Celo LXX Stev. 289 a V Ljubljani, v sredo, 16. decembra I942-XXI RSS!ri5jflrS5!i'^ Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lii Ček. rai Ljubljana 10.650 za naročnino ia 10.349 za inserate. Podruinicai Novo mesto. Izključna poobtaSčenka za oglaievanje italijanskega in (njega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Iskala vsak dan i|otra) razen p onedelika la dneva po praznika. S Urednlllvo In apravai Kopitarleva 6, L|obl)ana. i | Redazione, Ammtoistraztonei Kopitarleva 6, Lubiana. I TeleloD 4001—4005. Abbonajnentb Meee 18 Lir«! Estero. mete A) Lire. bdunone domenica. anno 34 Lire, tu ter o 50 Ur«. C. C. f j Lubiana 10 650 per gii abbo-aameDtl: 10.349 p« le tuaerclonL Piliaial , Novo meeta Concessionaria esclnslva per la pnbbltcitd di provenienza Italiana ed estera^ llnione PobblicitA Italiana S. A. Milana Vojno poročilo št. 934 Hudi boji v Cirenajki Italijanski oklepni oddelki so uničili 22 angleških tankov - 13 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včeraj so potekali v zahodni Cirenajki hudi boji. Brez ozira na premoč v sredstvih je bil sovražnik zaustavljen z junaškim odporom italijanskih motornih oklepnih oddelkov in je v svojih ponovnih napadih zgubil 22 tankov. Na libijskih obalah so naši lovci pre-strcgli angleško ogledniško letalo, ki je zadeto treščilo v morje. Devet drugih letal so sestrelili nemški lovci. Nobenega pomembnega dogodka ni bilo na f u n i š k e m bojišču, kjer je nemško letalstvo uničilo tri stroje. Pri hudem letalskem napadu je bilo med civilnim prebivalstvom v Tunisu in Susi naštetih nad 200 mrtvih in nekaj sto ranjenih. Preteklo noč so sovražna letala napadla Napoli, kamor so spustila nekaj desetin bomb. Doslej ni bila med civilnim prebivalstvom ugotovljena nobena žrtev. Nemški protinapadi pri Tuapsejif Obroč okoli sovjetskih sil pri Toropecu je bil nadalje zožen — Sovjeti so včeraj izgubili 115 oklepnih vozil Hitlerjev glavni stan, 15. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja; Čete neke nemške lovske divizije so vrgle napadajočego sovražnika severno od T u a p -seja v protinapadu na izhodiščne postojanke in mu povzročile težke izgube. Severno od Tereka so se ob žilavi obrambi nemških čet ponesrečili napadi sovražnih pehotnih in konjeniških oddelkov, ki so bili podprti od oklepnih sil. Na« ozemljil Volge ili Dona so pehottni in oklepni oddelki v trdovratnih bojih razbili sovražne oklopne napade. Sovražnik je utrpel velike izgube, uničenih je bilo 67 oklepnih vozil. Ob D o ii u so italijanske čete krvavo odbile močan sovražni napad. V srednjem odseku sn se kakor doslej ponesrečili vsi sovražni poskusi prodorov. Sovjetski napadi so se razbili v koncentričnem "gnili pred postojankami nemških čet. v kolikor ne že v pripravljenih postojankah. Južnovzhodno od T o r o p c n sn obkoljene sovražne sile včeraj s protinapadi zaman poskušale prodreti iz obroča, ki je bil nadalje tnočen. Italijansko junaštvo na vzhodu Berlin- 15. dec. AS. Na donskem bojišču so junaške čete italijanskega ekspedicijskega zbora dale nove odlične dokaze svojega borbenega duha in s|>osobnosti svojega poveljstva. V bojih. ki so trajali celo nedeljo, so italijanski oddelki takoj v začetku odbili napad močnih oddelkov sovražne pehote in konjenice. V drugi polovici bitke so italijanske čete same podvzelc pobudo, prešle v napad ter se polastile važnih postojank, številnih topov ter zajele mnogo sovraži) i ko v. Na nekem drugem mestu so madžarski na- padalni oddelki preko zamrznjenega Dona vdrli glolioko v sovražne črte. Med tem napadom so uničili 18 utrdb in zaplenili mnogo topov. Kopenskim nastopom so bili na južnem odseku v ojioro roji nemških, italijanskih, romunskih in madžarskih letal. Bombardirali in obstreljevali so sovražne postojanke, zbirališča tankov in kolone nn pohodu. Strahovito je bila bombardirana neka težka baterija. Skupine sovražnih lovcev so skušale to delo preprečevati, toda naši lovci so v ponovnih spopadih onemogočili vsak sovražni poskus ter so zbili kakih 40 sovražnih strojev. Mobilizacija vseh sil na Japonskem Amerika z izmišljotinami maši luknje v svoji mornarici Tokio, 15. decembra. AS. Japonski ministrski predsednik general Tojo je podal izjavo o sedanji vojni, rekoč, da je vojna za Veliko Vzhodno Azijo vrsta odločilnih bitk in da morajo biti vsi narodni napori osredotočeni^ k enemu samemu cilju, dobiti vsako teh odločilnih bitk. Japonski ministrski predsednik je podal te izjave na konferenci zastopnikov vseh finančnih in industrijskih panog na Japonskem, ki so se sešli, da bi razpravljali o splošni mobilizaciji vseh narodnih sil za nadaljevanje vojne. Zborovanja so se poleg ministrskega predsednika generala Toja udeležili tudi minister za Veliko vzhodno Azijo, nekateri drugi 5lani vlade ter mnogo druge odlične osebnosti. Po zasedanju so se vsi udeleženci podali v cesarsko palačo, kjer so cesarju zagotovili svoj sklep napeti vse sile in povečati napore za dosego končne zmage. Monakovo, 15. dec. AS. Potem, ko je moral po 12 mesecih molka priznati nadvse hud udarec pri Pearl Harbourti, je ameriški mornariški minister polkovnik Knox skušal osladiti pilulo. ki =o jo morali pogoltniti njegovi rojaki, s poveličevanjem rekorda v izplovljenju superoklopnice »Nevv Yerscy«. Trdil je, da je bilo to izplovljenje »trpko presenečenje za sovražnika Amerike«. Mornariški kritik lista »Volkischer Beobachter« pravi, da je bila gradnja obeh ladij dobro znana državam trojnega pakta in da ni mogoče govoriti o rekordu v gradnji, ker so jo pričeli graditi že leta 1939. Trditve o posesti taine mornarice je specialiteta Anglosasov. Angleži so pričeli s poveličevanjem kakovosti določenih lastnih vrst rušilcev razreda »Tribal« in »Lightning« ter križark »Sirius«. Resnica pa je ena 6ama: tako v Londonu kakor v \Vashingtonu skušnjo zamašiti luknje v vojni in trgovinski mornarici z veliko propagando o »tajni floti« in »čudežnih ladjah«. Italijanski ambasador pri Francu Madrid. 15. dec. AS. General Franco je sprejel italijanskega veleposlanika Lequija, s katerim je imel dolg in prisrčen razgovor. Pravično maščevanje pride Berlin, 15. dec. AS: »National Zeitung« piše v komentarju k bombardiranju italijanskih mest: »Churchill izvaja svoj sistem barbarskega terorizma. Angleško ljudstvo bo moralo na svoji koži hudo občutiti posledice tega ravnanja, ko bo nastopil ugodni trenutek. Ni dvoma, da bo Hitler navzlic svoji brezmejni potrpežljivosti nekega dne zapovedal to pravično maščevanje.« Maroko noče priznati ameriškega protektorata Ženeva, 15. dec. AS. Iz Tangerja poročajo, da se je paša Marakeš Hadži Tami el Glaui umaknil v notranjščino Atlasa pod zaščito svojih rodov, še prej pa je izjavil, da ne priznava severnoameriškega protektorata nad Marokom. Švica protestira Bern, 15. dec. AS. Uradno poročajo, da so se na včerajšnjem zasedanju zveznega_ sveta med drugim pečali s stalnimi kršitvami švicarskega zračnega prostora po angleških letalih. Čeprav je malo učinkovito — vsaj doslej — bo švirska vlada nadaljevala s protesti v Londonu in odločno zahtevala pravico po spoštovanju svoje nevtralnosti. Vlada silovesno protestira proti kršitvam švicarskega zračnega prostora in bo uporabljala vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, da se bo temu uprla. Bern, 15. dec. AS: »Gazzette de Lausanne«, ki komentira po številu že kdove koliki protest zaradi kršitve švicarskega zračnega prostora po angleškem letalstvu pravi, da je švicarska javnost vznemirjena in razburjena vsled vztrajnih kršitev angleških letalcev, ki ne upoštevajo ponovnih protestov švicarskega ministra v Londonu List pripominja, naj Angleži vedo, da nevtralnost Švice sega v njen zračni prostor in da ne smejo kršiti najosnovnejših določb mednarodnega prava, ker gre slučajno za majhno državo. i is Švedska se prebuja Stockholm, 15. dec. AS. Diplomatski sodelavec londonskega lista ^Financial New6« zatrjuje, da je zadnja švedskolinska pogodba kršitev nevtralnost-nih dolžnosti s strani Švedske. Angleški list se razburja, ker je Švedska dovolila Finski posojilo 19 milijonov kron, češ da lahko to posojilo služi Finski za nakup ali za izdelavo vojnega gradiva. Članek je vzbudil veliko presenečenje na Švedskem, kjer se že jeze nad stalnimi angleškimi navodili in pritiski ter poudarjajo, da se Stockholm nikakor ne namerava odpovedati svoji suverenosti v prid Londona ali predlagati angleški vladi 6vojih trgovskih pogodb v predhodno odobritev. Nov finski vojaški pribočnik Madrid, 15. dec. AS. V Madrid je prispel nov finski vojaški pribočnik. To je stotnik von lla.rdtmahn, junaški prostovoljec, ki je bil v španski državljanski vojni na Fraucovi strani sedemkrat ranjen. Knox bo moral odstopiti Ženeva, 15. dec. AS: Iz Newyorka poročajo poročilo newyorških listov, da bo Knox v januarju odstopil kot mornariški minister Združenih držav. Lastni napadi zapadno od Toropea so pri- . vedli do prodora skozi močno zavarovane sovražne postojanke. Skupno je bilo v srednjem odseku vzhodne fronte uničenih 48 sovražnih oklepnih vozil in sovjetskih transportnih vlakov z letalskimi napadi. Kandalakša in drugi kraji oli mir m a a s k i železnici sn bili podnevi in ponoči od bojnih letal z dobrini učinkom napadeni. V zapadni Cirenajki so se razvijali v teku včerajšnjega dne močni boji s številčno nad močnimi britanskimi silami. Pri uspešni obrambi ie bilo uničenih 22 sovražnih oklepnih vozil in sestreljenih 10 letal. Nemška bojna letala s« dosegla