Štev. 36« V Ljubljani, v peteh, 13. februarja 1942-XX. Leto VII- l>kl|oCoa pooblatfenke H ogluievenje Italijanskega to tujeg* | Uredoiitvo ib aptata: &opitar|eve t, Ljubljana | Coocesstonarla mcImIti pet I« pabbltcttd dt provenienta 11 altan t Utora; Limone PobbltaU Italiana & A. Milana | Hedtnooe AmmmtMrazione &opitar|e«a 6. Lobiana = ed eitetc Union« fubblicit* (talino* S.' A- Milana Spedlztone Ib abbonsmeat« postala Poštnina plačana v gotovini II bollefffno No 621: facessanti attacchi aerei coniro Malta II Qnartipre Generale delle forze Armate comnmca: In Ciremlca nulla
  • ogov se vzdržujejo slehernega presojanja in razlaganja o pomenu tega odgodka. Pravijo pa, da je dosledno, če se domneva, da je pri teh posvetovanjih bilo nekaj točk, ki so živo aktualne. Treba je potem tudi vpoštevati, da so iz Španije in iz Portugalske ob raznih prilikah bile dane jasne, nedvoumne izjave o evropski vzajemnosti. Madrid, 14. febr. s. Ves španski tisk z največjim poudarkom prinaša poročila o razgovorih med generalom Francom in portugalskim ministrskim predsednikom. Listi pravijo, da ima ta dogodek poseben politični pomen, v kolikor bo osebnostim, ki so včeraj prvič stopile v stike, omogočil razjasniti in utrditi odnošaje med obema sosednjima latinskima državama. Pozdravna brzo-java, ki jo je poslal predsedniku portugalske republike Carmonu načelnik španskega generalnega Štaba general Millan Astray in v kateri govori o bratstvu med obema narodoma, je drugo znamenje za ugodno ozračje, v katerem so se pogajanja začela. Sorodnost med obema državama, zlasti pa istovetnost vprašanj, ki jih morata v tem trenutku rešiti, daje listom povod za sodbo, da bosta obe veliki latinski državi, ki gledata na Atlantsko morje, uravnali svojo politiko po tistem novem redu, za cigar uvedbo se zmagovito bore države trojne zveze. Vojna v Rusiji: Fsmci, Romuni in Hrvati napaža na bojišča ob Soncu Hitlerjev Glavni stan, 13. febr s Vrhov- i no poveljstvo nemških Oboroženih Sil poroči: I Novi številni nasprotnikovi napadi na vzhodnem bojišču so bili odbiti. Na donškem bojišču so nemške, romunske in hrvaške čete se da je napadale in sovražnika, ki se je trdo upiral, potisnile se i>olj nazaj. Na srednjem odseku bojišča so bile sovražne sile, ki so bile ze več dni obkoljene v hudih bojih potolčene. v Berli'n, 13. febr. s. Iz zanesljivega vira po_ ročajo, da je neka majhna nemška enota 9. febr. ob zori srečno odbila napad treh boljše- viških bataljonov v pokrajini vzhod.no od Har-kova. \ varstvu teme in silovitih snežnih vrtincev 6e je boljševikom posrečilo približati se neki vasi, ki je bila v nemških rokah. Nemške straže, razvrščene ob mejah z goščavo poraslega okraja okrog vasi, so takoj dale znak in ko soRusi začeli napadati, so naleteli na hud nemški zaporni ogenj. Zaradi ogromne številčne premoči ruskih sil, je prav kmalu prišlo do zelo hudih bojev, vendar pa se boljševikom ni posrečilo vdreti v vas ter 60 bili prisiljeni, da so se umaknili. Nemški vojaki so na bojišču mogli našteti 260 padlih sovjetsikih vojakov, 17? ranjencev pa so zajeli. Hitlerjev spominski govor za pok. ministra Todta o Največji organizator vseh časov ■ ■ ■ Nenadomestljiva izguba za Nemčijo« V) /vb.1 ■ 4 O f t _ T7 X • nA «<* D A «,1 ■ u _ ■ _! 1 ■ Berlin, 13. febr. s. Včeraj so v Berlinu z velikimi slovesnostmi pokopali poginulega nemškega ministra dr. Fritza Todta. Prvi del svečanosti je bil v poslopju kanclerstva. V mozaični dvorani, ki je ■ bila vsa odeta v črnino in razsvetljena od luči, so bili ob odru položeni neštevilni venci. m°i^sino se 'e °dražal venec, ki ga je dal na ™‘ki oder položiti Duce. Pri pogrebnfti sveča-vpf \ 80 kHi navzočni člani nemške vlade, po-tvo nemške vojske, voditelji stranke in vi-soKe osebnosti itd. Prisoten je bil tudi italijanski eleposlanik Dino Alfieri in vsi člani veleposla-i° ob 15 ie prispel Hitler Najprej je vArii m!nut Prebil v molku, potem pa je izgo-osebnosf stavkov ,n poveličeval pokojnikovo nioiJIL116!! u®.,* Sanjenim glasom poudarjal ge-f' |n°Fa |?hn'^a- zvestega nac. socialista, tovariša lipidi ^ar smrl Pomeni za nemški narod lenadomestlj.v0 izgubo. Nato je očrtal pokojni-' življenje, posebno pa se je govornik ustavil J^ojnik. največjem delu, Siegfriedovi črti. ronskpm8 t£*i ali ,eta 1938 oblaki vojne na ev- vnHil» in n^U’ile dal Hitler dr. Todtu vsa na- mpliitn .na,POObla8lila’ ** 1® hilro in tImel sem tovariša...« Nato so truplo dvignili in ga prenesli na invalidsko pokopališče. Ob cestah so tisoči in tisoči ljudi držali špalir, ko se je mrliški sprevod pomikal skozi mesto na pokopališče, kjer so ostanke dr. Todta položili k počitku. Vesti 13. februarja Nesporno znamenje angleškega zloma, je dejstvo. da sta italijansko vojno brodovje in letalstvo Osi oiačila svoje nadzorstvo po vsem Sredozemlju, da lahko ovirata in resno nasprotujeta slehernemu angleškemu poskusu za preskrbo vojske v Egiptu. An- fleški poraz v Singapurju im poraz v Li-iji, pomenita zlom ugleda angleškega cesarstva, sodi madžarski dnevnih »Magyar Orszag«. Na ruskem bojišču je S. februarja padel skupinski voditelj hitlerjevskih napadalnih oddelkov Paul Moder, ki je pred vojno bil podpoveljnik SS-oddelkov v gornji Šleziji. Poglavnik je včeraj \rhov. poveljniku hrvaških vojnih sil maršalu Kvaterniku slovesno izročil vojaški red o'dlikovanja reda železne detelje prvega razreda. V Rimu so se včeraj končala italijansko-mnd- žarska pogajanja za kulturno sodelovanje. Hitler je odlikoval padlega letalskega stotnika Kaldi-acka, poveljnika skupine bojnih letal z odlikovanjem hrastove vejice na viteškem križu reda železnega križa in sicer za zasluge, ki si jih je dobil za bodočnost nemškega naroda. Stotnik je junaško padel 3. februarja v nekem letalskem spopadu. V nekem londonskem predmestju je angleško vo- jaško letalo padlo na neko hišo in povzročilo smrt posadke letala in petih drugih ljudi. Poročila, da je pobegnil bivši francoski notranji minister Georges Mandel in da je sedaj v Londonu, so popolnoma neresnična, ker je Mandel še vedno v zaporu v Riomu, kjer čaka na razpravo. Avstralski obrambni minister je izdal ukrep, s katerim so vpoklicani k vojakom vsi avstralski državljani v starosti do 45 let v redno vojaško službo. Japonske vojaške oblasti v Šanghaju so izdale razglas, da bodo zdaj, ko so si oblasti zagotovile potrebno blago za voj'sko, spet začele odpirati skladišča, ki so bila zapečatena po izbruhu vojne na Vzhodu. Trgovina z blagom bo zopet svobodna, razen s tistim, ki so ga zasegle japonske vojaške oblasti. Madžarska je zmanjšala obrok kruha in sicer od 250 gr na 200 gr. Za delavce pa ostane dosedanji obrok 350 gramov na dan. Da bi štedili z elektriko, bodo v Švici od jutri dalje odpravili vse nedeljske izletniške vlake. Kot prvo višjo šolo nemškega komisariata vzhodnih pokrajin so te dni odprli vseučilišče v Dorpatu. Uradna angleška agencija poroča, da je bivši vojni minister Hore Belisha, predsednik liberalne stranke, iz stranke izstopil. Z njim sta izstopila tudi vplivna člana Granville in sir IIenry Morris. Izstopili so, ker so se vzdržali glasovanja za zaupnico Churchillu. Izjavili so, da ne ‘verujejo, da bi politika sedanjo vlade mogla dovesti do zmagovitega zaključka vojne. Podtajnik _ japonskega zunanjega ministrstva Hnruhiko Mislii je izjavil, da sta se Ja-ponslca in Amerika pogodili glede ravnanja z njihovimi interniranimi državljani. Prav tako se obe državi še zmeraj pogajata o izmenjavi diplomatskega osebja. Razločno znamenje za popoln razkroj in nered tudi v angleški notranji upravi je dejstvo, da prihaja pošta italijanskih ujetnikov iz Anglije ze- lo neredno in celo z dolgimi zamudami. Zamuda znaša včasih tri, šest in tudi devet mesecev. Po Južni Aifteriki vlada silna vročina. V Buenos Airesu se je toplomer dvignil na 45 stopinj in je mnogo ljudi zadela sončarica. Vročina je dosedaj zahtevala 5 smrtnih žrtev. V argentinske!