^^ in prsMikof. ■ — .j ort.«d on Jut. 14. 191S. redsednik Roosevelt podpisal zakon socialnega zavarovanja _ ra ga za zgodovinski dokument in največje delo tedanjega kongresnega zasedanja. Prvi locialni zakon v Združenih državah. V veljavo pride v začetku leta 1937, ko bodo začeli shirati prispevke od delodajalcev in delavcev u sklad starostne pokojnine 11'ishington. 15. avg.—S pred-nkovim podpisom je v kon-gprejeti načrt socialnega »vanja in zaščite včeraj po-postal zakon. Predsed-: Roosevelt ga je podpisal ob tnosti delavske tajnice, ee-rja Wagnerja, finančnega senata in odseka za po-i sredstva nižje zbornice ter erih drugih višjih vladnih eionarjev. tej priliki je Roosevelt iril, da smatra ta zakon za Sje delo sedanjega kon-zasedanja in za važen ovinski dokument. "Ce bi v m in napornem zasedanju es ne storil nič drugega ka-sprejel ta načrt, bi bilo to inje zgodovinskega pome-i vse čase,"' je rekel Roo-elt. Dines je v veliki meri uresni-itremljenje mnogih let. Ci-ija zadnjega stoletja je s ijimi presenetljivimi indu-ijskimi spremembami ipovzro-da življenje postaja bolj in negotovo. 2e mladi ljudje pričeli skrbeti, kaj se bo z i zgodilo na stara leta. Olo-Vi ima delo, premišljuje, o časa ga bo obdržal. načrt socialne zaščite da-vwj nekaj protekcije 30 mini naših državljanov, ki deležni direktnih podpor v brezposelnost ni h dajatev, wtne pokojnine in večje o-za protekcijo otrok ter entive bolezni. • »fch ljudi ne moremo ni-t»varovati stoodstotno pro-■*odam in viharjem življe-".Mu pa skušali sestaviti za-' ki k* 'lajal več ali manj kije povprečnemu držav-in njegovi družini v slu-dela in siromaštva « kolektati od de-,ri Podjetnikov poldrugi I^ ^Hutkaod vsake stran-' ' ' klad. Ti pri-" ^ -navali, dokler rrJO d«vet odstotkov iz-zaaluiks leta 4r,"'ni. podpora iz tega tC T*ilUi ,Hi *10 do *85 TJ. kar lx» odvisno, koli-«*» prispevala sklad, to ***** * ta r osti delavca. f':» letom. Kdor IhmIo njegovi so-vlade neko vao-do flHOO. že dosegli 65 • 1*> pa zvezna 1 i "*s mesnim »J" ali »prejme- va ruvanje. Za "biva (»okojnino a vlada pri-ia mesec, ako tu-v^j toliko. #r*ij«* državam '•"Htnega za-1 l^i*n<» od dr- Domače^ vesti Ranil Italijana Calumet, Mich. — Gabriel Pleše je bil zadnje dni priveden iz Hurontowna v zapor na obtožbo, da je v prepiru z nožem sunil nekega Italijana. Nekaj časa so se bali, da bo Italijan umrl, a kmalu se je pokazalo, da ne bo nič hudega. Zdaj še ni znano, kaj je bil vzrok prepira: Primorje ali Abesinija! Nov grob na jugozapadu Boynton, Okla. — Tu je umrl John Dolina, star priseljenec, ki je bival v Ameriki 40 let. Doma je bil od Sv. Antona v Poljanski dolini in tu zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. Dva nova grobova v Ohiu Cleveland. — Te dni je umrl Jos. Nemec, star 48 let in doma iz Velike Polane v Prekmurju. Pred nekaj meseci je bil pobit pri neki avtni nezgodi in to mu je povzročilo smrt. Komaj pred nekaj tedni mu je umrla žena za srčno kapjo, ki je bila od Dolnje Lendave tudi v Prekmurju. O-alalo je pet otrok Najstarejša hči se je imela poročiti baš tisti dan, ko je oče ležal na mrtvaškem odru, a je odložila poroko. Lorain, O. — Zadnje dni je u-mrla v tej naselbini Mary Klinar, stara 75 let in doma od Škofje Loke na Gorenjskem. Zapustila je sina in hčer. Novi procesi proti nunam v Nemčiji Razpust katoliške orga nizacije Berlin, 15. avg. — Trije menihi in sedem nun je včeraj stalo pred nacijskim sodiščem na obtožbo, da so pošiljali denar inozemetvo in s tem prekršili devizne zakone. Menihi ao bil obtoženi, da so poslali na Nizozemsko večjo vsoto denarja, nune so pa poslale $125 v zlatu nekemu kloštru pri Gdansku in vsoto $9000 drugemu kloštru na Francoskem. Ena nuna je dobila štiri mesece zapora in ostale so bile obsojene v plačilo $7000. Obsodba nad menihi še ni bila izrečena. V Bayreuthu na Bavarskem so nacijske oblasti razpustile katoliško mladinsko gimnastično organizacijo. , Naciji so se spravili tudi na Zveličavno armado, protestan-tovsko dobrodelno organizacijo, ki je obdolžena, da premalo spoštuje znak svastike. Gonja proti Židom se nadaljuje. Stavka kemika- lijakih rudarjev St. Louis, Mo.' — (FP) — V okraju Washingtonu, 60 milj jugovzhodno od St. Louisa, je pri Natl. Pigmenta & Chemical Co. zastavkalo 4000 rudarjev, ki kopljejo neke vrste glino. Delo je umazano in izredno slabo plačano — zaslužijo okrog 40c na dan za 10 do 12 ur dela. Zahtevajo zvišanje plače od $2.20 in $3.50 do $4.20 in $5.50 od tone gline (tiff). Stavkarji so večinoma potomci starih francoskih in anglosaških priseljencev ter utrjeni v revščini. Njih običajna hrana je fižol in koruzni sok. Stavko vodi American Workers unija, organizacija brezposelnih v Missouriju. Za stavkovno stražo so se organizirali prav po vojaško in tudi njih glavni stan izgleda kot vojaški urad. *»it Hj M • •It P' Mr.. ■ o hst k- , V h I ■ k i~a ...... Mr i 1 't: do iz federalne blagajne prejele nazaj podjetniških vplačil v svrho financiranja državnega brezposelnost nega zavarovanja. Deset odstotkov bo obdržala zvezna vlada za kritje stroškov v zvezi s tem sistemom. Zvezni zakon določa tudi n«ki minimalni standard za državne zakone. To ao glavne točke tega zakona. Vzelo bo več let predno bo res nudil nekaj zaščite kritim delavcem. Mnogo milijonov delavcev je pa ostalo popolnoma izven zakona — delavci v malih trgovinah in malih podjetjih, vsi poljedelski dela\ri in služkinje. Teh je od oaem do deset milijonov. Vprašanje privatnih penzij-skih sistemov, katere je skušal Unija strojnikov pokazuje napredek Izvojevala je veliko število ugodnih pogodb Waahington, D. C. — Medna rodna zveza strojnikov je prejela poročila, da so krajevne unije v zadnjem tednu sklenile 131 pogodb z delodajalci. Večina teh pogodb določa zvišanje mezde in mnoge prvo priznanje unije. V Tulsi, Okla., je krajevna u-nija strojnikov izvojevala štirideset ur dela v tednu in višje mezde. Pogujanja z delodajalci je vodil Thomas Carroll. Iz Bostona je prišla vest, da so strojniki, uposleni v tamkajšnjih tiskarnah, dobili povišanje mezde pet centov na uro. Minimalna plača je sedaj $1.05 na uro. Strojniki, uposleni pri Minne-apolis-Moline Povver Implement Co., so sklenili dogovor, ki priznava unijo, ščiti starostne pravice in dolofa zvišanje mezde pet odstotkov. Harvey Brown, prvi podpredsednik mednarodne unije, je naznanil, da je 33 avtnlh po-pravljalnic v Youngstownu, O., podpisalo pogodbo s krajevno u-nijo strojnikov. Nove unije so bile ustanovljene v San Franciscu, Seattlu in nekaterih drugih mestih na zapadu. VVilliam Heath, predstavnik mednarodne unije, je vodij u-spešna pogajanja z upravo Chevrolet Co. v Cedar Kapidsu, la., in z McDonald Manufacturing Co., Dubuque. la. OIm» družbi sta priznali unijo strojnikov in podpisali |x>godbo, ki določa zvi-šanje m«»zde de*et odstotkov., Unije v D. C. proti Kampanja proti socialni zakonodaj Senator priporoča dra< stično akcijo Waahington, U. C. — Kampanja, da ae prisilijo delavci v o-pozicijo proti sooialni zakonodaji, kakršno je nedavno sugesti-rala Zveza ameriških tovarnarjev svojim