnikova (za Glavni trg in Stari trg) v Narodni kavarni ga. Planinškova (za Židovsko ulico, Dvorski in Kongresni trg) in ga. Wid-rova (za Šelenburgovo ulico in Dunajsko cesto). Gospodičnam in damam teh cvetličnih okrožij je biti torej že v soboto ob pol 5. uri na določenih mestih. Na večernem vseučiliškem shodu bo vodila načelnica cvetličnega okraja »Mestni dom* ga. notar Hudo-vernikova cvetno prodajo. Enako se bo v soboto prodajalo cvetje tudi pred predstavo v dež. gledališču. Akademikom-redlteljem pri cvetličnem dnevu naznanjamo, da morajo biti na svojih mestih točno v nedeljo ob pol 9. uri oz. v soboto pol 5. uri. S seboj lahko pripeljejo v namen razdelitve dela še svoje akademske kolege. Vse akademike opozarjamo na pregled, ki visi v izložbi »Narodne knjigarne*, kjer je razvidno, kateremu cvetličnemu okrožju kdo pripada. Odiranja pri cvetličnem dnevu ne bo nobenega. Sprejel se bo vsak denar, da je le primeren pravi vrednosti cvetke. Tudi dvajsetica, celo desetica ni premalo, kajti nič nam ni bolj oddaljeno, kakor izsiljevanje in odiranje. Denar je vreči neposredno v zaklenjeni nabiralnik, katerega bo imela vsaka gospodična prodajalka pri sebi. Cvetke nosite v gumbnici! Sestanek narodnih dam, o katerem je pomotoma poročalo včeraj »Jutro*, da se vrši 22. t. m., je bil že v četrtek 21. t. m. Zelo lepa vdeležba resničnih in delavnih narodnih dam nas navdaja z zavestjo, da bo cvetlični dan lepo izpadel. Narodnim gospodičnam, ki so bile zadržane udeležiti se damskega sestanka 21. t. m. in torej niso še prideljene določnim cveti, okrožjem, pa bi želele vendar sodelovati pri Cvetličnem dnevu, naznanjamo, da še lahko še prlglase k sodelovahju gospe modistki Ozmecovi, v Šelen-burgovi ulici, ki sprejema kot odbornica za cvetlični dan take prijave do sobote zvečer. Tu se določi tudi cvetlična zaloga, kateri bo pripadala gospodična priglašenka, ki dobi tu tudi vse potrebne informacije. Iz ljudskošolske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega učitelja Henrika Pater-nosta je imenovana kot suplentka na ljudski šoli v Senožečah učiteljica Angela Sila iz Šmihela. Bivša suplentka na ljudski šoli v Senožečah Milena Debevec je imenovana za provizorično učiteljico in voditeljico na enorazred-nici v Šmihelu. Provizorična učiteljica Ivana Draksler je imenovana za provizorično učiteljico v Dvoru. Bivša suplentka v Št. Rupertu Ida Papula je imenovana za provizorično učiteljico v Kalu in bivša suplentka v Čatežu Marija Strauss za provizorično učite ljico in voditeljico v Zanešku. Na mesto učiteljice na dopustu Zofke Suša je imenovana kot suplentka na štirirazrednico na Jesenicah Klotilda Burgarjeva. Za provizorično učiteljico in voditeljico v Telečjem vrhu je imenovana Marija Grobovšek. — Za provizoričnega učitelja na ljudski šoli v Borovnici je imenovan Josip Stojkovič. Za provizorično učiteljico na tri-razredni ljudski šoli v Brusnicah je imenovana Pavla Zurc, za suplentko na petrazredni dekliški šoli v Kranju pa Olga Šavnik. Nemška nesramnost In predrznost. Tisti politični smrkavci, ki pisarijo v »Grazer Tagblatt* so izustili pobalinsko zahtevo, da mora biti od 50 učiteljev in profesorjev, ki bodo nastavljeni na novi drž. obrtni šoli, čujte! — polovica — Nemcev! Tako si ta nemška ohola svojat, ki se je na Kranjskem že vseh dobrot in koncesij preobjedla, drzne staviti take zahteve! Pa je bolje, da pusti mestna občina obrtno stavbo na Mirju podreti ali pa jo porabiti za ljudske šole, nego dunajski vladi delati za svoj denar usluge, ki jih zahtevajo prepotentni ljubljanski fantalini v kazini. Še tega