^ Chacu je takšna vročina, da je ne vzdrže ne ljudje ne živina. Novica o tem, da so Japonci vdrli na ozemlje singapoorskega mesta, je dala višek včerajšnjemu praznovanju 2602 letnice japonskega imperija. Navzlic prazniku so listi takoj 1*-dali posebne izdaje in prirejene so bile velike 1 .dske manifestacije. toaa Z »SLOVENSKI DOM«, dne 13. februarja 1942-XX. ?tev 34. Nov zvezni tajnik za Ljubljansko pokrajino Eksc. Grazioli Je izročil posle novemu tajniku Orlandu Orlandiniju Ljubljana, 18. februarja. Včeraj zjutraj je bila v telovadnici ljubljanske .rfciorske mladine svečanost izmenjave tajnika Fa-iistične zveze v novi pokrajini V veliki telovadnici, lv pod orožjem, skvadristov in vseh fašistov, ki bivajo zdaj v Ljubljani. Od drugod iz pokrajine eo prispela zvezni nadzorniki in poveljniki središč. o Na odru, ob katerem je stala častna straža, je bila zastava ljubljanskega fašja Kaikor je bilo objavljeno v strankinem glasilu, ki prinaša odredbe, je bil na slovesnosti navzoč tudi strankin nadzornik David Fossa. Ob desetih dopoldne eo ob navdušenih pozdravih stopili v dvorano David Fossa, Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli, poveljnik armadnega zbora general Robotti, novi zvezni tajnik Orlando Orlandini, poveljnik vojaške divizije general Orlando, kvestor conun. Messana, zvezni podtajnik Gatti, major Lombardi kot zastopnik karabinerjev, zvezni podpoveljnik GILL-a prof. Cassani, pokrajinska zaupnica De Vecchijeva in druge osebnosti. Govor Visokega Komisarja Visoki Komisar, ki odlaga funkcijo zveznega tajnika, je pozval navzofne, naj izkažejo svojo vdanost Nj. Vel. Kralju in Cesarju in Duceju, nato pa je izrekel nekaj besed v spomin in globoko zahvalo listini, ki so padli v vojni in za fašistično revolucijo. Nato je Visoki Komisar izrekel prisrčen pozdrav novemu zveznemu tajniku ter ga prosil tudi v imenu fašistov v novi pokrajini, naj strankinemu tajniku sporoči junaški izraz žrtev in veljave nove Italije ter naj mu zagotovi, da fašisti v novi pokrajini, ki leži na vzhodni italijanski meji, čutijo vso odgovornost za izvršitev nalog, ki so j im zaupane, ter da so odločeni opraviti to nalogo v smislu Ducejevega gesla: verovati, pokoriti se, boriti 6e. Zvezni tajni,k je potem izrekel 'svoje pozdrave tovarišem, ki so včlanjeni v vseučiliSki mladinski ol-ganizaciji in so pod orožjem, ter črniin srajcam. Podal je nato pregled zveznih sil in organizacij, ki so včlanjene v fašistični stranki. Iz tega pregleda se vidi, da je doslej pristopilo brez vsakega pritiska v fašistične organizacije 8629 novih Slanov. Največje število teh pripada tistim, ki eo se vpisali v ljubljansko liktorsko mladinsko organizacijo. Kakor je znano, so se ti lahko vpisali v GILL s privoljenjem njihovih staršev. Eksc. Emilio Grazioli je nato govoril o uspehih, ki so bili doslej dosežen:, ter je med drugim poudarjal delo, ki so ga opravili njegovi sodelavci in fašisti, katerim se je zahvalil ter zagotovil zveznemu tajniku Orlandiniju, ki ga je omenil kot vrlega sobojevnika in prostovoljca, da bodo vsi, ki imajo čast nositi v novi pokrajini črne srajce, tudi v bodoče navdušeno sodelovali v stranki. Beseda novega zveznega tajnika Za Visokim Komisarjem je »pregovoril novi zvezni tajnik Orlando Orlandini, ki ga je Ducejevo zaupanje določilo, da vodi fašizem na tem področju. Naslovil jo topel pozdrav na Visokega Komisarja in na tovariše ter izrekel zahvalo Ekscelenci Grazioliju za vso njegovo dosedanje delo, enkf) ga je tako uspei.no opravil. Izrazil je navzočnim ''-{id lični k om in fašistom prepričanje, da se bo njihovo delo za stranko nadaljevalo tudi v bodoče z enako odločnostjo, kajti pohod se nadaljuje proti ciljem, ki jih je določil Duce, po poti, ki je označena s krvjo in z žrtvami naših padlih. Strankin nadzornik David Fossa je potem izrekel prisrčen, tovariški pozdrav s toplimi željami v imenu strankinega tajnika ter tovarišu Emiliu Grazioliju izrazil zahvalo za njegovo dosedanje uspešno delo. Dejal je, da se je za te uspehe treba zahvaliti modremu in vztrajnemu delu fašisla Gra-ziolija. Omenjal je podrobno njegovo delo, ki ga je opravil za stranko v prvi dobi njenega obstoja v Ljubljanski pokrajini. To njegovo delo je preseglo vsa pričakovanja. Poudaril je tudi, da je bilo nujno potrebno ločiti obe njegovi visoki funkciji, funkcijo Visokega Komisarja in zveznega tajnika, to pa zaradi tega, da se spravi v sklad nova pokrajina ludi na tem kočljivem področju z življenjem v drugih pokrajinah. To je nov dokaz, da se ureja tudi ta pokrajina, ki jo popolnoma obvladujejo naši vojaki s svojo modrostjo, krepostjo in orožjem, vojaki, ki so tvorci varnejše bodočnosti domovine. Istočasno s tem delom pa se bo nadaljevalo tudi delo vlade in stranke prav tako intenzivno in z enakim navdušenjem, kajti samo s skupnimi strnjenimi napori in prizadevanji je mogoče doseči postavljene cilje. Govornik je nato govoril o sedanjem položaju ter poudarjal, kako zelo važen je brezkompromisni bolj, ki ga Evropa bije proti boljševizmu in proti razpadajočim demokratičnim državam. V zvezi s tem je naglašal vrline italijanskega vojaka, njegovo pripravljenost na žrtve in prepričanje v zmago. Naslovil je na zveznega tajnika Orlandini,ja topel tovariški pozdrav, nato pa obrazložil delo, ki si ga je zastavila stranka, ter naloge, ki čakajo voditelje in navadne vojake v novi pokrajini. « • Izrazil je prepričanje, da bo novi zvezni tajnik Orlandini, ki je prostovoljec in vojni ranjenec, zastavil za izvedbo svoje naloge vse sile ter da bo pri tem pokazal vso svojo vero v bodočnost in vse svoje sposobnosti. Na koncu svojega govora je visoki odličnik prosil poveljnika armadnega zbora, naj v njegovem imenu izroči pozdrave fašistične stranke vojakom in črnim srajcam, ki na vzhodni meji Italije opravljajo svojo službo s tolikšnim navdušenjem in odločnostjo, ki je znak njihove vero v bodočnost in njihove discipliniranosti. Slovesnost se je končala s pozdravom Duceju ter z »Giovinezzo«. S sedeža GILL-a so se odličniki podali na pokopališče kjer počivajo zemeljski ostanki italijanskih vojakov, ki 60 pomrli kot ujetuiki za časa prejšnje svetovne vojne od leta 1915 do 1918. Na pokopališču je zvezni tajnik položil pred spomenik padlim vojakom lovorjev venec. Odtod so se Visoki Komisar, Športni drobiž Prihodnji mesec sc bodo v berlinski športni pah»?i pomerili med seboj najboljši amaterski telovadci iz Italije, Švico, Dansko in Nemčije. Italijane bosta zastopala izvrstna Nervi in Furina, od Švicarjev bodo nastopili Hagenbusch, Ganz in nvrui IV »VI JO * VVIlVVi vvikvu QV O V-« » lovni jn/lillfivi * . uihuijvi I/UUV/ uaoiupill lldgv, UUUOV^Il^ VJUllb IH zvezni nadzornik in zvezni tajnik podali v Fašistov- | Hardegger. Od Dancev pa bodo prišli na velike ski dom. kjer so si ogledali uradne prostore organizacije zveznega tajništva. Iz Fašistovskega doma pa so odšli na sedež pokrajinskega Dopolavora, GILL-a. poveljstva bataljona črnih srajc ter slednjič v vojaško bolnišnico, kjer sta