članom, je v zama hu. To kaže evidenca, ki je prišla v roke zveznega senatorja Fredericka Van Nuysa iz Indi-ane. Eden tak dokss je pismo, ki ga je Warner Geair Co., Muncie, Ind., naslovila vaem svojim delavcem. V tem pismu zahteva, naj delavci pritiskajo na svoje reprezentante v kongresu, da ne bodo uzakonili načrtov glede brezposelnoatnega zavarovanja, razdelitve bogaatva in podobnih. "Nastopimo proti tej zakonodaji kakor proti nalezljivim boleznim, katerim sliči, in obvaruj mo našo družbo tega pro-kletstva," svetuje uprava kom-panije svojim delavcem. Pismo vaebujs tudi značilno vprašanje, na katerega uprava zahteva odgovor tod vsakega delavca. Vprašanje je: "Ali vaše mnenje soglaša t našim glede o-menjene zakonodaje?" Senator Van Nuys je že predložil zakonski osnutek v kongresu, ki določa lapor in denarne kazni za delodajalce, ki z grožnjami z izgubo službe silijo delavce, naj protestirajo proti socialni zakonodaj), ki je sedaj pred kongresom. Warner Gear Co. je mogočna korporacija in imi rtvoje tovarne v treh mestih te države, v katerih izdelujejo pritlkline za avtomobile. "zaščitni" plači Washington. — Proti admini-stracijski "zaščitni plači" pri re-lifnih dflih ae je soglasno izrekla tudi centralna unija zveznega Kolumbijskega dintrikta. Ker "zaščitna plača" pomeni redukcijo 20'; v primeri s sedanjimi relifnimi plačami, zahteva centralna unija plačevanje unij*k«» i odredbi bo me *e<*- Matteotti straši italijanskega konzula Mlad socialist zavrnil njegovo roko Chicago. — Pod vodstvom Kr nesta Erberja, predsednika vr hovne eksekutive Mladinske socialistične lige, se je te dni napotila močna delegacija raznih mladinskih organizacij do itali-anskega konzula v Chicagu, da protestirajo v imenu mladine proti imperialistični vojni, katero namerava pričeti Mussolinl Abesinijo. Delegacija je prišla v konzu-ov urad nepričakovano, vsled česar jo je italijanski konzul skušal zavrniti brez zaslišanja. Ker se pa niso hoteli umakniti, se je konzul končno podal in poslušal protestno spomenico mladinskih organizacij proti vojnim pripravam Mussolinija. Med konzulom in delegacijo je prišlo do vročih beaed. Vendar pa to ni toliko učinkovalo na i VLADA POTISNILA RELIFNEDE-LAVCE VSTISKO "Delajte za 'zaščitne plače' ali stradajte/9 pravi zvezna vlada VELIK ODPOR V LINIJSKIH KROGIH New York, 15. avg. — Zupan l^aGuardija je po povratku ic VVashingtona včeraj naznanil, da mestna administracija ne bo "skebala proti zvezi vladi" glede dajanja podpore relifnim stav-kar jem. Organizacija brezposelnih pod vodstvom Davida Lasserja, predsednika Workers Albance of A-merica, je včeraj preiskusila vladni edikt proti podpiranju rellf-nih stavkarjev. "Eksperiment" je bil Thomas Martin, oče šeatih otrok in z bolno ženo, ki je za-stavkal na Astorjevem stanovanjskem projektu. V spremstvu LuHserja je špl na rellfno postajo v Brooklynu, kjer je z avtoriziranjem Charlotte Carr, direktorice družinskega rellfne-ga biroja, dobil ček za pet dolarjev in grocerijsko nakaznico $23.60. Zupan LaiGuardia je potem rs> kel, da to ni noben precedsnt, k I bi pomenil, da bodo relifnl stavkarji deležni brezposelnostne dole. Edikt zvezne vlade proti re-lifnim stavkarjem ostane in ne bodo dobili podpore. New York. — (,FP) — Kljub splošnemu odporu organiziranega delavstva proti "zaščitni pla či" Kooseveltove administracije, je prva večja stavka rellfnih de lavcev v New Vorku vseeno skra-hlrala. Skrahirala ni radi pomanjkanja sentimenta in moralne opore s strani delavstva, pač pa radi edikta Kooseveltove administracije proti stavkarjem. Kot je rekel George Meany, predsednik državne delavske ft deracije v Nevv Yorku, pomeni vladni edikt: "Delajte za zaščitne plače ali pa stradajte." Ukaz Iz VVashingtona pomeni, la ne dobi bezposelnostne dole noheA relifnl delavec, ki bi zastavkal proti kulljski plači. Izbira Je torej med stradanjem In brezpogojno kapitulacijo. Ker so relifnl delavci, kl so bili poklicani na stavko, razumeli živ pomen tega ciničnega ukaza, so se odzvali le v rnanj*.«m številu, in kukor pravi llugh Johnson, direktor javnih del v New Yorku, je bilo tretji dan stavke, zadnji pondeljek, le še nekaj sto delavcev na stavki. Ostali so se vrnili |x>d strahom lakote, veČina se pa sploh ni odzvala oklicu in je čakala, kaj se zgodi. Nt«wyorška stavka je Imela najširšo moralno oporo s strani delavskih organizacij. Hoj proti "zaščitni plači'* so indorslral« vse delavske skupine, od državiu- Ladjegradniki apelirajo na Roosevelta Zahtevajo priznanje unije kot pogoj miru talijanskega konzula, da se ne delavske federa« Ije, centralne u bi poslovil od delegacije s segan jem v roko. "Kot zamorec vedi,-da J« v K-besiniji dva milijona črnih sužnjev", Je ob stisku roke rekel konzul zamorcu Kdwardu Ktron-gti, ki je zastopal Ligo proti vojni in fašizmu. "To mi Je zna nlje, organizsrijr brezposelnih, lo socialistov in komunistov. Tu di delavska federacija v N«w Jerseyju se je Urekla zn to stav I ko. Vlada j«' takcj spoznala, da M ta stavka stra*"gična. Hklenim Jo je ubiti v povoiih in pri tem Je no", mu je odgovori! Strong. { za enkrat tudi impela. IMIfno dr-"vem pa tudi, da je v Ita'iJI veči lave*« je emmt ivno potisnila v ko dva milijona belopoltnih mez- prerep, češ, delajte |m» pogojih dnih sužnjev". Strong je komu- i.ot jih mi diktkamo ali stra ■tat. Ko je ps konzu protestirati senator Clark s po-1 laatviee. Po nsjno sebnhn amendmentom, katerega re|ifne administra' bfido vai pa nižja zbornica ni hotela spre- na "taščitna" plača znašala v o«em j«ti, bo prišlo u>pH na dnevni Washingtonu $4'» za 140 ur dela t. r»n pričeti iM^kov itr -Oo blagaj-"prejmejo »nje, Ik>> irilUnia red v prihodnjem zasedanju. Protekcijo teh sistemov zahtevajo torijski interen i. 4'rotl Cfarkovemu amendmentu je vse organizirano delavstvo. _,12 centov na uro. Dom-danja relifna plača za navadne delavce je znašala 40 centov na uro. !'• nijska lestvica maša pri privatnih delih W» rentm na uro. IKimolil roko mlademu soeialistu Krnentu Kr- j berju, jo je ta rslklonil in zabrusil Mussolinijevemu konzulu v i obraz te-le bssesi-nlje, nič manj, kar pomeni politično iu ekonomsko kontrolo. Francozi Me olsitavljajo in nihajo nekako v sredi med Anglijo iu Italijo; oni bi dovolili Mus-sollnlju tudi politične koneesije v Aliesiniji, toda Liga narodov naj nadzoruje to kontrolo. fteneva, 15. avg. AbeMiniJa je včeraj ponovno a|>elirala na Ligo narodov, naj prepr<*čl njen "masaker" |h> Italiji s tem, da razveljavi prepoved pošiljanja orožja in MtHiva mnogih držav proti njej. A|h-1 mm glasi, da A-besiuija nima državnih niti privatnih tovarn /.a izdelovanje o-rožja in ttreliva; n««« ts msts rial /a .Svojo obrarnlio bo mogla dobiti od pravllniško lestvico Izbili Je pre/erve. S stavkal Ji Msleluje tudi unija najemninskih farmarjev. Bi vai avatrijaki general » aretiran na Ceikem mokratskega (iiknika, .ki ga priredil florare t.lndheimer, de t mokiatski vodja v |s*ti wardi M h r i j i ni Vsri, < eh'»«lovakija, 15 avif Rudolf Kraus, 72-latni general v bivši avstrijski armadi, je bil te dni aretiran in s njim vred je bilo prijetih o-je; krog 20 drugih odličnih oa«*b. Obt<nažo. PBOITSTI PROSVETA THE EN LM* IITKN M EN T (.I.AHII.O IN LASTNINA SM>VBNSBK NARODNE PUUrORNt 4RDNOTB Organ *r and »aMtafcad k, th» *i*»e»e *attenal SenefM Narudaioa: u Zdru*U... <1ria»e Oaven Chicaca) i« lUssdu HM M trti. M pol Irta, II.»U M t M rt WU; M CIliM«« In Ctnfv I7.M m orlu >U», M H pU M«, u inuiematvu Hdterrlptiu« rti«; f«-r O,* Unltad tUU« le*repi Chl*a«u| • »I C«m4* M M prr fraz < Mn« »»4 teu »7 A« pe* furman cuiiUm #».