bombne zadetke na razpostavljenih letalih na vež letališčih v Cirenajki. Nemška letala so bombardirala sovražne stroje nad Rokromesom v puščavi. Nemška lovska letala so včeraj v Tunis n brez lastne izgube sestrelila tri sovražna letala. V več valovih izvedeni ponočni napadi proti Boni so povzročili v pristanišču znatno škodo. V vzhodnem Sredozemlju je bila i bombami napadena sovražna podmornica in močno poškodovana. Nemške podmornice so pri Oranu potopile 6000 tonsko sovražno transportno ladjo in poškodovale s torpedi ameriški rušilec. V borbi proti Veliki Britaniji so bojna letala preteklo noč napadla pristanišče Hartlepool ia neko industrijsko napravo v vzhodni Angliji z rušilnimi in zažigalnimi bombami, zlasti v dokih je bila povzročena velika škoda. Nov nemški top lltienos Aires, 14. dec. AS. Vojaški sodelavec lista »Baltitnore Sun« se je pokazal v nekem svojem dopisu kot navdušen občudovalec novega nemškega protiletalskega in protitankovskega topa kalibra 88 mm. ki so ga morali Američani spoznati nn tuniški fronti Piše. da so zadnji napadi sil Osi v Tunisu pokazali, kako težke so naloge Eisenhovverove armade. Neki ameriški ofieir. ki je poveljeval napadalnemu oddelku, po slanemu, da zavzame neko višino, je pripovedoval. ko se je vrnil s svoje ekspedicije. da je bilo vse ameriško topništvo, ki nai bi [»odpiralo nk-cijo pehote, prisiljeno k molku, ko so pričeli streljati nemški 88 mm topovi. Preciznost tegn nemškega topu nima primere s topovi, s katerimi opremljena ameriška in angleška vojska. 50.000 sovjetskih vojakov v nemškem obroču Berlin, 15. dec. AS. Drama sovjetskih divi/ij, obkoljenih pri 'loropcu, še ni končana. S približno gotovostjo se že ve, da je v nemškem obroču c*em do deset div izij. Ker ima vsaka sovjetska divizija na splošno po 5 do 6 tisoč mož, se računa, tla je okoli 50 IKK) sovjetskih vojakov bilo v enem tednu izločenih in se bliža skorajšnjemu uničenju. Uničenje obroča se nadaljuje redno, čeprav si sovražno poveljstvo besno prizadeva prodreti do obkoljenih oddelkov. V zadnjih 48 urah so prišle na bojišče nove okrepitve, ki so bile takoj vržene v bitko. Izhod bitke je bil in bo tudi v bodoče za Sovjete negativen. Nemci imajo dovolj sil za uničenje obroča in za obrezuspešenje vseh napadov, ki bi poskušali kjer koli prodreti 6kozi smrtni obroč. Uničevanje sovjetskih tankov pa se nadaljuje ludi na vseh ostalih bojiščih. Med Kalininom in llmenskim jezerom sovražnik neprestano zbira no- ve čete in nove lopove. Iz tega se da sklepati na nove velike sunke v nemške črte loda nemški vojaški krogi mirno zasledujeio boljševiške premike. Odslej prevladuje splošno mnenje, da bo ntočan obrambni sistem na srednjem odseku v/hodnega bojišča zadržal vse rdeče pobude, Sovjeti pa bo-,'o s svojimi napadi le nadaljevali strašen proces lik-vidiranja vojaške moči Sovjetske Zveze. Na odseku med Volgo in Donom se položaj polagoma temeljito spreminja, kakor se je predvidevalo že v začetku zavezniške reakcije proli Timo-šenku. Dočim na odseku zloglasnega nemškega zapaha neredni sovražni napadi popuščajo, pa jugozahodno od Stalingrada nemški oklepni oddelki z velikim uspehom napadajo ter so sovražniku iztrgali del ozemlja, ki ga je v začetku ofenzive s tolikimi žrtvami zasedel. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 15. dec. AS: Južnozahodno od Stalingrada so nemške oklepne edinice v nedeljo začele z močnim protinapadom ter so vdrle v glavne sovjetske postojanke, silno zavarovane z globokimi utrdbami, tankovskimi silami in podzemeljskimi bunkerji. Sovražne rezerve so zaman poskušale j>opraviti položaj in nad 20 sovjetskih tankov je ostalo na bojišču z veliko količino drugega vojnega gradiva. Nemško letalstvo je jKigumno podpiralo prodiranje nemških tankov ter je zlasti obstreljevalo sovražne topniške postojanke ter njihova jjodporna gnezda. Mnogo utrdb je bilo uničenih, kakor tudi še več sovjetskih tankov, skladišča orožja in tekočega goriva pa so bila spuščena v zrak. Enako usodo so doživele sovjetske mehanizirane kolone, ki so dovažule pratež ter orožje v prvo linijo. V donskem kolenu so bili vsi rdeči napadi odbiti in sovražnik je pretrpel izredno težke izgube. Na liojišču pri Toropcu, kjer je velika sovražna skupina obkoljena, so rdeči večkrat prešli v protinapad, pa niso mogli zlomiti jeklenega obroča, ki se je v toku zadnjih 24 ur še trdneje stisnil. Navzlic težavnemu ozemlju sovjeski napad ni mogel napredovati. Obkoljeni boljševiki. katerim grozi uničenje, se vedno bolj besno upirajo. Itdcče poveljstvo je moralo na tem odseku žrtvovati več peliolnili bataljonov ter oklepnih oddelkov, ne da bi doseglo kak svaren uspeh. Zadnji dve noči so Sovjeti jx> zraku dovažali živila obkoljenim vojakom, toda nemški lovci s protiletalskim topništvom sovražniku niso dali miru. Južno od llževa sc obrambni lioji nadaljujejo in v zadnjih 24 urah so boljševiki na tem odseku vrgli v boj mogočne skupine pehote, tankov in konjenice. Vsi napadi so izpodleteli in koncentrični ogenj nemškega topništva je zadal sovražniku zelo težke izgube. Španija gradi nove ladje Barcelona, 15. dec. AS. Iz ladjedelnic v Ca-stellonu in v Benicaria sta bili izplovljeni ob navzočnosti zastopnikov oblasti in hierarhov dve motorni ladji. V tem mesecu bo v ladjedelnici v Castellonu izplovljena tretja obrežna edinica. Ladjedelnice se razširjajo, da bodo lahko pospešeno gradile ladje. Petainov odgovor na Hitlerjevo pismo Vicliy, 15. decembra. AS. Uradno je bilo objavljeno besedilo pisma, ki ga je maršal Petain poslal kot odgovor na Fiihrerjevo sporočilo z dne 27. novembra V tem pismu stoji zapisano, da se maršal ni mogel upirati odločitvam, ki so po anglosaksonskem napadu na Francosko Afriko in po izdajstvu nekaterih voditeljev privedla do zasedbe meja in sredozemske obale ter do mobilizacije francoske vojske. V odgovoru je rečeno tudi, da je maršal Petain. s lem da ni hotel zapustiti francoskih tal, hotel prihraniti francoskemu narodu še večjo nesrečo, zakaj upošteval je, davčastni ' \\ za premog Rim, 15. dec. AS. Sovjetski list »Pravda« je v uvodniku 11 decembra spet objavil nujen poziv vsemu delavstvu zaradi nezadostnega pridobivanja premoga v drugi zimi. Poudarja, da je premogovna industrija najbolj dragocena zaveznica rdeče armade, saj s premogom topijo kovine za orožje, spravijo v tok turbine električnih central ter pošiljajo na bojišča živež in strelivo. List pravi, da so dosedanji napori v nekaterih krajih naleteli na nerazumevanje in ravnodušnost večine delavcev v rudniških okrajih. Nato navaja, da so pripravljalna dela (»nekod prepočasna, da je rudarjev premalo in da dela ne opravljajo zadovoljivo. V rudnikih okrog Moskve posvečajo premalo skrbi organizaciji delo, tako da mnogi ! delavci ne dosezajo povprečnih uspehov. Tudi l osrednji odbor stranke poudarja, da okrajne organizacijo že od septembra sem vodijo delavsko sindikate na tem važnem polju vojnega gospodarstva povsem površno. Graja mnogo organizacij v stranki, ki zapravljajo čas z nepotrebnimi prireditvami, a ne skrbijo za to. da bi rudarske delavce tehnično in duhovno'krepili. Tudi politično delo med delavskimi množicami, tako podčrtava isti list, je hudo pomanjkljivo, ker se omejuje samo na nekaj znanih starih propagandnih obrazcev. Zato list ponovno poziva, naj vsi vprežejo vse sile za večje pridobivanje premoga. Položaj je namreč zelo kočljiv, ker je Rusija s premogovniki v Doneti izgubila okrog 89 milijard ton, kar ga premorejo la ležišča; druga pa so tako oddaljena bodisi v Sibiriji ali v Uralu, da jih še dolgo let ne bodo mogli opremiti in jih pripraviti za rabo. Zato ne bodo sibirska premogovna ležišča nikdar mogla nadomestiti bogastva ob Donru. tudi če bi delo Še bolj pospešili. sporazum med Nemčijo in Francijo ne bi bil nemogoč, ker takšna politika odgovarja koristim evropskih narodov. Maršal Petain končuje svoje pismo s pripombo, da je s tem. ko je Lavalu dal večjo oblast, pokazal svojo voljo, vzpostaviti od-nošaje medsebojnega političnega sporazumevanja, in da zato računa na duha razumevanja, da bi tako lažje uresničil takšno politiko. Novi davki v Turčiji Ankara, 15. dec. AS V Turčiji bodo uvedeni novi drakonski davčni ukrepi. Posebna komisija je sestavila sezname obvezancev, kateri morajo plačati davek na kapital. Ti seznami bodo javno nabiti. Sklepi te komisije so nepreklicni. Davek, ki ga ta komisija predpiše, moraio obvezanci plačati v 15 dneh po objavi seznama. Ce obvezanec v določenem času davka ne plača, bo vsota podvo-jena ter jo bo treba plačati v naslednjih 15 dneh. kdor pa bi še ne plačal, bo obsojen na prisilno delo, država pa bo zasegla polovico njegovega imetja. Prisilno delo bo trajalo tako dolgo, dokler dolg ne bo plačan. Že objavljeni seznami vsebujejo ponekod prav velike vsote, znašajoče več de-settisočev turških lir. V nekem primeru znaša tak davek milijon. V kratkem bo objavljen seznam v Carigradu, kjer je precej bogatašev. Pogajanja med Madžarsko • rti v * • in lurcijo Carigrad, 15. dec. AS. Trgovsko turško odposlanstvo je odpotovalo v Budimpešto, kjer se bo pogajalo za sklenitev nove trgovske jx>godbe. Sklenjeno je bilo, da bo do sklenitve nove jx>godbe 06tala v veljavi dosedanja pogodba. Poroča se tudi, da pogajanja z romunsko delegacijo, ki potekajo v Ankari, kažejo upanje, da bodo z novo pogodbo (»večali trgovsko izmenjavo med obema državama. Turški predsednik se vrne v Ankaro Ankara, 15. dec. AS. Predsednik turške republike se je po opravljenem obisku nekaterih me6t zahodnoanatolskega vilajeta vrni! v Ankaro. Kmečka hiša brez vrta je kakor drevo brez listja >Vrt naredi lepo liiSo,^ pravimo po pravici. Ali ste videli kdaj novo zgrajeno hišo? Nič ji več ne manjka, vse je dograjeno, pa vendar... Nič ni lepa. Zdi sc, du se ie ves načrt ponesrečil. Toda pridite jo pogledat čez dve, tri leta, ko jo obdaja okrog in okrog lična ograja, znotraj ogra.ie pa dobro urejen vrt Zdaj jegdobila hiša svoj pravi izraz, in res, hiša brez vila je kakor drevo brez, listja. V zadnjem »Oraču< zopet razpravlja o kmelskem vrtu C. Hribar in piše: Kmetski vrt oskrbuje žena. Nikakor pa ji ne sme le povečati dela in skrbi, marveč mnogo bolj pomnoževati veselje iu razvedrilo, lz njega nnj se vrne vedra in sveža v hišo, pa naj si bo lo zgo«. j.