ee nadzornik fašistične stranke in novi zvezni tajnik razgovarjala z ranjenci in bolniki. Ob 13.30 so se odličniki podali na ogled nekaterih kuhinj ljubljanske liktorske mladine, odtod pa na sedež Zveze delavcev in delodajalcev, kjer so jih sprejeli zastopniki te zveze Nazadnje so obiskali še Borzo dela, kjer jih je pozdravil predsednik te ustanove. V Cerkniški dolini je ogromno snega Visoki zameti — Smrtna žrtev hude zime Cerknica, 10. februarja. Zimo, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, smo dobili. Nova naklada snega, ki je pričela padati v nedeljo, je zvišala snežno plast na skoraj 1 m. Tudi v času, ko to poročamo, sneg naletava kakor za stavo, ltes, letos je nebo z njim sila radodarno. Škoda, ki jo je povzročila letošnja zima, je za sedaj_ še neprecenljiva. Od vseh strani prihajajo pritožbe o poškodovanem drevju, posebno sadnem. Ze poznojesenski sneg je polomil drevje, poznejši mraz je bil vzrok, da je drevje še popokalo. Ta škoda se bo očitneje pokazala šele spomladi. Mraz je napravil ogromno škodo na vodovodnih napravah. V nemalokateri hiši je zmrznil vodovod ali so popokalo cevi. Mnogim pa je po kle- teh zmrznil krompir, kar je gotovo največja škoda. Krompir jo zmrznil, čeprav so ga ljudje dobro zavarovali pred mrazom. Ker nas je obiskala še huda burja, so nastali velikanski zameti, ki so zaustavili avtobusni promet na progi Rakek—Stari trg. Pošlo bodo do nadaljnjega prevažale sanke. Huda zima pa je tudi zahtevala smrtno žrtev. V soboto zvečer je prišla v Cerknico neka nekoliko slaboumna beračica iz Selščka. Ustavila se jo pri posestniku Casermanu. Kljub temu, da so ji ponujali prenočišče v hiši. je že v mraku odšla. V nedeljo zjutraj pa jo je domači hlapec našel pod kozolcem zmrznjeno. Revo so pokopali na cerkniškem pokopališču. Vesti iz Blok pravijo, da vladajo tam zaradi hude burje silni zameti. Ljubljana v borbi proti jetiki Ljubljana, 13. februarja. Za presojo zdravstvenega stanja kakšnega večjega mesta je prav gotovo važna ugotovitev, koliko ljudi podleže jetiki. Po tej unirlijvosti v Ljubljani sodeč zdravstvene prilike v našem niso slabe. Od zadnje svetovne vojne je treba zabeležiti od leta do leta večji padec umrljivosti za jetiko. Še leta 1918. je umrlo na 1000 prebivalcev 21 ljudi, 20 let kasneje pa le še 8.75 oseb. Leta 1940. je umrlo zaradi jetike celo 7.05 oseb na 10.000 prebivalcev. Na to nizko številko smo bili po pravici lahko ponosni. Zal pil so se zdravstvene prilike lansko leto nekoliko poslabšale ter se je številka o umrljivosti povečala na 8.52. Domačinov je lansko leto umrlo za jetiko 81, in sicer 41 moških in 40 žensk. Lansko leto je jetika zahtevala še največ žrtev med starejšimi ljudmi, starimi nad 50 let, vendar pa je zahtevala mnogo žrtev tudi med 16. in 30. letom. Spet izjemoma je lansko leto kosila jetika med ljudmi s prostimi poklici in šele na drugem in tretjem mestu med delavskimi in uradniškimi sloji, ki so bili dozdaj navadno glede umrljivosti za jetiko na prvem mestu. Največ ljudi je umrlo za pljučno jetiko. 82.7% je bilo takšnih. Lansko leto je v Ljubljani umrlo v raznih zdravstvenih zavodih 43 nedomačinov za jetiko. Število smrti zaradi jetike v posameznih mesecih ni tipično kakor smo bili to navajeni dozdaj, t. j. da bi se umrljivost zvišala v spomladanskem in jesenskem času, ampak je enakomerno razdeljeno na poedine mesece. Pri zatiranju jetike ima gotovo protijetiČni dispanzer veliko vlogo. Ustanovljen je bil leta 1931., vzdržuje ga pa v glavnem mestna občina. Prostore in rentgen daje na razpolago začasno Zavod za socialno zavarovanje. V istih prostorih posluje, z ljubljanskim dispanzerjem organično zvezan, tudi dispanzer za ljubljansko okolico. ProtijetiČni dispanzer je izvršil v preteklem letu 9281 preiskav. Na novo sprejetih bolnikov z odprto jetiko je bilo 94. Dispanzer ima v evidenci 254 primerov odprte jetike. Rentgenskih preiskav je bilo izvršenih 6346, pnevmothoraksov pa 646. Dispanzerske sestre so izvršile 446 obiskov na domu in 193 intervencij za socialno pomoč, s čimer je bilo preskrbljeno bolnikom 9522 lir podpore. Iz dispanzerskih sredstev je bilo izdanih čez 500 lir podpore. Zaradi velike delavnosti in mnogih obiskov pa so sedanji dispanzerski zdravstveni prostori odločno premajhni in bo nujno, da se stari prostori ali povečajo, ali pa bo treba zgraditi nove prostore. Potrebno je, da se uslanovi bolnišnica za zdravljenje jetičnih bolnikov z izolirnico za odprte, za okolico nevarno bolnike Izvršene so tudi že vse priprave za ustanovitev gozdne šole. Izbran je prostor, napravljeni so načrti in zbira se poseben fond v ta namen. Želeti je le, da bi se zamisel čimprej ustvarila v korist in čast našega mesta. Ce hočemo mesto obvarovati pred jetiko, potem je nujno, da poskrbimo in izboljšamo predvsem socialni položaj gospodarsko šibkih ter ukiniti nezdrava in neprimerna kletna stanovanja in stanovanja po bornih barakah. telovadne tekme Koblauch, Jorgensen in Rasmus-sen. Tudi Nemci bodo postavili svoje najboljše može. Pred nekaj dnevi so imeli innnakovški lahko-atlcti veliko športno prireditev v pokriti dvorani. Doseženi so bili nekateri prav dobri rezultati. Posebno dober je bil Monakovčan Wanneck, ki je zmagal v troboju in mu je sodniški zbor prisodil 2068 točk pred Koppemvallnerjem, ki je dosegel 2029 točk. Za progo 40 m čez zapreke je najboljši porabil komaj 5.0i sek. Najboliši skok v višino je bil 1.75 m. Najdaljši skok jia 6.70 m. Švedska, nemška, italijanska, romunska in Še nekatera druga hokejska moštva so morala že letos poskusiti, v kako dobri formi so Švicarji. Vsi navedeni so tekme izgubili, eni z večjim, drugi z manjšim rezultatom Švicarjev še letos nobeno moštvo ni premagalo. Posebno jadrnico za jadranje na ledu je zgradil inženir Jorn. Jadrnica je zgrajena na poseben način in ima tudi svojevrstuo obliko. Jorn upa, da bo mogel z novozgrajeno jadrnico doseči tudi 200 kilometrov brzine. Pri prvih poskusih se je jadrnica prav dobro obnesla. Maks Schmcling ne bo več boksal, ker je bil v boju za Kreto poškodovan v členku, pa zaradi tega ne bo več mogel nastopati v rintru. Rokavici je dal torej slavo, pač pa bo odslej boksarski sodnik. Za zabavo pa bo svojim tovarišem-vojakom še katerikrat katerega položil na tla, kakor ie smeje dejal. Odgodene so bile velike plavalne tekme, ki bi morale biti 21. in 22. t. m. v Monakovem. Tekme bi bile seveda v zimskem bazenu in bi se jih udeležili najboljši nemški plavalci in plavalke. za le£ifimac'ie v 24 urah vam izdelamo Čatar, Pod Rožnik c. V-37 Rokodelski oder. — Sobota, 14 februarja t. 1. Jutri ob pol 3 popoldne bo na > Rokodelskem odru* zanimiva predstava z naslovom: »Zabavno popoldne*. Spored tvorijo enodejanske. izbrani šaljivi prizori, petje in kupleti (Tinček m Tonček). Spored je pester in zanimiv Obi6k vsem toplo priporočamo! Predstava 6e kon?a ob pol 5. uri. Predprodaja vstopnic od 10—12 in od 1 do pri-četka predstave v društveni pisarni, Petrarkova Odkril je za Božič zaloge živil Ljubljana, 13. februarja. Valovito viharni Časi vržejo na površje tudi posebne kriminalne tipe, ki se usposobijo samo za gotove vrste kriminalnih dejanj. Tako lahko navaja kriminalna statistika, da so bili v letih naj-luijše gospodarske krize od 1929 do 1933 najpogostejši zločini, usmerjeni na goljufije in ponarejanje raznih, blagajniških, hrnnilniških in drugih listin. Takrat, ko so hranilne knjižice raznih denarnih zavodov izgubljalo na svoji nominnlnj