<* ><». (Vnr u*la*<>« pO • prllutil (mdlninu Ail.rrtlaiitg r»lm uit irmmmL- ManuarrtpU of cofnMuni-rattoiia and un»olM-ite«J artirl«« wMI M br returned. Other manuarripla. aueh aa atoria«, |>le|r»,Npoe*e, etr.. wlll l«a rrluruml U ae»d*f uci> »ktn accoa.paMfd l»|r Mlf a4dr«Maii and atnmped eaielnpe. Naalov m »aa kar ima aUh s tliton ; I'K OS VETA tltT-ftt Na Lavndale A »a.. ( hUmgm Minete MKMNKM Of TNK »KltKMATKI) PBKSS l>ai um iMena na rolaina v aiu." na iirimrr ež PIJ blagoslovil Mussolinijeve priprave za vojno v Afriki Pa|M'ški organ "Osaervatore Romano" Je pisal, da ji* nasilno kolonizirauje Afrike neizogibno! k«r prvič so po besedah sv. Avguština "vsi* države zgrajene na sili" in drugič je bila doslej kolonialna |>olitika nasilna. Ako Italija privede abesinake divjake v katoliško cerkev, Ji Ui naailje odpuščeno. Nekako v tem smislu je pisal pa|n'škl liat, katerega so citirali ameriški listi. Vse to ui absolutno nič novega. Po nauku rimske cerkve izvira vsa oblast otl Boga—in če ta oblast nastopa s orožjem, torej s ailo, je to .|M»|N>lnoina \ redu, |>oscbno še takrat, ko gre za razširitev katoliške oblaati in diktature ... Po naši sodbi j«, pa to tako daleč od demokracije m načela človeške pravičnosti kakor je severni jm.| <»<| južnega. • • a Zanimiv jr klerikalni teater, v katerem plo-»kino diktatorju Hitlerju, v isti sapi pa škr-»njo z zobmi' nad nJim. Našim klerikalcem "lo uvaja, ker Hitler vlači socialiste, komuni-m« m >ide v koncentracijska taliorlšča in pol M kiro. To je njihov n grandiusna zabava in iz t« ki« rrpajo gratidiozno zadoščenje. Ce bi Bog-dal Hiti, rju I,- to pamet, da bi se omejil samo na tn ialiM,. komuniste in tule! Ah, tedaj bi bil njih vHiki mož, veliki mošt— toda Adolfa je nekoliko hudič obsedel da vca*l lopm t i.h j„, nemških klerikalcih ali, kakor on prav i. |*> Hitlčnih katolikih. To pa na-Min klerikalcem nikakor ni prav in ni prav. Zato je Hitler čuden stvor pol angelja in |m»I vraga- kaUT«mu je tre t »a zdaj zaploskati in utaj gM .mii-ti ' adaj dela prav in adaj ne dela prav Adaj je naš in ždaj ni naA! A glavah naših klerikalcev j«, nekaj telo na-r",M'» ami ak t«» je. pri njih normalno stanje. Dni »e zmimm tri Jejo t laattm pametjo. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Delavstvo in volitve Milwaukee, Wia.—Delavci in mali farmarji! Leto 1936, v katerem ae bodo vršile predaedni-ške ali aplošne volitve, je že akoro pred nami, le ie dobre štiri mesece je do njegovega na-atopa. Potem se bo pa pričel politični dirindaj, na katerega demokratska in reublikanska stranka že pripravljata. To ni nič novega; vedno, vsaka štiri leta, se ti dve zastopnici vele-bizniaa pripravljata, da uženeta ena drugo—na račun nezavedne maae. Vladajoči in posedujoči razred se že aedaj mrzlično pripravlja in trenira za napad in naskok na voliice. Že sedaj si pripravlja in gladi teren, da bo ujel čimveč kalinov na svoje li-manice; že sedaj navaja vodo na svoj mlin, da si zagotovi zmago nad delavstvom. Posedujoča ameriška pluto-kracija, ki danes vlada Ameriko, si že sedaj na vse načine prizadeva, da si pridobi novega vpliva med volilci, da se obdrži na krmilu. Plutokracija ali vlada bogatašev pa ne bo nikdar delala za koristi delavskih mas. Ce se tu pa tam kdo na višjih mestih malo okorajži in osmeli, da zahteva trohico pravic za trpeče mase, tedaj vselej poskrbijo, da ga uničijo in iztrebijo z svoje srede, predvsem pa to, da ga politično ubijejo. Zato pa se tako pripravljajo že sedaj, da si bodo izbrali zanesljive hlapce za kandidate v vse javne urade od najnižjega do najvišjega, od občinskega sluge do predsednika Združenih držav. Vse, absolutno vse se Im mora pokoriti; vsa politična mašina je v njihovih rokah. To pa zato, ker delavci tako hočejo, ker ne razumejo svojega položaja, svoje sile. Ce bi de-avci znali porabiti svojo poli-Kično moč sebi v prid, kakor je ne znajo, tedaj bi kmalu odpadle capitalistične pijavke s telesa zkoriščanega delavstva. Tedaj ii kmalu zasijak> sonce osvoho-enja iz industrijske sužnostil Kaj pa mi kmetje in delavci? Ali se pripravljamo tudi mi za volitve prihodnje leto, ali tudi mi pripravljamo naš teren za naše delavske kandidate? Ali se tudi mi pripravljamo, da izkoristimo priliko, ki pride samo enkrat vsaka štiri leta, sebi v prid, v korist zatiranih in brezpravnih, ki so v večini?! Vae izgleda, da delavstvo še vedno cinca, da se še vedno ki-avo pripravlja, oziroma da je še vedno brezbrižno. Toda tako ne sme oatatl! Organizirati ae moramo politično, ne glede na narodnost, organizirati v političnih klubih. NoIhmi klub naj ne šteje več ko petdeset članov, vsi klubi pa bi imeli centralni odbor. Ce se pa v jeseni ustanovi tretja politična stranka, naj se naši klubi pridružijo i nji. Na ta način bi dosegli, da hI tretja stranka v kratki dobi objela vse Združene države. Ce se pa namera ustanovitve tret-.e stranke Izjalovi, nam bi pa klubi koristili v posameznih mestih in državah. Verjemite, da depresije ne bo konec toliko časa, dokler si delovno ljudstvo ne osvoji strojev in vsega ekonomskega aparata. Da se pa ta osvojitev izvrši, nimamo drugih sredstev kakor moč v vladi. Ce pa hočemo vlado dobiti v svoje roke, nam pre-ostajata le dve poti: ena je glasovnica, ki je seveda najboljša, druga pa je nasilje. Po mojem mnenju je glasovnica najboljše sredstvo, ker ni treba prelivati človeške krvi, kajti znano je, da kdor hoče s puško uničiti sovražnika, bo s puško pokončan i sam, kar se navadno zgodi. Delavci in kmetje! Iz gori navedenih razlogov si vlado lahko osvojimo z glasovnico že prihodnje leto, ko se bodo vršile glavne volitve, le če bomo politično združeni. Joseph lile. relcu za njegov trud in lep go-vor. Iz Clevelanda je prišla večja skupkia pevcev, pevk in članov ter prijateljev. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Prišli so rojaki iz Girarda, VVarrna, Nilsa in Can tona, pa tudi iz Penne. Prišli in pomagali so tudi Powerpointča-ni. Kot govornik je nastopil tudi Louis Zorko iz Clevelanda, za kar mu izrekamo zahvalo. Iz Bast Palestine, kakor vedno, so tuc to pot prišli naši prijatelji; on se vselej radi udeležijo naši piknikov, pa naj jih priredi društvo SNPJ ali SDlZ. Tudi na avg. so prišli k nam na piknik. Vsem, ki so nas poeetili na slavju 4. avg., najlepša zahvala! Odbor. Piknik soc. organizacije Chicago. — Kakor že parkrat omenjeno v tem listu, se bo le-lašnji piknik naše okrajne soc. organizacije vršil v soboto, dne 24. avg., v Pilsenskem parku, ki se nahajft v sredini češke naselbine na VV. 26th st. in Albany ave. v bližini Kedzie ave. Na letošnjem pikniku soc. organizacije se pričakuje velika u-deležba delavčev z vseh strani mesta. Prostora v parku je dovolj za okrog šest tisoč ljudi. 