se manjka! Mednarodni šahovski turnir v Karlovih Varih na Češkem. Situacija po XXII. šahovski seriji je sledeča: Teichmann 16'/2, Rotlevy 1472 (1), Rubinstein, Schlechter 14'/2, Nčmcovič 13 */2, Marschall 13, dr. Vidmar 12(1), Alechin 12, dr. Tartakovec 111/2 (1), Leonhard 11 ‘/2, Duras, Spielmann 11 (1), Sttchting 11, Cohn, dr. Perlis 10‘/2, Dus-Chotimirsky 10, Burn 9lh (1), L5wenfisch 9 (1), Salve 9, Johner, Kostič Rabinovič 8'/2, Fahrni 8 (2), Jaffe 71/2 (1), Alapin, Chajes 7. Bratje Sokoli! Preminul je nam vsem priljubljeni brat Božidar Šibenik. Nagla smrt nam je vzela enega izmed najboljših telovadcev. Pogreb se vrši od Sv. Krištofa ob pol 4. uri v soboto k Sv. Križu. Sokol I. se zbira ob tričetrt na 3 uro pred društvenimi prostori v Ilirski ulici, odhod točno ob 3. uri. Skažimo dragemu bratu v obilnem številu zadnjo čast! Odbor Sokola 1. Stavka pri tvrdkah Bonač. Z ozirom na včerajšnjo tozadevno notico g. Bonača sen. smo dobili iz krogov knjigoveških pomočnikov sledeče pojasnilo: Pogodba, o kateri je v oni notici govor, se je napravila 1. 1907. O kartonažni tovarni v nji sploh ni govora, ker je takrat v kartonažni tovarni g. Bonača delal le en sam pomočnik. Med tem so se razmere iz-premenile in kartonažna tovarna se je povečala. G. Bonač je v kartonažno tovarno dirigiral knjigoveške pomočnike iz knjigoveznice, ki so v knjigoveznici delali le po 9 ur na dan, v kartonažni tovarni pa so morali delati po 9 3U ure, zadnji mesec pa po 9 '/2 ure. Društvo knjigoveških pomočnikov o tem do zadnjega časa ni vedelo ničesar. Ko je pa zvedelo, so šli zastopniki društva h g. Bonaču jun. takoj intervenirat, da bi se delalo po 9 ur. Toda prvič g. Bonača jun. niso dobili doma, drugič se jim je skril, tretjič pa jih je kar kratkomalo od slovil. Nato šele se je g. Bonaču jun. poslalo pismo, v katerem se grozi s stavko, če se delovna doba v kartonažni tovarni ne zniža tekom 48 ur na 9 u:. Ker dopis ni imel uspeha, se je pričelo s stavko. — Kar se pa tiče stavke v knjigoveznici g. Bonača sen., je stvar tudi jasna. Takoj v sredo zvečer po razglasitvi stavke v kartonažni tovarni g. Bonača jun. je g. Bonač sen. svojim pomočnikom po- vedal, da bodo drugi dan začeli škatlje delati. Ker pa oni za tako delo niso najeti in ker niso hoteli kršiti solidarnosti s svojimi tovariši iz kar-tonažne tovarne, so tudi oni stopili v stavko. Neresnično je torej, da bi g-Bonač sen. ne vedel, zakaj knjigoveški pomočniki tudi pri njem stavkajo. — Stavke torej niso zakrivili pomočniki ne v prvem, ne v drugem slučaju brez vzroka, ampak sta jo povzročila edinole gg. Bonač jun. in Bonač sen. Redko slavje. V nedeljo, dne 1. oktobra 1.1. bo slavil znani lovec Matija Papler iz Breznice pri Kranju zlato poroko. Ob desetih dopoldne bo sv. maša pri sv. Joštu, nakar se svatje podado v znano gostijno »pri Končovcu* pod sv. Joštom, kjer se vrši skupni obed. Matija Papler je rojen v Besnici. Star je 81 let in je eden najstarejših lovcev na vsem Gorenjskem, ker lovi že nad 60 let. Nevesta Meta Papler, rojena Rakove, je rojena na Jami pri Kranju, stara je 73 let. Lovsko društvo pošlje ob tej priliki posebno deputacijo in se vsi gg. lovci in prijatelji lova najuljud-neje vabijo k tej slavnosti. Ako kdo želi natančnejšega pojasnila o tem, ga mu da drage volje g. E. Kovačič v Stražišču pri Kranju. Narodni trg Ilirska Bistrica, katerega prebivalci so nedvomno sami Slovenci ima dva hotela. Človek bi mislil, da bosta tudi varovala svoj slovenski značaj. A temu ni tako. Seveda 1 Slovenci moramo hlapčevati tujcem, četudi nimamo ničesar od njih. Neki naš