Pofttntm plačana v fpotovinL Leto LXVm., št. 32 LJubljana, petek 8. februarja 193$ Cena Din L- OfENSKI lzftaja vsaK dan popoldne. izvzemši nedelje in praznike. — inserati do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst 4 Din 2-50 od 100 do 300 vrat * Din 3.-. večji inserati petit vrsta Din 4.« Popust po dogovoru, mseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPR AVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L. — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon St 26. — CELJE: eellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 66* podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. JESENICE. Ob kolodvoru 10L. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Živahne priprave za volitve | pravljal o Šolstvu v Sloveniji Notranje politično življenje se razvija popolnoma v znaku volilne borbe — Tudi opozicija bo postavila svoje kandidatne liste Beograd, 8. februarja, r. Z razpustom Narodne skupščine In razpisom novih parlamentarnih volitev je dobilo politično življenje v prestolnici na mah drugo lice. Vse se razvija v znaku priprav za volilno borbo. Na levo Ln desno se vrše konference in razgovori in vse se suče okrog volitev in nadaljnega razvoja politične situacije. Predvsem vlada v političnih krogih zanimanje, kako se bo razvila volilna kampanja in kdo vse se bo potegoval za poslanski mandat. Največ se govori o nosilcih kandidatnih list. Na vsak način bodo te volitve največje važnosti za nadaljuj razvoj notranje političnega življenja, to tem bolj, ker se računa, da se bo teh volitev aktivno udeležila tudi tako zvana izvenparlamentarna opozicija, ki se je doslej bojala. Klerikalci iščejo zavetja A* Beogradu so zbrani skoro vsi voditelji te opozicije, ki med seboj neprestano konierirajo in kujejo načrte, kako bi postavili skupno kandidaturo. Do-čim so neprestano zatrjevali, da so složni in da bodo pri prvih volitvah JNS kratko malo pogazili, pa se že sedaj, ko gre samo za izbiro kandidatov, ne morejo več sporazumeti. Najbolj v škripcih so slovenski klerikalci, ki bi sicer radi imeli največjo besedo, pa jih nikjer prav ne marajo. Ponujajo se na vse strani. Kakor se čuje, so se dr. Maček, Davidović in Spaho sporazuniejju. 4a postavijo svojo kandidatno listo i dr. Mačkom kot nosilcem. Dr. Korošec bi rad svoj lonček pristavil k varnejšemu ognju. Mačkova lista Poleg vladne kandidatne liste bo torej kandidirala Mačkova opozicija, da- lje je že prijavila svojo kandidaturo Narodna stranka, koje nosilec bo narodni poslanec Svetislav Hodžera, vrše pa se tudi pogajanja med raznimi manjšimi skupinami za skupen nastop. Ker je za vlaganje list časa še dva meseca, je danes še preuranjeno prorokovati, koliko bo kandidatnih list, gotovo pa je, da bodo tokrat volilci imeli večjo izbiro. Vlada bo izdala proglas Vlada je imela sinoči dolgotrajno sejo, na kateri je razpravljala o pripravah za volitve. Kakor se govori, bo vlada izdala poseben proglas na narod. Ker je Narodna skupščina razpuščena, je bilo včeraj s posebnim ukazom zaključeno tudi redno zasedanje senata in senat sklican k Izrednemu zasedanju za 3. junij istočasno z novo izvoljeno Narodno skupščino. »Slovenec44 skrbi za smeh in zabavo Mnogo Smeha zbujajo v Beogradu poročila »Slovenca«, ki sliši v svojem pohlepu po oblasti in maščevanju že sedaj travo rasti. Posebno tista o begu poslancev iz Beograda je izzvala veliko veselost, ker je bilo splošno znano, da je bilo v Beogradu le par poslancev, drugi pa so še le na objavo razpusta Narodne skupščine prišli v Beograd. Tista o zadnjih zdihljajfh JNS je seveda samo pobožna želja slovenskih klerikalcev, ki so tudi pri nedavnih senatskih volitvah imeli priliko prepričati se, da stoji JNS na trdnih nogah. V soboto dopoldne se sestane Državni zbor, ki bo začel takoj s pripravami za volitve. Državni odbor mora določati volišča in predsednika volilnih komisij. đmev v inozemstvu Veliko zanimanje inozemstva za politični razvoj v Jugoslaviji — Jugoslavija mora iti po poti pokojnega kralja Uedinitelja Pariz, 8. februarja. AA. Po tragični smrti blagopokojnega kralja Aleksan* dra se je v francoski javnosti zanima* nje za razvoj dogodkov v prijateljski in zavezniški Jugoslaviji podvojilo. Zato so vest o razpustu Narodne skupščine in o razpisu novih volitev sprejeli v Parizu z živahno radoved* nostjo. Pariški politični krogi, ki vedo, da poteče letos jugoslovenski Narodni skupščini njena parlamentarna doba, smatrajo, da pomenijo nove volitve povsem naravni dogodek za parlamen* tarno telo. V dobropoučenih političnih krogih v Parizu pa so obenem mnenja, da bo osvežitev jugoslovenske Narod* ne skupščine zaradi notranjih potreb države in glede na zunanji razvoj do* fodkov v Evropi obrodila velike kori* sti za Jugoslavijo. V Parizu smatrajo, i je zavezniški Jugoslaviji potrebno, da zbere vse zdrave politične elemen* te, ki bi mogli s svojo silo in delav* nostjo okrepiti narodno skupnost in sodelovati pri gospodarski in moralni obnovi države. Huda izkustva, ki jih je imela tudi francoska vlada v zad= njih dveh letih s strankarskimi spon in razprtijami, so privedla do tega. da razumejo sedaj Francozi prav dobre* politične razmere in potrebe v drugil> državah Glede na prijateljsko in za» vezn:ško državo, kakršna je Jugosla* iia, pa je še posebej razumljivo, da >e1e Francozi, naj bi sedanji važni sklepi kraljevega namestništva in kra* Iievske vlade dosegli svoj cilj Prija* tel ji Jugoslavije v Franciji žele, naj bi se narodno življenje v Jugoslaviji raz* vijalo kar moči zdravo v duhu pleme* nitih stremljenj Nj. kr Vis kneza*na» mestnika in no zadnjem nasvetu kra» !ia*mučenika So pa to tudi želje za* ^arlnih nriHteliev. ki smatrajo, da je zedinjena in močna Jucoslaviia ohra* litvi miru v Evropi neobhodno po* frebna Pariz, 8. februarja. AA. Današnji listi priob^uieio poročila o razmistu tu-goslovencke Narodne skupščine in razpisu novih volitev na uvodnih mestih. Nekateri nriobču^jo že tud; kr*mentar-ie, ki so jih predeli od rajnih tu1"h aTamps« ugotavlja isto in pravi, da razpust Narodne skupščine ni presenetil jugoslovenskih političnih krogov. List nadaljuje: Predsednik Jevtić se je odločil, da z močnimi sredstvi izvede narodno obnovo. Zato je povsem naravno, da zahteva nove volitve, ki naj omogočijo preureditev raztresenih političnih sik Obenem naj bi se pri tej priliki razčistile in opredelile nove orientacije in vnesle v razvoj narodnega življenja elemente konsolidacije. Veliki gospodarski finančni večer-nik >Information« pri občuje brzojavno poročilo iz Beograda, v katerem objavlja tudi komentar tehnične narave. List piše med drugim: Delne senatne volitve, ki so se pravkar vršile, so prinesle kakor smo že poročali, popoln uspeh Jevtičevi vladi. Zato zdaj želi predsednik vlade in zunanji minister Jevtić stopiti pred ves narod in dobiti njegovo zaupanje. Avstrijski komentarji Dunaj, 8. februarja. AA. Listi pri-občujejo na uvodnih mestih poročila iz Beograda o razpisu novih skupščinskih volitev v Jugoslaviji. >Wiener Zeitungc in »Neue Freie Presse« imata na uvodnih mestih cbširne in ugodne komentarje. Uradna >Wiener Zeitungc pravi med drugim, da je predsednik jugoslovenske vlade Bogoljub Jevtić tudi s svojim najnovejšim ukrepom pokazal da njemu in njegovi vladi ne gre za navadne politične manevre. Vse kaže. da želi g. Jevtić izvršit^ državno reformo večjega obsega. Podobno piše »Neue Freie Pres-se«. Njen uvodni^ je takisto poln pohvale za državne sposobnosti jugoslo-venskega premiera. List končuje svoja izvajanja z besedami: "Stara skupščina, ki je bila kot prva izvoli**na "a podlani nove ustave, sedaj odhaja. MBmo Tahko pričataiento, da bo njena nasl«°dnica srečno dokončala naloge, ki jih je začrtal že blagopokojni kralj Aleksander v srečo jugoslovenske države in jugoslovanskega naroda. LJubljana, 8. februarja. Ko je pred mesecem dni vodil senator dr. Valentin R o ž I č kot predsednik osrednjega odbora »Branibora« v 6ejni dvorani mestnega magistrata ustanovni občni zbor podružnice »Branibora< Ljubljana, me*i Številnimi navzočimi gotovo ni nihče slutil, da bo tega krepkega, blagega moža tako naglo iztrgala smrt iz nase srede. Ze včeraj smo poročali, da leži senator dr. Rožič na smrtni postelj! in da so zdravniki izgubili vsako upanje. Res mu ni bi lo več pomoči in ob 14.40 se je dr. Rožič preselil v večnost. l\>kojnik je bil rojen let 1878. v Viševku nad Moravčami tn je absolviral gimnazijo v LJubljani, filozofski stadij pa na fakulteti v Gradcu. Posvetil se je zgodovini m zemljepis Ju, L 1908. je promovira! za doktorja, dve leti pozneje pa ga najdemo v službi Mohorjeve družbe t Celovcu. Med svetovno vojno je bil poklican in je služil nekaj časa v Beljaku, po prevratu pa se je takoj pridružil slovenskim dobrovoljcem v Celovcu in ae tudd udeležil bojev za svobodo Koroške, ki jo je ljubil čez vse. V teh bojih je bil tudi ujet in so ga Avstrijci do avgusta 1919 interniral*, nato pa izpustili. Vrnil se je v Ljubljano, kjer je stopil v državno službo in postal kmalu profesor na Tehnični srednji soli. kjer je služboval do svoje upokojitve. Vse svoje življenje Je pokojnik posvetil borbi sa Koroško in je tudi napisal celo vrsto zgodovinskih in narodno obrambnih del. Udejstvoval se je tudd politično in je bil dolga leta somišljenik bivše SLS. a jeseni leta 1931 Je kandidiral v Narodno 6kupsčino na listi JNS. Izvoljen sicer ni bil, zato pa je Ml t priznanje svojih zaslug v januarju 1932 imenovan od blagopokojnega kralja za senatorja, v kateri funkciji je bil se do danes. Pokojni je bil član raznih naših nacionalnih Ln narodno obrambnih organizacij, tako CMLD, Brani bora in Jadranske straže, bil je pa zar a Ji svoje koncil jantnos ti, šegavosti in ljubeznjlvosti povsod splošno