0-menjeni park je zelo popularen med prebivalci tega okrožja. Prostor je lahko najti in do njega priti, ker se nahaja blizu križišča uličnih kar, Kedzie & 26th st. € Na letošnjem pikniku soc. organizacije bo zanimiv program, ki bo vseboval zabavne in pod učne točke. Povejte svojim prijateljem in jih pripeljite s seboj na ta pikhik v soboto 24. avg. Pomagajte, da bo letošnji piknik soc. organizacije uspešen. V glavnem gre za delavsko, o-ziroma socialistično gibanje, Ker ae soc. stranka bori za delavske pravice in delavske interese sploh, je d6lžnost vsakega delavca, da pride na ta piknik. Pomnite, da bo nastopilo par dobrih govornikov, ki bodo nakratko povedali navzočim o sedanjem delavskem položaju in o /njihovih dolžnostih, da se pripravijo za glavne volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto. Vstopnina v predprodaji samo 25c, pri vratih pa 30c. Opolnoči se bo oddal radio Philcovega izdelka. Orkester za ples bo igral do 1. popolnoči. Udeležite se vsi! Poročevalc. Domova veselica 31. avg. Haekett, Pa. — SfND vabi rojake, da se udeležijo njegove veselice 31. avg. Odbor vabi vse bližnje in oddaljene rojake, da se udeležijo v velikem številu Vstopnina 25c za moške in žen ske, otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti, posamezni pa plačajo lOc. Odbor bo preskr-bel vse potrebno, tako da bo dovolj zabave in dobre postrežbe Član SND. LISTNICA UREDNIŠTVA Poročilo in zahvala Salem, O. — Slavje Proletar-čeve 30-letnice, ki se je vršilo 4. avg., je za nami. Klubšt. 24 JSZ se iskreno zahvaljuje vsem po-setnikom za sodelovanje. Udeležba je bila velika; z vseh strani so prihiteli somišljeniki in prijatelji. Prišlo so, da slišijo lepo petje zbora Zarja, ki je zapel več lepih pesmi.. I^ipo so peli, zakar jim gre priznanje hi zahvala. "Dobro je povedal", se je slišalo splošno mnenje med udeleženci o s. Chas. Pogorelcu, ki je nastopil na tem slavju kot glavni govornik. Hvala s. Pogo- Rillton, Pa., J. W.: — Za pošiljanje in prejem navadnih slik ni treba plačati nikake carine. Ce se zgodi, da poštne oblasti v Jugoslaviji zahtevajo, da se od take pošiljat ve ali paketa plača carina, se lahko dokaže, da so v njem le navadne slike. Windber, Pa., T. D.: — Jugoslovanski konzul v New Yorku je 26. maja t. I. naznanil, da v Jugoslavijo se lahko pošiljajo paketi brez običajne carine. Toda carine prosti so le paketi, k ne vsebujejo luksurij (svile čipk itd.) in o katerih so prejemniki obveščeni, da so jim bili poslani iz Amerike. Pošilja se le staro (obnošeno) in navadno novo blago. Oblasti v Jugoslavij tudi zahtevajo, da se prejemnik izkaže, da je v potrebi. Ce ne more dokazati, da je reven, mora plačati carino ali pa se pa-ket vrne na pošiljateljev naslov. Priprave za Mooney- jevo obravnavo San Francisco. — Na vzhod in srednji zapad je odpotoval zadnje dni odvetnik Addison E. Shaw, katerega je držsRfbo vr hovno sodišče imenovalo za posebnega zastopnika, da dobi izjave štirih važnih prič v zadevi Toma Mooneyja. Z njim je šel tudi pomožni državni ju-stični tajnik W. F. Cleary. Obema se pridruži Mooneyjev odvetnik George T. Daviš, ki je sodišču ponudil milijon dolarjev, če dovoli, da tudi Mooney spremlja deputacijo do teh prič. Predlog jfe bil zavržen. Plače v Wisconsinu še nekoliko dvignile Madison, Wis. — Povprečne tedenske plače za tovarniške delavce so meseca junija znašale v tej državi $20.72 ali $1.59 več ko pred letom in $4.88 več ko leta 1933. Leta 1931 so znašale $21.16. leta 1929 pa $26.03, kar znači, da je prosperiteta še daleč za oglom. Ami ri^ks Domovina n nekaj iiarotn' r upravni n pa izplačilo drŽav nim rmdiornikon i ubij« v sasap guje, govoril po ("plavem" omrežju National Hroadeasting Co. Norman Tho-^mas o "principih zdrave ameriške zunanje politike." Postaje tega omrežja so v sledečih mestih: Nevr York. Boston. Springfield. Ms**..-Phlla-delphia, Baltimore. Washington. Sjrracuae. N. Y., Rochester. N. Y., Pittsburgh,. Cleveland. De-troit. Cincinnati, Chicago. St. lvr*u Ijive snovi iz našega telesa. Jajce kot živilo Hranilno vrednost jajca čert« i»r Ce bi hotel človek živeti od samih • moral pospraviti na dan nič manj n r ga pa bi nihče ne zdržal niti en.ds* ^ torej primerno le kot dodatna «e.i S to omejitvijo Pa ga 2 zelo priporočljiv,, živilo. Kumerjak Sti večjo hranilno vrednost nrgo, oe j hranilna vrednot vsega jajca . ; odpade na rumenjak 60 kal.. »J 3 gr. beljakovine in 5 gr. tMM, * J' 3 gr. beljakovine in nič tošč* Razen tega je v jsjčnem m -železa, več nego v mesu., zat-J'"J t >k( priporočljiva jed za malokrvrr ' be. Velika prednost jajca v P" | J živili pa je ta, da ga čreve^ arka m popolnoma (Dat* i« J mi povabili, da pregleda" nje. Domovina pristavlja niki v Ohiu op™*1*" na strošk? države. To j* sluga Domovine? In aj» državnf nadzorniki * M* , zacijam. h katerim " ^ M gledovanje posk»vanja P® dan, delajo pa da dr*a |t»W»>- ' r kr»v4» KrTEKJ^AVG^TA^ Vesti iz Jugoslavije (livirna poročila is Jagoelavlje.) In med tem ko je ob evharistič-nem kongresu "Jutro" napisalo dva uvodnika, ki sta bila lepši poklon m izraz vdanosti rim-sko-katoli»ki veri in krščanskemu svetovnemu nazoru kakor vei tiati deklamatorski članki v '•Slovencu" (to amo že zabeležili v "Prosveti"), da so se celo liberalci sami čudili tej "Jutro-vi" pobožnosti, je zdaj že par-krat oibjavilo uvodnike o notranji politiki doma, uvodnike, ki dobro rišejo notranje stanje političnega življenja in nejasnost položaja. Morda prihaja ta pogum tudi odtod, ker mu je znano, da mnogo klerikalcev ne o-dobrava ravnanja dr. Korošca, ki se z muslimani vred pogaja z radikali, da »kupno organizirajo novo stranko od zgoraj dol. V taki skupni organizaciji — stranki, ki tri se sestavila iz biv- •UDNI PREDNIK JE govoril . v senatu je pred volitvami o Letinah govoril vladni 'Slik dr. Stojadinovič ter CTdrugim odgovarjal senatu dr. Andjelinoviču, ki je C] v svojem govoru, da je no-vUda likvidacija jugoslovan-, režima in demobilizacija talnih sil. Vladni predsed-jt dejal, da je prišla njego-gkupina na vlado zato, da li-fjra samo režim, ki je izve-majske volitve, in da odpra-otfin, kako jih je izvedel, a bolj način, kako so se volitve »čile v prvih govorih v no-oljeni skupščini. Prišli i, da likvidiramo režim, ki je milijon opozicijskih glasov :lasil za gojence Janka pu- . (posestvo na Madžarskem, ^sTrank 7aSk7foT,'muslima-irso se baje urili atentatorji ikralja Aleksandra), da likvi-atmosfero, ki je bila pol-napetosti, da odpremo ventil i napetost popusti in da držav-li »parat »pet začne normalno iti, Nismo prišli demotoiHzf-nacicmalne sile, marveč jih imo zbrati vse, ki so kon- tivne. nov in slov. klerikalcev, bi vodili pač radikali, klerikalci (samo slovenski! oz. njih vodja dr. Korošec) in muslimani pa bi i-meli podrejeno vlogo. Mnogo je slovenskih klerikalcev, ki niso odobravali, da je dr. Korošec pretrgal zvezo z dr. Mačkom in drugo opozicijo ter