prijatelj nam je poslal kot dokaz naše narodne mlačnosti papirnat serviet, ki ima samonemški napis: Hotel - Restauration „Il!yria“, 111. Feistntz. Samoslovenskih seveda nimajo. Žalostno! Zapiranje bančnih uradov. V sporazumu z vsemi tukajšnjimi bančnimi zavodi se naznanja, da ostanejo kakor dosedaj tudi vnaprej ob sobotah in dnevih pred prazniki blagajne bank odprte samo do 1. ure popoldne, kflf naj izvoli p. n. občinstvo vpoštevati- Ljubljanski germančki so predvčerajšnjem po noči v Zvezdi na nezaslišan način divjali. Ko so pa zagledali neko mirno družbo Slovencev, so pa bili kar iz sebe. Heil klicev ni bilo ne konca ne kraja in prišlo je celo do dejanskih napadov na Slovence. Policije seveda ni bilo dolgo nikjer. Morali so napadeni Slovenci iti na stražnika, ki je potem vročekrvne sinove matere Germanije vzel na protokol. Upamo, da se bo gospodom kri temeljito ohladila. (V- "♦f Ideal. Od sobote do pondeljka: Ljudski praznik na Japonskem. (Po naravi) Razvitek rastlin. (Znanstveni film.) Sida, egiptovska tragedija v barvah. Za smeh skrbe: Luka, boječi ljubimec in Little Janez in metulj. Pri večernih predstavah: Putifarjeva žena, pretresljiva drama. Od sedaj naprej se vrše večerne predstave ob 7, 8, in 9. V torek senzacijonalna novost: Avi-jatik in žena žurnalista. Dolgost slike 1000 m. _________________ Umor na Črnučah. Po vsej Ljubljani se razpravlja o nesrečni smrti g. Božidarja Šibenika, člana ljubljanskega telovadnega dru- štva Sokola I. četrtek zjutraj kim kozolcem žini je ležalo Pokojnika so našli v na Černučah pod ne-težko ranjenega. V bli-kolo, ki je bilo popol- Tolstorr&ko slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrika slatina, pošta GaStanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi MAH LISTEK. I. E. RUBIN. Povest o pridni punčki. Pozdravljene, ve dobre bele lastovke, ki ste takoj v začetku jeseni napolnile zapuščene ljubljanske ulice. Kako prazno je bilo mesto brez vas! Ko ste koncem šolskega leta odšle iz mesta, odšlo je z vami vse življenje. Bog ve, kam ste se izgubile: v letovišča, ali domov, ali k tetam na počitnice? Vedno smo se spominjali na vas, ko smo stopali čez prazne razbeljene ljubljanske ulice. Vročina je bila velika, ljudij nikjer, vse mrtvo, vse prazno, le prazen tramvaj je zvonil po ulicah in konji izvoščekov so dremali pred kočijami ter si leno odganjali nadležne muhe. Tuintam se je oglašal glas: »sladoled*, tuintam se je zganila zagrnjena gardina, tuintam je stopil kdo iz veže na ulico in je zopet izginil. Vidite, tako je mesto brez vas! Sedaj pa ste se zopet vrnile ve, ve . .. kako bi vas imenoval? Lastovke lete v jeseni na jug, a ve prihitite iz vseh strani slovenske domovine v belo Ljubljano. Pozdravljene I Pozna se vam da ste bile pri skrbnih mamicah, dobrih teticah, ljubečih babicah, dobrovoljnih stričkih. Zalita in rdeča so vaša lička, obraz nekoliko zagorel od poletnega solnca in oči žive, polne radosti in življenja. Tako ste se vrnile in napolnile ljub-janske ulice, ve, majhne, manjše, več-e, velike ... Da, tudi zrastle ste I Hm, ne sicer mnogo, v dveh mesecih fočitnic ni bilo mnogo časa, vendar... reide leto, pridejo zopet počitnice in zopet bomo vsi nekoliko večji. Da, zakon narave je tak ... In seveda v dveh mesecih se je tudi moda izpre-menila: novi klobuki, nove jopice, nova krila, novi čevljički... Popolnoma nove ste se vrnile: prej se je človek vas že privadil na ulici, ko je 2e vedel, kakšen obrazek se prikaže pod tem ali onim bolj ali manj velikim slamnikom. No, slamnik je ostal kje doma za spomin na mlada leta, ali pa ga bo