priljubljen ln zato bodo vrlega moža pogrešali vsi, ki so ga poznali. Za njim žaluje soproga ga. Milka iz znane Hafnerjeve rodbine v Železnikih. Na zadnji poti ga spremimo jutri ob 14-30 iz mrtvaške veže v Leonišču. Dr. Rožiču, ki si Je v borbi za pravice našega naroda pridobil mnogo zaslug, bodi ohranjen časten, trajen spomin. Težko prizadetim svojcem nase globoko soža-lje. Ljubljana, 8. februarja. Po referatu veterinarskega inšpektorja dr. Stegu ja Je včeraj opoldne poročal za šumarski odsek banske uprave inž. ši-vic. Popoldne se je seja banske uprave ob 15. nadaljevala in je najprej poročal inspektor Strancer o urejevanju hudournikov, ki so lam banovino veljali 1,200 000 Din, nato je pa podal pregled dela komisije za agrarne operacije dr. Lukan. Popoldne se je začela tudi rasprava o šoLstvu v Sloveniji, ki se je nadaljevala tudi danes dopoldne. Najprej je načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik podal pregledno poročilo o prosvetnih razmerah v dravski banovini, navajajoč, da je prosvetno delo zaviralo pomanjkanje učnih moči na osnovnih meščanskih in srednjih šolah, pa tudi v pomanjkanji, učilnic. Po obširnem referatu se je razvila debata, v katero so posegli mnogi banski svetniki, naposled se je pa namestnik bana dr. Plrkmajer zahvalil učiteljstvu, ki kljub težkim časom ln razmeram vzorno izpolnjuje svoje dolžnosti. Današnja seja Danes ob 9.30 se je nadaljevala seja banskega sveta. Na dnevnem redu je bila še vedno razprava o šolstvu. Pred prehodom na dnevni red je namestnik bana stavil dva predlogi b. s. Tavčarja, in sicer, da se najame za gimnazijsko poslopje v bežigrajskem okraju posojilo in da naj država prevzame žensko realno gimnazijo v LJubljani. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta B. s. dr Llpold je predlagal, naj se omogoči absolventom meščanskih šol prestop na učiteljišče. K besedi se je oglasil b, s. Lovšin, ki se je s pieteto spominjal včeraj preminulega senatorja dr. Valentina Rožiča, na-glasujoč njegove zasluge za a nacionalno delo, zlasti pa za naš živel j na Koroškem, za prospeh katerega je pokojnik neumorno deloval Njegov govor so navzoči poslušali stoje in na koncu vzkliknili trikrat: Slava! Tudi je bil sprejet predlog, da polože banski svetniki na njegovo krsto lep venec Namestnik bana dr. Plrkmajer se Je zahvalil g. Lovšinu sa spominski govor, nato pa je prišel v podrobno razpravo proračun prosvetnega oddelka. V debati se je najprej oglasil b. s. Gornjak, ki je bil mnenja, da ni v proračunu ničesar za kmetijsko p ros veto. Namestnik bana dr. firkmajer Je pojasnil, da je za kmetijsko p ros veto postavka že v kmeti jekem proračunu. B. s. dr. Senčar je predlagal, naj bi se muzejskemu društvu v Ptuju nekoliko zvišala dotacija, ki znaša zdaj 15.000 Din na leto. Dr. Pirkmajer je pojasnil, da to iz načelnih razlogov ni mogoče, ker banovina že Itak težko zagovarja v svojem proračunu te dotacije. B. s. Ravnikar vprašuje, zakaj banovina prispeva ljubljanskemu gledališču 40.000 Din, mariborskemu pa celo 330.000 Din letno, nakar namestnik bana pojasni, da je ljubljansko gledališče podržavljeno, d oči m je za mariborsko dolžna prispevati banovina. B. s. Beneš o Društvu narodov ženevska ustanova je ob koncu lanskega leta preživela hudo krizo in stopa sedaj v novo dobo svojega razvoja Praga, 8. februarja, g. V veliki dvo* rani praške »U ranije« je imel sinoči češkoslovaški zunanji minister dr. Be* neš predavanje o temi: »Ali je Društ* vo narodov res v krizi.« Njegova izva» janja so dosegla višek v trditvi, da je kriza v Ženevi premagana in da je Društvo narodov zopet v razvoju. Dr. Beneš je med drugim izjavil: Za proč vit Društva narodov ima češkoslo* vaški narod interes, ker ustreza njego* vim političnim potrebam, njegovim tradicijam, njegovim nagnjenjem k demokraciji in njegovim socialnim stremljenjem. Tudi naši Nemci imajo interes na tem, ker hočejo, da bi naša država vodila mirovno politiko, ure« dila svoje odnošaje do sosednjih dr« žav, predvsem do Nemčije v duhu mirnega sožitja in rešila vsa vpraša« nja med njo in Nemčijo z mirnimi me* odami in po načelih Društva narodov. Meseci september oktober, november in decemiV- 1934 so bili priča velikega •odviga Društva narodov. V septem-ru je k Društvu narodov pristopila ^vjerska unija, kar smatram za odlo* "ilen preokret na boljše in za velik iogodek v evropski in svetovni poli* Vi. Tudi Amerika je ojačila svoje politično sode^ovanie z Društvom na* >dov. tako da se lahko z gotovostto reče. da ie dob« n*ihuiš> krize Dru* Stva narodov rnin*"1a in Ha se bosta sčasoma vrnili vanj tudi Japonska m Nemčija. Med trenutnimi slabimi stranmi Društva narodov vidim pred* vsem razmerje velesil do malih držav. Velesile le z nevoljo prenašajo majori* zacijo z mnogimi glasovi malih držav, e pa zopet z nevoljo prenašajo pritisk velesil. Na vprašanje, ali je Društvo narodov v krizi, odgovarjam: ne. Tstanova deluje sicer težko za svoje priznanje, avtoriteto in moč. ne manj* a pa tudi glasov, ki kličejo po refor* mah. Nekateri med njimi so takšni, ki bi hoteli, da bi imelo Društvo narodov večjo eksekutivno moč. S tem bi ustvarili naddržavo. za kar pa po mo* iem mnenju svet še ni zrel. Po mojem prepričaniu še dolgo nismo na koncu vseh velikih prevratov današniega veta in zato menim, da ima Društvo narodov svojo bodočnost še pred seboj. Požar na parniku Pariš. 8. februarja. AA. Iz Casablance poročaio. da je tjakaj prispel pamik >Tu-rat<. Na njem ie izbruhnil požar še preden je pristal v pristanišču Požar so gasili vso no? in ga šele davi pogasili. Pamik so sicer rešili, ves tovor pa je uničen. Avto zavozil v vlak Fort William. 8. februarja. AA. Tovorni avtomobil, s katerim so se vozili delavci na delo. ie trčil v vlak Devet delavcev je bi Jo na me«tii mrtvih, petorico so prepeljali v hudem stanju v bolnico. dr. Goncan podcrtava važno funkcijo celjskega muzeja in prosi, da se niuzejs&emu društvu v Celju zviša letna podpora od 15.000 na 30.000 Din, zlasti glede oa to da prof. Brodar pripravlja novo znanstve no monografijo, za katero bo pač težko dobil založnika in zaio naj banovina pod pre njegovo akcijo Namestnik bana dr Pi-rkmajer odgovarja, da je v tem pogledu že pojasnil svoje stališče dr. Senčarju Mnenja je, da je najbolje, da se ostane pn določeni postavki, da rešimo v proračunu vsaj to. B. s. Senčar s-tavi na dnevni red prošnjo šolske občine Sv. Urbana, kjer vlada zaradi pomanjkanja vode nevzdržno stanje. 500 šolskih otrok je brez prave pitne vode. B. s. Kruiej se toplo zavzema sa finančno pomoč občinam B lanca, Rajhen-burg in Senovo, ki so v težkem položaju, zJasti glede svojega šolstva, a b. s. Skuhala prosi, da bi banovina priskočila na pomoč občini štrigova, ki ima že nekaj denarja zbranega za gradnjo nove šole. B. s. Zupančič navaja, da ima šolski odbor v Račjem selu zbranega tudi nekaj denarja za novo enorazrednioo, katere gradnjo bi bilo treba čim bolj pospešiti, ker morajo otroci hoditi po tri ure daleč. Prosi tudi, če bi prosvetni oddelek dovolil, da otroci lahko prihajajo v šolo zlast' pozimi namesui ob 8. ob 9. uri. Na vsa ta vprašanja je odgovarjal namestnik bana z zagotovilom, da bo banovina šla vsaki občini po svrvfrib močeb n* roko. V razpravo so prišle podpore za štipendije dijaštvu, kar je bilo vse sprejeto brez komentarja, nato pa proračun gluhonem-nice v Ljubljani, deškega vzgojevališča v Ponovlčab ter zavoda za slepo deco v Kočevju. Glede teh proračunov je nastala sa-nimiva debata in stavljen je bil tod' umestni predlog b. s. Tavčarja, ki ga bo banovina pozneje proučila. Bansk: svet je se razpravljal o nakupu posestva in anuitetah za adaptacijo poslopja za šolo in slepe, glede dozidave gl*i-bonemnice v Ljubljani tn doprinosa podpornemu skladu za vseučiliško knjižnico, nakar je bila razprava o prosvetnem piv> računu, ki znaša 7,164.269 Din, zaključena, nato pa je prišel v razpravo t»bnič*ii oddelek banske uprave. Bevca niso izpustili Ljubljana, 8. februarja. Afera Joška Bevca še ni pozabljena ne v domaČi javnosti, pa tudi zunaj ne, za kar skrbe nekateri novih senzacij Željni listi, ki nasedajo nič kaj vestnim informacijam. Tako so se v zadnjem času na dolgo in široko razpisali nekateri dunajski listi, češ, da so Joška Bevca izpustili. Za dunajskimi listi so to vest ponatisnili tudi zagrebški in beograjski listi. Stvar pa nikakor ne odgovarja resnici. BaŠ včeraj se je vršila na sodišču razprava zaradi žaljenja Časti med Joškom Bevcem in dentistom Leopoldom Smrko-Ijem. Zadeva datira iz nastopa v neki razburljivi noči v baru in je prišlo pri razpravi med obema do poravnave Josko Reve je prišel na razpravo iz preiskovalnega zapora v spremstvu paznika in se takoj po razpravi vrnil nazaj v zapor. Pokrovitelji Joška Bevca so se res potrudili in skušali spraviti preiskavo v ugodnejši tir. Joška Bevca so poslali tudi v opazovalni oddelek splošne bolnice, da tamkaj ugotove, če je pri zdravi pameti. Po zdravniški preiskavi, ki je pokazala, da Bevc popolnoma odgovarja za svoje grehe, pa se je moral Bevc nemudoma vrniti v zapor, kjer bo počakal do glavne razprave, ki se bo vršila najbrž šele v maju. V zadevi je pr?iskovalni sodnik kakor tudi policija zaslišala naknadno še več novih prič, ki so vse enako obremenjevala o izpovedale zanj in njegovo početje. V Italiji 2 metra snega Torino. 8. februarja. A A. Povsem Pije-montn pada že 21 ur sneg. Ponekod je dosegel le dva metra. Vremenska nanov«*d Dunajska opoldanska vremenska napoved za soboto: sneg in mraz. LJUBLJANSKA BORZA Devize (z všteto premijo 28.5%). Amsterdam 296822—2982.81. Berlin 1756.08— 1769.05. Bruselj 1024.20—1029 27. Curih 1421.01—1428.08. London 214.71—216.76, Nevvork 4373.24—440635. Pariz 28957— 291.01. Praga 183.42—184.52. Trst 372.39— 375.47. Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.075—«..175. INOZEMSKE BORZE. Curih, 8. februarja. Beograd 7.CV2, Pariz 20.37, London 15.145. Newyork 810.2F> Bruselj 72.075. Milan 26.20. Madrid 42.225 Amsterdam 2 8 875. Berlin 124 —. Duna; 57.65, Praga 12.915. Varšava 58.325, Buka rešta 8.06. StZcLU 'A >8LOTBlflKI NAROZk, dne 8. februarja 1935 Stev. 32 r Jutri premi« razkošne filmske drame iz dob« Ludvika XV. Dolores del Rio v pastolovMtnah drvne MAPAMI DUBARRY Film lepe igre, petja, smeha in zabave ELITNI KINO MATICA Telefon St. 21-24 Konzuni mesa je znatno padel Lani je bilo zaklanih na ljubljanski klavnici 6O0 težkih volov manj kakor predlanskim Ljubljana, 8. februarja. Že neikaj let se tolažimo, da kriza popušča, kar pa demantirajo tudi druge Številke, ne le statistika o nezaposlenih. Tako sprevidimo tudi iz številk o poslovanju, naše klavnice, da ljudje varčujejo pri napotrebnejši hrani, ker so prisiljeni Kongarm mesa pada že nekaj let, a padal je tudi lani, kljdb vsem pričakovanjem, da se bo obrnilo na boljše. Pomisliti je treba, da so mesne jedi tipična meščanska hrana, zato so številke o padcu porabe mesa v Ljubljani še posebno značilne. L. 1933 je bilo zaklanih na naši klavnici 5939 težkih volov, lani pa samo 5339, torej 600 manj ali približno 10%. Krav so pa zaklali lani približno enako, kakor predlanskim, 2909, dočim so 1933 samo 3 več. Bikov je šlo predlanskim pod nož 3S6, lani 338. L. 1933 so torej zaklali 9236 komadov goveda, lani 8586, razlika je torej 550. Večja razlika se pa še pokaže pri zaklanih prašičih. Predlanskim so jih zaklali 25.116, lani 23.253; torej znaša razlika 1863. Tudi telet je bilo lani zaklanih precej manj kot predlanskim. L, 1933 je bilo zaklanih 14.194, lani 13.726; razlika 468. Drobnice, ovac, je šlo lani pod nož 651, predlanskim 892. Več so pa zaklali lani ;agnjet in kocličkov; predlanskim 1635, lani 2135. Tudi konjski mesarji so imeli lani nekoliko manj dela kakor predlanskim, ko so zaklali 114 konj, lani pa 95. Na klavnici tudi pregledujejo meso, mesne izdelke in živino za zakol, pripeljane v Ljubljano iz bližnje in daljnje okolice, kar je navadno namenjeno za prodajo v mestu. Lani so pregledali 6 goved, 3262 telet, 676 prašičev, 21 komadov velike drobnice, 733 jagnjet in kozlicev, 128.988 kg raznega mesa in 41.000 kg masti. — Zdravstveno stanje živine je v splošnem povoljno. Ljubljana uživa izvrstno meso. Veliko število zaklanih krav ne pomeni, da meščani uživajo predvsem kravje meso. Slabše, kravje meso, porabijo pretežno mesarji za klobase, hrenovke, nekaj ga pa tudi konznmira vojaštvo. Pomožna akcija mestne občine Ljubljana, 8. februarja. Mestna občina ljubljanska ima med vsemi občinami naše banovine gotovo najtežje naloge pri reševanju problema brezposelnosti. Razmeroma visoke postavke rednega proračuna i državne i banovinske dotacije ter priložnostna darila in volila že par let sem ne morejo kriti zahtev, ki jih nalaga občini skrb sa vsaj zasilno preskrbo brezposelnih in pomoči potrebnih. Zato prireja mestna občina po svojem sociialnem uradu vsako leto na zimo — posebno pomožno akcijo, ki obstoji v glavnem iz treh samostojnih akcij: posebne prireditve v korist temu fondu, nabiralnega dne in posebne nabiralne akcije. O prvih dneh je bilo že večkrat govora; na kratko naj re-sumiramo le njih finančni uspeh: prireditev je dala čistih Din 53.720.—, nabiralni dan pa čistih Din 50.000.—. Ob priliki dobrodelne prireditve je daroval za mestne uboge neimenovani dobrotnik hranilno knjižico, glasečb se na Din 50.000.- Posebna nabiralna akcija, pri kateri se je s prošnjo za podporo v denarju in blaTTniona«. V težnii. da se odpravi naitežje današnje socijalno zlo. brezposelnost in da se tem najpotrebnejšim nudi vsaj nekoliko i-a-služka in podpore, prirejajo take in podobne pomožne akcije vse večje občine tu-in inozemstva. Priznati moramo, da jih prirejajo vse te občine z veliko večjim uspehom; znesek, ki ga je darovala Ljubljana v te ne men j* bom skromen, tudi re- Zaradi raznih bolezni so zaplenili na klavnici 40 krav, enega bika, 16 prašičev, mesa pa v kosih: volovakega 1036 kg, kravjega 4738 kg in prašičjega 736 kg. Nekaterih bolezni ne morejo ugotoviti pri živi živini, tako n, pr. ne tuberkuloze pri kravah, ampak šele, ko je odprt drob. Zaplenjeno, nezdravo meso uničijo. Dohodki klavnice so se seveda precej skrčili zaradi manjšega prometa. Toda ne le zato, ker je bilo zaklane manj živine, temveč tudi zaradi tega, ker je padel konzum ledu, ki ga izdelujejo v klavnici. Prejšnja leta so porabili mnogo ledu zasebniki, kavarna rji in slaščičarji, zlasti sladoledarji, zdaj pa ljudje varčujejo tudi pri ledu, čeprav je poceni. Klavnica je ponovno znižala cene ledu, da ga zdaj prodaja že po 5 Din kocko (12.50 kg) dostavljenega na dom; pri odvzemu dveh kock pa ga dobiš že po 4 Din. Zelo se pozna, da otroci nimajo več dinarčkov za sladoled in je zato poraba »-sladkega ledu« padla, kar se odraža tudi v mestni klavnici. Kljub temu se klavnica sama vzdržuje ter je gospodarsko trdno podjetje; pri tem je treba upoštevati, da so pristojbine naše klavnice nizke, zlasti v primeri s pristojbinami v drugih mestih. V Zagrebu so znatno višje. Visoke so pa druge dajatve; tako morajo na klavnici odtegovati 5% davek na poslovni promet za zaklano živino. S tem imajo precej dela in morajo imeti samo zato vse leto dva uslužbenca. Lani so pobrali okrog poldrug milijon Din davka. Naša klavnica je bila pred leti povečana ter modernizirana; tedaj so najeli posojilo pri Mestni hranilnici, pod pogojem, da se klavnica vzdržuje le s svojimi dohodki in da z njimi tudi amortizira dolg v 20 letih. Dolg odplačujejo v redu že od 1. 1928. Za lani znašajo obresti in anuiteta skupno 1,752.430 Din, kar je vsekakor lepa vsota. Lani je znašal denarni promet okrog 8 milijonov Din. S poslovanjem mestne klavnice so lahko zadovoljni meščani kot koneso-menti mesa, pa tudi kot občani. lativno proti svotam, ki jih dosegajo take pomožne akcije drugje in bi bil mogel kljub težkim gospodarskim prilikam mnogo večji, zlasti večji po številu darovalcev. Nočemo primerjati naše akcije z berlinsko >Winterhilfe< ali podobnimi velikimi in uspešnimi akcijami; Ljubljano je daleko zasenčil že polovico manjši Maribor, ki je v preteklem letu zbral nad Din 1,000.000.— pri tem pa je Število pomoči potrebnih tudi relativno manjše! Prepričani pa smo, da seznam darovalcev še ni zaključen; dobro srce in odprta roka našega someščana je bila vedno znana; če morda ni razumela cilja pomožne akcije mesta Ljubljane, ki Je centralna in edina te vrste v vsakem leto, naj ju odpro te vrstice! Potreba je velika, sredstva so majhna. Slovo od priljubljenega šefa Novo mesto, 7. februarja. Uradništvo sreskega načelstva se je SI. januarja poslovilo od svojega priljubljenega šefa, sreskega načelnika, vladnega svetnika g. Friderika Logerja, ki je bil ta dan razrešen svoje odgovorne službe in vpoko-jen. V prostorih sreskega načestva se je zbralo vse uradništvo z osobjem in se poslovilo od svojega priljubljenega šefa. Vpo-kojenemu šefu je spregovoril ▼ slovo nekaj lepih besed podnačelnik g Krajšek, ki je izrekel odhajajočemu iskreno zahvalo za vso skrb, ki jo je izkazoval uradništvu, povdarjajoč. da ga bo isto ohranilo zaradi njegove korektnosti in koneiljantnosti v nailepfem trajnem spominn. V imenu pi-sarnlskeen osohja se je od načelnika poslovil In mu izrekel zahvalo tajnik načelstva a Alojz Rozman. V znak hvaležnosti mu ie v imenu osobja izročil krasno srebrno darilce, ki nosi naois: >V spomin svojemu dobremu šefu. uslužbenci sreskega načelstva novomeškega 35.< Za izkazano pozornost se je g. načelnik vsem najiskreneje zahvalil, bodreč jih, da nai izpolnjujejo svojo dolžnost marliivo tudi v bodoče. Drugi dan zvečer pa se ie zbralo uradništvo sreskega načelstva pri »Štemburju«, kjer so se uradniki tudi privatno posloviti od svojega vzornega pred- I stojnika. Na tem večera je bilo izrečenih več nmpitnie, v katerih so se poveličevale vrline odhajajočega predstojnika. Vladni svetnik g. Friderik Logar, ki je po rodu Novomsičin, kjer je tudi obiskoval ljudsko in končal srednjo solo. je svoje visokošolske Študije pričel na Dunaju in končal v Gradcu. Prvo njegovo službeno mesto je bilo pri bivšem avstroogerskem namestni-štvu ▼ Zadru. Več let je služboval tudi pri načelstvn istotam. Nato je bil predstojnik politične ekspoziture v Budvi, leta 1915. je bil imenovan za upravitelja občine in mesta Korčule, od ta se, je ponovno vrnil k ekspozituri v Budvo. Po prevratu je prevzel upraviteljstvo kotarskega poglavarstva v Kotoru, meseca aprila 1919, je bil odpoklican v Ljubljano k pokrajinski vladi, ki ga je čez poldrugo leto imenovala za sreskega poglavarja v Kamniku. Leta 1920 je bil imenovan sa vladnega svetnika, čet 3 leta je prevzel vodstvo sreskega načelstva v Kočevju, od leta 1930 pa je vodil s resko na-čelstvo v Novem mestu do svoje vpokojitve. Njegove vpokojitve ne občutijo samo uradniki sreskega načelstva. temveč tudi prebivalci sreza, ki jim je bil vedno pravičen in uslužen. 2ele mu, naj bi še dolgo užival med nami zasluženi pokoj. Ker je ljubčka ubila s sekiro Obravnava proti ločeni ženi Frančiški PlanlnSek iz Zgornje Šiške Ljubljana, 8. februarja. Našim čitateljem je gotovo se v živen spominu bestijalen umor lani sredi decembra v Zg. Šiški, ki je razburil vso javnost, posebno še, ker je bil malo prej storjen skoro enak zločin na Starem trgu, ki še do danes ni pojasnjen. Ločena žena Frančiška Planinšek je s sekiro razmesarila glavo tvojemu ljubčku Ivanu Štruklju, da je takoj nastopila smrt. Danes se je pred okrožnim sodiščem odigralo zadnje dejanje te tragedije. Iz obtožnice Obtožnica obtožuje Frančiško Planin-šek, rojeno 25. nov. 1904 v Gor. Lakencu pri Trebeljnem, da je 16. XII. 1°34 v Zg. §*3ki usmrtila Ivana Štruklja. Z ostrino sekire ga je večkrat z vso silo udarila po glavi in mu poleg več težkih poškodb prizadejala na levi strani glave tudi smrtno-nevarne poškodbe. Zaradi preloma lobanjske strehe je takoj nastopila smrt. Poleg tega je obdolžena, da je 14. 