skočil v prvo vlado, ki mu je ponudila mi-Nadalje je v svojem govoru' nisitrski sedež. To nezadovoljni predsednik omenil tudi stvo se je še poostrilo, ko se je m za obnovitev habsbur-dinastije v Avstriji ter iz-il, da je vlada glede tega na odklonilnem stališču ka-vse prejšnje in da je vlada iia z Dunaja pomirljiva zavila. V nastopanju proti tnemu ustoličen ju Habsbur-»v ima Jugoslavija mnogo in močne zaveznike. Po irovoru vladnega predsed-je torej namen nove vlade, raviti Jevtičev režim, ter o-iliti ntkatere zakone, tako za-o tisku, zakon o volitvah in on o organiziranju in zboro-tjih. Naj tu malo prekinemo nit in ibijemo dejstvo, ki je najbr-povsod enako: naši slovenji, zlasti mislimo tu "Ju-in "Slovenec", imajo koli-toliko pametne uvodnike le ij, kadar so v opoziciji. Ce "Slovenec" v opoziciji, beri-"Slovenčeve" uvodnike o noji politiki, pa boste gotovo IJ* poučeni, kakor če berete odnike "Jutra", ki je na vla-Ali pa narobe: "Slovenec" dadi, "Jutro" napiše zdaj pa 'i takšen dober uvodnik o '»nji politiki. "Slovenec" je Primer vsa zadnja leta, kar »opoziciji, napisal obilo član-«jer trobenta na svojo sta-»«lwwwko trobento: sloven-J« ogroženo, slovenstvo za-iz Heograda mislijo za-* slovenski jezik, naš mili "J™"Jezik. In v vsakem člarv-vzdih: "Ze naš slo-7$ vladika Slomšek je re-in tako." Žs prod ne-, r| - ko se je dr. Koro-J Mejal skorajšnje izpre- vla.l,- v BVoj prid> ^ l^nec" postajati skop s T " ;,w«'n- v vladi ali Našte I*. nor«- 1 jih je ta-ni izpustil, 1h si jih je Slovencev". začelo govoriti o skupni stran ki radikalov, muslimanov in klerikalcev in resnici na ljubo moramo povedati, da celo sam "Slovenec" o tem kaj malo in sramežljivo poroča. Tu treba omeniti tudi, da so hrvaški klerikalci, ki so imeli pred 1929 svojo stranko, odločni zavezniki dr. Mačka in torej še vedno v opoziciji ter nezadovoljni z voditeljem slovenski-h klerikalcev dr. Korodcem in njegovim delom zadnje leto. Močna skupina klerikalcev ugiba, kaj početi, če se taka skupna stranka ustanovi. Enako pa gotovo premišljata tudi dr. Korošec in dr. Spaho, ki ne vesta, koliko nekdanjih pristašev imata v resnici še za sabo. Dr. Spaho je s svojimi pristaši kandidiral na Mačkovi listi in zato ne more vedeti, koliko njegovih volilcev je glasovalo o-sebno zanj in koliko le zato, ker se je zvezal z Mačkovo listo. Resnica je, da je zmeda v notranjepolitičnem življenju ostala tudi po nastopu vlade enaka ko prej, oz. se je celo še povečala. Kaj je program nove vlade? Našteli smo zgoraj njene namere: likvidacija Jevtičevega režima, nove zakone o tisku .in zborovanju in volitvah. In glede tega je "Jutro" v e-nem izmed svojih pametnih u-vodnikov, ki jih napiše, kadar je v opoziciji, povedalo čisto pravilno: ta vladni program je majhen in se glavnega notranjepolitičnega programa sploh ne dotika. Likvidirati Jevfičev režim — to je izvršeno s padcem Jevtiča. Razne POFe in take organizacije za časa Jevtičevega režima oblaKt lahko zatre, če le hoče, brez posebnega napora. To je naglo opravljeno. Izpre-memba dosedanjih in notranjepolitičnih zakonov? Tudi to bo lahko kmalu izvršeno. Zelo dvomljivo pa je, če bo z omilje-njem teh zakonov rešen glavni notranji problem, ki ga "Jutro" imenuje kratko malo "Zagreb". (Pred dvema letoma je "Jutro" sploh tajilo, da kakšen tak problem sploh obstoji!) Ali bodo Hrvati z omiljen jem teh zakonov potolaženi? Imeli smo do leta 1929 dokaj svoboden zakon o tisku, dober volilni zakon in še precej dober, za meščanske stranke od prve do zadnje izredno dober zakon o združevanju v stranke, o zborovanju itd. Pa je vendarle kljub vsem tem političnim zakonom prišlo tako daleč glede problema "Zagreb", da smo se nahajali na pragu državljanske vojne. Omiljenje sedanjih strogih političnih zakonov torej gotovo ne bo rešilo pa j važnejšega notranjega problema v Jugoslaviji, hrvaškega problema, ki je — tako opozarja zdaj "Jutro" — predvsem socialnega in gospodarskega značaja! Tako pravi "Jutro" in ima prav. Lahko izdajo še tako svobodoljubne politične zakone, prebivalstvo jih bo pozdravilo, a najvažnejših notranjepolitičnih problemov ne bodo rešili in prebivalstva ne pomirili! Ce je torej nova vlada res vlada pomirjenja, kakor se sama imenuje, potem ibo morala svoj program poglobiti in razširiti. L. R., Ljubljana. Morski volk, ki so ga ujeli ribiči v zgornjem Jadranu, je bil razstavljen v Ljubljani štiri dni in v teh dneh si ga je ogledalo kakih 18,000 ljudi. Ribiči so nabrali z vstopnino okrog 27,000 Din, kar bodo imeli za kritje stroškov, ki jim jih je volk baje prizadejal, ko jim je trgal mrežo. Zdaj so morskega volka odpeljali v Maribor in ga tam kažejo. Seveda že pošteno smrdi, a denarja bo tudi s svojim smradom nabral v Mariboru za ne-caj tisočakov. — Nekateri zatrjujejo, da je prav ta morski volk l;isti, ki je raztrgal neko češko kopalko pri Kraljeviči. Baje so našli v njegovem drobovju razne dele človeškega trupla. rtogVTi Vesti izPrimorja Srečko Kogej konfiniran na pet let Gorica, julija 1985. — Pred kratkim je bil v Idriji aretiran M-letni Srečko Kogelj, bivši dolgoletni občinski tajnik v Idriji. Kogej je bil pred nekaj leti upokojen, nakar se je izselil stalno v Jugoslavijo, kjer je živel na svojem podedovanem posestvu v Žireh. Večkrat Je šel preko meje, zlasti v Idrijo, kjer je prejemal tudi svoj(> pokojnino. Ko pa je bil zadnjič v Idriji, ga je policija nenadoma aretirala in zaprla. Bil je postavljen pred go. riško konfinaeijako komisijo, ki ga je istočasno c Bajtom obsodila na pet let konfinacije. O vzrokih njegove konfinacije nam ni znano ničesar pozitivnega. VojneskrMUddis Ababi Abesinci pričakujejo vpada iz Eritreje Posebni poročevalec londonskega dnevnika "Times" v Addis Ababi opisuje prehod mobilizi-ranja abesinskih rodov skoz prestolnico. Poveljujoči genera Dezjazmač Abta Mih Mikael je sedel na muli, ki je bila bogato obložena z zlatimi in srebrnim okraski, imel je sulico z zlato konico in njegov pozdrav s cesarjem je bil kaj dolgotrajen in svečan. Njegove čete so bilo oborožene pretežno s starinskimi puškami, komaj vsak drugi mož je imel nabojnico s staro in vlažno municijo. V Addis Ababi so čete opremili nekoliko bolje in jih oblekli v pravo vojaško uniformo, na kar so se napotile proti severu, da dosežejo v ob čudovanja vrednem pohodu 17 dni Dabat na severu države. Od tu pričakuje AJbesinija po vsem videzu glavnega italijanskega napada. Med tem dela Abesinija veliko propagando zase, posebno med muslimanskimi rodovi doma in zunaj svojih mej. Ta propaganda je videti uspešna, kajti celo iz Italijanske Somalije poročajo, da so se tam uprli Mi-jarti, drugi rodovi pa so se preselili na abesinska tla, da bi jim ne bilo treba služiti Italijanom za vojno proti svojim rojakom. Posledica tega je bila, da so morali Italijani preložiti svoj glavni stan iz Vajdareja v Makano, kjer so jim domači rodovi bolj prijazni. V ostalem občutijo v Abeaini-ji zelo neprijetno, da je angleška vlada prepovedala izvažanje angleškega orožja. Upajo pa, da bo Anglija to prepoved preklicala, čim pričnejo Italijani a sovražnostmi ali pa še prej. Upajo tudi, da »e bo Ligi narodov posrečilo vsaj to, da se vojna ne prične prej nego v treh mesecih. V tem < asu bi se Aln-sinija seveda še vse bolje pripravila za spopad. K poročilu o konfinaciji Ivana Bajta Gorica, juiija 1985.