vrednosti, so se našli ljudje, ki so ponarejali številko hranilnih vlog, ko so sleparili s knjižicami kar na debelo. Sedaj v teli viharjev polnih letih, ko moramo varčevati z vsako skorjico vsakdanjega kruha in živeža, so se pojavili zopet novi tipi. ki so izurjeni v nepoštenem prilaščevanju raznih življenjskih potrebščin. Množe se tatvine raznih živil, posebno moke, masti, sladkorja, kave in drugih j>otreb-ščin. So nekateri, ki so v tem pogledu pravi strokovnjaki. In med njimi je vpeljano tudi posebno rokomavharsko izražanje, da jih nepoučen človek ne more razumeti. Tako n. pr. pravijo masti v svojem žargonu »strjeno mleko«, olje je »rumeno vino«, sladkor je »kristalni kamen«. Več ne pravijo krasti, marveč bolj evfemistično »rekvirirati«. Živila prodati je sedaj toliko, kakor jih »pretopiti v denar«. Mali kazenski senat je zadnji čas vodil več razprav o tatvinah raznih živil, kakor, moke, kave, sladkorja, masti in drugih stvari. Na zatožni klopi so sedeli popolnoma mladi obtoženci, ki so hodili v višje srednje šole. Kradli so kar na debelo. Obsojeni so bili na primerno kazni. Pred dnevi pa je prišel pred sodnike malega- senata, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Felaher, krepak možakar, 32 letni Viljem Gramc, rojen na Fiume, pristojen v občino Sv. Križ pri Kostanjevici. Obložen je bil zločina poskušene vlomne tatvine. Na tihi sveti večer okoli 23. ure lani, se je bil splazil skozi malo okno v klet neke vile v bežigrajskem okraju. Imel je tudi pomagača, ki je stal na straži. Iz kleti je že zložil pred okno veliko množino raznih dobrin, tako 6 kg masti, 14 kg mila. 15 kg riža. 8 kg naradižnih konzerv, 151 domačih paradižnikov, 16 škatelj sardin, 4 kg prave cikorije, 6 kg žitne kavo, 12 golaževih konzerv, 2 kg soli in par moških čevl jev. Imel je ta Gramc smolo. Njega in njegovega pomagača Stanka Pek-Ijača, kar je izmišljeno ime, je zasačil italijanski oficir, ki se je popolnoči vračal domov v tisto vilo. Pomagač je pobegnil, vlomilec Gramc pa jo moral slediti oficirju, ki ga je najprej odvedel v vojašnico, od tam pa so ga oddali v policijske zapore. Gramc je pred sodniki vso priznal. Lastnik živil ni trpel nobene škode, ker je dobil vsi zalogo nazaj. Senat je Gramca obsodil na 10 ilese-cev strogega zapora zaradi zločina poskušehega vloma. Na Barju davi —23° C pod ničlo Ljubljana, 13. februarja. Gregor, ki danes goduje, je prinesel mraz. To ni Gregor; ki tičke ženi, ta bo godoval šele čez mesec dni. Jutri je sv. Valentin, ki prinaša ključe od korenin. Prav za njegov god je pritisnil mraz, da bi omogočil Valentinu odpiranje korenin. Rekorden skok temperature v zadnjih 24 urah! Včeraj zjutraj je bilo v mestu —8.8“ C. Torej velikanska razlika, ki nam pač pojasnjuje, da je v naše kraje vdrl mrzli val z vso silo od ogrskih ravnin. Kakor nam poročajo, je barjanska šola davi zaznamovala najnižjo jutranjo temperaturo — 23“C. »To ni mogoče!« je vzkliknil gospod, ki je prejel to poročilo. Sledil je kratek odgovor: »Mogoče! Točno toliko stopinj mraza imamo pri ioli!« Na drugi strani je stanje barometra prav visoko. Barometer kaže 766.6 mm. Mnogi so kot optimisti napovedovali, da je mrazu sedaj že za to zimsko dobo odklenkalo in da ne moremo računati še na hujše mrzle dneve. V 24 urah se je ta optimistična napoved prekucnila. Davi je zavladal povsod ostrejši mraz Pod nogami jo škripalo kakor januarja. Ob zgodnjih urah "na delo hiteči ljudje, moški in ženske, so jadrno hiteli po cestah, vsi zaviti in tudi močno s srežem obdani. Pozneje je nastopila megla, ko je bilo drugače zgodaj zjutraj prav jasno. -d ^I^Earl Derr Diggers M M A »Čisto na mestu je nomadu, da 6e o tistem, ki se je poslovil s tega sveta, ne govori grdo. Trenutno pa je. žalibog, potrebno, oj kaj takšnega, čemur pravimo ljubezenske afere,« »Seveda, celo veliko. Hitro se je razvnela in užgala — pa nikoli brez ljubavnih zgodb. Toda prepričana sem, da se je vselej vse lepo izteklo.« »Ali ste kdaj slišal:, da je ljubila nekega Dennyja Maya?« Ostro jo je opazoval in bil prepričan, da bo iz njenih potez na obrazu prebral neke vrste presenečenje. »Res, danes sem prepričana, da je bila nekoč silno zaljubljena v Dennyja Muya. Silno hudo jo je prizadelo takrat, ko je l>il umorjen. Saj ste o tem gotovo že slišali?« »O vsem tem sem že slišal,« je rekel počasi in s poudarkom ( lian. Toda iprevuran je moral ugotoviti, da je pri njegovih besedah ostala popolnoma mirna. »Kolikor vem, ste vi osebno poznali Dennyja Maya?« »Da. Igrala sein z njim v njegovem zadnjem filmu.« Chanu je šinita v glavo nenadna domislica. »Ali imate slučajno kakšno Mayjevo sliko med svojimi starimi spominki?« Odkimala je. »Ne, imela sem sicer nekaj starih elik, toda moj mož me je" prosil, naj jih sežgem. Rekel je, da ne vidi rad, da bi se jaz vtapljala v stare spomine, ko sem vendar z njim...« Ustavilo se jii je in obrnila se je proti vratom. Charlie j« pogledal. 3Yillkie Ballou se je pokazal na pragu, oblečen v golfsko obleko, in jezno planil v sobo. »Kaj imate tu z Dennvjem Mayom?« je vprašal. »Mr. Chati me je vprašuj čc sein ga poznala,« je pojasnila Rita Balloujeva. »Mr. Chan naj se briga za svoje križe in težave,« je siknil mož. Stopil je do njega. »Deu n v Mayo,< je rekel, »je mrtev in pokopan.« Chan je skomizgnil z rameni. »Oprostite mi, toda zdi ee, da ni ostal v grobu.« »Toda zame in za mojo ženo ostane,« je odgovoril Ballou s primernim poudarkom svoje časti. Chan je za hip uporno vzdržal sovražni milijonarjev pogled. »Vaš alibi za tisti večer, ko je bil umorjen Denny Mavo, se zdi, da je imel popoln uspeh.« Ballou je zardel v lice. »Zakaj pa tudi ne. Resnica je.« »S tem se je zadovoljil 6odnik.« Chan je naredil korak proti izhodu. »Oprostite mi, da sem vas motil...« »Vi me gotovo niste motili,« je odgovoril neprijazno Ballou. »iSicer pa, kaj mislite pri naju iztakniti?« »Mislil sem, da bom dobil sliko Dennvja Maya.« »Pa čemu jo potrebujete?« »Nekdo je, ki bi rad preprečil, da bi jo dobil v roke.« »Res?« je jekel Ballou. »No, tukaj ne boste našli nobene \fayeve slike, ali pa kaj drugega, kar bi bilo z vso to 6tvarjo v zvezi. Zbogom, gospod komisar. Prosil bi vas, da naju nič več ne obiščete.« Charlie je skomizgnil z rameni. »Dobite me zmerom le tam, kamor mi ukazuje dolžnost. Rajši bi sedel na policijski stražnici prekrižanih nog in rok, toda ali se more človek na preprogi naučiti plavanja? Nel Človek mora v globoke vode. Zbogom, ur. Ballou!« Rita ga jo spremila ven v vežo. »Bojim 6e, da vam nisem mogla dosti pomagati,« je pripomnila. »Navzlic temu prav lepa hvalaj« se je priklonil Chan. »Prav žare« mi je žal,« je rekla. »Rada bi videla, da bi imeli uspeh. Če bi le vedela, kaj bi lahko storila, da bi vam pomagala.« Chanove oči so obvisele na bliskajočih sc draguljih na njeni roki. »»Potem pa bi bilo Sc nekaj,« je vzkliknil nenadoma. »In sicer?« je vprašala. »Včeraj zvečer ste po dolgem času 6pet videli Shelah Fane. Ililri pogled ženske opazi 6tvari, ki moškemu očesu uidejo. Brez dvoma se spominjate vsega, kar je nosila na rokah?« »Seveda. Imela je krasno večerno obleko, iz svile slonokoščene barve...« »V prvi vrsti mislim na lišp,« je pripomnil Chan. »Katera ženska bi bila slepa za dragulje svoje prijateljice?«" Rita 6e je zasmejala. »Jaz že ne. Imela je bajno verižico iz samih biserov, z briljanti posuto zapestnico...« »In prstani?« »Le enega. Ogromen smaragd, ki sem ga bila videla na njej ž<; v llollvsvoodu. Svetil 6e je na njeni desnici.