- spomladanske, poletne ali pa sadu |K>I-110 jesenske dni. Z veseljem se spominjam tistega kraja iti vrtička s pisanimi cvetličnimi gredami iu krasno vrtnino, tako lepo, kot je nisem drugod več videla. In slišala sem vzdihniti lastnico tegii vrta: »Moj vrt mi pripravlja največ veselja. Najboljši prijatelj mi je in učitelj obenem.« Take ljubezni je vreden vsak vrt, le da je to mnogim ženam treba pokazati. Kajti marsikateri kmetski vrt je vse drugo kot lep; pogreša pač ljubeče, nežne roke žene, ki tudi koristnemu zna dodati nekaj lepega. Kavno na deželi sta pojma lopo in koristno nerazdružljiva. Prav vrtnarsko delo mora hiti grajeno na praktični podlagi, da bo imelo res trajno vrednost. Glede praktičnega olepšanja tunelskih vrtov jc treba upoštevati |>odnebje in kraj. Izgovor, da je vas v preveč hribovitem ozemlju, za ureditev vrtov ne drži, saj vemo, da so terasirani (stopnjičasti) vrtovi večjidel najlepši. Treba je le nekoliko volje in dobrega okusa, pa gre. Ne bilo bi napak, v vsakem kraju razmeram primerno urediti vzoren vrl. V tem pogledu so šolska upravileljstva že precej storila, vendar se du še marsikaj izboljšali. Predvsem žena in zlasti kmetska žena je poklicana, da svoj košček zemlje, rodne zemlje, čimbolj olepša v veselje sebi, domačim in vsem, ki jo obiščejo. Nisem lako nepočakana, da bi že prihodnje lelo želela videti |>o deželi same lake vrtove, kot v tistem kraju, ki sem ga omenila. Vem, da lo ne gre hitro. Vendar — del vrta uredimo letos, drug košček prihodnje lelo itd., pa Ik> prav gotovo naš vrt nekoč vzoren. Lo|>ola vrta je odvisna od njega ureditve in nege, kar je prepuščeno okusu posameznika. Vendar še lako lepo urejen vrt ni lep, če jo ograja vsa razdrapana in podrla. Ograja ima namen, braniti dostop nepoklicanim gostom in dati vrlu lep okvir. Zelo preprosta je lahko lesena, doma izdelana in poceni, le da je v redu. Lesena ograja sicer ni tako trpežna kot je n. pr. železna ali zidana, vendar je za deželo mnogo lepša in pripravnejša, ker si jo lahko vsak sam iz-golovi. Kmetski vrt mora pri urejenem gospodarstvu tvoriti z dvoriščem in gospodarskimi poslopji lepo celoto. Kot fioživi izbo lep šopek, naj bo vrt »pušeljc« gospodarstva. V takemle vrtičku, ki lepo nadaljuje in veže hišo 7. ostalim gospodarstvom,. ne sme manjkati nobene zelenjadi, ki v dotičnem kraju uspeva. Navodil za gojenje vseli vrst vrlnine je pač povsod.dosti — poskusiti je Ireha. Sploh pa je vrt sam najlioljši učitelj. še zaradi semena n>oram nekaj reči. Navadno vsak, ki ga doma pridela, ljubosumno čuva nad njim. Vendar bi bilo splošno koristno, če bi senie jiosnnieznih sort vrlnine med seboj menjavali, ker bi s tem pridobili vsi na kakovosti pridelka. Tudi naj bo v našem vrtu količek za dišavna in zdravilna zelišča. Ni nujno, da določimo za dišavna zelišča poseben prostor, kjer bodo lela in leta ostnla. Prav lahko pomešamo difiavnlce med ostalo vrtnino. S lem zadenemo troje: 1. vrt je le|>o pisan in ni dolgočasen; 2. ker nekaterim gosenicam in glivičnim boleznim ne ugaja vonj nekaterih rastlin, z njimi obvarujemo drugo, vmes sajeno vrtnino, da jo ne |K>škodujejo žuželke; 3. dišavnice z blagim vonjem svojih 'vetov privabljajo čebele, ki pomagajo pri oprašitvi. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Narotnihi .Slovenčeve" hnlllnice bodo dobdi v teh dneh tri zadn e knjige skupaj in sicer : Maštcranit ictlc teke Jezdeci škrlatne kaduovsod enake — prežene i/, zemlje voluharje. Med krompir se dobro in koristno poda hren in grah. Ob robu zgodnjega vrtnega krompirja zasadimo bob, čigar cvet sila prijetno diši. Znano je, da dišeči cvetovi privabljajo žuželke, ki poma- gajo pri oprašitvi. Zato je vonjave cvetice predvsem koristno saditi med kumure, grah, paradižnik itd., da bogaleje nastavijo plodove. Hodimo tudi nekoliko zvijačni. Vemo, da polži zelo ljubijo solato — pu tudi jagode. Zakaj potem ne bi sadili med jagode šolalo; nnj njo objedajo polži, ki jo Je manj škoda kol lepih jagod. Seveda moramo polže sproti |K)hirali in uničevali. Obratno je pa prav lepo videti gredico solate, ob robu jut sadike jugod. Mislimo pri ureditvi vrla tudi na to, da je po Irudapolueiu delu prijetno nekje |K>sedeli. Uredimo si miren količek z mizo iu sedeži sredi cvetočega, dehtečega grmičevja. Cvetlične grede niso samo za mesto. Tudi na deželi niso potrata, marveč izraz bujnosti in pestrosti vedno znova ustvarjajoče narave. Kar odkrito priznajmo: Vsi hrc|ienimn po preprostih, enostavnih in vendar tako bleščečih in živoharvnili kmetskih cveticah. Želimo si lepih kmetskih vrtov. Mnogo lepega dela nas čaka. Vsak |M> svoje smo dolžni prispevali svoj del v verigo splošnega blagostanja. Predvsem pa so žene poklicane lepšali in blažiti temne življenjske dni. Iz dela in življenja od tu in tam Iz Hrvaške Naš Buiek V bližnji bodočnosti bodo izšle tudi znamenite G0G0LJEVE ukrajinske povesti pod naslovom Vi. kralj zemskih škratov in duhov Varočite ,,Slovenčevo knjižnico", dokler jo še časi Obča nižja srednja šola v NDH. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je izdulo odred Ivo, po kateri se odsedaj dalje imenujejo v NDII meščanske šole »obče nižje srednje šole«. Ustanovitev hrvatske narodne in vseučili-ške knjižnice. Poglavnik NDII je podpisal odredijo o ustanovitvi hrvatske narodno in vse-učiliške knjižnice v Zagrebu. Naloga novoustanovljene knjižnice je podpirati negovanje znanosti ob sodelovanju s fakultetskimi in drugimi knjižnicami. Knjižnica sc l>o spojxilnjeva1u z dolžnost 11 i tu i izvodi, vsega, kar se tiska in izdaja v NDII. Novoustanovljena knjižnica prevzame prostore, knjige in vse ostalo premoženje dosedanje vseučiliške knjižnice. Dr. Blaž Sretelj: Slovenska sfenograflta l I. del: Poslovno pismo 139 strani. - Cena L 30-— Za vse vrste šol. trgovske tičaie, kakor tudi za prvatno porabo. Zaloiba „Uudske knjigarne" v Ljubljani — Pred škofijo 6, Mik!ošičeva 5 l*0'lruinica: Novo mesto, Ljnbljan > k a cesta Ustanovitev slikarske akademije v Dubrov-' niku. Dubrovniški ruzumniški krogi so znpo-čeli akcijo, da bi se v mestu čimprej ustano-vila slikarska akademija. Ustanovitev mestne hranilnice v Banji Luki. V Banji Luki dogotavljajo poslopje, v ■katerega se bo še pred novim letom preselila tamonšja radijska postaja. Radijske naprave bodo tudi ojučili, da bo postaja lahko v vsem odgovarjula svojim nalogam. Imenovanja v hrvatskem zunanjem ministrstvu. Na predlog hrvatskega zunanjega ministra dr. Lor-koviča je prestavljen dosedanji načelnik v zunanjem ministrstvu Vlalio Bučko za poslaniškega svetnika na hrvatsko poslaništvo v Rim. Načelnik oddelka in minislerialni svetnik dr. Ivo Kolak je bil z istim dekretom imenovan za načelnika občega oddelka v zunanjem ministrstvu. Podržavljenje gledališča v Dubrovniku. Hrvatska državna uprava je razlastila in piodržavila dosedanje Bondino gledališče v Dubrovniku. V gledališču bodo izvršili manjša popravila, nakar bodo v njem 6talne gledališke predstave. Nadaljnja zborovanja hrvatskih ministrov. V raznih hrvatskih krajih in mestih so še nadalje vsako nedeljo in praznik večja zborovanja, na katera prihajajo jx>sainezni ministri in poročajo o delu vlade NDII ler o notranjem in zunanje-političnem položaju. Na zborovanju v Bukovi je med drugimi govorniki nastopil tudi notranji minister dr. Nikšič. V svojih izvajanjih je najprej nastopil proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom NDH ler zatrjeval, da si Hrvati sami urejajo državo tako, kakršno hočejo imeti. Navzoče zborovalce je opozarjal tudi na žrtve, ki jih mora danes vsak doprina-šati, ker mora bili korist poedinca podrejena koristi skupnosti. Zato bo hrvatska vlada od vsakega Hrvata tudi zahtevala položitev računov. Po ministrovi napovedi je hrvalska vlada namreč že pripravila zakonsko odredbo, po kateri bo moral V6ak dokazati, kako je prišel do morebitnega premoženja po 10. aprilu. Vojaško napredovanje dr. Crvenkoviča. Novo-imenovani glavni ravnatelj za javno varnost iti red v NDH dr. Filip Crvenkovič je z najnovejšo odredbo Poglavnika napredoval za polkovnika U6taške milice. Z isto odredbo je bil dr. Crvenkovič postavljen tudi za poveljnika ustaške nadzorne 6lužbe. Uvedba tobačnih nakaznic v NDH. Radi pravilne in pravične razdelitve tobačnih izedlkov med tobakarje je hrvatska monopolska uprava sklenila uveste s prvim januarjem prihodnjega leta tobačne sik: nakaznice za naslednja hrvatska mesta: Banja Luka, Bjelovar, Bosanski Bod, Brod na Savi, Hrvatski Karlovci, Hrvatska Mitrovica, Nova Gradiška, Kar-lovec. Koprivnica, Križevci, Osijek, Pelrinja, Pe-trovaradin, Požega, Ruma, Sarajevo. Sisak, Travnik, Tuzla, Varaždin, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb in Zemun. Tobačne nakaznice lahko dobe samo moški stari nad 18 let. Hrvatski delavci za hrvatsko zimsko ( pomoč. Hrvatsko poslaništvo v Berlinu je poslalo podporni akciji -Pomoč« znesek 85.000 kun kol prispevek hrvatskih delavcev, zapioslenih v Nemčiji. Iz Srbije Nemški materinski dom v Belgradu. Nemška narodnostna skupina v Belgradu je pred dnevi odprla v mestu materinski dom, V njem ima svoje prostore tudi posvetovalnica za nego dojenčkov ler podporna akcija »Mati in otrok«. Zboljšanje prometa na belgrajski cestni železnici. Belgrajska mestna oličina se je žo dalj časa bavila s vprašanjem pojačanja voznega parka na cestni električni železnici, ker ji vsi dosedanji razpoložljivi vozovi niso več zadoščali za |irevo zobčinstva. Občina je hotela nove motorje kakor tudi priklopne vozove naročiti v inozemstvu, kar se ji pa ni posrečilo, ker vsa v poštev prihajajoča podjetja ne bi mogla v kratkem roku dobaviti potrebnih voz. Zato se je občina odločila za domače tvrdke ler je naročila več motornih in priklopnih voz v tovarni v Kruševcu in Jasenici. Kruševačka tovarna je sedaj že izgoto-vila osem priklopnih voz ter jih je že odposlala v Belgrad, kjer jih bodo dali takoj v promet. Cez približno mesec dni l>o isla tovarna lahko dobavila belgrajski občini že tudi prve motorne vozove. Eno kakor druge vozove izgotavlja Ze tudi tovarna v Jasenici. Belgrajska občina misli, da bo s |»ovečanjein števila vozov na cestni električni železnici precej zholjšala stanje, ki je bilo doslej, ko so bili skoraj vsi vozovi prenapolnjeni ter od vseh fiotnikov ni bilo niti mogoče pobruti pristojbin za vozne listke. Vsak blovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. — foje njegova kulturna tn socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno (P Podražitev voznih listkov na električni železnici v Belgradu. Radi vedno večjih |>otreb, ki jih ima belgrajska občin« v sedanjem času in pokritja velikih izdatkov, je bila mestna občino prisiljena zvišati ceno voznim listkom na cestni električni železnici od treh na pet dinarjev. Vozne karte, ki jih kupuje do sedme ure zjutraj delavstvo in ostalo nameščenstvo, so za dinar cenejše. Istočasno s podražitvijo voznih listkov na tramvaju, je občina zvišalo na pet dinarjev tudi ccno vozovnicam za vožnje z mestnimi avtobusi. Ladijski promet med Belgradom in šabeem. Prejšnja Jugoslovanska rečna plovila sporoča, da vozijo ladje od 9. decembra dalji zopet redno med Belgradom in Šabeem. Na tejrprogi vzdržujejo ladje |h> Savi osebni in tovorni promet trikrat tedensko in to ob sredah, petkih in sobotah. Imenovanje občinskega komisarja na Dobrovi \ naredlio Vis. komisarja z dne 27. novembra 1942-XX1. je bil imenovan za izrednega komisarja občine Dobrova g Alojzij Jamnik. Gospodarstvo Zadružništvo v Evropi Po podatkih, ki se nanašajo na leto 1937, ki so bili objavljeni leta 1939, je bilo v vsej Fvropi tedaj 181.350 zadrug, ki so imele >0.41 milij. članov. V Nemčiji je bilo 70.002 zadrugi s 11.06 61 a 11 i, v l'ranciji 35.134 s 3.53 nulij. članov, v Italiji, 14.740 zadrug s 2.6 mMij. člunov. v Romuniji 9.460 s 1.62 milij. člani, v Švici 7.747 članov z 0.87 milij. članov, v Grčiji 6.363 zadrug s 0.27 člani, nu Finskem 6.236 zadruga 1.41 ji j. člani, na Danskem 3.4*6 zadrug z 1.97 milij-članov. Najliolj zadružno je organizirana (lanska. Tu je že vsak drugi prebivalec zadružnik. Najslabše pu je zadružništvo v relutivnem pogledu 1111 pirenejskem polotoku, V evropskem povprečju je 12—15 odstotkov vsega^ prebivalstva organiziranega v zadrugah. Računajo, da je dvojnegu članstva zelo veliko, tako 'la je dejansko zadružno od 30 milij. ljudi organizirano samo okoli 18 milij. Končno računajo, je zvezani liz zadružniki v Fvropi 70—73 iuilij-ljudi, deloma narvnost, deloma posredno. Gospodarstvo Tunizije Tunizija šteje na 125.130 kmJ okoli 2.6 milij. prebivalcev. Tunis je izredno važna kolonija v gospodarskem oziru ne samo zaradi svojega kmetijstva, temveč tudi zaradi svojih zalog rud. Tuniška obala meri 651 km ter je na jugu nizka, proti severu pa gorata in členovita. V nekdanjih časih 60 bili zlasti obalni, nižje ležeči predeli zelo bogati v kmetijskem oziru in so jih smatrali za žiinico starega Rima. Najjužnejši del Tu-nisa pa sega že v Saharo, kjer je naravno samo v oazah dovolj zelenja in zemlje za obdelovanje. Značilna za Tunis so razna 6lana jezera, ki so nekatera celo pod gladino Sredozemskega morja. Po mnenju učenjakov 60 to ostanki starih morij. Klima je zelo različna v Tunisu. Zima je približno enaka pomladi v srednji Evropi. Iz puščave prihajajo topli vetrovi. Gore večkrat zapade pozimi sneg. Polovica površine Tunisa je namenjena kmetijstvu. Tu uspevajo zlasti dateljni in oliva. Glavni izvozni kmetijski proizvodi 60: ječmen, pšenica, olivno olje in vino. Veliko je število konj, oslov in zlasti kamel in koz, slednjih je nad 11 milijonov glav. Bogal pa je Tunis na rudah. Glavna izvozna predmeta sta prav za prav fosfat in železna ruda. Glavna ležišča fosfatov se nahajajo okoli 200ktn južno od inesta Slaks. Železnic ima Tunis 2025 km, od katerih je že 50 km elektrificiranih. Zavod za raziskovanje vprašanj, ki 60 v zvezi z izdelovanjem celulozne volne, je bil ustanovljen pri vseučilišču v Monakovem. Dunajsko žirovno in blagajniško društvo, ki je bilo eden najstarejših dunajskih deimrnih zavodov, bo likvidirallo ter prevzame njegove jiosle Reichsbanka. Socialno zavarovanje v Ukrajini. Nemški državni komisar za Ukrajino je ustanovil posebni zavarovani zavod Ukrajina- ki bo izvrševal vse socialno zavarovanje v Ukrajini, pa tudi vse vrste zasebnega zavarovanja. Obtok bankovcev na Nizozemskem. S koncem novembru je znašal obtok Ivinkovcev po izkazu Nizozemske banke 2.920.17 milij. goldinarjev. Ameriško vojno posojilo. Nemški listi poro-čajo, da jc bilo te dni razpisano ameriško vojno posojilo v znesku 9 milijurd dolarjev, katerega obrestna mera žnaša 2.5%, odjilačilni rok pa 20 do 28 let. Proračun Zedinjenih držav bo znašal z« leto 1943—1944 ogromni znesek 100 milijard dolarjev, od tega bo šlo sumo za izdatke na osnovi zakona o najemu in posojilu okoli 70 milijard dola rjev. Novi davki na Madžarskem. Na Madžarskem so te dni sestavili zakonski osnutek, po kiiterem bodo oni, ki so oproščeni vojaške službe, morali ptiačevati poseben vojni davek. |a davek Ivo služil za podpiranje vojnih sirot in vdov. Nadalje bodo morali židje plačati [>ose-lien davek na vojne dobičke. Donos teh davkov računajo na 50—70 milijonov pengo. Jziei ie ..SLOVENCEV KOLEDAR t* Ljubljančani naj ga dvignejo pri Umavi „Slovenca" Kopitarjeva 6. Dobite ga tudi v knjigarnah. De/elani, po«erjeniki koledarja: kadar pridete v Ljubljano dvignite ga za Vaše farane pri Upravi „Slo venca", Kopitarjeva ulica 6 — v Ljubljani. Ifjr :)]T CESARICA S TRPEČIM SRCEM Ko je zapuščal Progo, si jo Rudolf domišljal, da se pred njim odpira obširno jiolje delavnosti Menil je, da ga bo cesar začel učiti vladarske umetnosti. Upal je, da mu bo cesarski oče zaupal posebne, tajne naloge in ga pritegnil k zaupnemu iti zanesljivemu sodelovanju. Obljubljal si je še marsikaj drugega. Te'svoje misli ie zaupal svojemu bivšemu učitelju, ko mu je pisal: »Ko si bom v nekaj letih pridobil nekaj izkušenj, bom cesarja odvrnil s slabili poli, na katere včasih zaide v svojem političnem in vojaškem udejstvovanju ...« Iz lega se pa vidi, da je. Rudolf zelo slabo poznal svojega očeta. Franr Jožef je bil zelo nezaupen, zelo ljubosumen na svojo oblast in ni bil nikakor pripravljen delili s kom oblast v cesarstvu«. Prestolonaslednik je na Dunaju lahko kmalu opazil, da mu hoče oče prepustiti samo reprezentančne naloge. Mladi nadvojvoda jia je sovražil vse liste predpise o dvornem življenju, ki so veljali že od Karla V. in Filipa II. Vse te naloge so se mu zdele prava muka in smešne, najgloblja oblika neumnosti in človeške uslužnostl. Obsojen jo bil. da bi vršil samo vlogo potrebne jjojave in zalo se je nn neskončnih dvornih prireditvah silno dolgočasil. Bil je ob takih prilikah nerozpoložen in je z, divjimi pogledi motril množico dvorjan i kov. Dvorjaniki si niso upali srečali se s temi strašnimi očmi. Pod oblekami dvorjanikov so se skrivale osebe, ki so bile neiskrene in zabile j>ovrhu, iz. samega lagodja so se vdajale temu starinskemu ceremonialu, da jim ne hi bilo treba misliti tako, kakor je lo zahteval novi čas. Med temi ljudmi je stalno naletel na ljudi, ki niso nič vedeli o načelih, ki vodijo v svet. Najbolj pa se je znašal nad svojo lastno družino. Jezil se je l nad predpravicami, ki so jili uživali nadvojvode. Trdil jc, da nimajo do njih nobenih pravic. Najrajši se je spravil nad starega ! nadvojvodo Albrehta, ki je bil maršal in glavni nadzornik avstrij-1 ske vojske. Vodil je v tistih časih avstrijsko vojno ministrstvo in •so ga povsod zelo spoštovali. Rudolf se |>a z.a vse lo ni nič zmenil, j Po njegovem mnenju je bil nadvojvoda starina, ki lii jo bilo treba že davno odnesli »na podstrešje«. Samo za nadvojvodo Ivana Salvatorja sc je nekoliko bolj zavzemal. Bil je šest let starejši od Rudolfa. Toda tega nadvojvodo 1 jo ves dvor smatral za najhujšega »grešnika«. Li i i je sicer silno j razumen iu izobražen, 11 i pa poznal nobenih zakonov in nobene morale. Bil je pravi anarhist. Večkrat ga je že cesar moral pozvali k redu. Vse lo ni nič pomagalo, zalo ga je izgnal iz države. Tajinslveno je nalo živel in izginil pod imenom Ivan C) rt h. Svoje življenje je nekaj let nato zaključil v čudnih okoliščinah v bližini rtiča Horn. Prestolonaslednik je bil njegov največji prijatelj. Njemu je zaupal vse svoje misli in vse svoje sanje, vsa razočaranja in vso jezo. Večkrat je cesar opozoril svojega sina, do naj prekine le ■zveze, ker izzivajo pohujšanje. Vse je bilo zastonj. Grešnik se ni maral poboljšati. Rudolf je krenil še dalje in je začel pri sebi sprejemati finančnike, časnikarje, profesorje, odvetnike in Žide. Kakšna družba za prestolonaslednika! Nikdar se ' še kaj takega ni dogajalo na avstrijskem dvoru! Časnikar Moric Szeps, ki je bil znan pisatelj in urednik lista Neties Wiener Tageblatt je kmalu poslal Rudolfov velik prijatelj. Bil je Žid, kakor je ves avstrijski tisk v tedanjih časih bil pretežno 1 v židovskih rokah. Sze|is se je navduševal za ideje liberalizmu in je zanje pridobil tudi Rudolfa, ki mu je nekega dne pisal pismo ' z naslednjo vsebino: »Vam in nam želim, da bi se dolga lela vojskovali z vso silo in v prvi vrst i za resnico, luč, civilizacijo, napredek. Oba sva prežeta z istimi idejami. Dasi so sedanji časi slabi, vendar lahko verujemo v lepšo bodočnost, v zmago naših skupnih načel; napredek je namreč nujen zakon narave.