—Pomotoma smo zadnjikrat poročali, po prvi vesti, ki smo jo prejeli in je Še nismo mogli pravočasno kontrolirati, da je bil Ivan Bajt, avtoprevoznik iz Idrije, obsojen na pet let konfinacije. To vest moramo popraviti v toliko, da je bil obsojen na dve in ne pet let. Kraj konfinacije nam za enkrat še ni znan. "Dopolavoro" apodriva naše obrtnike Tolmin, julija 1985.—V Tolminu obstoja Že dalj časa fašistična organizacija "Dopolavoro," ki ima tudi svoje gostilniške prostore. Kot je znano, so vsi obrati "Dopolavora" oproščeni vsakršnih davkov in drugih dajatev, da tako lažje konkurirajo s cenami domačim gostilnam. Tako dela "Dopolavoro" v Tolminu veliko konkurenco gostilničarjem Cudru in Fratnlku, ki imata t "Dopolavorom" vred v isti hiši gostilniške prostore. Sirijo se tudi vesti, da so v Gorici morali trije domači gostilničarji zapreti svoje lokale zaradi konkurence, ki jo namenoma vodi tamkajšnji "Dopolavoro." Nenrače V . Nabrežinl je IS-letnemu Humbertu Milaniču eksplodirala karteča, ki je naletel nanjo na kraju, do koder je segala vojna Ožgala mu je obraz in odnesla palec leve roke. V Dornbergu je lovcu Antonu 2ižmondu razneslo lovsko puško ko jo je čistil. Poškodovala mu je levo podlahtje. Motorist Vladimir Cermelj iz Ajdovščine in Avgust Zavnik iz Bil j sta se peljala skupaj na motorju. Pri železniškem prt hodu v Rubijah sta se zvrnila in si pretresel možgane. Cermel, ae je Zavnik potolkel po glavi in pa dobil poškodbe v spodnjem delu života. I Starostno zavarovanje v kanadski provinci Fredericktovvn, N. B., Kanada. — Tu ao bili storjeni preliminarni koraki, da dobi provinca New Brunsvviek starostno zavarovanje. Akcijo Je podvzel premier A. A. Dyaart, ki je s pomočjo delavskih In farmar-skih glasov dobil to pozicijo pri zadnjih volitvah. Zadevna zakonodaja je bila sprejeta pred nekaj leti, toda prejšnja konservativna vlada je nI hotela en-forslrati, češ, da provinca ne more financirati svojega deleža, Id je znašal 2ft odstotkov. Premier I)ysart je obljubil, da bo zakon v kratkem vstopil v veljavo. Kadar bo, bodo Imele vsa kanad* ske province razen QuetHica sta rostno zavarovanje. t«erl*k| miličniki a« metanju Federalni uradnih se je ujel N«w Vork. Prva obsodba I v kampanji federalne vlad«* ; proti raketirstvu je bila te dni I izrečena proti F. A. Tuttlu, ki je na obravnavi priznal, da je pomagal nedržavljanom pri do-' bavljanju sleparskih drtavljan-' sklh papirjev. Tuttle Je bil prej načelnik tukajšnjega Imlgracij-akega urada in je bil v vladni službi 33 tet predno ao ga osumili raketirstva Preiskava, ki Je rezultfrala v njegovi obsodbi, se nadaljuje. Federalne avtoritete trdijo, da je tudi več utfuž-| beiw ev (migracijskega urada prejemalo jtodkupnlne od tuje 1 I rodeev, ki so hoteli dobiti državljanske papirje. Vlada potisnila relifne delavce v stisko (Nadaljevanj* t 1. strani.) ganiaacija brezposelnih. U Buf fala, Binghamtona in Albany u nijski voditelji napovedujejo stavke relifnih delavcev. Svet atavbinskih unij v M*asa-chusettsu ima v načrtu sploAno stavko stavbinskih delavcev pri relifnih delih v septembru. Te stavke je avtorizirala tudi zadnja konvencija državne delavske federacije. Sličen korak je storil tudi atavbinaki svet v New Jer-seyju, ko je osvojil geslo: "Običajne plače, ali pa ne delamo". Državna delavska federacija je sklenila aktivno poseči v ta boj in se je izrekla ta organiziranje "letečih škadrov", ki bi pulili relifne delavce na stavko po igle-du taktike tekstilnih delavoev v zadnji generalni stavki. V Philadelphiji je centralna unija zaključila, da bo podpirala stavko relifnih delavcev v vladnem arzenalu. "Stavbinske unije v Clevelan-du bodo zastavkale pri vseh projektih PWA, kjer ne bodo plačevali unijske lestvice", rekel Albert Dalton, poslovni agent ave-ta stavbinskih unij in predsednik Clsvelandske delavske federacije. V Wisconsinu je organizirano delavstvo v odprtem konfliktu > državno relifno administracijo, ki ni čakala Rooaeveltovega ukaza: "delajte ali stradajte", marveč to teorijo ie dalj časa iiva-ja. V enem okraju so okrajne relifne oblasti celo omrežile nekega delavca, ki je orgainiiiral brezposelne, in ga z ženo vred poslale v umobolnico, otroke pa v sirotišnico. Nezadovoljnost z "zaščitnimi plačami" je pokazal tudi BIH Green, ki je relifnim stavkarjem obljubil pomoč Ameriška delavske federacije. Oivrknil je tudi Georga L. Berryja, predsednika tiskarske unije, ki je v tem boju stopil na stran administracije. "Berry nima ničesar izgubiti", je rekel Green v Atlantic Cltyju. "Noben ismed njegovih članov ni prizadet po stavki. Ta zadeva sploh njega ne briga". Končno pa skrahiranje nevv-yorške stavke ne pomeni, da je vlada rešila to vprašanje. S spo-radičnimi stavkami bo Imela do-sti opravka križem dežele. S svojo politiko kuiijskih plač, ki v nekaterih slučajih znašajo celo manj ko relifna podpora, namreč v slučaju velikih družin, bo le dala pobudo za znižanje plač v privatnih industrijah. Sigurno bo pa otežkočila boj za zvišanj«« sedanjih nizkih plač. NaJzanealjlvejAe dnevne delavske vesti ao v dnevniku "Prosveti." Ali jih ftltaie vsak dan? 1 Slovenski Narodni Podporni Jidnoti UiUnovlJaiM t. aprila 1S04 Inkorp. 17. JunJJe 1*07 e driavl IIIImU ■Sft?-M Lawndak At«m Cklcaio. IIL T»L Koekw«U 4H4 GLAVNI ODBOH 8. N. P. J. . UPRAVNI ODSKK: VIN CENT CAINKAK. pradMdnlk... H067 8. Lawmtale Ava., Chlcaeo, III VIDER- «!• tminik........ 2047 S. Lawndal® Av.„ Chkafo, 111. LAWRENCK GKADISHRK, taj.bol.odd.2067 8. Uwndal« Av«., Chlca«o, III 10HN VO(iKICH, «1. blagajnik...... Mft7 8. Uwndal« Av.., Chicago, Hi. FILIP OODINA, upravitelj glaalla... 2S67 8. Uwnoznali, tla z bajoneti ne morejo žagati hlodov in obratovati tovarn. Končno so se podali In pristali na nekatere glavne koncesije, med katerimi je najvažnejša priznanje unije. V kongresu se natezajo za elek-trarskega magnata VVashington, I). C. — Odseka obeh kongresnih zbornic, ki preiskujeta lobljo elektrarni h baronov, sta že nekaj dni v !wsnem spopadu zaradi vprašanja, kateri bo prvi zaslišal in pestil Ho-Nvanln C. llopsona, glavo Associated tvi*i*m I I I t, I Pii | *./( I Ku rrei. IIO I I'»I I.t < i, AH I.PillT 1 ANO ('OKI I OMPANV I Mitliiff«n Ave., Cklrag« | .. i l n,, f — "Rekli ste mi, da mi imate nekaj povedati," je začel.— — "Ah, nič posebnega," sem hlinila ravno-dušnost, on pa je gotovo mislil, da imam namen, odgovoriti mu na njegova pisma, in da se zdaj sramujem govoriti o tem. Tako sem ga polagoma zbegala in tako omehčala, da bi mi vse povedal, karkoli bi ga vprašala. Naposled sem mu celo pravila, da ga papa ob vsaki •priliki hvali, češ, kako spreten, iznajdljiv in vesten zasliševalec je, izvrsten kriminalist itd. S tem sem ga hotela pripraviti do tega, da bi postal zgovorneJŠi in da bi se morebiti začel celo sam hvaliti, a da bi pri tem tudi kaj povedal. Poglavitno pa Je bilo to, da sem zasukala pogovor v pravi tir. — "Ste danes koga zasliševali?" sem ga kakor mimogrede vprašala. "Zelo utrujeni ste videti."