« »To je bilo tedaj, ko ste se vi z njo pogovarjali in ko sta bila oba mlada človeka že v vodi.« »Julija in mladi Bradshavv, da.« Charlie se je globoko priK.onil. »Moja hvaležnost je brezmejna. Zd.aj pa moram naprej. Na svidenje!« Stopil je na prosto, kjer je šel gost dež, in obrnil svoj avto- mc.l:il spet proti sončni obali. Osemnajsto poglavje. Izpoved hotelskega vratarja. Julija lin Jimmy Bradshaw sta sedela na beli obali Waiikikija in zasanjana strmela v daljno morje, ki se je od te razčlenjene obale razprostiralo prav do daljnih otokov Južnega morja. »Seveda, zdaj bom pa moral spet nekoliko nazaj — v mesto,« jc pripomnil Jimmy, zazehal in se zleknil vznak, da bi Iužje opazoval bele oblake, ki so jadrali po modrem neba Stev 34. »SLOVENSKI DOM«, dne 13. februarja 1942-XX. Stran 3. Koliko in na čem so lani umirali Ljubljani Ljubljana, 13. februarja. Od stalnega ljubljanskega meščanstva jo lansko leto umrlo 1037 oseb. Od teh pa jo bilo 509 moških in pa 528 žensk. Potem takem je torej na 1000 Ljubljančanov umrlo 10.92 oseb, kar pomeni, da se je Število dvignilo napram 10.25 v etu 1940, 10.2 napram letu 1939 in 9.8 napram etu 1938, ko je bila umrljivost Ljubljančanov relativno najnižja v letih po zadnji svetovni vojni. Razen domačinov pa je lansko leto umrlo na ozemlju ljubljanske občino tudi 422 nedoma-činov, in sicer 241 moških in 181 žensk. Če zgoraj navedenim številkam prištejemo še umrle nedo-mačine, potem vidimo, da je v Ljubljani lansko leto umrlo 1459 oseb. Razmeroma veliko število umrlih nodomaei-nov je v skladu z visokim številom bolnikov iz drugih krajev bivše dravske banovine in Ljubljanske pokrajine, ki so se prišli zdravit v ljubljanske zdravstvene zavode, pa so tamkaj podlegli. Za kakšnimi boleznimi umiraio meščani Ljubljanski meščani še največ umirajo zaradi ostarelosti. Kar 184 oseb je umrlo zaradi starosti. Umrljivost zaradi starosti je prav pomembna. Zaradi bolezni srca in ožilja je umrlo 144 ljudi, rakaste bolezni m razne novotvorbe pa so pobrale v lanskem letu 127 oseb. Živčno in du-h1 80 ^ll1 Pobrale m. zaradi bolezni iptilfe n ,0rgan!h J'ib ifi podleglo 8(5. Zaradi nrirthf 1 o?111,1: vellko meščanov. Vsega jih je nov le i, i to’ Zar,vdi bolezni dihalnih orgi-liiln . meščanov. Smrtnih nezgod je 47. Samomorov je bilo 32. Manjše pa so nadaljo bolezni Še ostalih primerov, zaradi katerih so morali meščani v grob. Vedno bolj grozeča je Številka smrti zaradi raka in raznih drugih novotvorb, čeprav so zdravniški krogi vedno bolj trudijo zajeziti ta nevarna obolenja. V lanskem letu moramo zaznamovati tudi majhen porast smrti zaradi jetike, vendar pa je številka šo kolikor toliko zadovoljiva. Nenavaden porast pa je zabeležiti pri nezgodah, ki so se končale s smrtjo. Temu so bile največ krive lanskoletne obstoječe prilike. Ljubljančani dočakajo visoko starost Prav zanimivo je, da umira največ Ljubljančanov v visoki starosti. Kar 227 oseb je umrlo v starosti od 70 do 80 let. Potem pa pridejo na vrsto umrli v letih med GO in 70. Teh je umrlo 191, starejših od 80 let pa je podleglo 110 oseb, kar jo tudi zanimivo. Med 5G. in 60. letom je smrt pobrala 80 oseb. Številko umrljivosti v nadaljnjih letih pa so že manjše. Veliko število v visoki starosti umrlih izpodbija neosnovane govorice o slabih ki i matičnih prilikah, ki so v Ljubljani, predvsem pa o slabem vplivu znane ljubljanske megle. Otroška umrljivost ni narastla, ker jo umrlo do 1 meseca starosti le 47 novorojenčkov ali 4.53 odstotkov vseh smrtnih slučajev. Takoj po porodu je umrlo 17 novorojenčkov ali 1.49% od skupnega Števila porodov, dočini je znašal ta odstotek za vse dojenčke umrle do prvega meseca 4.13%. Porok je bilo lansko leto v Ljubljani 1231. Zal pa je opaziti, da zadnja leta število porok nima pravega vpliva na porast števila rojstev. Pripomniti pa je pri lem, da v navedenem številu porok niso vštete le poroke med stalno v Ljubljani prebivajočimi meščani, ampak da so vmes tudi prebivalci iz pokrajine, ki se pridejo poročit v Ljubljano. Cenik za govejo klavno živino Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino 5t 291 POdStaVl kr' ukaza * dne 3t maja 1941-XIX XIXSštd7ina SV0J° naredbo 1 dne 19- Julija 1941- XIXRštd3Un SVOj° °d'o£bo 1 dne 21> 1941- smatrajoč za potrebno, da se nekoliko spremeni doslej veljavni cenik za govejo klavno živino, odreja: /um -RS -9R9' Clen 1. Goveja klavna živino se mora ocenjevati po priloženem ceniku, vendar pa ne da bi ee zaradi tega količkaj spremenile cene govejega mesa. Clen 2. Ta naredba stopi v veljavo t dnem oh jave v Službenem listu ca Ljubljansko pokrajino Ljubljana dne 7. februarja 1942-XX. Visoki komisar s za Ljubljansko pokrajino: 1 Emilio Grazioli Kako- Čista Ur za 1 kg žive leže iv d i e gor i j a Starost vost teža v % Cenilna vrednost ''ržnvni prispevek Cena, ki pr plača oddajniki 1 Teleta, ki še i sesajo ekstr. I II III nad 68 68—66 65—60 pod 60 7.50 7.— 6.53 6.— — 7.50 7,— 6.50 6.— Odstavljena teleta, junci in junice neskopljeni samci do enega leta, skopljeni samci in samice do štirih stalnih sekalcev I. A I.B II. A 11 B III. nad 53 53—49 48-46 45—44 43-38 6— 4.90 4.40 4.— 3.40 1.15 1.15 0.90 0.90 0.60 7.15 6.05 5.30 4.90 4.— T Voli skopljenci z več ko štirimi stalnimi sekalci LA I.B II. A II. B III. nad 51 51-48 47—45 44—48 42-88 5.50 4.90 4.40 4,- 3.40 1.15 1.15 0.90 0.90 0.60 6.65 6.05 5.30 4.90 4.— Krave ki so že imele tele in junice z več ko štirimi stalnimi sekalci I.A I.B II. A II. B III. A III. B nad 48 48—46 45—43 42—40 39—35 pod 35 5,— 4.15 3.90 3.70 3.05 2.50 1.15 1.15 0.90 0.90 0.60 0.60 6.15 5.30 4.80 4.60 3.65 3.10 Bikci in biki več ko eno leto stari g I. A I.B II. A II. B III. nad 54 54-51 50-48 47-45 44—38 5.50 4.55 4.10 3.90 3.20 1.15 1.15 0.90 0.90 0.60 6.65 5.65 5,— 4.80 3.80 — ----- ... ,---prenaKrm- •Jene m prenapojene določi komisija odbitek po svojem neprizivnem preudarku. 1 Cista teža goved, razen sesajočih telet. Razumeti je razmerje med mrtvo in živo težo živali. Z mrtvo težo se razume teža zaklane živali potem ko so ee odvzeli kri in naslednji deli: koža. drob in organi trebušne in prsne dupline, vštevši edvice s pripadajočimi maščobnimi deli; mrežasti rfpioi>nn podkolenici; drob in or- h ; 1rI *r®buSne dupline, izvzemši samo le- P n,aStol>°- kl spadajo k mrtvi teži Določeno je, da spada koža k mrtvi teži. f rT^nCjeli°’ -18, fcl?r!,aria> ol> 2 popoldne t raiičišk. dvorani veseloigra »Upniki na plan!«, ki je doživela preteklo nedeljo zelo lep uspeh Zanimanje za igro je vedno večje in jo bo frančiškanska prosveta ponovila tudi v torek 20. februarja, ob pol 6 zvečer. Vabimo vse, ki jim je do prijetnega razvedrila, da se teh dveh predstav udeležijo v čim večjem številu. Vstopnice dobito v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1, in na dan vsake predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Iz Cerknice poročajo... Ogenj v Hranilnici in posojilnici. Na do sedaj šo nepojasnjen način jo v nedeljo zjutraj ob poi 6 izbruhnil požar v manjši sobi Hranilnico in posojilnice. Ogenj so opazili orožniki, ki v hiši tudi stanujejo, in so o tem takoj obvestili cerkniške poklicne gasilce. Ti so takoj prišli in rešili iz sobe precej stolov in druge oprave. S težavo so gasilci preprečili večji požar in hujšo škodo. Razbiti so morali pod, kjer je ogenj, zaradi kratkega stika v električnem vodu, najbrž tudi nastal. Škoda je krita z zavarovalnino. Ob tej priliki naj še omenimo, da smo v Cerknici prošli teden dobili poklicno gasilsko četo, se-sloječo iz 6 mož, katere rajon obsega cerkniški in loški sodni okraj. Opozorilo! Zaradi nove odredbe o svobodnem gibanju ljudstva jo v župni cerkvi spremenjen za nedelje red sv. maš. Te se bodo brale sedaj: prva ob pol 8, druga ob pol 10 in tretja ob pol 12. Oj)omnite tudi prijatelje in sosede! Primšarjevemu Jožetu ob preranem grobu Cerknica, 12. februarja. Korajža velja, Jože, sem ti rekel ob priliki mojega zadnjega obiska v nedeljo popoldne. S prijateljem Lojzom sva prišla, da ti dava malo korajže, ker smo izvedeli, da sc pripravljaš na pot — v zdravilišče v Padovo. S kakšnim veseljem, poln upanja za zopetno ozdravljenje, si naju sprejel. Z veseljem si nama pravil, da že veš, kako lepo je tam... In ko vsa odhajala, sem ti naročil, da nam moraš javiti, preden boš odšel. In odšel si, dragi Jože. šele mali zvonček nam jo v ponedeljek zjutraj naznanil, da te ni ve«... 