9. 1934 lažno prijavila žandarmerijski postaji v Černu-čah. da ji je bilo ukradenih 5550 Din, čeprav se to ni nikdar zgodilo. V razlogih navaja obtožnica, da se je obdolženka 19. febr. 1933 poročila z VI-Ijemom Planinskom, mesarskim pomočnikom v Kosezah. Ker pa je Planinškova vedno postopala, sta se z možem kmalu po poroki sprla in sc prostovoljno ločila. Pozneje sta se skušala sporazumeti in sta se dogovorila, da se Viljem, ki je živel v Rušah, vrne k svoji ženi. Povedala mu ie, da ima nekaj denarja, ko pa je mož prišel, se je izgovarjala, da ji je bil ukraden in je v večjo verjetnost fingirano tatvino prijavila oroŽništvu. Zakonca nista dolgo živela skupaj. Kmaru sta se razšla. Prijateljica PlaninSkove Slavka Živec ji je tedaj začela prigovarjati, da bi vzela drugega moža. Predlagala je 9vojega znanca Ivana Štruklja in ji ga tudi predstavila. Čeprav rrancfca m čutila posebne naklonjenosti do Štruklja, mu je vendar dovolila, da se preseli k njej, posebno še, ker je opazila, da ima precej denarja. Lani 31. oktobra se je Štrukelj preselil. Spala sta v isti postelji, zraven v košu je pa ležal Franckln otrok. 2e istega dne sta pričela intimno občevati in sta sploh živela, kakor da bi bila poročena. Nji tako življenje ni ugajalo in ker je Štrukelj neprestano silil v njo, ga je začela mrziti. Štrukelj je bil tudi precej skop ter se je stalno rizburjal zaradi njenega otroka. Tako se je polagoma razvijala drama, ki se je 16. decembra zjutraj tako tragično končala. To jutro se je otrok prebudil okoli 7. Francka ga je hotela previti. Štruklju pa je to dalo povod za godrnjanje, češ zakaj vstaja zaradi »tega prokletega mulca«. Pla-ninškovo je to tako razjezilo, da je pograbila pod štedilnikom ležečo sekiro in udarjala po Strukljevi glavi, dokler je ni popolnoma razmesarila. Štrukelj je bil takoj mrtev. Obtoženi:a je krvavi obraz pokrila s cunjo, položila truplo na tla kraj postelje m premaknila posteljo tako. da ie zakrila truplo. Krvavo perilo je stlačila v otroško banjo, krvave madeže na tleh pa izrnila. Zatem se je umila in oddala otroka soseda Slavki Živec. Ko ie iz Štruklje ve obleke vzela denarnico s 70 Dm, se je » kolesom odpeljala v Ljubljano na glavno pošto, da bi telefonično govorila s svojo sestro v Mokronogu. Medtem so sosedi opazili truplo in obvestili o strašni najdbi policijo, ki je Planinskovo pri povratku aretirala, Planinškova prizna vse, kar ji očita obtožnica, trdi pa, da ni hotela Štruklja usmrtiti in da je le v hipnem navalu jeze, razburjenosti m obupu pograbila sekiro in z njo udarila Štruklja. Obtožnica meni. da ta zagovor ni opravičljiv in da je obtoženka imela trden namen iznebiti se Štruklja »a vedno, kar dokazuje nič manj kakor 19 ran. ki so vse težje. Razpravna dvorana št. 79 je bila nabito polna, ko je ob 10. predsednik velikega senata g. bran Kralj o tvoril razpravo. Obtožnico je zastopal dr. L u č o v n i k. ob-toženko pa je zagovarjal dr. K r e k. Pred pričetkom razprave je dr. Krek predlagal, da bi se javnost izključila, vendar je pa senat predlog zavrnil s pripombo, da bo javnost med razpravo izključena po potrebi za toliko časa, dokler se bodo razpravljale intimnosti. Nato je državni tožilec prečital obtožnico, obtoženkin zagovornik pa je izjavil, da se bo obtoženka nagovarjala tako, kakor se je na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Zasliševanje obtoženke Na vprašanje predsednika je Planinškova opisala svoje življenje. Mož ]o ie osumil, da je v času, ko sta bila že poro-Četa imela Še vedno ljubavno razmerie z nekim drugim. Moža je zapustila zato ker se je sicer z možem, ko sta se ločila, zo-se je sicer z možem, ko sta se razttala. zo-aet sprijazniti, vendar se ji je vedno izmikal. S Štrukljem se je seznanila zato. kc ie bila potrte in zapuščena in ie z^to privolila, da sta stanovala skupaj. Do spora »e prišlo, ker je Štrukelj vedno g >.t-nial ;n mu ni bila nobena stvar po £»odu Vedno se je razburjal, kadar je otrok joka! Razprava je za trenutek zmotila poli-j'jska raci'i. ki ie dvorano precej razred-č*!a. vendT je ostalo še vedno dovri pc-<'.«alcev Ortoženka ie v nadalini^-n pri--sr.fla, da i" je Štrukelj rekel, da hoče imeti t njo otroka ter da bo postavil hišico, k*tr bosta skupno živela. Večkrat st.\ sc s-\er sprla, ker pa se je bala da bo ?ptt ostala sama brez sredstev, se je spnjaziv-'a z njim. Rada ga ni imela, šlo ji -e samo za to, da je bila pod streho. Na vprašanje preasednika. ali ji je Štrukelj rekel, ia jo ima rad, ji PlaninSkova samo odkima'i in pristavila: Ako bi imela denar, bi ga sigurno zapustila. Nato je obtoženka opisala večer pred zločinom. S Štrukljem sta se nekaj sprla in sta legla precej pozno spat. Otro* se ;e ponoči večkrat prebudil, zaradi cesar je Štrukelj začel godrnjati. Ko je rudi z;utraj godrnjal, jo je pograbila jeza. Tu je Planinškova prenehala govoriti in je šele na prigovarjanje predsednika, češ, če ste vse drugo povedali, povejte še to, jokale nadaljevala. Ne spominja se, koliko čas i je s sekiro tolkla po Štruklju in tudi ne ve, da je pograbila za sekiro. Bila je preveč razburjena. Štrukelj jc ni mogel opaliti, ker je bil z obrazom obrnjen v nasororio stran. Ko je predsednik začel odvijati omot s sekiro, je Planinškova glasno zaplakala in se ji je spet ustavila be*eda. — Kaj ste mislili, ko ste tolkli? — Hudič, ki si mi obetal otroka, udaj pa godrnjaš. Obtoženka je Strukljevo obleko spravila pod streho, njegove hranilne kupžice pa vrgla na omaro in zaklenila sobo ter sc Ldpeljala v mesto. Vedela je, da jo bodo prijeli in se je hotela zaradi otroka tc;e!o-n:čno pogovoriti s svojo sestro v Mokronogu. Ko se je vračaia domov, je bilo pred hišo polno ljudi in je zato s kolesom vozila naprej, ker ni marala med ljudi. Planinškova je, odgovarjajoč na razna vprašanja, povedala, da Štruklja ni gonila od bi-še, pač pa je sam rekel, da bo šel. Bila je sicer zelo togotna. vendar v jezi nekaj podobnega, kakor to pot. ni nikdar napravila. Izpovedi prič Zasliševanje obtoženke je bilo s tem končano in je predsednik g. Kralj zaćel čitati izpovedi prič. Obtoženkin mož P'a-ninšek je izpovedal, da je imela at^nva žena ljubavno razmerje z nekim moškim, še predno sta se poročila, in da e tega moškega obiskovala še. ko sta bila poročena. Nekoč mu je žena celo pisala, da bo oče le na papirju in da je bil tu glavni vzrok, da ni mogel živeti z njo. Tudi je žena nekoč pila lizol. Na predsednikovo vprašanje glede pojasnila te izpovedi jc Planinškova izjavila, da je pila lizol iz obupa, videč, da je mož nima rad. Možu je res pisala dotično pismo, ker je bila jezna, kljub temu pa sta se z možem kmalu pobotala in sta se zaradi pisma smejala, ker je mož dobro vedel, da je otrok njegov. Predsednik je nato prečital izpoved policijskega stražnika Likarja, ki mu je neki moški prinesel listek, da leži v Konjarjevi hiši v Zgornji Šiški mrlič. Planinškova je bila obsojona na 12 let robije in 300 Din denarne globe, ki se jI pa izpremena zaradi neizterljivosti na nadaljnjih 5 dni zapora. Klic staršev srednješolske mladine Jesenice. 7 februarja. Učenci prvih letnikov srednjih Sol so ob zaključku prvega semestra šoLskega leta 1934/35 prinesli v šolskih izkazih od svojih razrednikov obvestilo, da se mora vodstvo zavoda po naredbi banske uprave točno držati odloka min. proevete S. v. br. 28.836 od 25. VTJX 1933. ki zabranjuje navedenim dijakom vožnjo po železnici in zahteva, da si poiščejo stanovanja in hrano Sr kraju, kjer obiskujejo šole. Če se bo ta odlok izvajal v vsem obsegal, bodo starši kakor tudi dijaki zelo hudo prizadeti, ker bo zadel najrevnejše sloje, ki bi sami radi plačevali vzdrževalnino v tujem kraju za svoje otroke, če bi imeli sredstva za to. Pri strogem izvajanju tega odloka bodo najhuje trpeli železničarji, delavci in nameščenci srednjih ter nižjih kategorij, ki bivajo na Jesenicah in v bližnji okolici. Njih kolegi, ki imajo slučajno srečo, da bivajo v mestih s srednjimi Solarni, bodo lahko študirali svojo deco, oni pa, ki žive izven mest na deželi, tega ne bodo zmogli. So družine, broječe 6 do 8 oseb. ki žive samo od očetovih prejemkov, s katerimi se da težko tudi skromno živeti. Sedaj bo pa Sla prva polovica prejemkov za dijaka z drugo polovico pa bodo morali živeti vsi ostali. Nekatere družine imajo tudi po dva dijaka (in ji), ki sta morda oba pridna in nadarjena, pa bosta morala Studij opustiti, ker starši ne bodo zmogli plačevanja vzdrževalnlne. dočim bodo morda manj nadarjeni dijaki premožnih staršev lahko študirali naprej. Trditev da se dijaki pri vožnji kvarijo in da tudi trpi pouk ne drži vedno So pa primeri, da so otroci ki se vozijo bolj nadarjeni od onih. ki žive v svojem šolskem kraju Materine ljubezni ne more nadomestiti nobena tuja še tako dobra gospodinja. Budno oko matere vedno pazi na svoje otroke, kadar pridejo 'z Sole da se doma uč*. jim včasih plačujejo inštruktorje, pazijo, da ne zahajalo v slabo družbo tn da ne pretiravalo v sportu. Vse tisto kar je kvarnega v vlakih daleko nsdkrilfuje nadzorstvo staršev nad otroci v domaČem okolju. Take naredbe nai bi veljale za one. ki imajo nais!abŠ8 spričevala in katerih starši so dobro situirani, ne pa za pridne tn nadarjene učence, katerih starši pri najboljši volj! ne zmorejo oskrbnin strofikov, ker imajo venke družine in male dohodke Ce se bo ta odlok izvajal v celoti brezobzirno, bodo starši dijakov stradali doma, dijak pa v tujem kraju, ker jim starši ne bodo mogli plačevati primernega stanovanja in prehrane. Razen tega pa bo manjkalo dijakom nadzorstvo nad njihovim početjem, ki bi ga bili sicer deležni doma. če se te naredbe ne bodo omilile, bo študij na srednjih Šolah in mimo teh na univerzah postal privilegij sinov in hčera bogatili rodbin in on in. ki stanujejo v mestih, izločila pa se bo iz teh šol nadarjena proletarska mladina z dežele, odkoder jc izšlo največ in najboljših slovenskih mož, ki so oplodili naše gospodarstvo in kulturo. Prosimo teg a j naše poslance, senatorje ln banske svetnike, da zastavijo na me-rodajnih mestih svojo besedo in vpliv tako, da se ta naredba takoj odpravi aH vsaj omili, za kar jim bodo starši prizadetih dijakov srednjih šol vedno hvaležni. KOLEDAR Danes: Petek 8. februarja, katoličani: nez Mat., Zvezdodrag. Današnje prireditve Kino Matica Parada smeha. Kino Ideal: >Če srce izpregovori«. Kino Dvor: Cmi šakal. ZKD; .Cmi huzarc ob 14.30 v Ma:\ttici Kino Šiška: Kraljica Kristina. Dežurne lekarne Danes: Dr. Kmet, Tvršera eesta 41, Trnkoesv ded.. Mestni trg 4, Ustar, Šelenburgova ulica 7. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek 8. februarja: Siromakovo jagnje. Gostovanje v Celju. Sobota, 9. februarja: Praznik cvetočih češenj. Red C. Nedelja, 10. februarja. Ob 15. uri: Matifok se ženi. -Izven. Znižano cone od 34 Din navadol. — Ob 20. uri: Vihar v kozarcu. Izven. Znižane cene od M D*n navzdol. * Prihodnja premiera, ki se vrši v sredo dne 13. t. m. v drami, je Goidonije-va komedija >Sluga dveh gospodove. Poleg g. DaneŠa, ki igra glavno vlogo nastopijo še sledeči: dame M. Danilova, V. Ju-vanova, Gabrijelčičeva ter gg. Jan, Lapah. Gregorin, Sancin, Cesar, Plut in Bratina. Delo režira g. C. Debevec. Draga premiera, ki jo študirajo v drami, je izvirna slovenska drama pisatelja dr. I. šorlija >Divji ognji«. Drama »o goda v meščanskem okolju, ter slika mišljenje stare in mlade generacije o socialnih in nacionalnih vprašanjih, v delu se razvijata dve drami: drama od življenja utrujenega, toda strastno, etično hotecega sinu ha ljubavna drama zrele žene. ki se poeleetnjic skuša navžiti življenja, a se mti mora spričo tragedije in velike moralne volje sinu — odreči. Delo režira g. Sfcr-binšok. Premijera bo prihodnjo soboto. V proslavo 25 letnega igralskega in režiserskega udejstvovanja Milana Skrbin-ška, se bo igrala v drami prihodnji mesee Shakespeare jeva igra >Benežk1 trgovec« v popolnoma novi zasedbi in v režiji g. C Debevca. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 8. februarja: zaprto. Sobota 9. februarja: Do rio a pleše. B. Nedelja 10 februarja ob 15. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol; ob 20. uri: Mignon. Izven, Znižane cene od 30 Din navzdol. • Prihodnja operna premiera je Zan-donaijeva velika opera >Francesca da Ri-mini« v režiji g Primožiča in pod muzikalnim vodstvom ravnatelja Poliča. Naslovno partijo poje ga Gjungjenar, tri brate pojejo gg. Gostič. Primožič tn Franci, nadalje sodpluiejo kot FVancesri-ne družice dame Pollčeva Golobova, Ko-gejeva, fcupevčeva in Ramšakova ter gg.: Janko, Marčec ta J Rus. SPORT JUGOSLAVIJA BALKANSKI PRVAK V LAHKI ATLETIKI Atene, 8, februarja. Kakor znano, se je Ju?oslovenski lahko-atletski savez pritožil na mednarodno federacijo, češ. da je Grčija na balkanskih igrah lani v Zagrebu nastopila z atletom Kirijakidesom, ki pa je v resnici angleški državljan. Kirijakide« je 9 svojimi zmagami pripomogel Grčiji do prvenstva na Balkani-jadi. Mednarodna federacija je zadevo podrobno preiskala ter razveljavila vse zmage in s tem tudi točke, ki jih |e dosegel Kirijakides ter o tem obvestil vse prizadete stranke. Na podlagi te odločitve je Grčija izgubila toliko točk. da se je končno stanje glede Števila točk toliko izpremenilo, da je prvo mesto zavzela Jugoslavija in ne Grčija. Grški savez bo zda i predložil ■ mednarodni federaciji spomenico, kjer navaja, da je Kirijakides popolnoma upravičeno nastopil za Grčijo. V Grčiji *o prepričani, da bo federacija razloce osvojila in priznala Grčiji prvenstvo na balkanskih igrah. Iz Trbovelj — Predavanje In občni zbor Jadranske straže. V soboto dne 9 t. m. ob 19. uri bo v dvorani Sokolskega doma letni občni zbor tukajšnje krajevne organrzacije Ja ctranske straže. — Po občnem zboru bo javno predovanje o »potovanju s parn kom Kraljica Marija po Sredozemskem morju«. Predaval bo banovinski referent g Pirnat iz Ljubljane Vabimo prebivalstvo, da se predavanja v največjem Številu udeleži Za člane pa je udeležba na obenem zboru dolžnost! Snubitev. — No, France ka.i ie rekel oče, ko si zaprosil za moio roko? — Izgubi! je dar govora. — Kaj pa potem, ko je znova »pregovoril ? — Sem bil že davno zunaj. Pri fotografu. — Mo}a žena bi se rada dala fotografirati. — Izvolite. Kakšen format? Mev. 32 SLOVENSKI NAROD«, dne S. februarja 1935 ^trmn 1 ELITNI KINO MATICA Danes, v petek, velik večer smeha 1 Slavni In priljubljeni komik Szoke Szakall v filmu veselja PA K A ti A S JI E II A Opozorilo! Ker imamo za soboto na spo redu film PUSTOLOVŠČINE MADA ME DUBARRV, se film »PARADA SMEHA« predvaja samo danes, v petek dne 8. t. m., na kar ljubitelje smeha po posebno opozarjamo! Kot dopolnilo K uske pesmi. Rezervirajte vstopnice za danes In jutri I Predstave ob 4.. % 8 in 9*4 uri zvečer Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure ^^^| DNEVNE VESTI — Ne bili bi vredni Njegovega velikega dela in Njegove vlsje žrtve, ki jo je položil na oltar svoji in vadi uedinjeni domovini, če bi se ne od« v aLi s primernim prispevkom k stroškom za postavitev spomenika Njemu — našemu narodnemu vladarju mučeniku. Storite torej svoj<~> dolžnost napram Njemu in nakažite po svojih močeh prispevek Odboru za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljubljani, Gledališka ulica 3-rV, poštni čekovni račun št. 11200. — Nacionalna ura. Opozarjamo, da bo v nedeljo 10. t. m. ob 19.30 uri predaval predsednik ^Bran-i-bora^ dr. I. C. Oblak o pereči naši narodni nalogi »O idealnosti ra 'nujnosti narod no-obrambnega dela«. — Predavanje bo po vsej priliki po svojem bistvu in m is ti h globoko zasnovano, za kar jamči Ime predavatelju. Vsak Slovenec, ki se zaveda kritičnega položaja našuh narodnih manjšin, bi moral poslušati to predavanje. — Izletniški vlak Ljubi jana-Stična. V nedeljo 10. t. m. bo vozil na progi Ljubljana-Stična in obratno izletniški vlak za smučarje 7. odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 7. uri 55 min. ter s povratkom iz Stične ob 17. uri 30 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 18. uri 40 min. Za ta izletniški vlak veljajo izletniške karte s 50 °/o popustom od normalnih voznih cen. Na Polževem je zapadlo toliko snega, da se obeta v nedeljo izvrstna smuka. Ponoči so morali biti tam gori hudi snežni meteži, ker je bila dopoldne telefonska zveza pretrgana Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjen je trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah. hemeroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesja zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo-sefove« jrrenčice. Vodilni zdravniki kirurških zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« greneice po operacija h z najboljšim uspehom. »Franz »Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Promet izletniških vlakov Ljubljana-Bistrica Boh. Jezero in Rateče Planica. V nedeljo 10. t. m. bo vozil na progi Ljubljana gl. kol. _ Bistrica Boh. jezero odnosno Rateče — Planica izletniški vlak. Odhod iz Ljubljane gl. kol. točno ob 6. uri. prihod v Bistrico Boh. jezero ob 8. uri 45 min. odn. v Rateče Planica ob 9. uri Povratek iz Bistrice Boh. jezero ob 18 uri odn. iz Kaleč Planice ob 18. uri 29 min., prihod v Ljubljano gl. kol. okrog 21. ure. Postanki na vseh |>ostajah in postajališčih kakor normalno pri izletniških vlakih. Za ta izletni-s SO °/o popustom od normalnih voznih cen. Otroci od 4. do 10. let starosti plačajo četrtlnsko vozno ceno. S posebno povratuo karto za izletniški vlak se potniki smejo vračati le z izletniškim vlakom. — Inicijativa za poživitev gradbene delavnosti. V Zagrebu je bila te dni širša konferenca, na kateri se je razpravljalo o sklicanju velikega zborovanja predstavni kov našega gospodarstva, tako zvanega pankongresa, ki naj bi daJ pobudo za poživitev naše gradbene delavnosti. Inicijativo za ta pokret' je dala zveza opekarn savske banovine. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da je potrebna nujna akcija za odstranitev ovir v gradbeni delavnosti. 14. t. m se ponovno sestane širša konferenca in na nji bo izvoljen s-talen odbor, ki bo sistematiziral vse zahteve interesentov glede poživitve gradbene delavnosti in poskrbel, da pride ta važna panoga našega narodnega gospodarstva čim prej iz sedanjega mrtvila. Obenem bo odbor tehnično pripravil pan kongres, da bo njegovo delo čim uspešnejše. Zvočni kino Ideal Najslavnejša pevka berlinski slav-ček Gitta Alpar v nepozabno lepi opereti „če srce izpregovori" Gustav Frbhlich, Tibor v. Halmav Orkester: Dajos Bella Predstave ob 4., 7. in 9.*4 zvečer Vstopnina Din 4.50. 6.50 in 10.