— — "Da, sem," je odvrnil, "nekega Avstrijca ali Slovenca, vrag ve, kaj je."_ — "Tako^ Slovenca ste zasliševali. To mora biti zanimivo."— . — "Vrag, a ne zanimivo!" je vzkliknil. "Trmast ko osel, niti besedice ti ne prizna, pa ga bij, koliko hočeš."— — "Ste ga hudo bili?" sem vprašala.— , — "Ne baš tako zelo," se je nasmehnil. "Zvečer ga zopet vzamemo v delo. Bo že spregovoril. Se drugačni so govorili."— — "Zdi se mi, da sem ga danes videla. Tako znan se mi je zdel. Kako mu je ime?" sem malomarno vprašala in si prižgala cigareto, da*i sicer ne kadim.— — "Prav čudno ime ima . . . čakajte . . . kako že . . . aha, da. Urnik."— — "Kako pravite, Urnik?"— — "Toda zakaj vas to zanima, gospodična Sabini?" Se je skoro prestrašil. — "Saj sem vam že rekla, da se mi je tako znan zdel. Le spomniti se ne morem, odkod ga poznam . . . Seveda, poznam ga! Bili smo skupaj v gorah, v Sloveniji! Ne vem, kako je te naneslo, da amo se seznanili."_ — "Tako, poznate ga?"— — "Da, poznam ga," sem potrdila in mu povedala, kako je bilo takrat.— — "Toda kljub temu je nevaren," je ugovarjal mojim hvalam; "ovadba je težka." — t Dalj« prihodnji*. > Frank lleller: SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanj*.) — Ne. to ni bila fantazija, to je bito dej k t vo. Vrata so bila zaklenjena od zunaj. Ali Jih je *a klenil iz raztrenenosti? Oči vid no je bilo to storjeno iz raztreseno-sti. Zakaj neki naj bi IJh sicer zaklenil? Pogled na sobo Je pa mogel vzbujati drugačno domnevo. Ce Je človek (»ogledal v to sobo brtx idealiatičnih očal, je bila bolj jkv dobns jetniški celici, kskor go-atoljubni sobi. Divan, miza in' majhno okence, to je bil ves njen komfort Zlasti okno je bilo ta^ ko majhno^ da se je čkivek nehote vprašal. je bilo izključeno. Njegovo navdušenje je bilo preveč nsrsvno. njegova mržnja preveč ognjevita Veroval Je v avojo atvar. v veliko atlar Ni lagal, to ni biki mogoč*. ?>d» * pol detetih, a vrata so bila še vedno zaklenjena. Stopil je k oknu. Dalo se je lahko odpreti. Toda bilo je zelo ozko. Razgled je bil krasen, toda nezadovoljiv. Pred nJim se je razprostiralo morje, lesketajoče »e v tisočerih nočnih barvah. Pod njim je bila strma pečina. Vila je stala na robu, kakor razgledni stolp in morski svetilnik, kar je morda tudi bila Ce bi ne mu posrečilo zleatl »ko*i okno, bi padel 12 m globo-ko. če bi se nikjer ne ujel. Prijeti ae pa ni bilo za kaj. Enako veliko okno Je bilo odprto poldrugi meter dalje.1 Držalo je očividno na stopnišče. Mar naj poskusi? Ura je odbila deact. Glasovi v spodnjem nadstropju so bili za prazen želodec Im»Ij dražeči, kakor kadarkoli. Sklenil je p< »skupiti svojo srečo. IV. Močno utripajočega sira jt atal na stopnicah Obleko je imel na več krajih raztrgano. Skoraj bi al bit polomil nohte, tako af Je1 d risi ograje, kajti iika>alo ae Je. da Je nenv.g«rfe priti do drugega okna t>olg» ai Je prizadeval in vae alte Je m«»ral napeti. I »red no je zlezel »koti odprto o^ ko.. Plazil se Je po prstih doli po stopnicah in našel vežna vrata. Bila so zaklenjena, toda ključ je tičal v njih. Clm mu je bil zagotovljen Izhod, je sklenil preskrbeti si demanti za misli, ki so mu bile šinile v glavo tam gori na samem. Iz male dvorane, kjer je ostal, so vodila vrata v tri sobe. Ni bilo težko reči, v ksteri izmed njih so bili gostitelji In njegovi gostje. Tsm je bila tema. Skozi zsveao je lahko pogledal v sobo. Brž je storil to in odskočil nazaj. na mizo s krožniki in stekle-niesmi so sedeli mož v žametastem suknjiču in dva moža ki bi j u človek ne pričakoval v družbi tega sovražnik s naato-pajočega reds. Eden je bil monsieur Raymond. ki je tako vneto branil mir. drugi ps mister David. Živahno *o ae pomenkovali. Mož v žametastem suknjiču Je dejal: — Ne. ne pričakujem, ds bi ml dali svoje informacije l>rez-p lačno, it zanimanja za sovjetsko republiko. — Prav pravite — je dejal monsieur RavmomJ — Smo prijatelji nastopajočega reds in samo t*u> smo tu. ds aklenemo kupčijo. Preklicano prav rsvnst - je vskiiknil miater David ui PlOflVlfM izpraznil svojo čašo. — Vaša republika je peklo na zemlji in jaz obžalujem vse nesrečneže, k morajo v nji živeti. Kadar govorite o svobodi . . . — Kadar govorimo o svobodi, — je dejal mož v žametastem suknjiču, — ne mislimo svobode, to dopuščam. Kaj pomen beseda svobods v kapitalističnih državah? To pomeni svobodo za majhno kliko in suženjstvo za milijone. Pri nas ne pomeni beseda svoboda, da imajo nekateri pravico lenuhariti. Pri nas pomeni to, da so vsi dolžni de-laltl. — Točno tako, kakor pravite, — je pritrdil monsieur Ray mond, — in kadar se to uresniči, pomeni to, da se godi vsem tako dobro, kakor jetnikom v kaznilnici in samo paznikom nekoliko bolje. (Pazniki, to ste vi. Kadar govorite o pravičnosti... — Ne mislimo na pravičnost. To dopuščam, — je dejal mož v žametastem suknjiču. — Kaj pomeni beseda pravičnost v kapitalističnih državah, To pome- imajo močni vse pravice ^----slabim. Kaj pomeni pri nas, Da vladajo' slabi nad močnimi. ' ' — Tolčno tako, kakor .pravite, — je Vzkliknil miater David in ei znova' lurtočil vina. — Vsa vaša stranka šteje komaj pol milijona ČlattoV, toda to vam ne brani tiranizirati stodvajset milijonov klavne iHfine. — Vaši govori slone na napačnem naziranju o državi, — je menil mož v žametaetem suknjiču. — Človek nima toliko pravic v državi, kakor dolžnosti do nje. In na tem je zgrajena naša republika. Ljudje v vaši republiki imajo mnogo dolžnosti, pravico pa samo eno, — je pripomnil monsieur Raymond in si znova na~ točil Vina. — Nimajo pravice stavkati, nimajo pravice voliti svoje vlade, nimajo pravice či-taiti kar bi hoteli, in nimajo pravice potovati v inozemstvo. Pač pa imajo pravico umirati od la-cote. — In tako je ušlo lani petnajst milijonov ljudi iz vašega raja,—(je pripomnil mister David po krepkem ipOžirku. — Draga prijatelja, — je dejal mož v žametastem suknjiču, — bistva Rusije ne razumeta. Bistvo Rusije je trpljenje. Trpljenje je velfko in krasno. V trpljenju je »paš človeštva. Trpljenje očiščuje ljudi od pohlepa po premožen u. Trpljenje dela iz njih ljudi. — Trpljenje dela še nekaj boljšega, — je pripomnil monsieur Raymond in napravil še en krepak -požirek. — Dela jih mehke. In to je za vas glavno, — je vzkliknil miater David smeje.