zadela bogve kaka zla usoda. Mi pa se bomo morali navaditi na nove klobuke . . . Nihče ne more reči, da nimate okusa; to je bilo primerjanja in popravljanja tam pri šiviljah, pri modistkah; morebiti je bil celo prepir, žalost, jok. Bog nas varuj 1 No, vse se je srečno izteklo: ve ste nove, lepe, mlade in ko ste se vrnile v mesto, se je vse oživelo; kakor da je vse prišlo z vami in za vami ... Ne bilo bi čudno. Kdo bi se vas ne razveselil? Blondinke, bru-netke, temne, rdeče ... z majhnimi kiticami, v velikimi frizurami, s kodr- čki na čelu, z zavitki ob straneh — kdo bi naštej vse razlike in vse posebnosti: toliko podobnosti in vendar niti dve enaki, toliko skupnega, vendar pri vsaki kaj posebnega 1 Bog ve, kam v stara leta ostane tak spomini In poleg tega človek pregleda vso bodočnost: kdo ve, kam vas bo zanesla pot z ljubljanskih ulic, kjer se ozirajo za vami zaljubljene in neza-ljubljene oči. Bog ve, komu bo svetila v življenje krasota vaše mladosti. Kdo bo nekoč poljubljal te sladke ustnice, kdo bo sprejemal objeme teh nežnih rok, kdo bo pil srečo ljubečih pogledov? Kje je junak, o katerem sanja srce, kje je on, ki bo dobil v dar čisto zlato ljubezen, kje je oni, ki bo nekoč mož? Toda ve ne mislite o vsem tem. Kdo ve, kake lepe misli motijo vaše mlade glavice. Na dom mislite morebiti, na papa in mama, na brate in sestre, na igre in igrače, na teto ali babico, na strica ali . . . Morebiti tudi na študenta, ki je prihajal k vam, ali na vrtnarja ali na kočijaža. Rože vas morda vabijo, ki so ostale doma v vrtu, ali ona utica, kjer se popoldne tako lepo čita, ali mrežna gugalnica, razpeta med drevesoma, kjer se človek tako lepo ziblje in sanja o vseh mogočih in nemogočih stvareh. Ali pa morebiti ona stezica v parku, v gaju, ali na polju, .kjer je šel . . . Pssst . . . Nič takega. Rad vam verjamem. Vendar so zasanjane vaše lepe oči, tako žive in radovedne: ali v spomin na preteklost, ali v sanje bodočnosti? Kaj prinese leto, celo leto; ne le v šoli, tudi drugod? In same ne veste, kako je z onimi, ki stoje po ulicah in gledajo . . . Kateri izmed njih? Kdo ve, kaj moti vaše mlade glavice, ko jaz premišljam o vaši usodi. In vaši novi klobuki, gospodične! Kdo si je mogel izmisliti vse te različne oblike, ki tako lepo pristojajo vašim malim malim obrazčkom? Kakor bi cvetke posejal po ulicah, tako različne mnogovrstne. In pod njimi se sveti dvoje mladih nagajivih oči in skrit nasmeh igra krog usten ... Ne povsod: tuintam tak resen, ponosen obraz, kakor da ni nikogar na ulicah, in drugod plašen nemiren pogled, kakor da bi se bal sveta. No, nič hude-ga.Vidite cvetki se takoj v popku pozna, kaj bo iz nje: roža, astra, vijolica, mačeha . . . Tako lahko sodimo o vas, katera bo koketka, katera bo resna in katera bo stroga. Kdo bi mogel imeti slabe misli, ko pogleda na pomladanski vrt; vse se zdi človeku lepo, krasno, vabljivo. Kdo bi vas ne ljubil . . . Zopet napačna beseda, toda brez zlega namena. Vem, da se vam mudi dalje, ko hitite po dve, po tri po ulicah. Niti ne ozrete se, ako vas spremlja vroč pogled-Toda tako smo se vas vzradostili lepote žejne oči. Morebiti je še vam dolgčas po domu in hitite pisat domov pisma polna poljubov, ali pa ste morebiti vesele, da ste zopet v mestu, in se ne morete nahoditi po teh polnih ulicah. Zato tako hitite mimo. A jaz sem vam hotel povedati povest o pridni punčki. Spomnil sem se je, ko sem vas zopet zagledal. Spomnim se je vselej, ko odhajajo študentje iz mesta in v jeseni, ko ve oživite zapuščene ulice. Ampak letos posebno . . . Pravite, da ni časa. Po zimi. Ne, prav