— — Konferenca preastavniko/ naših m madžarskih železnic. Da se določi poletni vozni red, ki stopi v veljavo 15 maja, so se sestali v sredo na madžarski železnršk. postaji v Gyekenyesu predstavnik: našiti in madžarskih že'eznic Med drugim je b:-k> sklenjeno da bodo nočnim brzovlakocu na progi Budimpešta — Zagreb — Reka priključeni direktni vagoni, ki bodo vozili do 15. oktobra med Prago in Lvovom. — Potniška vlaka št. 315 in 316. ki vozita zdaj med Zagrebom in Budimpešte preko Koprivnice, od 15. maja ne bosta več :m [a direktne zveze z Madžarsko. — Ertlovo predavanje v Zagrebu. Včeraj zvečer je predaval Hans Ertl o svoji svoji ekspediciji na Himalajo v Zagrebu. Tudi meti Zagrebčani je vzbudilo njegovo predavanje zanimanje, tako da so ostali mnogi brez vstopnic. Ve Lika dvorana Ljudskega vseučilišča je bila nabito polna. Ertl je odpotoval takoj po predavanju v Munchen, obljubil je pa, da bo proti kon cu tekočega meseca svoje predavanje v Zagrebu ponovil. — Jugoslovenskc učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, opozarja vse šolske upravitelje, da nemudoma pošljejo računovodstvu kr. banske uprave plačilne sezname za mesec marec, ker sicer učiteljstvo marca ne bo moglo prejeti plače ob pravem času. Film Z. K. D. Danes ob 14.80 očarljiva ljubavna epizoda iz viharne dobe leta 1812. ČRNI HUZAR Conrad Veidt, Mady Christlans, VVolf Albach Rettv, Otto VVallburg in drugi. Vstopnina Din 3.50. 4.50. 5.50. 6.50 Elitni kino Matica — Uredba o poocastnišk 1 h šolah. »Službeni vojni list« priobčuje v zadnji številKT uredbo o pehotnih podčastniških šolah. Z novo uredbo je zamenjana dosedanja uredba o poučastnišKih šolah v staLnem kadru pri glavnih vrstah orožja. — Naši ginekologi na kongresu v Pragi. Jutri in \ nedeljo bo % Pragi kongres društva češkoslovaških ginekologov. Kongresu bodo prisostvovali tudi naši ginekologi Včeraj so odpotovali v Prago vseuči-liški profesor dr. Miloš Bogdanović. docent dr. S. Barjaktarović, dalje dr. Vilma Jani-ševa-Rašković. dr. Miljutin Zelič, dr. Milica Boškovič. dr. Branislava PeŠič in dr. Boža M i loše vic. — Učiteljski koledar in Sematizem vsega ueiteljstva Jugoslavije. V založbi Jugo- slovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu, je izšel učiteljski koledar ui šema-tJ7em vsega učiteljstva Jugoslavije in se razpošilja naročnikom, ki ga v naprej plačajo. Koledar je ličnega formata, trdo vezan v formatu šestnajsterke in obsega «>66 strani. Služi kot odličen priročnik, in obsega poleg šematiznia administrativna navodila, uredbe, pravila in lažne izvode iz zakonov. Stane 15.— Din. Denar naj se oošlje JUU v Beogradu, Kralja Milutina 36, Čekovni račun 53081. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo precej mrzlo, vetrovno In spremenljivo vreme. sneg. Včeraj je snežilo v Ljubljani, Mariboru in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 8, v Skopi ju 6, v Rogaški Slatini in Sarajevu 3, v Ljubljani 2, v Zagrebu 1, v Beogradu 0, v Mariboru —2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7fi3 temperatura je znašala —5.4. —Ij Ribji trg je bil danes po dolgem Času zelo dobro založen z morskimi ribami. Pa tudi cene so bile nekoliko nižje. Gospodinje so lahko izbirale med draijimi in cenejšimi vrstami. Ko prodajalec je prodajal tudi morskega raka po imenu ho mer. ki je prava posebnost ta nas trg. Baje je izvrstna delikatesa, zato je tudi po 44 Din kg. Precej je bilo ribonov, ki so po 90 Din. Ena najboljših morskih rib je lubenj (brancini), ki so jo danes prodajali po 98 Din kg. Po isti -eni so bile tudi orade in trilje (bradač. Hobotnice (lignje) so bile še cenejše, in sicer po 26 Din. Osliči niso bili nič renejši, kg S4 Din. Tudi sipe so prodajah po nespremenjeni ceni. po 24 Din. Za ljubitelje malih rib je bilo dovolj sardelic po 10 Din kg. Rečne ribe so prodajali po nespremenjenih cenah, samo postrvi so bi* le cenejše, po 34 Din. Smuč je po 30 Din. lipanj po 28 in ščuke po 24 Din. -lj Oblastni odbor JS t Ljubljani vljudno vabi vse svoje člane, da se udeleže pogreba njegovega neumornega sodelavca dolgoletnega odbornika in člana senatorja g. dr. Valentina Rožiča, ki bo v soboto 9. L m. ob pol 0 uri popoldne iz LeoniŠča, Stara pot 2. —lj V društvi- >SoČa<. Ljubljana predava v soboto 9. t m. ob 20 ■/■ uri ▼ salonu >Pri levu< g. profesor dr. Sarabon c temi »Spor med Bolivijo in Paraguavem« glede obsežne pokrajine Gran Chaco. Predavatelj pa se ne ho omejil na spor sam, temveč bo govoril tudi o drugih vprašanjih svetovne politike (Abesinija itd.), o odvisnosti človeka od narave, o ekspedicijah v pra-gozde in polarne pokrajine, o vplivanju mednarodnega kapitala na potek političnih dogodkov, ki se kaže še prav posebno v južnoameriških homatijah in drugo. Ker je saov predavanja ne-le aktualna in podučna, pač pa tudi veleinteresantna vabimo k obilni udeležbi vse naše člane, prijatelje in vse ki se za to predavanje zanimajo. Vstop je vsem prost —lj Narodno-obrambns drnŠivs »Bran-i-bor< v Ljubljani poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba predsednika osrednjega odbora gospoda senatorja dr. Valentina Rožiča, ki bo jutri v soboto, 9. t a ob 14.30. uri izpred mrtvašnice na Stari poti na pokopališče k Sv. Križu. —lj Uprava gledališča prosi p. n. abonente, da poravnajo 6. obrok abonmaja do 14. t m. —lj Ljubljanski Sekol naznanja mojemu članstvu tužno vest, da je preminul ujega dolgoletni član brat dr. Valentin Rožič. Društveno odposlanstvo ga spremi na poslednji poti, ostalo članstvo pa se vabi. da se temu odposlanstvu pridruži v čim večjem Številu. Zbirališče jutri ob 14.30 pred mrtvašnico, Stara pot št 2. Obleka civilna in znak. —lj Šentjakobtani bodo ponovili Mnrnik Skrbinškovega Matajevega Matijo v soboto, dne 9. in v nedeljo, 10. t. m. ob 2015 uri. Veseloigra je izredno zabavna in so jo Sentjakobčani že šestkrat vprizorili pri polni dvorani. Ker pri zadnjih pr-dstavah ni dobilo precej posetnikov vstopnic, prosimo cenj. občinstvo, da si iste preskrbi pri dnevni blagajni, kJ bo od sobote daljo v Mestnem domu, I. nadstropje. DANES kot dopotoflo programa RUSKI ORKESTER Dave ApolUma v filmu „RUSKE PESMI" Elitni kino Matica Iz Ljubljane —lj Končno smo le dobili zimo. Dolgo smo leto6 zaman čakaJi. da nam nasuje nebo snega. Nekaj ga je bilo sicer, toda prave zime do včeraj nismo videli, šeie včeraj proti večeru je zapihala mrzla burja in po zraku so zaplesale suhe drobiu-snežinke, da sprva kar niso mogle doseč tal. Proti polnoč je pa začelo močneje snežiti in davi je vstala Ljubljana v pravi zimski odeji. Vse dopoldne je snežilo in zapadlo je že precej drobnega suhega sne ga, ki so ga seveda smučarjj zelo vesel: To bo v nede!jo mrgolelo smučarjev po vsod. kjer je kaj strmin! Vse kaže. da sm vršila včeraj ob 16. v mrtvafeaei pri Sv Krištofu. prisostvovali so Jd sodaLk dr Kresnik, docim je obdukcijo oprav-! sodni zdravnik dr. Suber. Obdukcija je po-krzata, da je pokojnik umri naravne stnn zaiadi oslabi jen j a srca in pa zaradi hude skleroze. Pogreb pokojnika bo danes popoldne iz mrtvašnice Sv. Krtstofa Bod-mu lahka zemlja! KRIZA ZAHTEVA VZDRŽLJIVOST in zdrav duh v zdravem telesu, ki nam ga more dati le dobra brana. Oma i so tel k; Varčevanje je potrebno Realje moramo zmanjševati, a vendar ne sebi v »kodo Kako to storiti? 1 kg mesa, U ladoaoa sa 1 obrok le za 4 ljudi, velja 14 Din, a za ta ne naj- dobite že 40 jajc, ki zadostujejo za 7 do 8 ljudi, če so jajca dobre kakovosti. Najboljša so štajerska jajca, ki jih zajamčeno pristna in sveža dobavlja podružnica Ldwy, Kolodvorska 35. Odprto od 8. do 12 in od 5. do 6. —lj II. (XXIX) delavski presvetui večer .Svobode< in >Zarje< ki bo jutri. 9. t m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice bo izredno pester in lep. Igrala l>> godba >Zarja< nove skladbe, solisti na flauto, violino in pozavno: govorilni zbor delavskega odra >Svobode< bo izvajal dva govorilna zbora, vmes bodo recitacije. Josip Ošlak iz Maribora bo predaval o zanimivi temi >Svetovno gospodarstvo in politikat. Koncertna in operna pevka ga. M. Ober-valde r jeva bo pela več" solospevov. Ne zamudite tega prosvetnega večera. —lj Drugo predavanje podžupana prof. Jarca v Ljubljanskem klubu. V torek dne 136. t. m. ob 19.30 bo predaval podžupan g. prof Bvgen Jarc o Ljubljani kot turističnem središču. —lj Pevski i bor Glasbene Matice ljubljanske. D revi ob 20. uri važna vaja mešanega zbora. —lj Šentjakobska okrajna aagejusasija JNS t Ljubljani ima v soboto 9. t. m. ob '20. svojo IIT. redno skupščino v salonu pri Lozarju«, Rožna ulica št. 15. Vabimo članstvo k polnoštevilni udeležbi. —lj Kolo jugoslovenskih ?ester v Ljub- : Ijani je darovalo 200 Din fdvesto dinarjev) v počastitev spomina preMagopokojnega j dvornega svetnika dr Fr. ZhaŠnika Dru- 1 štvu slovenskih pisateljev! Junak noža zaklal gostilničarja V torek zvečer je Franc Seklič z Boča zaklal znanega gostilničarja na Pečici Franceta Damieta Pečica nad PoljčanamU 7. febr. Kdo iz Šmarja, Rogaške Slatine, Poijčan in bližnje okolice ne pozna prijazne izletne točke Pečice nad Poljčanami, odkoder je z vrha krasen razgled po dolini. Prav gori na vrhu je splošno znana in izletnikom priljublje* na gostilnica Damše, ki ti postreže vedno z najboljšim. Njen gospodar, simpatičen 35 letni mož Franc Damše, je postal v torek zvečer žrtev pijanega pretepača 30 letnega Franca SekliČa z Boča. V torek je Soklič ves dan popival v Lovnikn in vabil fante skupaj. Pri^ družili so se mu Karlin Ignac in Franc ter brata Dobnika. Vsi so odšli na noč k Damšetu, ki je ta dan kuhal žganje in s katerim so bili sicer dobro znani. Ko so zavžili v žganjarni nekaj ž^a* ne kaplje, so odšli v gostilno odnosno v kuhinjo, kjer sta bila tudi gospodar in gospodinja. Posedli so in Seklič jc naročil liter vina in ga plačal gospodinji. Ko je bilo treba plačati drugi liter, je nastal med gosti prepir, kajti Seklič ie trdil, da je plačal oba litra, nakar je vstal gospodar, ki je dotlej mirno se* del, in dejal: »Jaz sem Gospodar v hiši.