— Vladati hočete, vi prav tako, kakor vsi drugi. To razumem in dokler bodo na svetu živeli ljudje, ki so dovolj neumni, da si puste vladati, nebo drugače. Toda sem nisrfto prišli, da bi govorili o politiki. — Ne, — je dejal monsieur Raymond in si pomel roke. — Prišli smo sem, da sklenemo kugčijo. — Kdaj odpluje vaša eska-dra, — je vprašal mož v žametastem suknjiču mistra Davida. — In kdaj pripluje vaša, -monsieur Raymond, Monsieur Raymomi je pome-žlkrtil. mister David ae je pa pomembno nasmehnil. Mož v žametastem suknjiču je prikimal v znak, da razume vse. — Naročeno mi je bilo ponuditi vam dve zelo dragoceni koncesiji, — je dejšl. Ena se nanaša na a rebrne rudnike na Uralu, druga |>a na petrolejske vrelce na Kavkazu. — Hvala,—-je dejal monaieur Ra.vmond, — nisem politik. Obdržite svoje konceeije zase. — Jas pa nisem minister, — je pripomnil mister Daviti, — kar obdržite svoje koncesije. — Nikoli vaju nisem smatral za politika, prijatelja. Sta sluge pri zastopnikih svojih držav v (rtlanaku in kot taka imata priliko ukra*ti dve informaciji, ki ju potrebujem To je vse. Kdaj odpluje \ u*a eskadra, miater Da-1 vid? Na |»ot morava kreniti, v i««tem trenutku, ko odpluje as-1 kadrs, sicer pridejo Poljaki pr- j vi In kdaj pripluje vaša e^ka »trs. monsieur Kaymond? Mesto mora biti v naših rokah, predno bo tu. * -- -v i uClMi TM^U r"tbLro£ ™ leve pr0ti desni: A- Andrejcv' v.vo^r^ L. Kaganovič, M. Kalin in in V. Molotov. ' — To je potrebno, — je menil mister David. — Drugače dobe 'Poljaki svojo municijo in vi izgubite vojno. — Če boste pa imeli v rokah Gdansk, »boste lahlko brez skrbi, — je dejal monsieur Raymond. — Samo nedosegljivi Napoleon je zavzel Gdansk z obleganjem. — No, midter David, kdaj odpluje vaša eskadra? In kdaj pripluje vaša, monsieur Ray-morvd? Miater David in monsieur Raymond sta napravila kretnjo, ki je ni bilo težko razumeti. Mož v žametastem suknjiču je potegnil iz žepa črno sukneno vrečico. — Gotovo? Zadostuje to? To sem dobil danes popoldne kot prostovoljni prispevek. In od koga mislita? Od kapitalista, od prismojenega milijonarja. V. Cez deset minut je zapustil mož iz peščene jame svoje mesto. Zvedel je bil, kar je hotel lin še več. Videl je, kako je bila sklenjena kupčija, ki sta igrala v nji še prav neznatno vlogo on sam in to, kar je bilo njegova ast. Hotel je takoj proč. Splazil se je iz mračne sobe, srečno je prišel do vežnih vrat, odprl jih je in se opotekel ven. >Joge so ga nesle doli s pečine na obalo. Hitel je mimo čolnov, judi in hiš, ki jih je komaj opazil. Komaj je opazil kazino v morju lučic, komaj je slišal trušč zabave in užitka željne Svrope, ki se je tam zabavula. Adam Milkovlč: (Dalja prihodaitš.) CESTA Cesta, da, široka, tlakovana, na večer razsvetljena, kakor mogočna pošast se mi zdi, ki sesa v svoje osrčje tisoče, tisoče dan za dnem, noč za nočjo. Kakor živa reka se vije med visokimi belimi hišami, ponosnimi palačami in parki, dokler se ne izgubi nekje med razpadajočim obzidjem pa med tistimi črnimi barakami v predmestjih, kamor sega s svojimi zamazanimi rokavi, ki jih obdajajo tu kupi gramoza in smeti pa odprti kanali smrdeče brozge. Cesta, bela cesta, zatočišče brezdomcev, sprehajališče tistih, ki brezdomstva ne poznajo. Na njej se srečava jo ljudje, tuji si po obrazu, tuji po srcu. Bogati hodijo mimo revnih, srečni mimo zapuščenih koliko boli, koliko bede in koliko bogastva se molče srečava tod od zore do mraka do dne! Po gladkem asfaltu hodijo zaprta srca; brez besede, brez pogleda se srečava-jo potrta, žalostna življenja. Spominjam se človeka, ki je hodil vsak dan po eni In isti cesti, da, po eni in isti strsni ceste. Kadar je priiel do predmestja. je vselej obstal, gledal počrnele barake, rdeče fabrlke, pa spet krenil nazaj, taka je hodil časih ves dan. kakor da išče nekoga. Bog ve koga, morda človeka. ki bi mu dal blago besedo v teh bridkih urah, v teh težkih dneh . . . Časih pa je nenadoma stopil v veto visoke hiše. se ozrl ns to in ns ono strsn, potem ps boječe potrkal ns vrsts in s sklonjeno glsvo poprosil: "Oprostite", tsko je vselej začel. "brez doma sem in brez zaslužke . . Časih m» ae vrata pred njim ic v naslednjem hipu trdo zapr- la, časih pa je prejel miloščino in še to tako hladno, prisiljeno, da ga je še bolj zabolelo^ še bolj* Vsakikrat mu je bilo težje pri srcu, prosjačenja ni bil vajen in sram ga je bilo. Nazadnje je trkal na vrata le še ob večerih, pa še tedaj si je prikrival obraz z dlanjo. V hladnih nočeh se Je zatekal v zakotne ulice, posedal po postajnih čakalnicah in je tam Čakal dneva, tistega belega dneva, ko bo hodil spet med ljudmi po tisti široki, beli cesti. Tam ne bo nihče slutil o njegovi bedi, o njegovi zapuščenosti, nepoznan se bo spet predal živemu toku življenja, kjer bo hodil molče med onimi, ki jim je cesta vse nekaj drugega ko — dom ... Dom, da! Kadar se spomni nanj, mu je zmerom še težje, saj so noči zunaj tako dolge, tako hladne, Časih hodi ure in ure po mračnih cestah, šteje korake, minute in ure in misli na dan, na solnčni dan ... O da, o mraku pa pojde na mračna stopnišča, tam bo potrkal pri dobrih ljudeh, da, da. Zadnjič je stal na stopnišču pred vrati pryega nadstropja. Od spodaj je zaslišal hupanje avtomobila, potem smeh po stopnicah. V rokah je držal skodelico prestane jedi, pa ga je postalo sram Obrnil se je k steni ^•tafco |e zajftrfal in tbka podrhtevala. Oni, ki so »[ grani j*o stopnicah, pa 8o dno obstali za tujim člo' pred vratmi. Kdo je ta človek? Ceo tod? On pa se je počasi njim, sram ga je bilo, pa z desnico prikrival obraz "Oprostite," je rekel, doma sem, brez zaslužka. Gospod v belih rokavic se mu je nasmehnil, st predsobo in loputnil z vra seboj. Človek pred vrati pa je i glavo kakor jo skloni človi težkim udarcem. Potem je prazno skodelico na prag prikril oči z obema rokam poma se je zazdel še bglj čen, postalo ga je strah nosti in samega sebe in odhajal po stopnicah — si nadoma zaželel, da bi Od tega večera ga res več na tisto široko, belo Kam je odšel? Kdo je Bog ve! Bil je siromak — vprašal nihče zanj, nihče pogrešal . . . TISKARNA S.N.1 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, I koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaške češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih > ■ ■ ■ ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P-TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI V>a pojasnila daje vodstvo tiskarna.—Cene zmerne, linijsko delo pr Pišite po informacija na naslov: S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam aa doba na ialjo tudi vsa ustmena pojasnila. NŠROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. redne konvencijo aa lahka naroli as list Pr*"* Iteje eden. dr«, tri. štiri ali pet liano* it eaa drulinr k eni narof«»l Prosveta atana aa vse enako, aa liane ali nellane $«.00 sa «w a I no. Ker pa llaal ie plalajo pri aeeemeata $1.20 st tednik m )'■ < tteje k naročnini. Torej aedaj nI rtroka, reli. ds Je list pr«lrsf « H. N. P. J. Litt Proaveta Je vafta laatnina In fotoro Je ? ki bi rad lital liat vaak dan. Cena listu Prostate Je: Za Zdrut. država la Kanada $0.00 Za Cirero la Chlr«f* !• 1 tadnik la................4.00 1 tadnika In...............8.00 $ tednike la............... Z.40 4 tednike In............... IM 5 tednikov ia.............. aH Za Evropo Je................... lapolnite spodnji kupon, priložite potrebne veoto deaarja •»' r>rder v piamu in ai narolite Proaveto. Uet, ki Je va*a Ustsiss Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prertka biti « sli le so preaeli pro! od družine In bo sahteval sam srej li« moral tisti lian i« dotilne družina, ki Je tako skupno Prosvoto, to takoj nasnanlti upramiltvu lista, i« obenem