sedaj leži na srcu. Morebiti ne-čete poslušati, ker govorim o pridni punčki. Toda bila je res pridna. Tudi vas sem pohvalil, vse, velike, večje, manjše ... Da, vidim, da vam ni po volji; nezadovoljno se vihajo vaši noski. Oni lepi . . . Nikar, bilo bi škoda. Vem, da sem naredil napako: ako govoriš o ženskah, ne govori v pozitivih, niti v superlativih — ampak vedno v komparativih, ako pa govoriš z ženskami, pa ne govori nikdar v komparativih . . . Toda jaz govoren z vami in o vas, in to je težlta reč. \ , v (Konec.) Danes in jutri cvetlični dan slovenske visokošolce. za noma nepokvarjeno. Šibenik je kmalu potem, ko so ga našli umrl, ne da bi prišel k zavesti. Vest o njegovi smrti se je bliskoma raznesla po vsej Ljubljani in okolici. Razširjajo se najrazličnejše govorice. Eni trdijo, da se je ponesrečil, kar je pa skoro izključeno, kajti njegovo kolo je popolnoma nepokvarjeno. Gotovo je, da je postal žrtev hudobne roke. Trdi se celo, da je ubijalec iz Ljubljane. Seveda gotovega še ni znano ničesar. Ljudje so našli na potu proti Domžalam sledove ^vi. V bližini pokojnikovega kolesa Pa je ležala cela luža krvi. Včeraj ob tretji uri popoldne se je podala na 1‘ce mesta sodna komisija, ki bo kon-šlatirala, ali je Šibenik ponesrečil ali Pa bil umorjen, Pogreb se vrši danes popoldne ob pol štirih od Sv. Krištofa na pokopališč k Sv. Križu. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Božidar-Šibenik umorjen. Domžale, 22. septembra. Smrt Člana ljubljanskega Sokola I. knjigovodje Božidarja Šibenika, katerega so našli predvčerajšnjem na Črnučah težko ranjenega, je sedaj razjasnjena. Božidar Šibenik je bil zavratno napaden In umorjen. Sodna komisija, ki je pregledala truplo pokojnika, je Konstatirala na glavi 7 cm veliko razbit P'nja ie na za<*nJ* strani vsa Novi vojni minister. Sarajevo, 22. septembra. Novoimenovani vojni minister vitez Auffen-berg se poslovi jutri na slavnosten način od sarajevske garnizije. V nedeljo odpotuje na Dunaj, da takoj nastopi svoje mesto. Železniški minister odklonil sprejem zastopnikov koaliranlh železničarjev. Dunaj, 22. septembra. Danes so se podali zastopniki koaliranih narodnih železničarjev k voditelju železniškega ministrstva Rollu, da mu pred-j°že zahteve železničarjev. Pri depu-tacij> so bili navzoči zastopniki slovenske, češke, poljske in nemške organizacije narodnih železničarjev. Toda sekcijski načelnik Roli . deputacije sploh ni hotel sprejeti. Radi tega je deputacija sklenila, da mora železničarsko ministrstvo na vsak način dobiti v roke zahteve koaliranih želez- nSan]eV’we, druSaee' Pa pismenim potom. Vsled tega dogodka se je situacija silno poostrila. Škoda povzročena po draglnjsklh demonstracijah na Dunaju. Dunaj, 22. septembra. Škoda, ka-tera je bila povzročena vsled proti-draginjskih izgredov na Dunaju, je sedaj že uradno konštatirana. Znaša okolu 200.000 K- Podraženje mila. \ Dunaj, 22. septembra. S 15. okt. se podraži milo za 2—3 K in sicer radi podraženja različnih surovin, ki so potrebne za izdelovanje mila. Podraženje piva. Dunaj, 22. septembra. Kakor znano, so pivovarne sklenile, da po-draže pivo. Dunajski gostilničarji so proti temu na shodu energično protestirali. Toda kljub temu so nekatere restavracije že danes podražile pivo in s'cer malo plzensko pivo za 2 h, veliko Pa za 4 h. Velika železniška katastrofa v Trstu preprečena. Trst, 22. septembra. Danes bi se pripetila kmalu v Trstu velikanska železniška katastrofa. Brzovlak št. 505 in 16 državnih železnic bi kmalu v najhujšem diru trčila skupaj. Največjo zaslugo na tem, da se ni pripetila