« To je bilo vinjenemu Sckliču do« volj, da je potegnil žepni nož in za» mahnil proti Mamšetu. Pri zamahu je razbil petrolejko in v temi opravi! svo* :e grozno delo. Zabodel je z ostr:m nožem gostilničarja najprej v čelo. na* to pa ga je dregnil v desno roko ter mu prereza! žilo dovodnico Težko je popisati, kako je bilo pri tem ženi, ki je držala otroka v naročju. Ko so prinesli iz veže luč v kuhmio, je ležal gospodar že nezavesten v mla* ki krvi. ki mu je brizgala iz rane na roki. Na vso moč so se trudili domači, da bi mu ustavili kri in preprečili smrt, pa ni šlo. Čez pol ure je siromak izkrvavel Če bi bil zdravnik v kraju, bi mu mo» '^cl le rešiti življenje, tako pa je bilo le prepozno. Po zločinu so Seklič in njegovi Se nekaj čbsr ostali. Vsega okrvavljene. a Damšcta sta še Karlina prenesla v spalnico, nato pa so skupaj odšli Ob "reli zjutraj se je Seklič vrnil poizve* lovat. kaj ie z Damšctom. Ko mu niso >dnrli. je dejal: »Odprite, orožniki so tu!« Domači ju seveda niso pustili v hišo. vendar je njegov tovariš Karlin v tem že zvedel, da je Damše mrtev. Mladi ubijalec je zbežal v noč, rekoč. la si bo sodi! sam Do zdaj ga orož-'Vi §e niso prijeli. 2e prei se ie znani pretepač haie izrazil, da bo Damšcta nravil s Pečice. Pokojni Damše jc bil blaga duSa. mirnega značaja in prav simpatičen. Njegovo hišo sploh zasleduje nesrc« xa. Pred leti jc pokojnemu nenadoma mrla i ena Poročil je potem njeno se* stro. s katero sta se tudi prav dobro -azumela. Zda i je ostala sirota sama s štirimi nedoraslimi otročiei. Vse daleč naokrog govori o strašnem dogodku in -očustvujc z nesrečno družino, ki je na tako tragičen način čez noč izgii = bila skrbnega očeta. Iz Celja —C Povečanje planinskib postojank. Savinjska podiruin.ca SPD v Celju namerava znatno povečati Kocbekov doni na Korošici ter razširiti tudi Frischaufov dom na. Okreaiju in Mozirako kočo na Gol ten, Planinski dom v Logarski pa je v po-čaatitev spomina blagopokojuega kralja prekrstila v Aleksandrov dom. Mestno ob čino namerava namestu sedanje Ceijek«? koče pod Toletitu vrhom zgraditi moderen plaauuki dom, ki bi ga upravljala Savinjska podružnica SPD. —c Celjaki gaailci so lani sodelovali pr gadenja Iti rečjib al: manjš4b požarov Ke sevalni oddelek pa je izvršil 446 prevozom z redevalnuu avtomobilom, ki je prevozil * kupao 43U2 km. V ajnbuianci reševalueg.i oddelka je prejelo prvo pomoč ti 1 oseb —c Umrla je v četrtek v Gaber ju (To varni&ka ulica 9) v starosti 71 let zasedb niča ga. Elizabeta Kruščeva roj. Podrep škova. —c Tekmo v slalomu za prvenstvo aravske banovine m za prvenstvo Mar-bonskega zimako-sportnegu potisaveza bt. priredila SavinJ&ka podružnica SPD v ne deljo 17. t. m. ob 11. dopoldne pri Celjski koči nad Celjem Za to tekmo vlada že »edaj živahno zanimanje. Iz Kamnika — Kam z davčno upravo? Govori se, lU bo lastnik »Graj&kega dvora« prezidai gornje nadstropje, v katerem je zdaj nastanjena davčna uprava, v stanovanja za letoviške goste. S tem se bo davčna upra va morala preseliti drugam. Meščani zdaj ugibljejo, kje b; našli primerne prostore, da bi tako važen urad ostal sre«i: me£ta Kakor čujemo, je zaenkrat najverjetaej še, da se davčna uprava preseli v predmestje, in sicer posJopje restavracije Kode na Zaprice. — Krajevni odbor društva Rdečega križa v Kamniku ima svoj redni letni obć ni zbor v nedeljo ob pol 10 dopoldne v dvoran; gasilnega doma — Volitve v upravni in nadzoru: odboi K&mmike meščanske korporacije bodo 10. marca. Kakor govorijo, bosta to pot vloženi dve listi — Konzum piva pada. &aradi razmero ma vnsoke cene, ki jo ima pivo v primer, z vinom, je konzum piva v Kamniku v preteklem letu tako padel, da ima samo občina na predvideni trošarini 40.000 Dni deficita. Iz Laškega — Prijeten gost je lociral v noći oti torka na sredo v zaporih mestne občine. Bil j« 341etni Rus Krol Stanislav, ki se je kdove odkod priklatil. Trdil je. da je rodom iz Leningrada ter da je pobegni) z Kolčakove armade na Poljsko, prehodil Nemčijo, Belgijo. Francijo. Italijo in seda; Jugoslavijo ter zabredel končno v Laške T« si je privoščil pred vsem 1 liter vodke, kar ga je tako opogumilo, da je zace. razgrajati po ulicah, dokler ga niso vtak nill na varno Krola so odpremil: v Ma ribor, odkoder bo romal odgonskini potom zopet dalje in dalje, dokler ne bo reveža, ki je brez sredstev, brez svojcev in brez domovina, rešila smrt. — Koča na Mrzlici je bila na svečnico ia v nedeljo izredno dobro obiskana. Nad 100 smučarjev je našlo v njej ta 2 dne v h zatočišče. Ko so v soboto zvečer deloma ie legli k počitku, deloma pa so ae kram Ijali v gostiteljsk. sobi, so se naenkra vnele v dimniku saje. Takoj je bilo vs<-pokonc in pri izhodnih vratih, k1 pa so bila že zabarikadirana z mizam: n stol Na najslabšem so bili oni, ki so že poči vali in Jib je požar prebudil iz sladkegh sna Hiteli so k izhodu deloma še v p žanaah ter z nahrbtniki na hrbtih, drug: zopet bosi. doseč čevlje v rokah, cesto dv^ leva. njegov sosed zopet dva desna itd K sreči Je imel nekdo toliko prisotnosti du ha, da je zračne luknje pri dimniku zama šil ter ogenj v dimniku zadušil, nakar se je tudi razburjenje poleglo. Nevarnost is ieseno planinsko kočo je bila tem večja ker je bfla koča prav ta <1an izpostavlje na močnim vetrovom. Iz Maribora — Važno opozorilo delodajalcev. ....... o zavarovanju delavcev nalaga \mm delodajalcem dolžnost, da svoje delavce in nameačence prijavijo OKrožueniu uradu v zakon teiu roku 8 dni. Ako delojemalec zboli pred prekasno vloženo prijavo ali \)a še v roku Ji dni po prekasni prijavi, na-stane za delodajalca regres, to Je da inm Okrožni urad doJžnoet izterjati od delo-dajalca vse stroške, ki so uu = tal: zarad bolezni prepuzno prijavljenega delavca. V uekaterih primerih so ti strošk: /.cl<> viso ki in narastejo celo do lo.iHJO Din. Največ zakasnelih prijav dobiva urad za vajeni 1 . služkinje in nameščence malin obrtnikov. Ukrožni urad opozarja zlasti iu:il< obrtni" ke na omenjene zakonite predpise t -stavkum, da urad v primeru prepozne prijave ne uioi'e in ue sme prezreti določila zakona Skušnja uči, <\u neprijavljeni d«* lojemalec zelo rad oboli. — Športna senzacija. V Badjeljo 1" t. m. bo :mel Mar:t>oi malo športno sensa* cijo Na progi Maribor — Slivnica -- Maribor se bo dopoldne vrnila kolesarska dirka za Markovičcv pokal. Tekma obeta biti zelo zanimiva — Opozorilo davčne uprave. Poauvajo se vsi delodajalci, ki še niso predložili v pregled knjižice BSltUtbeotskega davka za leto 1934, da to store takoj, najkasneje pa do 13. februarja 1936, sicer sc bo proti njim kazensko postopalo (čl. Kli«. odnosno ob zatajbi davka po čl. 14ii zak ■> nep davkih). — Varujte se sleparjev! Mariborska po ticija se bavi sedaj z zelo delikatno sade vo. Neki železničar, ki bi »1 rad saj rad . hišico, je lani čital v našem časopisu ogias, v katerem ponuja neka bančna družba »Bank komm Geschaff Fran/ !><■ Itaner, Bodenbach a E.« pod zelo ngodni-mi pogoji stavbno posojilo, toda pod stn*-go diskrecijo«. Seveda so temu mnogi nasadil in se podal; k mariborskemu za*top< niku K. M., ki je sprejemal večja napis čila Po preteku več mesecev pa so stranke dobile odgovor, da zaradi sedanjih razmer v Jugoslaviji ne morejo dati kreditom Xa ta način je bilo grdo ogoljufanih mm>-go oseb Vs-i naj javijo svoje primere mariborski policiji, ostali pa naj takim sleparijam ne nasedajo — Vsi v Mariboru stanujoči prebivalci, pnpa-dnik' islamske veroizpovedi, razen aktivnih voakov. se pozivajo, da se do 15. marca 1935 zglasijo v konskripcijskem uradu mestnega poglavarstva Maribor. Slomškov trg 11. pritličje, levo, v svrbo sestave seznama vseh pripadnikov islamske veroizpovedi S seboj naj prineso rwe svoje osebne listine — Naši Sokoli — smučarji na tekmah COS. Kakor vsako leto. bi se morale tudi letos vršiti smučarske tekme za slovansko prvenstvo v bratski ^SR Ker pa so Poljaki svojo udeležbo na teh tekmah odpovedali, se vrše sedaj samo tekme za prvenstvo COS. katerih sta se udeležili tudi vrsti Članov in članic Saveza SKJ V sredo sta odpotovali obe vrsti pod. vodstvom br. Dušana Podpornika. Lojzeta Lubeja in Otona Zupana v Bansko Bistrico na slovaškem, kjer bodo 9. in 10. t m. smučarske tekme COS Obe vrsti s svojimi vodniki sta prispel« v Bansko Bistrico včeraj opolnoči, kjer so jih bratje Cehoslovaki kljub pozni uri prisrčno sprejeli. Jutri se bodo pričele smučarske tekme ter se bodo nali Sokoli smučarji pomerili 7. brati Cehoslovaki na 16 km dolai proci. dalje v smuških likih, v smuku in skokih, članice pa na 8 km in v -muku Obe vr«ti <\a se za tekmo dobro pripravili in lahko pričakujemo najboljših uspehov 0 rezultatih naših vrst bo sprejemalo naČelniStvo SSKJ vsak dan brzojavna poročila, ki jih bomo takoj objavili. — Ljubljanska sokolska lupa - prosvetni odbor ohveftra v »dlnire ljubljanskega in zasavskega okrožja, da prosvetne konference, določene za nedeljo 10. t. m. ne bo, marveč bo ista v nedeljo 1 t. ra. ob d. uH dopoldne • Župni pisarni na Taboru, kar uaj vzamejo vse edinice na znanje. Zdravo-2 PO. Stran 4. SLOVENSKI It A KO Da, dne 8. februarja 1935 Stcv 32 Frank HeUer: 37 Sibirski brzovlak ROMAN V viri ravnatelje Brandsteđterja pa ni vladal tak mir in red, kakor v zunanjem svetu. V oddelku za služincad se je na vso moč klepetalo in opravljalo. Prvič: Ravnatelj ni bil odšel v mesto, kakor navadno vsako jutro. 