14 dni za prijateljem Tonetom si odšel, mi pa moramo v 14 dneh pretrpeli dva težka udarca. Zavratna bolezen — jetika — ki nam je pobrala že toliko mladih, upapolnih in idealnih moči, tudi tebi ni prizanesla. Prikovala te je v posteljo za dalj časa. Toda vdano in potrpežljivo si prenašal udarce bolezni, hiralo je tvoje telo, tvoj duh pa jo bil vedno močan. Z velikim zanimanjem si sledil dogodkom. Tvoje želje, ki so bile tudi naše, smo poznali. Velikokrat si igral na prosvetnem odru. Zdaj je padel zastor za vedno. Jožo. Koliko let si sodeloval in krepil moč cerkvenega pevskega zboraI Zdaj je utihnil tvoj tenor, dragi prijatelj. Težko nam jo ob tvoji krsti, ob tvojem preranem grobu. Saj si dočakal šele 30 pomladi. — Težko nam je razumeti, da si nas zapustil za vedno. Toda trdna vora, da si odšel na boljše, nas tolaži, dragi Jože. Počivaj mimo v hladnem grobu. Mi. tvoji prijatelji, to ne bomo pozabili nikdar! — Prijatelj. V treh vrstah... iv ^ /P°len.j‘ vas’’ v štruci potoka Cerknišee, blizu ^Cerknice, nedaleč od Ivetove žago se je zadnji teden kar naenkrat razpočila zemlja v dolžino 4 ali 5 metrov. Razpoku je bila široka 30 cm, reža pa globoka do 5 m. Na koncu te razpoke je prepad, katerega dna se pa sploh ne vidi. Po šumenju vode, ki pada v ta prepad, mora biti precej globok. Prepad vodi bržkone pod Svetov vrh in ima zvezo s tistim, ki so ga delno zasuli tam, kjer je stalo znamenje'. Globoki prepad je zbudil veliko zanimanja med ljudmi, gotovo pn se bodo zanj pozanimali tudi raziskovalci kraških jam. V vasi Poljane pri Dolenjskih Toplicah je šla preteklo sredo Kržičeva mati na dnino, doma na peči pa je pustila štiriletnega otročiča. Zaradi velike vročine, kajti v mrzlem dnevu je bila peč zakurjena, pa se je na peči vnel papir in cunje. Nastal je ogenj. Vsa koča je bila kmalu v plamenu in je pogorela do tal. Z njo vred pa je zgorel tudi nesrečni otrok. Veliko Braunetovo žago v Kočevski Reki je zdaj dobil v najem ribniški lesni trgovec Janez Arko in je seveda obrat v polnem teku. Na Blokah so bili zaradi velikega snega na nekaterih krajih pravi zameti. V samih Blokah so morali pred šolo in cerkvijo narediti pravcati tunel, če so hoteli, da so šli lahko otroci v šolo, ljudje pa v cerkev. V Mariborskem okrožju je izšla naredba, ki prepoveduje točilcem alkoholnih pijač, da bi dajali alkohol mladeničem, ki še niso stari 18 let in pa tistim osebam, ki ga že imajo »pod kapo«, pa bi še hoteli lokati božjo kapljico. Kdor bo to odredbo prekršil, bo strogo kaznovan. V redu in prav. Ptujska prostovoljska gasilska četa se je odločila, da bodo njeni člani imeli stalno gasilsko stražo. Na bivši nemško-jugoslovanski meji so osta- li zdaj številni prazni bunkerji. Zdaj jih je dala oblast na razpolago tistim, ki se zanje zanimajo. Lastniki na jih morajo predelati v shrambe za poljedelsko orodje in spravljanje poljskih pridelkov, preden jih zvozijo domov, ali pa jih morajo porušiti in zemljo obdelati. Podružnica okrožne hranilnice v Kranju bo v kratkem začela 6 poslovanjem v Št. Vidu ob Savi. Podružnica bo imela svoje prostore v hiši nasproti župne cerkve. Ljubljana Koledar Danes, petek. 13. februarja: Gregor II. Sobota, 14. februarja: Valentin. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Munnayer R., Sv. Petra c. 78. Umetnostna razstava slikarjev Draga in Nan-deta Vidmarja v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti 3, je odprta vsak dan neprekinjeno od 9. do 16. ure. Priznana naša slikarja Drago in Nande. Vidmar, ki sta prejela na raznih inozemskih razstavah mnoge laskave ocene in priznanja, razstavljala to pot 30 oljnatih slik, ki kažejo njuno svojevrstno prizadevauje v ustvarjanju novih slikarskih kvalitet pri upodabljanju našega okolja in pristnega vsakdanjega kmečkega življenja. Čeprav domači kritiki še do danes niso stvarno ocenili njunega dela, sta ostala iskrena in dosledna borca za nov likovni izraz v naši upodab-Ijaioči umetnosti. Ker bo razstava odprta le še nekaj dni, zato toplo priporočamo ogled razstave. Stotine vrednih nagrad Vas čaka! Če do 15. t. m. pošljete rešitev nagradne uganke v »Slovenčevem koledarju«, Vam žreb lahko podeli eno izmed nagrad. I-j n hi j a iisko gledališče Drama: Petek, 13. februarja ob t4: »Boter Andraže. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 14. februarja ob 14.30: »O, ta mla* dinal« Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 15. februarja ob 14.30: »Petrčkove poslednje 6anje«. Izven. Mladinska predstava. — Zelo znižane oene od 10 lir navzdol. Opera: Petek, 13. februarja: Zaprto. Sobota, 14. februarja: Zaprto. Drama. Danes ob 14. uri bodo igrali po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol Držičevo komedijo »Boter Andraž«. Komedija je bila napisana v 16. 6toletju v razcvitu dubrovniške književnosti. Njen originalni naslov je »Dundo Maroje«. V Eredelavi in lokalizaciji prot. Rupla prenesena omedija v starinsko slovenščino, ki jo je pisal baročni pisatelj Janez Svetokriški. Ta jezik daje igri, njeni situacijski in besedni komiki, pcweben čar. Režiser in in6cenator inž. arch. B. Stupica. Komedija »O, ta mladina«, ki jo je napisal italijanski komediograf Gherardi, osvaja gledalce s tehtnostjo vanjo položenih misli o vzgoji in njenem odločilnem pomenu za življenjsko srečo. Posebno fina komika, 6 katero prikazuje idealizem in v nasprotju z njim sodobno realno mišljenje, ni brez ironije in vsebuje mnoge resnice. Režiser prof. Šest. Predstava bo v soboto ob 14.30 uri. V nedeljo ob 14.30 uri bo b>. repriza in hkrati zadnja letošnja uprizoritev P. Golieve mladinske igre »Pctrčkove poslednje sanje«. Veljale bodo zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Starše in mladino opozarjamo na to slikovito in poetično pravljico, polno domišljije. Sanje na smrt bolnega otroka, ki blodi v kraljestvu kralja Matjaža in v bajnem gozdu ter najde končno v nebesih 6voje umrle 6larše. nudi mladini užitka polne ure. V naslovni vlogi Vida Juvanova. Režiser: prot. Sest. Opera pripravlja pod muzikalnim vodstvom p. Žebrefa v režiji C. Debevca in koreografiji inž. P. Golovina Gluckovo delo »ORFEJ IN EVRIDIKA«. Evridiko bo pek Vidalijeva, Orfeja-Golobova. Uprizoritev bo krstna predstava te opere pri nas. Libreto je prevedel Niko Štritof. Snov obravnava zgodbo iz grške mitologije o ljubezni preko smrti. Namizni teniški turnir moštev 2e napovedani namizni teniški turnir moštev bo Mladika priredila zaradi obširnosti programa — ker bo moralo vsako moštvo igrati z