« Kaj je bilo skritega za lo izpovedjo.'? Kakšne so idejo avstrijskega prestolonaslednika? Ali je bil samo sanjač, prenapetež, fanatik, nezadovoljnež, človek, ki ni vedel, kaj govori... Ali pa se je resnično zavedali |X)sebne naloge, ki bi jo moral opraviti?... Da, svojo bodočo nalogo in svoje vladarsko delo si je zamišljal z. resnostjo, ki je nekaj redkega pri možu, ki jc star šele šestindvajset let. Zanimal se je za socialna, politična in verslta vprašanja. Ovseni je razmišljal in o vsem si je ustvaril svoje mnenje. Kakšni so bili njegovi verski nazori? V avstrijski državi je cerkev zavzemala odlično mesto. V nobeni evropski državi, razen v Španiji, njen vpliv ni bil tako močan in ugled lako velik. Samo vojska je zavzemala v sestav« monarhije približno isto mesto. Vojaške in cerkvene ustanove so bile po govorici ljudi tiste, ki so nosile monarhijo. Cesar in vsa cesarska družina je redno iti javno opravljala vse verske dolžnosti. Včasih so se v tem oziru zagovarjali celo preveč enostranski nazori in običaji. Samo eno oseba je smela v tem oziru bili nekoliko bolj svoj-ska: cesarica Elizabeta. Bila je iskreno katoliška, zelo šitokogrud-na ler se je pri verskih opravilih rada |iredajala tudi sanjarenju. Nekega dne je mlajša hčerka cesarice Elizabete Marija Valerija oli-iskala prednico samostana sesler »Sacrc Coeur« na Dunaju. Prednica je bila zaupnica mlade nadvojvodinje. Govorili sla o bolehno-sti cesarice in o njeni črnogledosti, ki jo je ledaj prevevalo. Prednico se je izrazila: »U|ian, du je njeno veličanstvo cesarica pobožna.« Mlada je odgovorila: Da, mali je pobožna, vendar na svoj način, zdi se mi pa, da je ta pobožnost precej svojevrstna.« &\dj&4UZ no-vlce Koledar Sreda, (6. decembra: Kvatre; Evzebij, škof in mučenec; Adelajda, cesarica; Albina, devica in mučenica; Adon, škof. Četrtek, 17. decembra: Lazar, škof; Vivina, devica; Olimpijada. vdova; Ignacij, škof in mučenec; Bega, devica in mučenica. • — Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu Device Mogočne od 26. do 30. decembra. Hrano in stanovanje bodo udeleženke lahko imele doma. Nadaljni spored boste zvedele v zavodu. Prijavite se čimprej na: Predstojništvo Lichten-turnovega zavoda. Ljubljana, Ambrožev trg 8. — Veliki skoki toplomera. Od nedelje do torka velike vremenske spremembe. Prvič je pojav nenavaden, da imamo izredno, zn sredo dccembra nepričakovano visoko jutranjo temperaturo. V ponedeljek podnevi jc bilo močno oblačno, južno in razmeroma toplo. Dnevni maksimum je dosegel višino +8.8 6topinj. Skoraj it«o višino je dosegel jutranji temperaturni minimum, ko je bilo zjutraj +8.7 stopinj C. 'lako visoke jutranje temperature v tem času že dolga leta niso zaznamovali vremenski zapiski. V torek zjutraj je bilo močno oblučno. že pred 7.je začelo lahno rositi in je do 7 pn-dlo 0.2 m/m dežja. Pozneje je tudi rosilo taKo. da so se ljudje že oskrbeli z dežniki. Zapihal je topel jugozpadnik. Pozneje okoli 9 se jc začelo malce svetlikati iu je posijalo sonce skozi pretrgane oblake. Ko se temperatura naglo dviga, se nasprotno zračni tlak znižuje. Barometer je od ponedeljka na torek padel za 6.5 m An in dosegel stanje 763.8 m'm. Ima še vedno tendenco padanja. Poprej že precej zmrznjena zemlja se je zaradi južnega vremena odtajala in je postala rahla. — Novi vozni red »EKSPRES«, ki j/- stopil v veljavo dne 15. decembra jo izšel. Dojiiva se v vseh knjigarnah in večjih trafikah. Cena lir L— — Za Božif in Novo leto daruje vsaka naša družina svojim prijateljem in znancem, posebno pa še po dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod »Družinske pratike , ki razpisuje za leto 1043. petnajst lepih knjižnih nagrad. Storite tudi Vi tako! _ — Podobice Fatimske Marije z devetdnev-nico dobite v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30. — I/, zemljiške knjige. V zemljiško knjigo se |vogostokrat vpisujejo tudi razne zanimivosti in podrobnosti o usodi kakih nepremičnin. Zemljiškoknjižni urad natančno vpisuje vsako sprememlK) kake nepremičnine, celo spremembo hišnih številk, dalje razdelitev večjih zemljiških kompleksov, pa tudi različne prepovedi, s katerimi n. pr. sodišče odreja, da lastnik nepremičnine ne more ž njo po svoji volji in svo-l>odno razpolagati, da jo ne more prodati brez. odobritve sodne oblasti, in še druge omejitve. Dostikrat zavarujejo tožitelji tudi svoje tož-bene zahtevke na nepremičninah tožencev. Tako se je primerilo, da je-tožnik, ki je tožil nekega lastnika nepremičnin, dosegel' od sodišča prepoved odtujitve in prodaje nepremičnin, lastnih toženem V pravdi je šlo za 5.830.000 lir. Pravda se je pričela, toda med strankami jo prišlo do sporazuma. Tožitelj je noto predlagal, da se je na toženčevih nepremičninah izbrisala prepoved odtujitve in prodaje tako, da je toženec spet lahko svobodno razpolagal s svojo nepremičnino. Do 15. t. m. je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih 17 kupnih pogodb za celotno vrednost 1,249.720 lir. — Strašna nesreča v premogovniku. Iz Carigrada poročajo, da je v rudniku Camli na premogovnem ozemlju Zonguldak eksplodiral ogljikov plin. Doslej so spravili iz rudnika 63 mrtvih in deset ranjenih. Boje 6e, da je število ponesrečenih rudarjev še večje. — Potres v srednji Anatoliji. Iz Ankare poročajo o novem potresu v srednji Anatoliji. Porušenih je nad šest sto hiš. Potres je zahteval deset smrtnih žrtev in številne ranjence. Okrog tisoč ljudi je brez strehe. — Pegasti legar v Beirutu. Epidemiji legarja in koz, ki so jih zanesle tuje čete v Siriji in Libanonu, se je sedaj pridružil še pegasti legar. Nujen poziv tamkajšnjega ministra za zdravstvo omenja, da so se primeri pegastega legarja pojavili tudi že v Beirutu. in poziva prebivalstvo, naj najodločneje zatira uši, ker 60 glavne preuašalke te bolezni, in naj se pokori oblastvenim odredbam. Odrejeno je razkuženje vseh javnih prometnih sredstev in poslopij. — Ciklon na Španskem. Španijo je obiskal pred dnevi hud ciklon, ki je povzročil poplave in poškodoval veliko hiš v El Ferroru dei Caudillo. Brzojavne in telefonske zveze so bile pretrgane. Ukinjen jc tudi potniški promet, dokler škoda ne bo popravljena. — Smrt španskega filozofa. V Madridu je umrl v starosti 54 let znani španski filozof in profesor na madridski univerzi Emanuel Garcia Morente. S\oj čas ]c odpadel o.l katoliške vere. Po končani španski državIjanski vojni ie pobegnil v Pariz, pozneje pa v Buencs \ires. Ko ga je general Franco poiniiostil. se |e vrnil v Španijo. Po hudih duševnih bojih s? je vrnil h katoliški veri. se lotil učenja bogoslovja in je januarja leta 1941 imel novo mašo. <£ju£&ja!ia 1 Zu pokojnim jezuitskim generalom preč. •o. \ ladimirjcm ledoilniu/k m t • »:om-siio mrtvaško opravilo \ cerkvi sv. Jožefa v četrt- 1 tek, 17. decembra. Ob 8 zj.utruj l>o skupni mrliški oficij, nato ia oh tričetrt ua 9 slovesna j črna sv. maša z libero. I Druga javna produkcija Glasbene akademije, ki bo v sredo ob 18 v muli filharntoiiični j dvorani ima na sporedu skladbe za violino, bariton, klavir, klarinet in sopran. Sporedi se prodajajo v Matični knjigarni in pri večerni blagajni. 