2e to je bilo tako nezaslišano, da so se prijemali za glavo. Drugič: Ravnatelj je dobil sredi noči goste. Nihče ni govoril o njihovem prihodu, toda davi so biii tu. Tretjič: Bili so to zelo 6udni gostje. Eden je bil plavolas in zelo zgovoren. Dragi je bil plešast in nem, kakor trapist. Toda bilo je, kakor da bi imel mno go na srcu in kakor da bi hotel svoje srce olajšati, pa si ni upal. Niti za hip ga niso pustili samega s shižinčadjo. Nasprotno se je služmčadi zdelo, da je slišala plavolasega moža kako pravi tiho : Zadavim te, svojemu tovarižu, ubogemu na laseh, ko je hotel ta tovariš zacepetali nekaj enemu izmed slug. Četrtič: Obleka plavolasega gosta je bila že sama po sebi taka, da je mogla dvigniti mnogo prahu. Zdaj se je iz-prehajal v županu, ki je bil ravnateljeva last, toda v sobici, kjer je spal, je ležala obleka, ki je bila očividno njegova, a kaj takega služincad še svoj živ dan ni videla. Suknjič je bil ves raztrgan, a bistveni del hlač je sploh manjkal. Bilo je pa tu še peto, ki je presegalo vse rekorde, ..ar se tiče nenavadnosti. Zdelo se je, da je plešasti mož preživel noč zaprt v omaro. To je bil način spanja, ki se je enako upira1 zdravi pameti, kakor domačim navadam, toda to je bila dokazana resnica. Pozabili so bih* namreč odnesti blazinico, na kateri je pflešec spal. — Ne, o takih rečeh ae še nikoh ni sanjalo stanovalcem vile ravnatelja Brandstedterja in zato m čuda, da se je služincad kar vrstila pri luknjici v ključavnici. Trije gospodje so po obedu sedeli in kramljali v salonu. Prva važna izjava, ki se je slišala iz salona, je prišla iz gospodarjevih ust. Okrog desetih je vzkliknil: — Ne, če imaš prav, je vse izgubljeno. In doprinesel si mi dokaze, da imaš prav. Ne izgubim zlepa upanja, toda zdaj ga nimam več. Kaj je bilo izgubljeno? Ravnateljev trgovski položaj ? Služincad je razmišljala, ne da bi mogla najti odgovor na to vprašanje. Takoj po ravnatelje-vem vzkliku je namreč dejal plavolasi gost: — Toda v svobodni državi smo vendar vojaki. Saj vendar tu nismo brez vojakov. V najslabšem primeru boste imeli pravico braniti se, če vas bo kdo napadeL Ravnatelj je odgovoril: — Ne, nimamo pravice braniti se. Tisti, ki nas hočejo zdaj napasti, bd nas morali braniti To je mir! — To je mir! — je vzkliknil plavolasi mož. — Hahahahaha! To je mir! Ati pa ni mogoče oborožiti državljanov? — Brez orožja to ne gre! Orožja pa nimamo. Vse je bilo izročeno. — Hahahahaha! Izročeno je bilo! To je mir! Kakšen militaristicni razgovor je bil to? AH je pripravljal ravnatelj s svojima gostoma prevrat z orožjem v rokah ? V nazorih se niso strinjali, kajti kmalu je ravnatelj zopet vzkliknil: — Ne, jaz ne izgubim trJco lahko poguma! Toda raje, kakor da bi delal v takih razmerah, kakršne nastanejo, če govoriš resnico, raje sedem na svojo zadnjo ladjo in se odpeljem. A Isocki vendar pravi, da govoriš resnico. Ne morem več verjeti, da si blazen. — Hahahahahaha! To ni slabo, ko imam črno na belem, da sem popoln norec! Ta beseda je izzvala med sluzmčadjo burno debato. Kaj je pomenila? Ali je bila to šala? Većina se je nagibala k temu na zi ran ju, da je bila šala. Kakor da bi ravnatelj Brandstedter nudil zavetišče blaznežem! Toda nekaj je zadostovalo, da je obrnilo tok. Dečko, ki je pomagal v kuhinji, je privlekel iz žepa razglas policije v Gdansku. V razglasu je bilo rečeno, da išče policija nevarnega blazneža. In posebno znamenje je bilo, da ima na sebi ukradeno sivo obleko z vijoličastimi progami. Bil je prisiljen nositi jo, ker nima druge. — Njegova obleka je zelen * — Rjava je. — Ne, siva je. — Da, toda brez vzorcev. — Siva je in vzorec ima. — Poglejmo. 8B. so pogledat. Obleka aH njeni ostanki so bili iz sivega blaga z vijoličastim-' progami. To je bil nepobrten dokaz. Spogledali so se. — AH je razpisana nagrada ? — Da. Nastala je tišina. Misel, da je pobegli blaznež pod streho ravnatelja Brandstedterja, je vsem za nekaj časa zavezala jezike. Misel, da bi ga izdali, jih je še bolj osupnila. Splazili so se k luknjici v ključavnici, da bi dobili potrdilo aH preklic svojega suma. Zdaj je govoril sumljivi mož. — Siegfried, nekaj se mora zgoditi! Nobenega odgovora. — Siegfried, nekaj se da storiti. — Kaj morem storiti, povej mi! Da bi človek mogel zdaj verjeti v rešitev, bi moral biti blazen. Bankir mrličev Bivši belgijski anarhist H. VVillsme je našel nov vir dohodkov. Nekoč je kupil na borzi celo serijo delnic, ki niso več notirale. Plačal jih je po izredno nizki ceni od 50 cen tim ov do 2 franka komad. Potem je izstrigel iz podeželskih novin vse osmrtnice bogatin rodbin in začel pošiljati na naslove umrlih delnice po 27.50 frankov. Na kuverti je bila pa vedno označena nominalna vrednost delnice 100 ali 1000 frankov. Pokojnikovi sorodniki so vedno plačali delnico v domnevi, da jo je pokojnik naročil. Kupčije so šle dobro, toda zdaj se je 147 vdov prepričalo, da so te delmce brez vsake vrednosti. Opeharjene vdove so se obrnile na oblasti in slepar je prišel pred sodišče. Obsojen je bil pa samo na tri mesece, ker se je izkazalo, da je med vojno pobegnil iz belgijskega okupiranega ozemlja, da se je junaško boril do konca vojne in da je bil vedno na dobrem glasu. Možu se je pač zahotelo denarja, do katerega je prišel na originalen način. Lokomotiva, ki ima sed< n osi V Moskvo je prispela te dni iz Lu-gana lokomotiva »272«, ki so jo izdelali v Luganu po naročilu sovjetske vlade in po načrtu mladih sovjetskih inženjer jev Koroleva, Babenka in Marko-viča. To je prva lokomotiva te vrste na svetu. Ima namreč sedem med seboj zvezanih osi. Glavni namen te izredne konstrukcije je povečanje kapacitete sovjetskih železnic, da bi ne bilo treba preustrojiti dosedanjih prog in mostov, pa bi se vendar lahko dosegla večja hitrost, kajti slab spodnji ustroj ruskih železnic ne prenese močnih lokomotiv. Obtežitev na os znaša 20 ton. Lokomo- tiva lahko vleče 2500 do 4000 ton. V kotlu je prostora za 20.000 litrov vode. Nova lokomotiva lahko doseže hitrost 7r> km na uro, kar je za tovorni promet v Rusiji nekaj izrednega. Z vso obtežitvijo tehta 208 ton. Vode lahko vzame s seboj za dve uri, goriva pa im. šest ur. Kuri se mehanično. Lokomotiva je dolga 35.5 m, vendar pa lahko vozi tudi na ostrih ovinkih. Na preizkušnjah se je sijajno obnesla. Strašen zločin Lani v novembru je brez sledu izginila deklica Paulette Rollova, ko se je igrala pred hišo svojih staršev v Trig-nacu v Franciji. Sele pozno ponoči so našli na bregu ribnika njeno obleko. Pozneje so potegnili iz vode njeno t rupe 1-ce in obdukcija je pokazala, da je bila nesrečna deklica oskrunjena, potem pa vržena v vodo. Zločina so obdolžiH njenega 21 letnega strica Angearda, ker so ga videH z njo, predno je izginila. Fant je na policiji SV03 zločin priznaL Pozneje je pa začel tajiti, a obenem se je našel nov dokaz, da Angeard le ni pravi zločinec, temveč da je oskrunil in umoril nesrečno deklico sosed RoUove rodbine 20 letni Adolf Hervy, ki je živo posegel v preiskavo in označil Angearda za zločinca. In res je Hervy pod težo dokazov priznal, da je deklico oskrunil in vrgel v vodo iz strahu pred kaznijo. Takoj so ga aretirali, Angearda pa izpustiH. Na vprašanje, zakaj je priznal zločin, ki ga ni zakrivil, je Angeard odgovoril, da mu je policija zagrozila, da ga odvede uklenjenega po ulicah Tri^naca. Ko ga je policija aretirala, ga je razjarjena množica obmetavala s kamenjem. Zadeva tasti vseh Jugoslovanov so rojaki v suznostt t IZNEVERIL jo Je i njen puder f Včasih je imela blesteč nos, včasih debel« plasti pudra, kar je bilo videti še grše. če bi bila le poznala skrivnost »mat odraza«! Navadni pudri absorbirajo naravno vlago kože. Potem se kaj hitro pretvarjajo v blesteče testo. Kemiki pa so iznašli način proizvodnje pudra, ki »ne apsorbira«. To je patentirani način T oka! ona. Zato že enkratna uporaba pudra Tokalona daje baržunast videz nalik rožnatim listom, ki ostane ves dan. Dražesten »mat odraz« pudra Tokalona Vam bo dal trajno ljubkost tako naravnega videza, da bo ostal puder sam popolnoma neopazen. Recite grdemu blesku zbogom, zbogom za vedno recite debeli in grdi plasti pudra. Kupite še danes Škatlo pudra Tokalona. SVEŽE MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri? orade, bran zini, morski pajki, brodetto s polento itd. — Cen j. gostom ae priporoča gostilničar »GAJEVEGA HRAMA« In »UUBJJAN-SKEGA DVORA«. MATE CEPIČ Inseiirajte v „Slov. Narodu" Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din SEDLARJA sprejmem. — Ponudbe na podružnico >Jutra« v Trbovljah, FRIZERSKO VAJENKO sprejme Osojnik, Gorenja Sava, Kranj. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din FORD AVTO (taksa plačana) naprodaj po ugodni ceni ali ga zamenjam za manjšega. — Na ogled v gostimi Habjan, Celovška cesta. 620 POVRŠNIKE ■»bleke perilo itd., dobre ln cenene — kupite najbolje pri PRESkERJt. Ljubljana, Sv. Petra cesta 1« ftiL SMUČI po znižanih cenah zaradi pozne sezone dobite pri Izdelovalcu Pfeiferju, Trnovska ulica 25. Telefon 34.10. 624 TELETINA! prsa, vrat Din 7.-, pleče, lump-ea Din 9.-, stegno Din 12.- na stojnici Zaje A. 623 RAZNO 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 12/L Svete najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. O. PICOOLUA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 65/T »RESELIU SMO SE! iz Tavčarjeve ulice 3 V PASAŽO NEBOTIČNIKA. — ELEK-TROTON d. 1 o. L, Plošče, gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo. Tvrdka A. A E. SK A BERNE, Ljubljana javlja, da jemlje do preklica v račun zopet VL02NE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljubljanske kreditne banke. Ljudske in Kmečke posojilnice). — Istočasno opozarja na svojo inventurno prodajo. 610 SPALNICE moderne, lz orehove korenine, ter pleakane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovic, Komenskega ulica 84 6/L V* Ali Vas bolijo kurja očesa ? Dajte noge v Saltrat Rodellovo kopel Kurja očesa lahko odstranite s prsti Bolečine so izginile -v 3 minutah! Slike 1, 2 in 3 Vam povedo vse. Pojdite torej v lekarno in kupite zavojček Saltrat Rodella. Vsujte v toplo kopel toliko Saltrat Rodella, da bo voda dobila videz mleka. Takoi. ko bo sproščeni kisik prodrl v nežno in bolno kožno tkivo, bo tudi konec vseh vnetij in bolečin. V 3 minutah bo nastopilo popolno olajšanje. KUPUJTE DOMAČE BLAGO!!! Urejuj« Jcjft* Zrtnanćic. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeraea. — Za unravo in inaeraLm del usta Oton ChristoL — Val ? Ljubljani.