vsakim — v dveh nedeljah. Začne se v soboto 14. t. m. ob 1 popoldne in se nadaljuje v nedeljo od 9 dalje. Sodelovali bodo vsi ljubljanski klubi z več moštvi, tako da bo verjetno igralo osem mo&tcv. Ker bo to prvi tak turnir, bomo dobili res absolutnega moštvenega prvaka, ker se je doslej videlo, da so se plasirala na prvo, drugo in tretjo mesto vedno druga moštva. Če bo hotel dosedanji prvak Hermes res postati prvak, bo to pokazal v borbi z vsemi moštvi. Postave in žreb posameznih partij bomo objavili prihodnjič. — Objava. Novinarska nabavljalna zadruga objavlja, da g. Vladimir Rogally ni več član uprave, niti poslovodja te zadruge in da nima pravice sklepati za njo nobenih poslov. i Vinko Lavrič: Jakobovi sinovi v Egiptu Iz notranje Afrike so Egipčani dobivali še neko drugo dragoceno rtdkost, pritlikavce. Pritlikavca n. pr je prinesel mlademu kralju Pjopeju II. knez iz Ele-fantine Herhuf. Mimogrede: Tale kralj je bil star 100 let, ko je umrl in je vladal 90 let. Našlo se je otroško prisrčkano pismo, ki ga je poslalo takrat še mlado veličanstvo Herhufu, ko je zvedelo, kaj mu ta prinaša: Herhuf naj pazi na nežnega pritlikavca, posebno, ko se bodo peljali po Nilu, da ne pade v vodo; neizrečeno da se ga veseli in da bc moral pred nl*m plesati. Egipč ani 60 celo novačili med črnci, stavljali polke in jih uporabljali zoper uporne beduine, ki so udirali v Egipt '6®ver?v.2hoda. Una, desna roka Pjo-Peja i«. ki je zapustil o 6ebi kar cel živ-1° šel na boj zopet beduine nič Petkrat s takimi črnimi polici; bili so to Senegalci in Zuavi v 6tarem Egiptu. ,jLtarCiii i6? bili stiki Egipčanov 6 3 in 6 Prednjo Azijo mrJkp rLi • Ja Sernerheta, ki brzda ro- Egipčani krvave boje 6 sosedi na Sinaju. Sploh je Sinaj močno mikal gospodo ob Nilu: tam so dobivali malahit in baker. Občevanje 6 Sinajem, Palestino in Libanonom (cedre) se vleče 6koz vso egiptsko zgodovino. Posebno so bili živahni stiki s Sinajem v 12. dinastiji, torej v času, ko je očak Jakob prišel v Egipt. Pod Ame-nemhetom III. 60 ustanovili celo naselbino za rudarje in zanje izdolbli v živo 6kalo vodnjak, ki ga je kralj sam slovesno izročil v uporabo. V miru 60 hoteli Egipčani živeta 6 svojimi sosedi na severovzhodu da 6i v miru izmenjajo svoje blago. V grobu Hnumhotepa v Beni Hassanu ob Nilu je popisan prihod 37 Semitov, ki ponujajo toaletno robo, prav kakor beremo v Jožefovi zgodbi: »Nato so sedli, da bi jedli. Ko so povzdignili oči in pogledali, Hej, je prihajala popotna družba Izraelcev iz Galaada. Njihove kamele so nosile koz-linec, ma6tiko in ladan. Potovali so da to poneso v Egipt«. Pri precej nebojevitem značaju Egipčanov v 6tarih in Jožetovih časih bi lahko rekli, da so prišli Egipčani do izrabljanja tujega blaga bolj po koncesijah kakor z vojaško silo. Po tem takem bi ne bilo prav nič izrednega, da 60 Egipčani dajali zatočišča in bivališča azijskim rodovom, ki 60 bili v stiski. Tak slučaj nam poroča sv. pismo, ko beremo: »Jožef je naselil očeta in brale in jim dal posest v egiptski deželi, v najboljšem delu dežele, v ramezeški pokrajini, kakor je faraon zapovedal.« Tudi v posamezno6tih kaže Jožefova zgodba pristen egiptski kolorit, posebno razne službe (veliki točaj, dvorni pek) in pa stališče žena v egiptski družbi. Zdi IsčiaM6v j-hrz.-6.grsfd bf bf6 bfs se, da je bila slednja poročena Egipčanka --Putifarka. Naj navedemo zgodbo o dveh bratih, kakor je napisana na papirusu d’Orbiney: Bila sta dva brata, In-pu in Bata. Eden je bil poročen, drugi pa ne. 2ena poročenega brata je poskušala zapeljati mladeniča^ lastnega svaka. Ker ga ni zmogla, ga_ je obdolžila pregrehe in zatožila možu. Nedolžni brat jo je 6eveda popihal, preden ga je dosegla bratova maščevalna roka. TucI> imamo ohranjeno 6variIo egiptskega modreca: «Žena je podobna tihi vodi. kjer ne vidimo vrtinca. Zena, čigar mož je daleč zdoma, ti vsak dan govori, ,kaj nisem brhka’, če ni nobene priče. Pred teboj stoji, da te ujame v svoje mreže. Smrten greh bi bil, če ji verjameš«. Prav to povedo besede modreca Ptah-hotepa: «Kadar greš v hišo kot gospocL kot brat, kot prijatelj in hočeš prijateljstvo poglobiti, tedaj se varuj približati 6e ženi. Ne bo dobro zate«. Zdi se, da je bila posebna posebnost egiptekih žena: zapeljevati moške. Poglejmo politično življenje Egipta v tistih časih! Najstareiši Egipt (1,—6. din. 40CO—2500) je bil strogo centralistična država. Posamezni visoki uradniki 60 dosegli, da so otroci podedovali njihovo službo. Tudi 60 jim kralji pokla- njali bogata darila v obliki raznih dežela, zlasti v času 6. do 12. dinastije. Iz tega se je razvila vlada bogatih družin, ki 60 nam znane pod imenom «porodi-ca«. Kako so posamezne družine z dedovanjem služb in po kraljevih darilih prišle do bogastva in vpliva, naj navedemo, kar je napisano v grobu Hnum-hotepa, kneza v Menat-hufu: ♦Njegovo Veličanstvo Nubkare, 6in Re-a, Ameneinhet (III. 1935—1903) me je postavil za dednega kneza, deželnega, grofa, predstojnika vzhodne puščave v dediščino mojega (starega) očeta in moje 6tare matere v Menat-hufu, kakor se je to zgodilo tudi mojemu (staremu) očetu in moji (stari) materi po kraljevem dekretu Njegovega Veličanstva Sehetepibra, sina Re-a, Anemhetepa (I. 2000--1970). Ta ga je postavil za dednega kneza, deželnega grofa in predstojnika vzhodne puščave... (Pozneje) ga je postavil za dednega kneza, deželnega grofa... in načelnika dežele gazel. On je postavil njegovega sina Neheta — njegov glas naj bo resničen — gospodar častitljivosti (= umrli) v gospodstvo čez svojo dedščino v Menet-hufu prilič-no veliki milosti, ki jo je užival pri kralju in glasom kraljevega dekreta Njegovega Veličanstva Heperkara, 6ina Re-a, Sesostrisa (I. 1970-1935). Dalje. G Konec reenejev je naslov novemu kriminalnemu romanu, ki ga bo začel naš list prinašati prihodnji teden Zgodba, polna grozotnih skrivnosti, dramatičnih zapletov, nepričakovanih preobratov. Na vsaki strani čaka novo presenečenje, da bralcu zastaja dih in da ga roman neubranljivo veže do konca. Konec Greenetfev je kriminalni roman, kakršnega * slovenščini še nismo brali. Nobena, šo tako fantastična reklama zanj ni pretirana. 2e zaradi njega se vam splafa naročiti najcenejši, najboljši slovenski dnevnik SLOVENSKI DOM »SLOVENSKI DOM«, dne 13. februarja 1942-XX, Žalost in veselje Risal lože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik 397. Kapifan je vedel, da so do tujcev hudo nezaupljivi in da ju imajo za vohuna. Ni se kazalo ustavljati. Ma-lajci so stopili v kolobar ter vzeli kapitana in Tomaža medse, potem se je vsa drhal odpravila na pot. Vojaki so bili krepki, visoki ljudje malajskih obrazov in zamolkle kože. 398. Ko so prišli skozi palmov gozdič, se je v plilvi kotanji pokazalo nekaj bornih koč, med njimi pa večje leseno poslopje — poglavarjeva palača. Slražniki na okopih so začudeno ogledovali bela tujca, ki sta med svojo stražo zavila naravnost proti poglavarjevemu bivališču. 399. Pred vhodom v glavarjevo hišo je bil postavljen mostovž, ki je delal prijetno senco. V precej obširnem prosloru, kamor so pripeljali jetnika, je na pogrnjenih tleh sedel radža, poglavar, ki ju je šc v dokaj gladki angleščini vprašal, odkod sla in kaj iščeta y njegovi deželi. Žeja — naj hujši sovražnik Najhujši sovražnik, ki nanj naletiš v džungli, pa je žeja. Cesto je ta preskušnja za človeka zelo težka. Cutarice za vodo so prazne, pekoče 6once prodire tudi skozi gosto zaraščeno drevje, da 6e ni-ti v njegovem zavetju ne moreš prav nič ohladiti. Vojaki že omahujejo in njihov korak je vedno bolj truden. Zdi 6e, da tudi pot postaja vedno ožja. Poveljnik, ki 6i je bil pred Kakimi desetimi leti pridobival skušnje v džungli, ukazuje, da morajo vojaki trikrat na dan dobiti kinin. Poraba vode je strogo" omejena. Slednjič 6e pokaže pred nami potok, ki teče čez pot. Toda častnik vojakom ne dovoli, da bi pili. Toda ni zdrava in lahko te pograbi mrzlica, če se je napiješ. Žalostno nadaljujejo vojaki 6vojo pot. Cesta postane tako ozka, da se mora volovska vprega ustaviti, in treba je tovor zložiti. Preide nazadnje v 6tezo, ki 6e vije sem in tja med drevjem, prepredenim na gosto z ovijalkami. S težavo si vojaki utirajo pot skozi pragozd. Slednjič naletimo v neki tajski vasi na toliko zaželeno vodo. S sloni so tu nanosili 6kupaj potrebna živila za vojaštvo, kajti tu voz ne teče. Počivali 6ino tam en dan in si 6pet privezali dušo. Pokrepčali smo se tudi lahko z ribami, ki jih je bilo v eni tamkajšnjih rek obilno. Pozornost je obrnil nase krik nekega častnika, ki je prinesel pokazat čudno žival. Bil je to 25 cm dolg škorpijon, ki ga je našel skritega pod 6tarim bambusom. Celo poveljnik je bil presenečen nad tem. Naslednji dan 6e je prodiranje 6pet nadaljevalo in sicer je bil to pohod čez prostrana močvirja Voda je vdirala v čevlje ob vsakem koraku. Toda tudi to ni ustavilo prodiranja. Prispeli smo slednjič le do britanske meje. ilustrirani druž. mesečnik Letna naročnina samo 40 — lir Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica štev. 6 Umrla* nam je naša dobra in skrbna žena, oziroma sestra, svakinja in teta Samotorčan Karolina žena posestnika in mesarja Pogreb nepozabne bo v soboto, 14. februarja ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Gor. Logatec, dne 12. februarja 1942. Samotorčan Jože, mož, tudi v imenu ostalega sorodstva. V gledališču niso govorili drugega ko o Sebaslopolu. Večina ljudi misli, da mir še ne bo sklenjen, da Anglija ne bo prej odložila orožja, dokler ne bo vzela Rusom za petdeset let vso lakomnost po osvojitvah. Ko sem šel iz gledališča, sem slišal, ko je poslanik B., hud nasprotnik vojne, rekel nekomu: »Zavzeli so svoj grob. Majhen Napoleon, majhna Moskva!« Glasno sem rekel; »Zavzeli so Verono.« B. me je pogledal z bliskajočimi se očmi in tudi jaz sem ga gledal, ne da bi povesil svoje. Zmignil j^ z ramami in šel dalje, šel sem v svojo podstrešnico ter začel pisati sestavek na rob časopisa, da ne bi kvaril papirja. Pisal sem, črtal, spet napisal in spet črtal in sem končal šele ob štirih zjutraj. Pravijo, da imajo moji stavki preveč klasično obliko fc'r da uporabljam preveč toskanskih besed in oblik. »Pojdite no s svojim Giustijem!« mi je rekel D. Žal ne znam pisati v piemontski italijanščini, kako* bi želel on. Vmes sem zaslužil krasen, bleščeč, nov zlatnik s tako natančno podobo Viktorja Emanuela, da boste kar omedleli od ganjenja, kakor je omedlela včeraj pr^d hotelom »Li-gurio« neka benečanska gospa, ko je zagledala pred oddelkom pešcev generala Giannottiju. Zaradi njegovih velikih brk je namreč mislila, da je kralj. Shranil bom ta -'atnik ter ga nes^l v Lugano. Ti ga deni na stran in naj bo prvi kamen ža Ombrettino doto. Prav tako, kaj ne? Prišel sem na to misel po sanjah, ki sem jih imel danes zjutraj, ko sem komaj zaspal in je bila duša v svojih prividih skoraj božanska. Sanjalo se mi je, da sem bil v cerkvi sv. Boštjana v Oiii s Teboj in Marijo, ki je bila velika, lepa, obleč na v nevesto. Ženin je bil Mihael Steno, stric Peter pa si je nadel mašno srajco in štolo, da ju bo zvezni. Tedaj je Mihael Steno vstal, prišel k meni in rekel: »Vse je dobro, toda dota, dota?« Moja sladka Marija, tudi zat' ho prišel veliki dan dote. In četudi bo imela tedaj zloženih mnogo novcev nad trni zlatnikom, Ti bo vendar ta zlatnik najljubšU »Ali je stara mati iz Cressogna res hudobna?« —»Da.« — | »Zakaj pa pravi stric, da ni hudobna?« — »Ker je stric tako dober.« — »In ti, ali nisi tako dobra?« — Ti moja ljuba nedolžnost, nisem mogla drugega, ko da sem jo s poljubi skoraj zadušila. Komaj pa sem jo spustila, je spet začela: »Veš, ti n” boš prišla v nebesa, ker nisi tako dobra.« To o nebesih, je njena stalna misel. Ubogi Franco, ker je ne moreš imeti pri sebi! Kako zadovoljen bi bil z njo! Veliko žrtev trpiš! Če ti lahko naredim veselje, ti povem, da sem našla edino možnost, da ljubim Boga, v tem dekletcu, zakaj v nj j se mi zdi Bog viden in razumljiv. Zbogom, Franco. Objemam Te. Luiza. P. s. Za prvi oktober sem odpovedala Veroniki. Prvič zaradi varčnosti, drugič pa, ker sem zvedela, da ima ljub zen z nekim financarjem. Oh, še to bi bila kmalu pozabila! Pred pdl ure je- prišla Ester t-T mi rekla, da se je odločila, da privoli. Toda hoče počakati šc dan, preden bi videla profesorja. Nos je torej pogoltnila, a ga še ni prebavila. Franco Lnizi. Tnrin, 12. septembra 1855. Snoči me je poslal Dina v gledališče Angennes. kjer slabo igrajo staro opero, ki mi n > ugaja, to je »Marin Fa-liero«. Temu se je pridružila še mučna misel, da moram potem spisati članek. Lahko si misliš, da nisem imel preveč užitka. Tovariš se je ponudil, da me predstavi v loži, kjer sta sedeli dve sijajno oblečeni dami. Mislim, da j'-' storil to zaradi Dinove želje, zakaj obotavljal se je in vrgel nagel pogled na mojo okleko, ki je očitno oznanjala sušo v moji denarnici. Lahko si misliš, da mi je bilo ljubo, da sem se izvlekel iz zadrege! Obleka stara, ponošena, a zvesta dolžan sem ti hvalo, ki ti je ne odtegujem! Včeraj je bil pri nas upravitelj iz Caravine. Povedal j*"', da je 11. zvečer prišel Pasotti zelo pozno v Cressogno. Prišel je v hišo k babici vprav, ko so molili rožni venec, da se je moral tudi on udeležiti molitve. Upravitelj se je zaradi tega z^-lo smejal. Po njegovem gre Pasotti samo zato k maši, ker je c. kr. upokojenec, moli pa nekaj, kar ne vem, kaj je. Pripomnil je še, da je Pasotti ostal, ko so drugi odšli1, ter se pogovarjal z grofico. Poleg je bil tudi Bellini. Bellini je isti dan dospel iz Brescie. Najbrž je prines-'! denar zate. Do oktobra, dokler no bomo dobili Tvojega denarja, je toliko, da bomo živeli. Drugega ne rečem nič. Ciklamo, ki jo boš našel tu, Ti pošilja Marija. Moram Ti povedati to. Lahko si misliš, v kakšnem duševnem stanju me vidi. Sliši tudi večkrat, da govorim s stricem o Tvoji stvari. Stric je v?dno stric. V svojem življenju je imenoval cigane samo najemnike, ki so mu ponujali denar, in onega strica, ki je čisto različen od njega. Ta stric je bil vsq leta izžemal svojega nečaka, pn mu ni zapustil niti beliča. Drugih ciganov «1 hotel nikdar videti, pa jih tudi zdaj noče. Kadar zdaj go-.orim z njim, hoče Marija vedno poslušati. Vedno jo pošljem ♦en, toda mnogokrat ne zapazita, da s-? prav tiho vrne. Danes zjutraj je molila svoje molitvice. O Franco, Tvoja hči je verna v Tvojem smislu! Nazadnje je molila za ubogo staro mater Terezijo. »Marna,« je rekla potem, »zdaj bom molila pa še za staro mater iz Cressogna.« Odgovorila sem s trpkimi besedami, kakor sem pač mogla. Priznam, če hočeš, da nisem naredila prav. Marija me je pogledala in rekla: Z« U«kM»> tiskarno * LJohlJanli Joie Kramar« - Izdajatelj tnl Sodja - Urednik Mirko Javornik - Kok»pi*ov ne vračamo - »Sln*enskt dom. tehaja Mak delavnik ofc ta MeseCoa earotahn. jo I Ut. ta inoiemsUo SL«piU*)e*a «l»r« *'H) - Upre»a» fcopitaijeM nlica 6, Ljubljana - leUloo itei. M-Cl do 40 M - PvdcaiBtcai Moto *Ml