katastrofa ima neki strojevodja iz Aretirani bivši ministrski predsednik. Berlin, 22. septembra. Bivšega nizozemskega ministrskega predsednika Kuypera so danes radi prestopka zoper nravnost aretirali. Sneg v Švici. Zfirich, 22. septembra. Danes zjutraj je popolnoma nepričakovano v ZUrichu padel 40 cm debel sneg. Tudi po drugih švicarskih mestih imajo že sneg. Maroško vprašanje. Pariz, 22. septembra. Jutri se bo posvetoval ministrski svet z nemškim odgovorom na francosko noto. Poga anja bodo najbrže rešena že te dni. ^ato pride na vrsto vprašanje glede Konga. Pariz, 22. septembra. Ko bo rešeno maroško vprašanje, se bo Nemčija pogajala z Italijo glede Tripolisa. Nemčija hoče namreč »varovati" inte' rese Turčije v Tripolisu. ki je imel opico na rami. Ko se je aparat dvignil, je skočila opica s ciganove rame in planila na aeroplan. Nastal je smeh med občinstvom. Poročnik ni vedel, zakaj se smejajo, ali kmalu je začutil, da ima sopotnika v aeroplanu. Ko se je obrnil, je videl opico, kako je uganjala svoje burke za njegovim hrbtom. Ker je bila nevarnost, da mu pokvari aeroplan ter provzroči nesrečo, se je spustil na tla in opico je zopet vzel cigan ter odšel z njo po svojih potih. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Dijak ali dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Naslov se izve pri uprav-ništvu „Jutra*.______________________________ 20 leten mladenič, munufakturist iz boljše rodbine, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter knjigovodstva in korespondence, želi službe, najraje v kakem večjem trgu. Ponudbe pod .Zadovoljnost* na upravo .Jutra*.______________________378/3—1 Sprejmem zastopstvu raznih obrtov pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod .Kupčija* upravništvo .Jutra*. 402/3—1 ISČe se Supa ali skladišče v približni velikosti 25 do 30 m2. Ponudbe pod: .V sredini mesta* na Prvo anončno pisarno”. ___________________________________ 566/2-1. sprejme Sv. 365/2—1 Šivilje za perilo se takoj Petra cesta št. 28, trgovina. Proda se radi selitve tri postelje, kuhinjski posteljak, ena mentarga in ena miza. Kje pove upravništvo .Jutra *.__________________401/3—1 Mel>lovan» ali nemeblovana soba se takoj odda v Gradaškl ulici št. 18 blizu obrtne šole. Natančneje v trgovini Sv. Petra cesta 28. 364/2-1 Hlfia z velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1. 528/9—6 Ulev in #upa za vozove se takoj odda. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. 525 x—5 Več različnih zabojev v dobrem stanu proda tvrdka E. M. Svetličič, Logatec. 409 2-1 Lepa Izložbena oknu proda M. Oblak, Kongresni trg št. 6. 367 6—1 Mladi psi se prodajo, štev. 7. Kolodvorska ulica 570 »meblovuna mest-čna goba s posebnim vhodom se išče za takoj aii mesec november. Ponudbe pod „Soba 22” na Prvo anončno pisarno. 569 2—1 Mlad, inteligenten mož s par razredi srednje šole, vojaščine pro-t, izurjen v pisarni, išče službe. Gre tudi za akviziterja. Ponudbe pod šifro „Izobražen“ na Prvo anončno pisarno. 568 3—1 Dve gospodični ki sta dovršili trgovski tečaj z dobrim uspehom, želita vstopiti kot začetnici v odvetniško ali notarsko pisarno kot strojepiski in stenografinji. Službo sprejmeta tudi kot kontoristinji. Ponudbe pod „Služba 1911“, glavna pošta, Ljubljana. 407 Mužbo hišniku išče 40 let star mož, oženjen, zna pisati in je bil nepretrgoma 18 let pri eni hiši kot delovodja. Spričevalo na raz-polago. Naslov pove upravništvo „Jutra“. 