1 Svojcem interniraiiccr in vojnih ujetnikov. Mestni urad z.a popis vojnih ujetnikov in inter-nirancev v Kresi,ji, soba -14, vhod z l.i liga rje ve ulice 1, prosi svojce prijavljenih internirancev in vojnih ujetnikov, ki so se prijavili za podporo pri mostnem socialno-poliličnem uradu, naj takoj spo-roče povratek interniranca -4/. internacije nli vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembo. 1 Opozarjamo na vokalni in instrumentalni koncert v korist Združenja gledaliških igralcev, ki bo v potek ob 17 v Opori, pod muzikalnim vodstvom dirigenta O. Zebreta, s sodelovanjem sopranistke Ksenijo Vidalijeve in altistke Elze Karlovčeve ter tenorju Giorgia Setnhri in baritona Giuseppa Taddei. Spored je zelo Itogat in obsega orkestralne točke, arije in dvospeve iz najbolj znanih oper. I IV. simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 18 v veliki nnionski dvorani. Koncert Ik> dirigiral violinist Karlo llupel in kot solistka violinistka bo sodelovala ga. Francka Ornik-Rojčeva. Simfonični koncerf bo imel naslednji spored: t. Trije staroklasični plesi za godalni orkester: 2. Osterc: Religioso za godalni orkester: 3. Bach: Koncert za violin-solo in godalni orkester. So- tistka ga. Francka Ornik-Rojčeva; 4. Beethoven: Sedma simfonija. Vstopnice so /e v pred-Irodaji v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. To Ivo zadnji simfonični koncert v tekočem letu. V. simfonični koncert l>o sredi meseca januarja 1943. I Večer slovenskih klavirskih skladb za mladino, ki sc bo vršil v mali filharmonični dvorani v petek dne 18. f. m. ob 18. bo imel na sporedu skladbe naslednjih naših skladateljev: škerjanca, šaiitla. Pavčiča, Mirka, Sancinove, šivica, Osterca. Pahorja in Tomoa. Izmed avtorjev lvosta skladatelja L. M. škerjanc in Mir-c« Sancinova sama izvajala svoje lastne skladbe. dočim bo igrala pianistka Silva Hraševčevu šantlova, Pavčičeva in Mirkova dela. Pianistka Rizjakova pa dela skladateljev: š-vien. Osterca, Pahor ja in Tomca. Sklepno točko Tomčove Va-rijacije bosta izvajali štiriročno pianistki: Bizjak Marta in llraševee Silva. Na zanimiv klavirski večer že danes opozarjamo. Vsa dela. ki se bodo izvniala so izšla v tisku in so najprimernejše darilo slovenski mladini za letošnji božič. Natančni eno red se Ivo dobil od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice in spored je obenem vstopnica na večer v mali filharmonični dvorani. I Opozarjamo na veselo komedijo Firma, katero bo uprizoril Rokodelski oder v nedeljo 20. decembra ob |>ol 5 popoldne. Prvo dejanje se godi v vlaku, kjer se pelje mlada gleda I i-šl Nova razstava slikarja šušteršiča Občinstvu je slikar šušteršič postal znan to jesen po razstavi svojih del v Obersnelovi galeriji pod naslovom »Dolenjska vas«. S to raz- stavo je nepričakovano dobro uspel. Čeprav se v šušteršičevih slikali izraža nekak melanholičen ton, vendar so pri občinstvu naletele na topel odziv. Zdaj razstavlja šušteršič drugič. Tokrat v salonu Antonu Kosa v prehodu nebotičnika. Brez, dvoma ima šušteršič dosti občudovalcev, ker se je pokazalo že ob začetku te razstave. Trenotno imamo v Ljubljani kar štiri umetniške razstave. Občinstvo, ki ljubi iiniet-uosl. i m m dovolj izbire in se more torej tudi prepričati o dobri kakovosti razstave Miloša I šušteršiča, še 2 loti. V kazen se mu je vštel dosedanji zapor od 13. maja 11>-U, ko jo bil aretiran. Proti njegovi ženi Olgi Vokičevi, ki je bila obtožena prestopka prikrivanja ukradenega denarja, je državni tožilec še pred začetkom sedanje nove razprave obtožim umaknil, ker je bila deležna amnestije. I Proti navijalcem iu verižnikom. Kakor je bilo /c v daljšem članku omenjeno, je zdaj za vsa kazniva dejanja, ki kršijo protidrnginjske in druge, na življenjske razmere se nanašajočp uredbe Visokega komisarja, pristojno vojaško vojno sodišče Višjega Poveljništvu Oboroženih Sil Slovenija—Dalmacija, oddelek v Ljubljani. I emu sodišču so bile zdaj odstopljeno tudi vse tekoče zadeve, ki so bilo prijavljene državnemu tožilstvu, dalje one okrožnega in okrajnega sodišču, ki še niso bile končtuie s sodbo. Med drugimi je bila izročena vojaškemu vojnemu sodišču zadeva o nakopičevanju najvažnejših živil, kakor masti. olja. sladkorja in moke, ki so bila pred .meseci zapljenjena nekje v Ljnb-Ija ni. Naznanila GI.EDALISCE. Hrama: Sreda, 11. decembra oh •10.30: Gradbenik Solne««. Itcil A. — Četrtek, IT. decembru ob lO.llll: 'Oče . Premieru. Ked premlerski. — Petek. IS. decembra oh 15: -Večno minila Satoma . livcn. Želo znižane cone od lil lir navzdol. Opera: Sreda. 16. decembru oli 16: »Tlials . Ked Sreda. — Ootrtek. 17. deccmliru ob tO: GiispHrotic . Itrd Četrtek. — Petek. 1*. deci-mbra oh 17: Vokalni in instrumentalni koncert v korist Udružcnja gledaliških igralcev. KOKODKI.SKI ODER. Nedelja '20. decembru oh pol 5: »FIRMA-. Prcdprodaju vstopnic na dun predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1.. desno. RADIO. Sred«, II. decembra. 7.1(1 Slovenska glasba — S.IKI Napoved časa. Poročilu v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.3" Poročilu v slovenščini — 12.45 Polke in ma/urke — 13.00 Napoved časa. — Poročilu v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstvu Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent Segurini — 14.00 Poročila v Italijanščini — 14.15 0|icrna gbuhn -- 14.30 Koncert klasičnega tria — 15.1KI Poročila v slovenščini — 17.011 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Na harmoniko igra Avgust Slan-ko — 17.35 Koncert violinistke \Vnnde De Sena — lli.no »Govorimo italijansko- — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19..10 Poročila v slovenščini — 13.45 Pisana glasba — 20.00 Napoved časa. Poročita v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Radio 7.a družino — 21.30 Predavanje v slovenščini — 21.411 Znane pesmi vodi dirigent Zeme — 22.00 Plošče — 22.30 Znani valčki — 22.15 Poročila v itflli innščini. I.RKAHNE Nočno službo imajo lekarne: mr. Lenslek. Resljevn cesta 1. mr. Rnhovec, Kongresni trg 12 in nir. Knmolar, Vič, Tržaška oestn P. POIZVEDOVANJE. Reven dijak jc izgubit doc 14. t. m. na Mestnem trgu denarnico, r vsoto okrog 90 lir in dijaško knjižico. Poštenega najditeljn pro-s'm. dn jo vrne proti nagradi nn naslov: Požar, Osoje 3/IT., Ljubljana. Z Gorenjskega Zborovanje županov v Radovljici. Prve dni decembra je sklical deželni svetnik dr. liititer Eg-ger župane radovljiškega okrožja na delovno zborovanje, na katerem naj bi se obravnavala najvažnejša vprašanja občinske uprave v posebnem razgovoru. Spočetka je naznanil, da ga je dosedanji občinski komisar okrožnega mesta Radovljice zaprosil naj ga razreši položaja, ki ga je zavzemal od prvega dneva delovanja civilne uprave. Prošnji je bilo ugodeno in ker je predvidena spojitev občine Lesc z občino Radovljica, je bilo poverjeno vodstvo upravnih poslov radovljiške občine dosedanjemu leškemu županu Fiirederju Dosedanjemu občinskemu komisarju v Radovljici Babniku pa je . deželni svetnik izrazil priznanje za dosedanje delo, 6aj je moržk»odpraviti zlasti spočetka — lani aprila — premnogo težkih nalog. Premnogo ukrepov, ki 6o bili v Radovljici izvršeni na primer: nova imenovanja ulic, polepšanje mesta, pomembna zgraditev ceste, razširjenje občinskih potov in vodovodnega omrežja ter otvoritev me6tne knjigarne, vse to je bilo izvršeno na pobudo komisarja in pod njegovim vodstvom. Nadalje so župani razpravljali o delu in pripravah pri izdajanju osebnih izkaznic. Tudi prehrana Gorenjske in splošna upravna vprašanja so bila podrobno obravnavana. Poroke. V Ratečah sta se poročiln Franc Nežmah in Ivana Melanšek. — V Glogovici Janez llauser in Ivana Podbevšek, dalje Anton Leveč in Ljudmila Močnik. — V Kropi so se poročili Jože Ciglerič iti Marija Ažman, Anton Verč in Katarina Lazar. Konrad Eržen in Ivana Zupan, Franc Mohorič in Pavla Dcrmo-ta, Janez Finžgar in Pepca Kovač. Smrtna kosa. V Borovljah je umrl 72-letni krojaški mojster Josip Ribič. V Naklem pri Kranju so umrli Ivana Strupi. Valentin Jerala in Jerica Markovič. V Ratečah Alojz Roger, mizarjev sin. V Ratitovcu Francka Žibert, v Siatniku Franc Drobniik. Smrtna nesreča. V Šmartnem pod šmarno goro je umrl Jože Franci, ki jc bil že 17 let kurjač v tekstilni tovarni v Gamcljnnb. Pri vožnji s kolesom jo zadel v drugega kolesarja in se poškodoval. Mislil je. da ni nič hudega, vendar se mu je zdravje začelo hitro slabšati. Ko je bil prepeljan na Golnik v bolnišnico, jc bilo že prekasno in ga niso mogli več rešiti. Živahno delovanje v Medvodah. Pred nedavnim je bil v Medvodah sestanek ženstva. ki ga je vodila gospa Cirman. Na sestanku je bilo sporočeno, du je tudi v Medvodah nabiranje sadja lepo uspelo. Nabranih je bilo 7IK) kilogramov jabolk in 700 kilogramov suhega sadju. Ženstvo je prav tuko oddalo lepo izde-i lane blazine z.a posadke podmornic. Blazine so bile žc odposlane v Celovec. Smrt uglednega mizarja v Prevaljali. Pred ne-l davnim 60 pokopali v Prevaljah znanega mizarja Riharda Mačiča, članna SA. Obtnik je umrl v 52. letu in je imel krasen pogreb. Krajevna skupina stranke in vse formacije SA so ga pospremile na zadnji poti. Vodja krajevne skupine Glančnik je v nagrobnem govoru podčrtal veliko zavednost pokojnega tovariša vletih tuje nadvlade in se mu zahvalil /a njegovo zvesto sodelovanje. S Spodnjega Štajerskega Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 87-letni železniški upokojenec Ribaril Dominik, 82-lel-na posestnim Marija Lorber, 49-letna mizarjeva žena Antoni ia šišek, hišna posestnica K a -rolina Forstner, 5">-letni trgovec Karel 1'rban-celj, polirjeva /ena Marija lornesijeva i/ Rifnika na Pohorju. — V Ptuju je umrl hišni ivosestnik \nton Prolog. — V I ( barjih pri Celju 44-letni trgovec Štefan Rodnar. — V Jazbini pri št Juriu ob južni železnici jc umrl Ivan Iskrač. — V št. Jurju ob južni /elezjiici je umrl 73-lelni Herman Kincl, v Bezovu 62-li'tni Ivun Obreg, v Braslovčah pu 7'}-lctni užitkar Jakob Praprotnik. Nesreče. V Velenju jo padel z metrov visokega drog« električnega daljnovoda dele vce velenjske elektrarne in jc obležal n» m> -slu mrtev. Padel je najbrž zato. ker j,' prišel v dotik / električnim tokom. — 52-letni posestnik Jožef Plemonitaš i/ li/eča se je pri Rogaški .Slatini smrtno ponesrečil pri |Knliranju dreves. Deblo drevesa je padlo nanj in mu zlomilo hrbtenico. Ogenj v mlinu. Pred nedavnim jo zač olo goreti v valjčnem mlinu in/, i.brlicha v št. II ju v Slovenskih goricah. Dva nameščenca sta pravočasno ogenj opazila t;iko, da so gusilci mogli še pravočasno udpšitj po/ur. Spodnještaji^ski vinogradniki so zborovali v nedeljo v Mariboru v hotelu »Pri Orlu«. Govorili so na zborovanju strokovnioku iz mariborske vinogradniške šole. prišla sl i pa na zliorovunje tudi vladni svetnik, dr. /vveigild iu inž. Reiter. ki sta dala navodila /a bodoči razvoj vinogradništva na Spodnjem Štajerskem. Zborovanje županov i/ ptujskega okraja jo bilo 5. decembra v Ptuju. Razpravljuli so o raznih upravnih vprašanjih. «■1 FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAK K ACER »ZAKAJ PA NE PUSTIŠ BOŽIČI, DA HT POZORNO POSLUŠALA? .JE OČITAL ANGELČEK PARKELJČKU. ZATO, KER JAZ TAKO HOČEM. ONA ME PA UBOGA BOLJ KOT TEBE,« SE JE ZASMEJAL RDEČEK, POKAZAL JEZIČEK IN ZBEŽAL V PEKEL. 