3-1 išče se meblovana mesečim soba za samostojno damo in sicer pri solidni rodbini. — Ponudbe pod „Solidna“ na upravništvo Jutra. Fark-holel ..fflOLl" odda več mesečnih sob. se ceno proda. Kje — pove upravništvo BJutraa. Sprejme se Izurjena prodajalka za špecerijsko trgovino. Kje — pove upravništvo »Jutra*. se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove upravništvo .Jutra". Cenjenim gostilničarjem in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam od danes naprej vsaki dan mžepmte ter iste na zahtevo dostavljam na dom. Pekarija ŽAGAR, Dunajska cesta 9. SODAR vešč tudi kletarskih del z dobrimi in dolgimi spričevali trezen miroljuben in pošten se sprejme takoj v vinski trgovini Karol Lenče, Laverca pri Ljubljani. Predstaviti se mora osebno. pasem razpošilja v izbrano krasnih čistokrvnih eksemplarih FUCHSOV eksport psov PRAGA, Klamovka 25. Ceniki gratls in franko. ■■— lite k k po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado BNeril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2'— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj. Najlepša prilika za nakup ali prodajo se nudi slav. p. n. občinstvu ravno sedaj in se isto opozarja, da ne zamudi te jako ugodne prilike. Pojasnila daje Peter Matelič koncesijonirana pisarna Škofja ulica štev. 10. Telefon štev. 155. Razne vesti. Opica v aeroplanu. V Milanu je gledalo obilo občinstva, kako se je spustil v zrak neki poročnik Lomelino. Med gledalci je bil tudi neki cigan, Potrti globoke žalosti naznanjamo, vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretresujočo vest, da je naš ljubljeni sin in brat gospod Božidar Šibenik knjigovodja včeraj ob 9. uri dopoldne, v starosti 21 let nenadoma preminil. Pogreb bode v Soboto ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. sept. 1911. Žalujoča rodbina Šibenik. Tvrdka I. Bončar, valjčni mlin v Domžalah naznanja vsem prijateljem in znancem, da je njen so-trudnik in tovariš, gospod Božidar Šibenik knjigovodja včeraj ob 9. uri dopoldne, v starosti 21 let nenadoma preminil Pogreb bode v soboto ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. sept 1911. Prvi slov. pogrebni zavod Jos. Turk v Ljubljani. Ugodno in ceno se proda večji HOTEL na Gorenjskem na najbolj prometnem kraju mesta. Dober vspeh zajamčen. Resnim kupcem pojasni natančneje upravništvo »Jutra*. Radi bolezni se odda takoj v najem gostilna z žganjetočem, trafiko in špecerijsko trgovino. Kje — pove upravništvo »Jutra“. Prodam dva velika kotla za žganjekuho ter 20 novih hrastovih sodov od 400 do 500 litrov. F. Cvek v Kamniku. Kupujte v slovenski trgovini! Modna trgovina 0. Jezeršek na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, pletenin, zavratnic, rokavic, predpasnikov itd. po znano nizkih cenah. °i jaki in dijakinje imajo popust! 1 - - Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! avii ic/.u; iuaji (d6) (06) (9.6) (0-6) (D.6) (0Jj*(c>a6) (36) (č)A6) (0.6) f06) (c) 6) (D S) (0 6) (0 6) ITftfATaT \yATftf T*l"•"'\7iiT&Tl 'LTl\Tt.Ti\Y Ugodna prilika se nudi za nakup fMŠseiffl ' ‘ '* ie zemljišč Reflektanti dobe brezplačno pojasnila pri g. Kamenšeku v pisarni ——1 „Universal“, Ljubljana. Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe „OLIMPIA“. OT TMPTAU preparati odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-m zmetike, ter so kot taki najvspešnejše in popolnoma neškodljivo sredstvo za negovanje kože. Krema „OLIMPIA“ mali lonček K 1’20. Krema „OLIMPIA“ veliki lonček K 2-—. Puder „OLIMPIA“ rosa k i 50. Puder „OLIMPIA“ creme K 1 50. Puder „OLIMPIA“ beii k 150. „OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v lekarni Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža. Tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 5-9 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek vsake vrste za gospode, dečke — in otroke. — — Najnovejše v konfekciji Za dame in deklice. Solidna in točna postrežba. Najnižje cene. zacije po obrtnik če napredovati, opozarjati občinstvo •vino. Reklama je duša vsakega pod-trgovec ali obrtnik, samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. A. LUKIČ, Ljubljana škofijo štev. 19 :ansko zalogo izgotovljenih oblek oju za gospode, dečke in otroke. Trgovec ali mora, ako hoče na svojo ' jetja f ki L____ iz vseh bo P priporoča svojo \ po najnovejšem kroju nl; konfekciji za v Solidna in točna postrežba. _ j Najnižje cene. #n*i • e • ee I e •iJOiiOhOMONOljOi-.U NAZNANILO. Udano podpisani si usojam slav. p. n. občinstvu naznaniti, da sem otvoril cvetlični salon v Zvezdi,^Kongresni trg štev. 3, kjer bom izdeloval sveže in suhe vence ter šopke s trakovi in napisi, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete, po najnovejši obliki hitro in točno in zagotavljam najnižje cene. Zunanja naročila točno in vestno. — Priporočam se za obilen poset in naročila in bilježim z velespoštovanjem VIKTOR KORS1KA ml. umetni in trgovski vrtnar. FR. SEVCIK puškar v Ljubljani, Židovska ulica št. 7 priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov. Popravila* se izvršujejo točno. 11 1,1 Cenovnlkl na zahtevanje zastonj in poStnine prosto. , zaloga oblačila je v em skladišču oblek jubljana, Mestni trg 5. jesensko in zimsko sezijo je prišlo svežega blaga nad 30.000 komadov, in sicer: oblek, površnikov, zimskih sukeiij, pelerin, klobukov in čepic za gospode in dečke. — Najnovejši kostumi, krila, bluze, mantile, raglani in pelerine, za dame in deklice. Najnižje cene. Solidna postrežba. O. BERNATOVIČ. Rezervni zaklad nad pol miljona kron Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Stanje hranilnih vlog dva registrovana zadruga s neomejeno zavezo ▼ lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI milijonov Dunajska cesta štev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih *Vlo brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča Eskomptnje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Denarni promet ▼ letu 1910 K 100,000.000 — Eskomptnje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. Upravno premoženje v letu 1910 E 20,500.000*— Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah. FR. KS. KASPER Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke. Zaloga raznega pohištva hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga aavarovalntca. Vaa čisti dobiček ao razdeljuje zavarovancem ; doaeda) ao ga Jo Izplačalo K 2,495lnbl|axl. * Strimrjeva ulica ntev. 2&, Podružnico v Spljotu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ta Gorici ftea. fond nad 610.000. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 VV 1 s .• _ _m ttc #*■* sa '■4 m* Jr Jadranska banka filijalka v Ljubljani TLllCSl ŠtSV. 7 (Tl€UBpxotl t&mnzl pCH&tt}. Kupuje in prodaja: Vloge na knjižice Bskomptuje vr«4.o«tn» papii^. tn. ‘ f. at d.»va .toittn 4n 4» 4n.ni. 4.l||. Mrie.4nt.et, fldctan— imOmMIi Pi lni i»te1rhi1i srečke itd. - Vetosč^in devise. — Kontni davek plačuje bank« iz «voJ®g*. papirjev proti knrzni izgubi. - Revizij* irebanja KfeadUmd. m* ssailimntan ii* M*®* WhaB*wr latelEsfi los Uro račun po dogoven, areek itd. brezplačno. — Stavjrad kreditL — Ranbours-Jiiiimfcinhlartlnrth «7—1.».- smee* s Amerike. kreditL — Borna naročila. Promese k vsem žrebunjam. Akredetivi. inkaso. frairnln v Trste. Ite^alnlea. Filijalka y Opatiji. I 1 : ... -T- • *