46. ' KO JE ANGELČEK STOPIL ČEZ NEBEŠKI PRAG, JE SREČAL SV. MAGDALENO, NE-SOČO LJUBKO OBLEKCO, KI .10 JE PRIPRAVILA ZA BOŽIČNO DARILCE NEKI PRIDNI PUNČKI. Fogazzaro: 62 Palača ob tezeru »Oprostite,« je dejal Steinegge Edili in Sillu. Govoriti moram s tem gospodom. Pojdita naprej. Pridem kmalu za vama.« Edita ni utegnila odgovoriti očetu, ker je ta že smuknil skozi množico. Po nekaj korakih je hotela stopili iz velikega drevoreda in oh strani ceste pogledati nazaj, a očeta ni mogla več opaziti. Ni se ji zdelo umestno, da bi ostala tu; bila bi Je bolj sama. Silla ji je tiho dejal, da je najboljšo, če gresta naprej, kakor jima je naročil Steinegge, kajti gotovo Ik> on pozneje šel po isti |K>ti in prav lahko bi ga zgrešila, če ostaneta tu. Šla sla torej naprej med pločnikom, kjer je kar mrgolelo sprehajalcev, in gosto vrsto radovednežev, ki so opazovali kočije. Hodila sta ločeno drug od drugega in |>ozonio opazovala kočije, kakor da bi ju bogve kako zanimale. Edita se je od časa do časa ozirala, da bi videla, če že prihaja oče. Silla bi bil rad govoril in pretrgal mučen molk, a ni vedel, kako naj začne. Dospela sta do kavarne, iz katere se je prav v tem hipu vsula cela reka ljudi. Silla-je |>onudil roko tovarišici, ki se mu je zahvalila in narahlo |K>ložila svoje prste na njegovo laket. Silla je začutil ta rahel dolik v srcu. Delal je Editi |>ot skozi množico in od časa do časa pogledal na ročico, ki je kakor brez življenja počivala na njegovi. Skoraj nagonsko jo stisnil roko k sebi in ne da bi vedel, kaj naj reče: je začel: ■Oprostite, vam je donna Marina kaj govorila o meni?« Edita ni pričakovala tega vprašanja. Ni več odmaknila roke in jo odgovoriln preprosto: »Da.« Brez dvoma jo pripravljala previden odgovor na drugo vprašanje, ki pa ni prišlo. Kako prijeten vočerl« je dejal Silla. »Človek se čuti kar poživljenega. Pomlad se poraja v arcu. Niste mi hoteli povedati vsega, kar jo pisal župnik. Z velikim veseljem sem poslušal vašega očeta.« Editina roka se jc zganila, a so ni umaknila. »Če ima človek ranjeno roko, se boji, da bi se ga kdo dotaknil in se ogiba celo prijateljevega stiska. Kako srečnega pa se počuti, če mu nekega dne prijatelj stisne roko in more ugotoviti, da ga več ne boli.« Dejala bi, da rana ni bila bogve kako globoka in da se ta človek zelo boji trpljenja. Če pa so lo duševne rane, hi bilo zame veliko ponižanje, če bi jih 110 čutila več, če bi ozdravela tako kot ozdravi človek, ki je imel mrzlico, kakor ozdravijo te rastline po končani zimi. Se vam ne zdi tako? Koliko ljudi je tu! Očeta pa še ni od nikoder. Nnlahko se je oprostila spremljevalca in obstala. Steineggeja še ni bilo na spregled. •»Oprostite, gospodična Edita,« je dejal Silla z glasom, ki se mu je. nekoliko trosi. »Slabo me sodite. Sicer pa sem vajen, da me sodijo ljudje slabo, že odkar mi je umrla mati. Res sem tega po večini sam kriv, zaradi svojega značaja. Vendar pa je to tako grenko! Včasih je • mogoče, ustavljali se sodnikom, če ima človek nekoliko ponosa in zaupanja vaso. Včasih pa tudi to ne pomaga. V ljudeh najdem samo brezbrižnost in usoda se norčuje iz. mene. Brezsrčen je, kdor rani nekoga, ki so mu že vsi obrnili hrbet. Prosim vas, gospodična, podajte mi roko in poslušajte me vsaj za trenutek.« »Mislim, da vas nisem užalila,« je dejala Edita in zopet položila svojo roko na njegovo lakot, »To so pač človeške stvari.« Silla jo je odločno prijel za roko in ji začel sredi brezbrižne množice tiho govoriti: »Človeške stvari? Da, a ne to, kar vi menite. Nisem ozdravel kakor drovo s |>oniočjo zraka in sonca, s pozabljenjem. Hotel sem ozdraveli z železno voljo. Iztrgal sem si iz srca zločesto bolezen, ki me je poniževala. Kajti no cenim je in nisem cenil nikdar.« »Ne?« je živahno vprašala Edita. »Ne, nikdar. Verjemite mi. Tako vzvišeni ste. Potrebujem nekoga, ki je vzvišen kakor vi, da bi mi naklonil vsaj nekoliko prijateljstva. Čeprav ne govorim z nikomer o tem. vendar se mi zdi. da čeprav brez prijateljstva, brez ljubezni, brez nadarjenosti, brez ugleda in brez upov, umiram v višinah, kjer so trudim, da bi ostal s svojim duhom, s pomočjo dola, študija in misli na Boga. Pogostokrat slišim zločeste glasove, ki me kličejo navzdol v blato, ki bi me zadušilo. Oprostite, gospodična Edita, morda vam jo neprijetno, dn vam toliko govorim o sebi?« »Nikakor ne,« je tiho odvrnila. »Nikdar bi si ne mogla misliti tega, kar mi pripovedujete.« »Vem. Moje srce je navadno skrbno zaprto. Nocoj govorim, ker se mi zdi, da sanjam. — »Sanjate, da pripovedujete osebi, ki je že davno mrtva in ki se ji lahko brez skrbi zaupale.« »Ne. Sanjam v pomladni noči, kakor bodo morda sanjale te stare platane polne upanja, ko bo vzšel mesec in se bodo ljudje vrnili na svoje domove. Sanjam, da bom tudi jaz zopet ozelenel in vzcvetel, da se po dolgem molku pogovarjam s pomladjo in Ji pripovedujem vso žalost jeseni in zime, kakor du bi minila že stoletja od takrat. Poslušajte torej. Nisem je cenil. Zdi se mi, da vam oče ni povedal vsega, ker vsega tudi on ne ve. Nekoč sem izdal knjige z naslovom »Sanje«. »Bi jo lahko čitala?« »Lahko. Tik preden mo je grof povabil v Palačo, je dospelo v tiskarno pismo za pisatelja knjigo »Sanje«, ki je nosilo podpis »Cecilija«. Pismo je bilo zelo duhovito, vendar pa mi slog te neznanke ni bil prav nič všeč. Priznam pa, da je njeno laskanje prijalo mojemu samotjubju. Od-govoiril sem ji in na dan pred odhodom v Palačo sem prejel od neznanke drugo pismo, ki pa je bilo polno brezobzirnih vprašanj in skoraj nesramno. Sklenil sem, da pretrgam to dopisovanje in sem ji v tem smislu tudi odgovoril. Brez dvoma veste, zakaj sem zapustil Palačo Isti večer sem odkril, da je Cecilija bila donna Marina. Ko sem odhajal, sem jo zagledal v čolnu. Prišlo je med nama do burnega razgovora. Nato je nastal vihar in moral sem jo odvesti domov. Vrgel sem ji še njeno izmišljeno ime v slovo in zbežal. Ves svoj ponos in vso svojo silo volje sem moral zbrati, da 60111 premagal čustva, ki so me prevzela. Šele nocoj sein spoznal, kako popolna je bila moja zmaga. Vi pa ...« Edita je obstala in se ozrla naokrog. »Kje pa sva?« Bila sta sama v drevoredu. Ne da bi bila o p a žila, sla šla preko točke, kjer so se sprehajalci in kočije zopet vračale. Edita je zardela zaradi svoje raztresnosti. Hitro so je okrenila in izpustila spremljevalčevo roko. Nato pa se je zbala, da ga je užalila s to naglo kretnjo. Š O R T Beseda o »lestvici« Od vseh š|ior!nikov so bili letos igralci namiznega tenisa najbolj podjetni. Njim je lažje, zakaj oni niso navezani na zeleno polje ali belo poljano; njim zadostuje dvorana ali soba, pa miza in /e so dane okoliščine za urjenje in za tekme. Teh je bilo letos kar le|x> število. Prvo jiolovico leta so skrbeli za spored Korotanci, jiotem pa so prevzeli |iobudo llermežani. Okoliščina, da 60 dobili v najem primerno dvorano pri Mikliču in da so dobili tri le|ie mize. ki odgovarjajo najnovejšim predpisom igre. je omogočila zojietni razmah male igre, ki pa ima prav radi naglice in preciznosti svoj posebni športni fioiiien. Toliko je bilo prireditev v namiznem tenisu, da imajo prijatelji lestvic dovolj gradiva, za sestavljanje vrstnega reda najuspešnejših tekmovalcev letošnje sezone Ce pregledamo turnirje vse od lanskega božičnega, ki ga je priredila Mladika, pa do turnirja za prvenstvo Ljubljane, tedaj ugotovimo, da je nabral Bradaško (Korotan) največ prvih nagrad, če ocenimo |irva mesta z 10 točkami, druga z 6. tretja s 3, četrta pa z 1 točko, tedaj odbi-1110 za letošnjo sezono naslednji vrstni red igralcev: ) 1. Bradeško (Korotan); udeležil se je vseh turnirjev in dosegel 4 prva mesta, dvoje drugih in eno tretje, kar znaša po zgornjem ključu 55 točk. 2. Marinko (Hermes); Marinko je sodeloval samo na dveh prireditvah in obakrat zmagal, kar znaša 20 točk. 3. Strojnik A. (Korotan); dosegel je eno prvo in eno drugo mesto, kar znaša 16 točk; sodeloval jc na šestih prireditvah. To bi bili torej prvi trije igralci, ki so imeli največ uspeha. Tem sledi Djinovski (Hermes) s 13 točkami, Bogataj (Hermes) z 11 točkami ter Medved (Mladika) in Požetiel (Hermes) in Krečič (Mladika) s šestimi točkami. ANS Delavniki: 15.S0, 17.50. Sloga od 14 dalje, nedelje In prazniki: 10, 15.50. 15.50, 17.50. v kinu Union |e matineja ob 10.50. Podvigi luna-kegn letnica in romantična ljubezen dveli bitij v filmu „Pilot se vrača" V glavni vlogi Mnnimo Girotli in Miehela Bidmonte KINO SLOGA — TEI 27-50 Zgodim na selmn knpltenega dekleta — g prvorstna Komedija — odlične pevske točke Dekleta za možitev V glavni vlogi: Žita S7.elec7.kv — Jano5 Sardy KINO UNION - TEL 22-21 Odlifen planinski film, privlaCoe in globoke ljubez.enske vsebine. — Smučanje, Šport! Pomladne vode Igralci: OINO CEKVI, MARIELLA LOTT1 Krasni naravni posnetki! KINO MATICA - TEL 22-41 Toliko o posameznikih. Med moštvi pripada prvoVnesto Hermesu, ki si je priboril tri prva me-sh in eno tretje, drugo Mladiki, tretje Korotanu, četrto pa Slaviji. Šport v kratkem Mariborski železničarji so želi preteklo nedeljo lep uspeh nad tovariši iz Dunajskega novega mesta. Čeprav je gostujoče moštvo prvak S|x>dnje-ga Podonavja, je moralo v Mariboru kloniti pred železničarsko enajstorico, ki je igrala nepričakovano dobro in ki jo je spremljala tudi obilica sreče. Mariborčani so zmagali z 1:0. Tekmo, katero je sodil g. Nemetz, je gledalo 600 oseb. Nemški in madžarski telovadci so se sestali v Budimpešti k 6. "mednarodni o končnem rezultatu. Nemci so zmagali 6 102.50 točkami, .Madžari pa so dosegli 180.20 Najboljši med jx«a-inezniki je bil madžarski prvak Pataki. Celjani so gledali v nedeljo nogomclno tekmo med domačo športno družino in med enajstorico nemških letalcev iz Zagreba. V vrstah Celjanov 60 6e zlasti odlikovali Cater, Vrečič, iMatles in llart-mann, ki so tako vnelo streljali, da so dosegli zmago v razmerju 5:4 (4:33). Tudi v Trbovljah niso bili brez nogometnega S|x>reda. Obiska! jih je mariborski Rapid, ki pa je očividno jiodcenjeval nasprotnika in potslal nekoliko oslabljeno moštvo. Po prvem polčasu se je zdelo. da bo tekma neodločena, stanje je namreč bilo 1:1. Pozneje pa so začeli Trboveljčani s tako uspešnimi napadi, da so končali igro z lepo zmago 6:3. Mariborski dnevnik poroča, da so igrali mestoma zelo ostro. V hokeju na ledu so gostovali slovaški vojaki na Dunaju in premagali nemške tovariše s 4:1. Pri jx>vratni tekmi naslednjega dne je bil izid 1:1. V dunajskem okrožju so igrali v nedeljo 6amo eno prvenstveno tekmo. Vienna je nastopila proti Železničarju in končala boj za žogo z 2:2 (1:0). Tako 6i je Vienna okrepila vodstvo na razpredelnici za eno točko. Na drugem mestu je Wiener AC, na tretjem pa Wr. Sportklnb. Dolrpcl jo naš ljubljeni soprog, dobri .oče, sin in bral, gos|>od SATTLER ALOJZIJ uslužbenec SK »Ilirije« Pogreb bo v sredo, dne 16. dec. 1042, ob pol ,3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubi jana, dne ih. decembru 1!)A2. Žalujoča žena, hčerki in ostalo sorodstvo Kupim hišo v strogem centru. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Plačam takoj«. C0MMERCIANTI! TRGOVCI! fer i vostri acquisti dl Pri svoiih nabavah ka-qualsia»i articolo rlvol- kršnih koli predinotovse getevi, serivendo in ita- obrnite ln pišite Italijan-liano, frnucese. c.roulo al sko, francosko ali hrvatsko na Rag. MARK BERISHA, Via Mario Pagano 52. Milano Mali oglasi Prodamo Za vsakogar nekaj! Vso odvisne stvari: pohištvo, Stolaže. razne predmete za sobo, kuhinjo, pisarno; tudi obleko, posodo, knjige, sliko itd., razprodajamo radi ome-jenoga delokroga. Oglasite so v pisarni: Sv. Petra nasip 17, pritličje. Vrečke in skatlje za vojne ujetnike Ima stalno v zalogi E Za-krajšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. (1 Zimo za modroce vseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri MILAN JAGER mehanična predilnica žime Kupujem vsako količino predlva po najvišji dnevni ceni. Trgovina: Sv Petra c 17. Predilnica : FUŽINE Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje In razmnožuje, izvršuje vse Informacije ter razne osebne usluge »Servis biro«, Ljubljana. Sv. Petra cei ta 29 B Unltml | Vajenca za trgovino z mešanim blagom takoj sprejmem Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7021. (v Kuciim X PflOH ^ D R V A N I. POGAČNIK, LJubljana, Bohoričeva S. Tel. St 20-6». 1 Službe i Ittejo: Gospodična zmožna ročnega dola, šivanja In krpanja nogavic, sprejema delo na dom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 692(1. (a Jitcio: Zakonski par brez otrok ISče stanovanje zu takoj ali nekoliko kasnejo z dvema ali tremi sobami bolj v sredini mesta. Kdor mi Isto preskrbi, dobi nagrado. Naslov v upravi »Slovencat prid St 8925. (C O č ud e ž u Osram žarnice Del prodigio della Lampada Osram 1'economia dl [unzionarfnenlo di una lampada elel-trica dipende dal modo con cui cssa ulilizza la cor- rente che consuma, le lampade OSRAM-D eol fllamenlo a doppia spirale Irasformano nel modo piu economico la correnle in luce. Percid si olliene con le tifMPADE OSRAM-O molla luce e poco consumo Ekonomičnost žarnice je odvisna od načina, kako žarnica pretvarja porabljeni lok. Žarnice OSRAM-D z dvojno vijacni-co spreminjajo tok v svetlobo na najbolj ekonomičen način. Zalo dosežemo z OSRAM-D ŽARN ICO mnogo svetlobe in majhno porabo c s Edgar Wallace: 26 Skrivnost skrivljene sveče Roman Ko je videla, da mize ni treba odmakniti, je' s členki potrkala na tlak. Srce ji je začelo divje utripati. Ob trkanju je votlo odmevalo. Brž je vstala, vzela z miza torbico, odprla nožek in takoj začela z vso vnemo rezati tenko ločje. Ker bi nemara morala spraviti rogozuico spet v red, je delala vse previdno. Kmalu je odkrila loputnico. V njej je bil železen obroček, zaobrnjen k tlom. Prijela je zanj, povlekla in loputnica jo popustila in se je odprla, kakor hi jo dvigala protiutež na drugi strani. Pogledala je v globino in videla spodaj medlo svetlobo, odsev oddaljene svetilke. Vrsta stopnic je držala do spodnjega tlaka. Trenutek je oklevala, po-ieni pa je spustila noge v odprtino in šla nizdol. Prišla je v klet, ki je bila za spoznanje manj-",i od zgornje. Luč, ki jo je videla od zgoraj, je prihajala iz nekega notranjega prostora, ki je uoial biti pod kuhinjo. Previdno je šla po prstih ia!je. Prva soba je bila lepo opremljena. Po tleh :u bila razprostrta mehka preproga, bili so v njej udobni naslonjači, okusno urejena majhna knjižnica iu svetilka. Tu je morala hiti Karova podzemska delavna soba, v kateri je Kara hranil -voje dragocene listine. Poleg le sobe je bila še 'truga, manjša, a brez vrat. Pogledala je vanjo in ko so se ji oči privadile teme, je videla, da je elegantna kopalnica. Prostor, v katerem se je nahajala, je hil tudi temr-n in svetloba j" prihajala iz 5i< hnli oddaljene sobe. Ko je previdno šla po sobi, v kateri je bila razgrnjena mehka preproga, se je spotaknila oh nekaj trdega. Pripognila se je. se dotaknila tal in prsti so našli neko jekleno verižico. Gospodična je osnjila obstala in se zgrozila. Oh tem. kar je videla, se je prestrašena umaknila od vhoda v sobo. Tedaj pa je zaslišala od znotraj nekak glas, ki jo je premrazil. Glas je hil dolg. drhteč vzdih. Stisnila je zobe in stopila čez prag. kjer je za trenutek obstala in gledala z razprtimi očmi in usti prizor, ki se ii je nudil. »Moj Bog,« je vzkliknila. London, in sredi dvajsetega stoletja!... XI. Nadzornik Mansus je imel v Scotland Yardu svojo posebno sobico, o kateri 'je tožil, da ni urad, temveč nekaka čakalnica, kamor se Rateče kateri koli agent, ko ima čas da ga zabije. Tislega popoldne. ko je miss Holland doživela lako presenečenje. je neki moški v civilni obleki, ki je bil v služIli oddelka »D«, pripeljal v Mansusovo soho neko revno postrežnico, iod,; je hlipajoče in z objokanimi očmi odgovorilo Mary Ann. In so vas zalotili, ko ste hotel i zastaviti zlato zapestnico, ki je lasi lady Bartholomewove.« Ženska je požrla slino, pritrdila in začela pvijiovedovala svojo zgodbo, ne da bi se vmes kda j oddahnila. »Da, gospod, a prav za prav mi jo je dala, gosjiod, ker me ni dva meseca plačala, gosjwomoč-nico pri delu.« jo rekel Tu. Ksu. nestrpno. I11 so jo privedli k Tu. Ksu. skoraj onesve-ščeno. »Dajte ji fašo čaja/ jo velel uvidevni šef Sedite, Mary Ann. in pozabite na svojo težave. »O. gospod, v takih okoliščinah nisem Hila še nikdar,< je začela in sedla na slolico. ki so ji jo pripravili. »Tako. prestali ste vileko nevarnost,« je rekel T. Ks »Zdaj me pa |X)slušajte! »Vedno sem bila poštenn.« »Pozabite na to!« je pripomnil T. Ks. nestrpno. »Poslušajte me! Ce mi nf>oveste odkrito vse o ladv Bartholomevvovi in o denarju, ki ga je plačala gospodu Karu . .< »Dva tisoč šterlingov, dva tisoč, vsakega zase in ne da bi...« »Ce mi jjoveste vse jjo resnici, uredimo vse iu vas izpustim.« Precj časa je bilo treba, preden jo je pripravil, da je jasno govorila in opustila svoj »jaz«, ki ga je vedno vpletala. V njenem pripovedovanju so bile vrzeli, ki jih je skušal izpolniti. V bistvu ,je bila to neverjetna zgodba. Lady Bartholo-mevvova je zgubila denar, ki si ga je izposodila pri Karu. V poroštvo 11111 je dala tabakiero, ki je bila vsa iz sinjega emajla in zlata in imela vdelane diamante v besede nekega tujega jezika; tastu zdravniku jo je podaril neki car v priznanje za opravljeno delo. Glede na vsoto, ki si jo je lady Bartholome-vvova izposodila, ni Abigaille vedela nič natančnega. Vedela je samo, da je mylady' vrnila dva lisoč šterlingov, a da je hila še vedno vsa obupana (dekle je rabilo besedo »v krizi«), ker Kara očividno ni maral vrniti tabskiere. Pri Bartholomevvovi h so se zaradi lega odigravali razburljivi prizori, histerični nastopi in podobno, a najhuje jo bilo, ko se jc vrnila Belinda Mary po dokončani šoli iz Francije. »Je torej miss Bartholomevv doma? Kje je sedaj?« jo je vprašal T. Ks. Dekle je odgovarjalo na lo vprašanje bolj ko prej zmedno Menila je, da se je gospodična nemara spet vrnila, na vsak način pa, da je bila miss Belinda zelo zaposlena. Miss Belinda da je poklicala zdravnika VVillianisa. ki je svetoval 11 jeni materi, naj spremeni nekoliko zrak. »Miss Belinda mora biti že kar razvilo dekletce.« jo pripomnil T. Ks. »Ali je slučajno videla kaj gos|ioda Kara?« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniič