Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 226.	Ljubljane 8 vin.	y LjUblM V SI* 2. OM 1912.
LeiolL
H^r	^^^^	flf gfi	fflBB^S	M	nm	jigl	Emostolpna petttrrsta (72 mm):
101 leta „ . „ ■■■	nw	npvH	bd i«	iar^«	in wm	—b	HR9m	»■ enkrat ■ • • ■ p° »
ietrt leta „ . „ 6 50	HM	H lil	^H H	H	HHmi	Hf ™	W 'Vj	u dvakrat
is meseo „ . „ 2-20	.	E«pBHttnH|	BBR	jH	» trikrat.....
lemčljo celoletno	^H	BffiBlHMB	■■	n	primere« popust.
LJnb ljani™ "na dom" ^^^^	BI	hh H	RjH	Hf "'""	M^ml	Bi^^	Hh	Poslano in reki. notice:
^^^ ■	vk Ha M	wmBB	B8I	n H	■	B (
K. :;; Tc || JB m	3k IJl	W3	BLiglj	m M	HI ^	BL A
,n meBeo .....J|	B ^K Hr	iHV	Kr-.* "Ul	m Sn	HM	^ W	»sak dan, izvsemil nedelje t*
ivl prejeman mesečni K1-70	*^^	praznike, ob 5. url popoldne.
KaT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol iter. 8/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s=s sprejemalo. — Uredniškega telefona Ster. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je t Kopitarjevi nllol Štev. a "Es A v str. poštne bran. račnn St. 24.797. Ogrske poitne bran. račnn St.26.511. — UpravnlSkega telefona It. 188.
Današnja številka obsega 8 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«.
Veli irenuiek.
Kdor se je tc dni mudil na Hrvaškem, je dobil, ako je prišel v dotiko z narodnimi politiki, vtis, da je opatijski sestanek na hrvaško javnost globoko učinkoval. Pra-vaški rodoljubi ga označujejo kot epohalen dogodek. Z veliko napetostjo pričakujejo vsi sestanka 20. t. m. v Ljubljani. Tako Hrvati kakor Slovenci smo edini, da je zdaj nastopil res veliki moment za hrvatski in slovenski narod.
Naša slovenska javnost pri tej priliki gotovo vprašuje, kako je kaj na Hrvaškem in kako je prav posebej s stranko prava. Komisar Čuvaj vlada dalje in pripravlja menda teren za volitve. Potem ko je uničil zborovalno in tiskovno svobodo, tako da se danes na Hrvaškem niti gospod, niti seljak na nobenem javnem prostoru, niti ne na cesti, ne upata sploh kaj o politiki ziniti, se je Čuvaj lotil izdelovanja velikopoteznega gospodarskega programa. Čisto mirne duše pa se lahko reče, da ves ta program ni nič drugega kakor goli švindel. Za blagor naroda nimajo ne Čuvaj, ne njegovi hlapci nobenega zmisla, ampak njih glavni cilj je, da narod ustrahujejo, vsak poizkus opozicije zatro, razširijo korupcijo in tako dobe večino. Mažari vedo, da v kratkem poteče finančna nagodba med Ogrsko in Hrvatsko, ki je temelj tudi politični zajednici obeh dežela. Vedo pa tudi, da je hrvatsko ljudstvo nagodbe, katero so sklenili velikaši, do grla sito, ker na njeni podlagi Ogrska iz hrvaške dežele vsako leto odnese preko 80 milijonov, vrne pa ji skoro ničesar. Ogrska skrbi le za železniške zveze in ceste, ki prav nji največji dobiček prinašajo, in oskrbuje državne gozde, ki mečejo profit za. Ogrsko, hrvaški seljak pa si ne more nikamor pomagati, ker lesa nima. Ima ga Oger ali pa vlaste-lin. Rekel bo kdo, da imajo Hrvati tudi avtonomno upravo. Toda kaj bo ta avtonomna uprava, koje šef, ban, je le organ ogrske vlade, in koje uradništvo je do mozga korumpirano! Zveza z Ogri pokvar-ja tudi avtonomno upravo, kar je čisto jasno. Občinska in županijska samouprava na Hrvaškem je prav malo vredna, ker so njeni izvršilni organi vladni, ker je izvoljeni občinski načelnik sluga svojega biljež-nika, ki je uradnik, oba pa podrejena ko-tarski, oziroma županijski oblasti, ki dela, kakor hoče — samoupravne skupščine pa so osnovane na kurialni podlagi, tako da
][ S T JfCr
Roža sveti
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Godvin se je opiral s komolcem na nagrobni spomenik, ki je kril srce njegovega očeta, molil je in razmišljal resno o nalogah svojega življenja. Razne podobe iz svojega življenja je videl pred seboj. Videl je žive sanje o svoji bolezni, ko se jc gledal mrtvega, in o tem, kaj utegne biti prava dolžnost človekova. Biti vrl in pošten? Gotovo. Boriti sc za Kristusov križ proti Saracenom? Gotovo, ako usoda nanese tako. Kaj še več? Odpovedati se svetu in preživeti svoje življenje v molitvah kot oni duhovniki v temi za njim?
Ali ne bo smel več misliti na Roza-mundo?
In vzpričo te misli je njegov duh omahoval cclo na onem svečanem kraju in ob uri presvetitve, kajti tedaj sc je prvikrat zavedel, da mu je Rozamunda več nego ves svet, več nego življenje. Ljubil jo je s svojim čistim srcem in pred Bogom jc tukaj njej v
ima de facto glavno besedo veleposestvo, ki je po veliki večini v političnem oziru mažaronsko. Zajedniško uradništvo v višjih razredih je vse mažarsko, avtonomno pa korumpirano, nižje je slabo plačano, tako da si mora pomagati z nelepimi mahi-nacijami, tepen pa je seljak. Vzemimo še nedostatni volivni zakon, slabi zborovalni zakon, vzemimo dejstvo, da je velik del zemlje v rokah vlastelinov, veliko zemlje sploh neobdelane, pa imamo vso sliko hrvatske, mizerije.
Gotovo je, da jc Čuvaj le posledica, ne vzrok tega sistema, gotovo je nadalje, da od Mažarov ni nikoli pričakovati dosti boljših banov, gotovo je, da je na Hrvatskem vedno dosti duš na prodaj, ki so pripravljene lastni narod preganjati, zlasti med -višjimi« sloji. Poznamo n. pr. enega, ki je na neki narodni slavnosti v Ljubljani pred leti strašno rodoljubno govoril, danes pa sc plazi okoli Čuvaja, in bi si obenem rad od Mažarov izberačil bansko stolico. Vendar pa je gotovo, da izvzemši Khuena noben hrvatski ban ni tako grdo delal kakor Čuvaj, ki je vrhtega popolnoma proti ustavi kraljevski komisar. Kaj pomaga, če ta mož naredi kako cesto, pa ukinja vsako politično svobodo, brez katere ni resničnega gospodarskega napredka. Narod trpi in molči, toda, kdor vjame kako zaupno besedo, se takoj uveri, da ni na Hrvaškem med ljudstvom bolj obsovraženega človeka, nego je Čuvaj. Le s krvjo in skrajnim nasiljem si bo mož napravil stranko, večine pa ne dobi nikoli. Jukičev atentat je bilo nepremišljeno in skrajno škodljivo dejanje, toda spričo obupnega radikalizma, ki vsled Cuvajeve strahovlade na Hrvaškem vlada v vsem ljudstvu, razumljivo. Obesijo naj ga in hrvatski narod bo slavil v nezrelem mladeniču mučenika. To so posledice komisariata, In spričo tega se Čuvaj drzne trditi, da med ljudstvom uživa zaupanje! Naj le dajo hrvatskemu ljudstvu svobodno besedo in merodajni krogi se bodo prepričali, da Hrvati Čuvaja približno tako »ljubijo« kakor Judeža Jškarijota.
Kaj pa stranka prava? Res je, da na Hrvaškem ni med ljudstvom prave politične izobrazbe; nemogoča je deloma vsled obstoječega stanja, ker hrvatsko ljudstvo ni politično svobodno, ampak de facto Ogrski usužnjeno, deloma pa vsled tega, ker se do zadnjih časov hrvatske stranke niso na resnično demokratsko podlago postavile in hodile med narod izključno le ob volitvah; deloma se je tirala tudi osebna politika, tako da je bila vsaka stranka sama v sebi razklana. Vsled bridkih izkušenj na Hrvaškem in političnega napredka v drugih deželah pa sc jc tudi v tem
pogledu začelo daniti. V prvi vrsti stoji tu stranka prava. Dasi ni konfesionalna stranka, stoji na krščanskem temelju, da more tudi pošten nekatolik z njo sodelovati tako kakor katoliki, ki tvorijo veliko večino hrvatskega naroda. O kakem liberalizmu v kulturnem pogledu ni niti govora, ker se da med globokovernim hrvatskim ljudstvom le tako kaj doseči, da se gradi na verski podlagi. Glavna opora stranke je, kakor pri nas, rodoljubna duhovščina, med katero se razmere od dne do dne izboljšujejo. Mažaronstvo se koti le med nekaterimi, ki so od vladne milosti odvisni, liberalen duhovnik pa bo tudi na Hrvatskem kmalu bela vrana, nasprotno pa rastejo vrste duhovščine, vzgojene po istih načelih, ki vodijo S. L. S. Hrvaški duhovnik jc danes iskren demokrat, snujejo se celo že v Banovini Marijine organizacije, v kratkem dobimo na Hrvatskem celo prvo mladeniško društvo. Kaj pa ljudstvo? V ljudstvu živi odnekdaj pravaška ideja. Ljudstvo ve, cla so le velikaši stvorili na-godbo z Mažarsko, ljudstvo samo jo sovraži. Ljudstvo ve, da si gospodarsko in kulturno v prvi vrsti zaraditega ne more pomagati, ker jc z nagodbo zvezano kakor je rob priklenjen na steno. Pravaška misel je misel odrešeniška, je edini up hrvatskega seljaka. V tem je moč oravaške stranke. Kakor hitro se neustavno stanje odpravi, mora biti prva skrb voditeljev stranke prava, da gredo med narod in začno s politično organizacijo, ki se ima gojiti sistematično, ne le ob volitvah. Vzporedno s tem mora iti. izobraževalna organizacija, ki jo najlažje vzame v roke duhovščina. Saj je hrvaško ljudstvo zdravo in silno inteligentno, dovzetno za napredek. Kdor drugače misli, Hrvatov ne pozna, ne pozna hrvaškega seljaka.
Eden najvplivnejših faktorjev v razvoju hrvaške stranke prava jc zveza s Slovenci. Tega sc voditelji hrvaške stranke prava dobro zavedajo. Tako je prišlo do opatijskega sestanka, ta ideja bo vodivna misel sestanka v Ljubljani. Ako pravimo zveza s Slovenci, mislimo S. L. S., kajti to mora biti vsem jasno, da je vzajemno delovanje Hrvaiov in Slovencev s slovenskimi liberalci popolnoma izključeno. Slovenski liberalizem prvič politično nič nc pomeni, drugič pa je slovenski liberalizem načeloma vsemu nasproten, po čemer teži S. L. S., tudi hrvaško-slovenski politični zajednici. To so slovenski liberalci zlasti le dni jasno pokazali. Vsak rodoljub bi moral spoznati, da pomenja opatijski sestanek naravnost epoho v zgodovini hrvaško-slovenskega naroda, vsak rodoljub bi mo-dal jasno vedeti, da Slovenci brez Hrvatov
in Hrvati brez Slovencev ničesar velikega ne morejo doseči, vse bi morala prešinjatii zavest, da smo Hrvati in Slovenci en sam narod! Naši liberalci pa le klevečejo, zabavljajo proti opatijskemu sestanku, mu podtikajo same sebične strankarske namene in proti njemu celo podlo hujskajo. Tako se je predrznil »Slovenski Narod« v soglasju z Biankinijevim »Narodnim Listom« te dni zapisati, da bi se smela »skupna hrvatsko-slo venska politika v okviru habsburške monarhije i menovati politika v tuji službi!« (»Slovenski Narod«, 1. oktobra.) Tako more le izdajica pisati, tako pisanje more napraviti veselje le Čuvaju in Mažarom, sploh našim sovražnikom. Neki slovenski liberalni list je tudi pisal, da se Slovenci ne smemo dati »po-hrvatiti«! Tako razumejo naši liberalci hrvatsko-slovensko edinstvo! Da mora ideja hrvatsko-slovenske vzajemnosti iti preko teh ljudi in proti njim, je spričo tega samo po sebi dano.
Naši nasprotniki pa naj nas ne motijo. 20. oktobra se sestanemo v Ljubljani. Vse slovensko in hrvatsko ljudstvo komej pričakuje ta dan, da sc vez med Hrvati in Slovenci še bolj utrdi in postavi na realno politično podlago. V ta dan zre hrvatsko-slovenski narod od Drave do Jadrana z veselim in gotovim upanjem, da pomeni začetek nove dobe.
Mm abiiurieniom!
Tovariši! Kmalu sc razkropite po svetu, da nadaljujete svoje študije na univerzi. Mnogi z veseljem pričakujete dneva; ko boste šli kot, akademiki v vseučilišlca mesta, da se pripravite za poklic, ki ste si ga izbrali. Prav je, saj to znači pogum, veselje do dela. Toda ne pozabite, da greste v tuja mesta, kjer ne bodete srečavali na vsak korak znancev iu prijateljev, ampak se bodete gibali med tujim svetom, ki nima ljubezni za vas, ampak je hladen, ker je tuj. Prosti bodete, toda ta prostost je za mnoge za vedno pogubna ravno radi tega, ker je prevelika in večina ni na njo dovolj pripravljena. Ako nimate v velikem mestu prijateljev, enako-mislečih tovarišev, postane za vas aka-demična prostost — prava zapušče-nost. Kaloliški akademiki, kje. bodeto teh iskali, ako ne v naših akademičnih društvih »Danici«, »Zarji« in»Danu«? To so ona ognjišča, kje sc zbirajo vam po duši sorodni tovariši, tu se plete ona vez med tujino in domovino, ki jc slovenskemu dijaku dandanes
brata Godvina. Sklenil je tudi on, da se zaradi ljubezni do Rozamunde neče nikoli pregrešiti proti ljubezni do svojega brata, ki mu je bil vedno vzor, dasi ga ni tako posnemal, kakor bi bilo prav. Tudi on je kočljivo zadevo z Rozamun-do prepustil slepemu naključju, ki naj odločuje med njim in med bratom. Poznal je svojo slabotno vihravost, zato je po spovedi posebno zato molil, da bo v svojih sklepih vztrajal tudi ob skuS-njavali.
Med sveto mašo sta novinca prejela svelo obhajilo in storila obljube po določenem redu. Odtod so ju peljali nazaj v samostan, da se nekoliko okrepčata; bila sta tega po dolgem po-nočnem bdenju v mrzli cerkvi zelo potrebna; tukaj sta ostala nekaj časa, sedela sama v prijorjevi celici in se pečala s svojimi lastnimi mislimi. Nenadoma pa je Wulf, ki mu očividno ni bilo dobro, vstal ter položi svojo roko bratu na ramo rekoč:
»Ne morem molčati; vedno je bilo tako, da mora vse na dan. kar mi jc na duši. Imam li nekaj povedati.«
»Govori, \Vulf,« reče Godvin.
NVlilf je sedel na svoj stol in nekaj časa strmo upiral svoje oči tjavendan; v«c jc kazalo, da gre beseda le težko iz ust.
službo posvetil dušo in telo. Pa kakšno vrednost bi ona polagala na tak dar? Ka j, čc bi kak drug mož----«
Poleg njega je klečal njegov brat Wulf; opiral se je s kolomcem na oltarno ograjo, upiral svoje oči na svitli oklep, ki ga bo nosil v boju — mogočen človek, vitez vitezov, neustrašen, plemenit, odkritosrčen, skratka tak, kot bi ga vsakdo moral ljubiti ali se ga bati. In on je tudi ljubil Rozamundo. Godvin je bil o tem prepričan. In ali ni Rozamunda morda ljubila Wulfa? Bridka ljubosumnost se ga jo polotila. Da, celo tam in ob listi tiri se je lotila Godvina črna zavist in ga razjedala tako hudo, tla mu je pot tekel po čelu.
Ali naj se odpove upanju? Ali naj beži pred bojem iz strahu, da ne bi bil morda poražen? Ne, boriti se je hotel dalje z vso častjo in poštenostjo, pa če bi bil premagan, vzprejeti svojo usodo kot pristoja vrlemu vitezu — brez bridkosti, pa brez sramote. Bil je v rokah usode; iztegnil je svojo roko, jo položil svojemu bratu okoli vratu, ki je klečal polog njega in kmalu so jo glava utrujenega WuHa nagnila zaspana na njegovo ramo, podobno kakor so povesi giava otrokova na materino srce.
»0, .Jezus,« je Godvin ječal v svojem srcu, »daj mi moč, da premagam to strast, ki bi me mogla navdati s sovra-
štvom do svojega brata, ki ga ljubim. O Jezus, daj mi moč, da bom mogel prenašati, ako dobi on prednost pred menoj. Nai-edi n^c popolnega viteza — močnega za trpljenje in potrpljenje, takega, da se bom celo radoval, ako bodo drugi izvoljeni pred menoj.«
Naposled se je začelo daniti in solnčni žarki so sc vlili kakor zlate sulice skozi okno ter prodirali skozi mrak po dolgi cerkvi, ki jc bila sezidana v obliki križa. Začulo se je glasno petje in skozi vrata je stopil prijor v polni opravi, spremljan od menihov strežnikov, ki so vihteli kadilnice. Sredi ladje se jo ustavil, se podal proti spoved niči in pozval Godvina, da mu sledi.
In šol je tju tor pokleknil prod sve-tim možem in mu odkril svojo srce. Spovedal so jc svojih grehov. Obtožil so jo svojih dušnih bojev, v katerih je omahoval. Prijor ga je ostril, dal mu je poguma za življenje in njegove borbo. »Pojdi, čisti vitez Kristusov, ne boj so ničesar, nadejaj se plačila ler vzemi »oboj blagoslov Kristusa in njegove svete cerkve.«
Olajšanega srea m' je vrnil Godvin k oltarjev i ograji. Za njim jo tudi Wulf opravil spoved. Lahko mu jo bilo po spovedi. Mazgovoril so jo s spovednikom, kako se mu je vesti glede Rozamundo, ki io je tudi on ljubil, in »jedo
tako zelo potrebna, ker rodi pomanj- j kanje te vezi pogosto cinizem in orna-lovaževanje vsega domačega napram tujemu. Katoliška so ta društva, saj je katoliška tudi naša slovenska domovina. »Z Bogom za narod« sc glasi njihovo geslo; ves študij in naše delo naj bo v tem zmislu, da bo naš narod prišel do.svojih pravic in do boljše bodočnosti. •
Katoliški abiturijenti, vabimo vas v naša akademična društva. Tu naj-Jote dovolj priložnosti, da sc pripravite v vsakem oziru za življenje. Dela imamo dovolj raznovrstnega in vsakdo si l»o lahko poiskal sebi primernega, študij in društveno delo v pravem razmerju je najboljša priprava za poznejše praktično delo. Društvo vam nudi priložnost, da se udejstvujete znanstveno in organizatorično in sc pripravljate v tem zmislu za življenje. V naših društvih bodete našli tudi dovolj potrebnega razvedrila med tovariši in moralne opore, ki jc v vsakem oziru v tujini tako potrebna.
Oni, ki gredo nt1 Dunaj, najdejo v »Danici« priložnost v,lasti za znanstveno in organizatorično delo.
Prav posebno vabimo slovenske katoliške abiturijente v Gradec in v Prago. V. Gradcu potrebuje »Zarja« vedno več delavcev, kajti delo, ki ga ji nalaga skrb za zapuščeno slovensko delavsko kolonijo, je vedno večje. Tu sem pridite, ki se hočete izvežbati v praktičnem socialnem in narodno-obrambnem delu. Kličejo vas graške slovenske organizacije, slovensko delavstvo, ki vam bo hvaležno za vse, kar bodete storili za njegov kulturni in gmotni napredek.
Tudi zlata Praga vas vabi v svojo sredo. Vsi oni, ki žele spoznati severni slovanski svet. in češki nkrod, pojdite v Prago, saj imamo že tudi tu svoje društvo »Dan, ki bo vaše zavetišče. Zlasti pravnikom in tehnikom, ki se zanimajo za narodno gospodarstvo in narodnoobrambno delo, svetujemo, naj pridejo sem. Mogočen gospodarski napredek češkega naroda vam bo nudil dovolj pouka in vas navdušil za študij gospodarskih ved, ki so za nas, ki smo v začetku gospodarskega napredka, tako važne. Tudi češko delo na na-rodnoobrambnem polju je tako zanimivo in poučno, da bo imel vsak dobiček od tega, ki ga bo s pridom porabil pozneje v slovenski narodni obrambi. Ne bodete osamljeni v svojem verskem prepričanju, saj Praga v resnici ni taka kakor se vidi od — daleč. Velik del praškega ljudstva je globoko veren. Jezikovnih težkoč se nikar ne bojte! Te se premagajo z lahkoto. Tudi v materijelnem oziru je Praga zelo ugodno mesto. Kdor ni v pretežni večini navezan na podporna društva, tu lahko ceno živi.
Dunaj, Gradec, Praga! Kamor se odločite, vedite, da vas čaka v našem društvu delo. Komur ni do tega, ne razumeva našega programa in zanj niso naša društva. Dobrodošli oni, ki invajo veselje do dela!
Z Bogom za narod!
8« slov. kat. akad. društvo »Danica«: Joško Dolinar, cand. iur., t. č. predsednik.
Za slov. kat. ak. tehn. društvo »Zarja«: Alojzi) Remec, cand. iur., t č. predsednik.
Za slov. kat. akad. teh. društvo »Dan«: Anton Leskovec, cand. iur., t. č. predsednik.
Za S. D. Z.: Jožef Basa J, cand. iur., t. č. predsednik.
Godvin je poznal misli svojega brata, bral je v njegovi duši kakor v odprti knjigi.
»O Rozamundi, kajneda?« je dejal Godvin čez nekaj časa.
»Da. O kom drugem?«
»In ti bi mi rad povedal, da jo imaš rad, da bi jo sedaj, ko boš vitez, in skoraj petindvajset let star, rad vprašal, ali hoče postati tvoja nevesta in žena?«
»Da, Godvin, to sem začutil v svojem srcu, ko je zajezdila na sivcu v vodo, tam na pomolu, in sem menil, da je ne vidim nikdar več. Povem ti, da sem začutil v svojem srcu, da brez nje življenje ni vredno, da bi se živelo, in smrt ni vredna, da bi jo pretrpel.«
»Tedaj, Wulf,« je odgovoril počasi, »ni treba o tem še nadalje govoriti. Vprašaj jo in bodi srečen. Čemu ne? Nekaj posestva imamo, čeravno ne mnogo, in Rozamunda tudi ne bo brez njega. Po mojih mislih se stric ne bo upiral temu, ako je njena želja, ko vidi, da si ti zanjo najprimernejši mož in najvrlejši daleč na okoli.«
Pred vojsko oo Balkanu ?
Turčija mobilizira?
Včerajšnji turški ministrski svet, ki jc trajal 8 ur, jc sklenil splošno mobilizacijo. Sultan je žc podpisal ukaz. O splošni mobilizaciji so že obveščena poveljstva vseh armadnih zborov. Na carigrajski borzi jc nastala panika, Po-pirji so zelo padli.
Priprave Avstro-Ogrske.
»Neues Wiener Tagblutt« poroča sinoči zvečer iz poučenih krogov: Položaj se mora danes nekoliko bolj pesimistično presojati , kakor včeraj. Iz balkanskih držav se poroča, da je navdušenje za vojsko vedno večje. Osobito v Belgradu naglašajo, da nočejo zaman mobilizirati. Položaj se prej odloči, kakor se je prvotno pričakovalo. Rešitev balkanskega vprašanje se ne more več zavlačevati. Če diplomacija hitro in uspešno ne nastopi, se vojska ne bo preprečila. Najbrie bo Avstro - Ogrska prisiljena tekom 48 ur ob ogrsko srbski meji preventivno nastopili. Ko sc pretrgajo diplomatičnc vezi, prevzame armada besedo.
Polzkusna mobilizacija Rusije.
»Neue Freie Presse« piše: Ni gotovo, če bodo mogle velevlasti preprečiti, da izbruhne vojska. Evropa nc veruje, da imajo velevlasti še kaj vpliva. Poizkusila mobilizacija Rusije kaže dvorezno rusko politiko. Ruski poslaniki letajo okoli, da se mir vzdrži, na Poljskem se pa vadijo ruski vojaki marši-rati. Srbija bi se ne upala niti premakniti proti volji peterburške vlade. Vsako uro se nevarnost vojske množi. --• Rusija mobilizira 16 do 18 divizij, 7 armadnih zborov, skupno 315.000 vojakov. Ruska mobilizacija je zelo dvignila pogum balkanskih držav.
Posredovanje velevlasti.
»Wiener Allgemeine Zeitung« (pol-uradno glasilo) izjavlja: Velevlasti še vedno upajo, da se mir vzdrži, in sicer iz sledečih razlogov: i. Vse velevlasti delajo na to, da se mir vzdrži. Kakor dokazuje izjava o sestanku v Balmora-lu, hočeta Angleška in Ruska preprečiti, da bi se kalil mir na Balkanu. Uradna Rusija tudi dela na to, da se vzdrži mir. Anglija, Rusija in Francija žele resno miru. 2. Turška armada je močna in ni izključeno, da bi porazila armade, balkanskih držav. 3. Avstro-Ogrska želi odkrito, da se sedanje posestno stanje na Balkanu ne izpreme-ni. Če nastane vojska, bi slabejše države malo dobile, kar se mora naglaša-ti; take zahteve, kakršne stavi Srbija, ki zahteva samoupravo Stare Srbije, Novega Pazarja in Skadra, se morajo smatrati za izzivanje Turčije. Lahko se še upa, da se mir vzdrži, a odločitev mora tudi kmalu pasti. Velevlasti delajo predvsem na to, da se vojska prepreči. Z Dunaja sc še poroča: Diplomacija še vedno upa, da se mir ohrani. Velevlasti zdaj glede na balkanske zmede medsebojno zelo živahno in odkrito (?) občujejo. Nemčija je zvesta Avstro - Ogrski, kar seveda mora vplivati na nadaljnji razvoj. Avstro-Ogrska in Rusija bosta v Bulgariji za mir energično vplivali in je gotovo, da ju bodo ostale velevlasti podpirale. Avstro - Ogrska in Rusija delata na de-mobilizacijo balkanskih držav. Ultimat, ki ga je stavila Srbija Turčiji glede na prevoz orožja, kakor tudi glede na samoupravo Stare Srbije, je za Turčijo nesprejemljiv. »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča iz Londona: Sazo-nov in Grey sta v petek naročila zastopnikoma v Sredcu in v Belgradu, da naj resno nastopita zato, da se ne bo mobiliziralo. Uspeh je bil pa ta, da so
»Če izvzamem svojega brata God-vina, ki je vse to, kar sem jaz, in povrhu še dober in učen, kar jaz nisem,« odvrne Wulf zamišljen.
»Godvin, najina nesreča je, da imaš tudi ti Rozamundo rad in da si imel iste misli tam ob pomolu kot jaz.«
Godvin je malo zarudel in prsti so se mu tesneje oprijeli kolen.
»Tako je,« je rekel mirno. »Britko je to, a tako je. Ali Rozamunda ne ve ničesar o tem in nikoli ne izve, ako boš ti brzdal svoj jezik. In dalje ti ni treba biti ljubosumnemu name, niti pred poroko niti pozneje.«
»Kaj pa želiš, da naj storim?« vpraša Wulf vneto. »Ali naj jo snubim in jo morda pridobim — akoravno to dvomim — ko bi ona menila, da tebi ni ničesar do nje?«
»Lahko,« je dejal Godvin in vzdih-nil; to bi ji morda prihranilo nekaj britkosti in tebi nekaj dvomov, meni pa razbistrilo mojo pot. Zenitev je tebi več nego meni, \Vulf, ko včasih mislim, da bodi sablja edina moja zaročenka in dolžnost edini moj cilj.«
se v Sredcu in v Belgradu v soboto in v nedeljo odločili mobilizirati. »Ik-dam«. poroča, da je obvestil ruski poslanik Giers turško vlado, da je ruski poslanik v Sredcu svaril, naj se mir nc krši.
Zahteve Srblfc.
Srbski vladni krogi izjavljajo, da zahteva Srbija samoupravo Stare Srbije z Novim Sandžakom in Skadrom do Jadranskega morja, ker je le tako mogoče ohraniti mir v evropski Turčiji.
Navdušenje za vojsko v Belgradu.
V	Belgradu je bilo 1. t. m. prebivalstvo vidno razburjeno. Mobilizacijo izvajajo v najlepšem redu. Proglasiti nameravajo moratorij. Za poročanje inozemskim časopisom so uvedli cenzuro. Pod orožje pozvani vojaki se oglašajo v najlepšem redu. Po cestah prireja mladina manifestacije za vojsko proti Turkom. Dne 30. t. m. so priredili ova-cije kralju, ruskemu, angleškemu in bulgarskemu poslaniku ter vojnemu ministru. Poroča sc, da imenujejo za načelnika srbskega generalnega štaba vojnega ministra, vpokojeni general Atanackovič pa postane vojni minister. Reaktivirati nameravajo veliko vpokojenih častnikov in pomilostiti osebo, ki so bile radi vojaških in političnih deliktov obsojene. Proti turški meji vozijo vojake vojaški vlaki. Dijaki in belgrajski meščani prirejajo velikansko ovacije kralju.
Izjave o srbski diplomaciji.
Srbski ministrski predsednik in zunanji minister Pasič je pooblastil poročevalca korespondenčnega biroa, da sme objaviti izjavo, da Srbija kljub poostrenemu položaju trdno upa na to, da velevlasti pritisnejo na Turčijo, ki naj opusti .svoje balkanskim državam sovražne načrte,da naj izvede neobhodno potrebne preosnove in da upa tako kalenje miru na Balkanu preprečiti. Srbija nima nikakih agresivnih aspiracij in hoče le čuvati svoje življenjske koristi. Dunajski srbski poslanik Simič je izjavil poročevalcu »N. Fr. Pr.«: Nastopa Srbije glede na prevoz vojnih potrebščin skozi Turčijo še ne smatram za ultimat, marveč za zadnji poizkus, mirnim potom rešiti spor. Še vedno upam na to, da se vzdrži mir, če pritisnejo velevlasti na Turčijo, da izvede preosnove. Srbski poslanik v Carigradu jc obvestil turškega zunanjega ministra na razburjenje, ki ga je povzročila Turčija, ker je mobilizirala divizije v Skopljah in v Mitrovici. Turški minister je obljubil, da predloži vprašanje o prevozu srbskega orožja turškemu ministrskemu svetu.
Srbski kralj o vojski.
Ko so 2. t. m. vprašali srbskega kralja Petra, če ne kaže blagoslovljertja cerkve v Oplencu, kjer so Karagjeorgje-viči pokopani, odgoditi, je kralj rekel: Cerkev se lahko blagoslovi, ako tudi grome topovi.
Izjava bulgarsk.-) diplomacije.
V	dunajskem bulgarskem poslaništvu sodijo o položaju zelo pesimistično. Sodijo, da je vojska neizogibljiva. Dne 1. t. m. se je bulgarski poslanik dolgo časa posvetoval z Berchtoldom, ki danes poroča našemu cesarju o položaju. Sofijski poslanik neke velevlasti se je nedavno razgovarjal z bulgar-skim ministrskim predsednikom, ki je rekel: Bulgarija se nahaja v zelo težavnem stanju, da) doživi ali upor ali pa vojsko z zunanjim soyražnikom. Diplo-matični zbor v Sofiji" je od takrat vedel, kako da je položaj v Bulgariji resen. Bulgarski ministrski predsednik Gešov se je 1. t. m. posvetoval z ruskim poslanikom.
»Ti si zlatega srca: tudi v tej zate "najbolj kočljivi zadevi nečeš delati nobenih ovir svojemu bratu, ki ga ljubiš. Ne, Godvin, kakor sem grešen človek in kakor si želim nje nad vse na svetu, tako nelepo pa ne bom ravnal in ne bom premagal onega, ki noče dvigniti svojega meča, cla bi me ne ranil. Preje se poslovim od vas vseh in se podam iskat, sreče ali smrti v vojsko, ne da bi zinil besedico.«
»Pa pustil, da bi Rozamunda morda skoprnela. Oj, da bi mogla zagotovo vedeti, da Rozamunda ne misli na nobenega izmed naju, to bi bilo najbolje — da bi odšla skupaj v svet. Pa midva ne moreva vedeti za gotovo, ker jaz Godvin, sem bil jaz prepričan, da ljubi tebe.«
»In včasih, da govorim pošteno, pošteno, Godvin, sem bil jaz prepričan, da ljubi tebe.«
»Kaj pa torej nameravaš storiti, Wulf?«
»Moj načrt je ta, da govoriva oba z njo, ako nama stric dovoli — ti ji kot starejši prvi razložiš svojo stvar, kakor pač naiholjc znaš in moreš, ter jo
Bulganld poslanik Iz Carigrada odpoklican?
»Berliner Zeitung am Mittag« br-zojavlja z Dunaja, da je bulgarski poslanik žo odpoklican iz Carigrada. V dunajskih poučenih krogih se to poročilo potrjuje.
Mobilizacija balkanskih držav.
Črnogorski kralj jc. dne 1. t. m. ukazal, da se mora mobilizirati črnogorska armada. Grška mobilizira 14 letnikov rezervnikov. Pod orožje so pozvani častniki vseh armadnih letnikov in 10 letnikov mornarice. Bulgari, ki žive v Genfu, so obveščeni, da morajo na prvi brzojavni poziv odpotovati k svojim četam. V Sredcu je prebivalstvo zelo veselo mobilizacije in ker vse balkanske krščanske države sporazumno postopajo. Uradi počivajo. Banke so zaprli. Po kavarnah strežejo državni ranjenci in pikoliji. Kočij ni veliko videti. Vse hiti k vojašnicam. Ko povsod izvedejo mobilizacijo, stavijo zahteve Turčiji. Mobilizacija stane Bulgarija vsak dan 2 milijona frankov. Poročajo, da tuko Bulgarom in Srbom manjka konj za priprego topov in trena. Pomagati si mislijo z volmi. Srbsko poslaništvo v Berolinu je ukazalo, da morajo vsi vojaščini podvrženi Srbi, ki žive v Nemčiji, takoj odpotovati k svojim četam. Ta ukaz je izdalo tudi bulgarsko poslaništvo Bulgarom v Nemčiji.
Položaj v Turčiji.
V	Carigradu se je 30. septembra pozno zvečer izvedelo, da krščanske balkanske države mobilizirajo. Včeraj je bilo v turškem glavnem mestu mirno. Nič ni kazalo, da se pripravljajo resni dogodki. Veliki vezir je Visoko Porto prej zapustil, kakor navadno. Turški listi objavljajo došle brzojavke brez komentarjev. »Jeni Gazetta« objavlja članek o možnosti vojske, v katerem izvaja, da ne veruje na to, da bi Bulgarska pričela vojsko, ki bi ji niti moralno in tudi ne materielno koristila.
Grške ladje zapustile Črno Morje.
Potrjuje se, da je grški pristaniški kapitan v Carigradu ukazal, da morajo vse grške ladje zapustiti Črno Morje, Carigrad in Marmarsko morje.
Časopisje o položaju.
Berolinski »Lokalanzeiger« piše, da ni ene velevlasti, ki bi želela vojske. Poizkusile bodo vse skupno, da se nevaren položaj v Carigradu in po krščanskih balkanskih državah oblaži. Turčija mora seveda tudi resno izvesti preosnove. Berolinska »Tagliche Rundschau« pa poroča: Vojske ne bo mogoče več preprečiti. Rimski »Popolo Romano sodi, da je še mogoče vzdržati mir na Balkanu. Rusko »Novo Vreme« piše, da lahko vsak trenutek nastane vojska na Balkanu. Peterburška »Gazetta« izjavlja, da hoče Rusija mirnim potom rešiti balkansko vprašanje.
Odredba Srbi.e.
Srbija jc dne 1. t. m. dopoldne izločila telefon iz prometa. Ravnateljstvo ogrske pošte je zahtevalo od Bul-garske in Srbije pojasnila, ker se mora prekinjenje telefonskega prometa prej javiti.
Draginja v Sofiji.
V	Sofiji so cene živilom strašno poskočile. Vlagatelji dvigajo pri bankah svoje vloge. Bogato prebivalstvo zapušča obmejne kraje, dasi uradno zatrjujejo, da neposredne nevarnosti za mir ni.
Grška hoče an?ktirati Kreto.
Sofijski diplomatični krogi pričakujejo, da Grška anektira Kreto.
zaprosiš, da si premisli in da svoj odgovor po preteku enega dneva. Takoj nato stopim tudi jaz pred njo z isto željo.«
»To je zelo pošteno,« odvrne Godvin. »Vseeno pa me nekaj teži. Glej, Wulf, ali sta se kedaj dva brata tako ljubila kot se midva? In zakaj mora sedaj pasti senca ženske na to ljubezen in jo grozi če ne uničiti, gotovo pa ohladiti.«
»Čemu pak?« vpraša Wulf. »Daj, Godvin, skleniva pogodbo, da se tako ne zgodi, in drživa jo z božjo pomočjo. Pokaživa svetu, da moreta dva moža ljubiti eno žensko in vendar ljubiti tudi drug drugega, ne vedo še, koga da izbere — ako sploh izvoli koga. Saj midva, Godvin, nisva morda edina, ki se zanimava za Rozamundo, morda je Rozamunda že komu drugemu dala besedo. Toda zato bova docela mirna.«
Godvin je malo pomislil, nato pa stopi k vratom in naroči svojemu oprodi, ki je stražil zunaj, naj naprosi prijorja Ivana, da bi prišel k njima. Kmalu je prišel in Godvin mu je s povešeno glavo povedal vso stvar;
Predsednik avstrijske delegacije o položaja.
Predsednik avstrijske delegacije delegat Dobernig je izjavil: Položaj je zelo resen in bodoči dnevi nas še lahko z važnimi dogodki presenetijo. Vojaški krogi so pripravljeni za vsak slučaj. Delegati vseh strank so prepričani, da dela grof Berchtold z vsemi silami na to, da se požar omeji te na Balkan.
Izjava visokega avstrijskega generala.
»Neues VViener Tagblatt« poroča : Neki vojaški dostojanstvenik, ki mu pripade ob vodstvu in pripravah avstro - ogrske armade važna naloga, je Izjavil: Po poklicu sem vojak in politične strani vprašanja niti ne poznam. To pa vem, da jc Avstro - Ogrska kakor vedno vojaško za vse slučaje pripravljena. Zbornim poveljstvom niso bila izdana nobena povelja kako nastopati. Trenutno o mobilizaciji ni govora in se ne ve, če se bo mobiliziralo. To izjavo jc podal general 30 .m. m. zvečer.
Civilni promet v Bulgariji ustavljen.
Radi splošne mobilizacije je civilni brzovozni in tovorni promet na vseh progah bulgarskih železnic počenši s 1. oktobrom t. 1. dalje ustavljen. Po-šiljatve, naslovljene na bulgarske postaje, se tedaj nc sprejemajo.
Zasedanje delegacij.
Deželni glavar dr. Iv. šusteršič o vtisih v seji armadnega odseka ob poročilih o mobilizaciji balkanskih krščanskih držav.
Poročevalcu »Reichspost« je izjavil 'deželni glavar 'dr. šusteršič dne 30. t. mes., ko so delegati doznali o mobilizaciji balkanskih držav: Predsedoval sem danes najzanimivejši seji v svojem življenju. Vse je bilo napeto in razburjeno, kar je vmljivo, če pomislimo, da je Avstro-Ogrska pri dogodkih na Balkanu močno prizadeta. Splošno zadovoljnost, da olajšanje je povzročila izjava vojnega ministra, ko je na resen način, ki izključuje vsak dvom, naglašal, da so naši topovi vsaj tako dobri, kakor topovi ostalih držav. Ne smemo sc čuditi, da se je tej izjavi zelo ploskalo. Minister grof Berchtold je pripomnil, da bodo velevlasti nadalje posredovale, da sc konflikt prepreči. To tako tolmačim, da. bodo velevlasti Odločnejše nastopale pri turški vladi.
Seja armadnega odseka avstrijske delegacije.
Včeraj ,ie odsek nadaljeval razpravo o armadnem proračunu, ki ga je odobril. Delegat Guggenberg predlaga resolucijo, da naj se vojaške pokojnine izboljšajo.
Delegat dr. Sommer govori o splošnem položaju. Obžaluje, ker glede na. balkansko politiko niti v Avstro-Ogr-ski ne soglašamo. Zeli, da naj bi armada ne delala politike.
Delegat Klofač sodi, da se slovanske koristi na Balkanu krijejo z avstrijskimi koristmi. Gibanje v Srbiji in Bolgariji umeva. V naši armadi naj dobe nenemški narodi tiste pravice, ki jih vživajo Mažari.
ker je prijor žc vedel neka j o zadevi, ga je hitro razumel in spoznal njuno namero. Na prijorjevo vprašanje mu je Wulf odgovoril, da je bilo vse prav in resnično povedano. Nato sta ga vprašala, ako je dopustno, da naredita tako prisego, in on jima jc odgovoril, da jc po njegovi sodbi ne samo dopustna, temuč tudi jako potrebna..
Tako sta naposled pokleknila z roko v roki pred križ, ki jc stal v sobici ter ponavljala skupno za prijorjem sledečo prisego:
»Midva brata Godvin in VVulf d'Arcy, prisegava pri svetem Kristusovem križu, pri svetnici varuhinji tega kraja, sv. Mariji Magdaleni in pri sv. Petru in Čedu, vpričo Boga, najinih angeljev varuhov in vas, oče Ivan, da bova, ker obadva ljubiva Rozamundo D'Arcy, snubila njo za ženo na način, o katerem sva se dogovorila in ne drugače; da sc bova ravnala po njeni odločitvi, da ne bova izkušala izpre-meniti njenega sklepa; da bo oni, ki ga zavrne, odtlej do nje edino sorodnik, najsi satan kakorkoli izkuša njegovo srce; da sc med nama zaradi tega nc razpase ne sovraštvo ne ljubosumnost in da ostaneva v vojski in v miru vedno zvesta tovariša in brata. To prisegava s poštenim srcem in poštenim namenom in v zavesti, da bo oni, ki prelomi to prisego, brezčasten vitez in človek vreden jeze božje, in v znak tega poljubiva ta križ.«
(Dalje.).
Delegat Schlegel vpraša vojnega
ministra, če jc naša armada za vse slučaje pripravljena in če ni nevarnosti ob slučaju vojske v finančnem oziru.
Vojni minister pl. Auffenberg
izvaja med drugim:
Naši topovi iz brona so izredno dobri, odlično im zelo porabno orožje. Bronastih poljskih topov in havbic ne opustimo, pač pa so se za nad 15 cm topove odločili za jeklo, kakor se tudi lahko jeklo uporablja za gorske topove. Glede na avtomobilski zbor izvaja, da če bi hoteli vsem 16 armadnim zborom nabaviti potrebne avtomobile, bi jih 120.000 potreboval, česar pa ne zmoremo. Grdo ravnanje z vojaki se bo strogo kaznovalo. Za rešitev podčastniškega vprašanja sta za bodoči dve leti določena 2 milijona kron. Pri srcu mu jc izboljšanje napredovanja častnikov in se s tem vprašanjem peča že več let. A pri vojakih ni tako kakor v civilnih poklicih, ker pomenja višja častniška šarža tudi višje poveljstvo in večji delokrog. Zato tudi ni mogoče, da postane vsak častnik z 38 letom štabni častnik. Vedno večja draginja povzroča, da se ne more sanirati proračun. Armado naj preveva dober vojaški duh, duh reda, ljubezni in zvestobe do domovine. Dober častnik more biti le izobražen častnik. Kar tiče premeščeni a garnizij in da se morajo z vojaki s Češkega, iz Galicije in Ogrskega ojačiti druge posadke, se ne more pomagati, dokler se političen položaj ne izpremeni. Vojaških zdravnikov manjka približno 200, a v slučaju mobilizacije so razmere ugodne. Kar tiče izvajanj glede na letošnje stroge Izkušnje enoletnih prostovoljcev izjavi, da je radi dosedanjih milih izkušenj število rezervnih častnikov preveč na-rastlo in se mora zato gledati ne samo na teoretično izobrazbo, marveč tudi na značaj in praktično uporabnost rezervnih častnikov.
Armadni odsek ognske delegacije.
V armadnem odseku ogrske delegacije je včeraj izjavil poveljnik mornarice grof Montecuccoli, da. morajo zgraditi po lanskem programu še 12 torpednih čolnov in 10 podmorskih čolnov. Poveljstvo mornarice gleda na to, da bo mornarica imela dovolj ladij za popolno obrambo morskega obrežja. Odsek je odobril proračun mornarice.
Slovensko gledališče.
Letošnja sezona slovenskega gledališča se je otvorila včeraj s predstavo »Sodnik Zalamejski« (E1 Alcalde de Zalamea). Pisatelj tega igrokaza, oziroma žaloigre je znameniti dramatik Calderon. de la Barca, eden največjih španskih dramatikov svetovnega imena. Napisal je blizu 200 igrokazov raznovrstne vsebine in obdelal vse probleme življenja, tudi najtežavnejše in najnevarnejše ali s tako nravno resno-bo in duhovitostjo, da se tudi moderna dramatika še danes v tem oziru lahko uči.
Po preigrani overturi »Gorenjskega slavčka« je stopil na oder sedanji intendant gledališča profesor Kobal in kratkih markantnih stavkih spomnil na dvajsetletnico deželnega gledališča, omenil lep razvoj dramske literature in slovenskega igralskega osobja in sklenil z obljubo, cla bo skrbelo vodstvo slovenskega gledališča za resno slovensko dramatično umetnost. Temperamentno prednašani govor je občinstvo toplo pozdravilo.
Vsebina »Sodnika Zalamejskega« jc sledeča: Španski stotnik ugrabi bogatemu kmetu Pedro Crespo njegovo hčerko Izabelo in jo oskruni. Pedro Crespo, ki je neutolažen nad oskrunjeno častjo svoje hiše in svoje hčere, postane med tem časom sodnik v Zala-meji. Stotnik je bil medtem vjet in pripeljan pred zalamejsko sodišče. Ker so bile vse prošnje Pedro Crespo na stotnika, naj mu hčerko v zakon vzame in tako sramoto hiše opere, zastonj, je govorila. pravica. Sodnik Zalamejski je dal ciničnega oskrunjevalca svoje hčere zadaviti. Igra ima lepe momente, je dramatično izpeljana, odlikuje jo stopnjujoče dejanje in dobro orisani značaji. Enotno in zanimivo vršeče se dejanje ima samo to napako, da postaja zares dramatično in napeto šele v 3. dejanju.
Igra je bila zelo skrbno uprizorjena. Scenerija, kostumi, kretanje v resnici romantično - španski. Kralj Filip bi pa zaslužil nekoliko lepši kostum, saj približno tak kakor »Sodnik Zalamejski«. Tudi igralci so storili svojo dolžnost. Med vsemi se je pokazal moj-;|ra gospod režiser Verovšek (»Sodnik Zalamejski), pravi vročekrvni ponosni Španec! Nekatere prizore, kakor slovo ocl sina v 2. dejanju ali prizor s hčerjo v gozdu in sestanek s stotnikom jc na-
ravnost mojstrsko izpeljal. Igral je T
očeta in sodnika gorko občutno in po- I nosno kavalirsko. G. Peček (Don Men-do) je kakor nalašč ustvarjen za takega španskega ubožanega plemiča, kakor ga nam je včeraj predstavil in tudi njegov sluga (Bohuslav) za njim nič nc zaostaja. Druge vloge so bile več ali manj v spretnih rokah, tuintam je padel kdo za hip iz svojega t cena. Gospoda Skrbinšek in Bušek sta bila dva čvrsta in ognjevita častnika, samo prenaglo sta govorila, tako, cla ju je bilo silno težko razumeti in so besede kar ena za drugo drdralc. Gospodična Ivrci-sova je igrala prav čedno ulogo preprostega in poštenega španskega dekleta. Slišali smo včeraj na našem odru tudi novo slovensko izgovorjavo na v. Čisto pametno. Ljudstvo tako govori, naši govorniki tako govorijo, ne vemo, zakaj bi se tudi v gledališču trpelo tisto umetno eljanje. Ko smo pri prof. Pleternišku prvič v-šoli na v govorili, se nam je vsem nekoliko čudno zdelo, najbrže bo v slovenskem gledališču isto, a nazadnje ne bo to nobenega ženiralo. Gledališče je bilo zelo dobro obiskano, predstavo je posetil tudi deželni predsednik baron Schwarz. Gledališče naj se pa drugič zakuri. Kdor ima smisel za resno dramatično umetnost, jc bil gotovo sinočnega večera vesel. Take umetnosti si vsi želimo in jo bomo vsi podpirali. Vodstvu gledališča pa želimo, da bi pri reformaciji slovenskega gledališča in okusa gleda-liščnega občinstva imelo veliko uspehov. Treba je namreč obojega.
F. K.
Glasba.
MOŽIČEK.
Pantomina v enem dejanju, Uglasbil dr. Josip Ipavic,
Vsebina:
Predigra v orkestru. — Piereta uči Colombino kuhati. — Colombina je zamišljena. — Colombina zopet hiti k ognjišču, da bi kuhala, pa ji gre vse narobe. — Piereta se huduje nad Colombinino razmišlje-nostjo. — Končno se njena jeza poleže. — Piereta da Colombini še nekaj dobrih naukov, potem pa vzame svojo košarico in odide. — Colombino navdajajo ljubavne misli. — Colombina stopi k možičku, ki visi na steni in se vsa vesela igra z njim; potem pa stopi par korakov nazaj, steza polna hrepenenja svoje roke za njim. — Nato zopet hiti k ognjišču, da bi kuhala, pa je vse preveč razmišljena, tako da ji gre zopet vse narobe. — Od jeznih solza ob-lita stopi k možičku in se zopet začne igrati z njim. — Pri oknu se pojavi Harlekin; z mandolino v rokah priskaklja skozi okno v sobo in začne igrati. — Colombina ga vsa zadivljena posluša. — Harlekin se čiin-dalje bolj razvnema in končno ji razodene svojo ljubezen. — Colombina je vsa srečna. — Zunaj nekdo pozvoni. Harlekin odskoči ves preplašen in ubeži skozi okno. Colombina gre odpret. — Vstopi Pierot in sede v naslonjač; Colombina sede k njegovim nogam; Pierot vzame knjigo in jame Colombini čitati. Colombina ga posluša le navidez in se venomer ozira na Harlekina, ki pogledava skozi okno. — Pierota premaguje zaspanec, končno zaspi. — Colombina se potihem splazi k oknu in miga Har-lekinu, ki se naposled pritihotapi skozi vrata. — Nadležna muha je zdramila Pierota; jezen plane kvišku, zapazi ona dva, navali na Harlekina in ga podi po sobi. Harlekin zbeži skozi okno; v istem hipu se vrne Piereta in si je takoj na jasnem. — Usodni trenutki. — Pierot se znaša nad Piereto in preti Colombini. Vsa zbegana začne Colombina jokati, — Piereta vije vsa obupana roke, ko opazi nered krog ognjišča. — Zunaj sc oglasi zbor deklet. Pierot in Piereta in Colombina posluhnejo. — Nastopijo Colombinine prijateljice, rajajo in pozdravljajo in poklanjajo cvetlice. — Pierot si ob mizi podpira glavo, Piereta šari krog ognjišča. Colombina joka. — Pridejo šc druge mladenke; dekleta obsujejo Pierota in ga zvedavo izprašujejo. Nekaj jih Colombina odvede pred možička in se jim s solzami in smehom izpove. Dekleta slikajo glave, sklenejo nekaj in odidejo. Ta-čas so ostala dekleta obstopila Pierota in mu prigovarjajo in se mu laskajo, končno ga spravfjo med se, ga vrte in sukajo, dokler ga ne spravijo pred Colombino, ki pade predenj na kolena in ga prosi odpuščanja. Pierot jc ginjen in ji odpusti. Splošno radovanje, — Zunaj se oglasi Harleki-nova mandolina, vsi posluhnejo. Vrata se odpro na stežaj, v sobo sc vsujejo Colombinine prijateljice, v svoji sredi imajo Harlekina. Harlekin in Colombina hitita drug k drugemu, dekleta zadržujejo Pierota in Piereto. Piereta pregovarja Pierota, končno dasta oče in mati svoj blagoslov. — Sklepni ples deklet.
Hll Imate že Slomškove razgled-niče »Slovenske Siraže"? /.
čem
Narodna Enota vzhodnomoravska
je ustanovila posebni zemljiški oddelek, kakor ga imajo žc druga češka obrambna društva, z glavnico 100.000 kron, ki jo hočejo nabrati po 100 kronskih deležih.
Češka Šolska Matica je izdala tekom 30 let za šolstvo 15,702.665 K 31 vin. Ustanovila je 80 otroških vrtcev, 106 ljudskih šol, 6 gimnazij, 4 realke, 1 realno gimnazijo, 1 trgovsko akademijo, 1 učiteljišče, 2 meščanski šoli. Mnogo teh jc seveda sedaj v državni ali deželni upravi.
»Zemljiški oddelek Pošumavske Narodne Enote« je začel s svojim delovanjem januarja leta 1906. Danes šteje čez sedemsto podružnic in kjer ni podružnic, ima zaupnike, tako da nc uide bistrim očem tc organizacije niti ped češke ali nemške zemlje, ki je naprodaj.
Koroške novice.
k Deželne finance. Koroški deželni zbor je sklenil zvišati deželne do-klade za 15 odstotkov. Koliko je dežela tekom let več izdala, o tem je govoril dr. Steimvender v »Tagespošti« in izračunal: 1890 so izdali 2-104 milijonov, 1913. leta pa 7557 milijonov. Najbolj so narastlc potrebščine za deželno šolstvo, ki so se zvišale: leta 1890 0-82-4 milijonov leta 1913. pa 3-108 milijonov. In kaj imamo Slovenci od teh ogromnih vsot, ki so se izdale za šolstvo. Deželni šolski svet štrajka in noče izvesti na-redbe, noče vpeljati slovenskega učnega jezika na šolah v Vogrčah, v Št. Danijelu in na Strojni, akoravno so najvišje inštance opetovano razsodile, da je utrakvizem na šolah nepostaven in da se ima pouk v šoli vršiti samo v enem jeziku.
UGODNI AVSTBIJSKI DBŽAVNI RAČUNI LETA 1011.
Z Dunaja poročajo: Rač\mski zaključek za leto 1911 izkazuje 60 milijonov kron prebitka, ker so sc povišali dohodki po indirektnih davkih in tobačnega monopola.
NADOMESTNE DBŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA DUNAJU.
Pri ožji volitvi za državnozborski dunajski mandat Landstrasse je bil iz. voljen socialni demokrat Rndolf Mili-ler. Večina znaša približno 1000 glasov. Krščanski .socialec Prochaska jc propadel.
VSTAJA V JEMENU.
Iz Carigrada poročajo: Pri Hadžu-ru in Assiri so porazili turški vojaki vstaše.
Novice s Hrvaškega.
h Marijine? kongregacije, katere so do danes obstojale na Hrvaškem le inecl inteligenco v mestih, so se začele snovati tudi med kmečkim ljudstvom. Snuje jih duhovščina, vzgojena v apostolskem duhu modernega katoliškega pokreta. Obstojajo v Beclnji, Novcm-gradu in Brdovcu. V Brdovcu, kjer biva zdravo, prilično dobro situirano krepko zagorsko ljudstvo, ima Marijina kongregacija že 88 članov in pet odsekov. Dekleta zelo živahno delujejo. Ako »Bog da i sreča junačka«, začno v banovini tudi z mladeniškimi društvi, saj na štajersko-kranjski meji, kjer bodo Hrvati dobivali pomoč od Slovencev. Na Hrvaškem se dani!
h Zastrupila se jc v Zagrebu bivša komptoaristinja Evgenija Maycr.
Dnevne sioviee.
4- Slomšek, ni všeč našim gospodom liberalnim učiteljem. Njihov vzor ni krščanski vzgojevalcc Anton Martin Slomšek, ampak naturalistični francoski pedagog Janez Jakob Rous-seau, o katerem so na zadnji skupščini Zaveze predavali. To je stvar liberalnih pedagogov, koga rajši častijo, stvar katoliškega slovenskega ljudstva pa je primerno upoštevati to dejstvo. Nikakor pa. ni moško, če skuša, glasilo liberalnega učiteljstva, »Učiteljski Tovariš«, spričo Slomškove SOletnice z različnimi zavijanji svoje pravo in dejansko mišljenje prikriti. »Tovariš« je za to, da. se Slomšek časti, nasproten pa je temu v toliko, ker se to slavlje »politično izrablja«. Kolikor mi vemo, se slavi po naših šolah Slomšek kot k r-š č a n s k i pedagog in si nikakor ne moremo predstavljati, kaj bi bilo tukaj vmes političnega. Ali jc morebiti povdarjanje katoliškega prepričanja Slomškovega političnega značaja? Torej na to čakamo še odgovora. »Tovariš« menca, dalje, da je Slomšek kot »učenec janzenistov« skrbel predvsem
ea »versko vzgojo«. Prvič je velikanski nezmisel, da je bil Slomšek učenec, janzenistov, nasprotno jc bil pristen in pravi katolik, ki je vedno priporočal pogosto sprejemanje svetih zakramentov in tudi sicer ne kaže niti drobtinice kakega janzenlstovskega mišljenja. Drugič ne vemo, kaj bi bilo na tem napačnega, ako se je zavzemal Slomšek v prvi vrsti za versko vzgojo. Saj to zahteva tudi sedanji šolski zakon, za katerega je liberalno učiteljstvo tako strašno navdušeno. Ali morebiti »To-variševoi« mislijo, da verska vzgoja ni podlaga vsaki drugi in da zato zanjo ni treba v prvi vrsti skrbeti? Torej razjasnite nam to vprašanje. Nadalje pripoveduje »Tovariš«, da je Slomšek bil za to, da je »učitelj sluga farovža in cerkve«. Kako naj to razumemo? Ali je učitelj »sluga cerkve«, ako na krščanski podlagi poučuje? Menda ne. Ali morebiti, če deluje vzajemno z duhovščino? Mi mislimo, da to mora, ako hoče res krščansko vzgajati, zakaj ču-varica krščanske vere je cerkev in njena duhovščina in nihče drugi. V Slomškovih časih je bilo tako, da je cerkev vse šolstvo sama plačala in učiteljstvo vzdrževala, skrbela tudi za vsa učila. Vzgojila pa je veliko velikih mož, danes pa učni uspehi ljudske šole v primeri z gromnimi izdatki dežela niso nič kaj sijajni. Če je Slomšek stal na stališču cerkvene šole, je to bilo v duhu njegovega časa. Kar tiče narodnega pomena Slomškovega, se pa s »Tovarišem« ne bomo pričkali. Kar je storil za narod Slomšek z ustanovitvijo slovenske lavantinske škofije, s svojim prizadevanjem za slovensko pridigo in slovensko šolstvo in s svojim narodnim književnim in izobraževalnim delovanjem, to je neizmerno več kakor vse, karkoli je slovenski liberalizem od početka do danes za slovenski narod storil. »Tovariš« naj rajši odkrito pove, zakaj liberalizem Slomška mrzi, ali pa naj molči, če ga že noče slaviti.
Siidmarka je naselila v zadnjem času na južnem Štajerskem in Kranjskem sledeče družine: kmeta iz Virtemberške v Cirkovcah pri Šent Ilju v Slovenskih goricah, z dvema otrokoma; kmeta iz Srednje Štajerske v Cirkovcah pri Št. Ilju, z štirimi otroki; kmeta iz Badena v šent-iljski okolici, s petimi otroci; kmeta iz Severne Moravske v Kamilici pri Mariboru; vrtnarja iz Gradca v Velenju, s tremi otroci; brivca v Studencih pri Mariboru; 2 obrtnika na Pragerskem (kleparja in brivca) in sodarja v Maierle-ju na Kočevskem. Te družine štejejo 43 glav. Vidimo, kako sistematično deluje nemško bojno društvo; zato pa z vsemi močmi podpirajmo »Slovensko Stražo«, ki sicer ne more kupovati posestev, ampak kulturno - narodno deluje na Štajerskem in Koroškem.
'-}-' Imenovan jc gozdni inšpekcijski komisar drugega razreda Franc J a n e ž i č v Radovljici za c. kr. gozdnega inšpekcijskega komisarja prvega razreda.
— Belokranjsko-liška železnica. Proga Bubnjaci—Karlovac (29 km), ki tvori nadaljevanje naše belokranjske železnice, se je začela graditi. Podjetniška tvrdka Glerer & Comp. in subpodjetniki so sami judje iz Budimpešte; samo raja — akor-danti in delavci — so naši ljudje, Hrvatje in Lahi. Toda tudi med temi imajo tujci, t. j. Lahi vsa boljša dela: tunele, mostove itd., domačini pa le zemljiška dela. Dela se že skoro na celi progi od Bubnjacev do Ozlja. Tudi predor v Ozlju, ki bo dolg 480 metrov, so že^iačeli graditi. Proga skozi ozaljski rov bo precej težavno delo; od Kolpe dalje, preko katere bo vodil železnico železen most, gre pa proga po ravnem polju do Karlovca. Govori se, da zgrade od Karlovca do Ogulina še en tir, tako da bi bil centrum liške železnice Kar-lovec, ne pa Ogulin. Seveda bo tudi naša Belokrajina gravitirala bolj v Karlovec, kol pa v Ljubljano. — Na belokranjski progi se pridno dela. Samohrd dela s kakimi 900—1000 delavci; Biedermann s 1200 in Lončarič pa s 1500 delavci. Proga bo do termina 1. maja 1914 zanesljivo gotova; najdlje bodo seveda trajala dela v semi-škem tunelu in pri viaduktu v Otavcah. Prvi objekt gradi Biedermann, drugega pa Lončarič. Drugače bo pa Lončarič s svojim delom proge gotov že poleti (junija aH iulija) prihodnjega leta 1913., ker ima že dozdaj nad polovico, t. j. 58r/o dela dovršenega in upa letos dogotoviti 70—75% vseh del — izvzemši seveda viadukt, ki pa bo tudi gotovo dograjen avgusta 1913. Sploh nastopa Lončaričevo podjetje v vsakem oziru tako odlično in uspešno, da uživa vseskozi splošno priznanje in zadovolj-nost. Ob zadnjem delnem odplačilu je stalo Lončaričevo podjetje vsem na čelu, ker se je pokazalo, da je Lončarič v enem mesecu prekosil celo Biedermanna, ki ima najdražja dela, za 25.000 kron. Tu se najlepše vidi, da naši ljudje tudi na tem polju nekaj morejo in znajo in ni treba, da bi nam od-
našali denar iz dežele kaki ogrski judje, kakor se to žal godi pri liški železnici.
—	Bivši portugalski kralj Manuel
se je pripeljal včera j v M i r a m a r, kjer ostane nekaj dni kot gost nadvoj-vodinje Marije Jožefe. Baje namerava bivši kralj Manuel zasnubiti neko avstrijsko princezinjo. Te dni je izdal manifest, v katerem izjavlja, da se ni nikdar odrekel portugalskemu prestolu in da se kot prvi vrne v domovino, kadar bodo prizadevanja njegovih pristašev imela uspeh.
—	Društvo za zgradbo slovenske sirotišnice v Čikagi so ustanovili čikaški Slovenci.
—	Lepo priznanje domačemu umetniku. Iz Čermošnjic: Minulo je že več kot leto, odkar je g. Pengov iz Ljubljane pri nas prenavljal stranske oltarje in lečo. Delo se je vsakemu takoj dopadlo, marsikoga presenetilo. Pred par tedni nas je pa obiskal g. dr. Vladimir Zaloziecki, c. kr. asistent pri centralni komisiji za ohranenje spomenikov na Dunaju; prišel je zaradi nenavadno lepega in starega rokoko-oltarja pri tukajšnji toplovrški podružnici. Mož je antialkoholik, malobeseden. Hotel sem mu mimogrede pokazati tudi g. Pengovovo delo v farni cerkvi, a ogledal si jo je bil že poprej in izrekel svojo sodbo v kratkih besedah, katerim bi bil vsak dostavek odveč: »Pengov prav dobro dela.« Ako temu še pristavim, da so njegovi delavci jako mirni, skromni in v vsakem oziru solidni ljudje, in njegove cene nikakor visoke, se g. Pengov sam hvali in priporoča.
—	Tržaški mestni uradnik Atilio Ca-vana. V Trstu z velikim veseljem preskrbijo službo vsakemu regnikolu. Tako srečo je imel tudi regnikolo Cavana. Nastavljen je bil v mestni plinarni. Sedaj čez leta pa ga je le našla italijanska oblast. Prestati ima namreč kazen eno leto in pet mesecev radi poneverbe. Te dni ga pošljejo čez mejo. — Domačini čakajo na službe, usluž-beni so pa italijanski podaniki, in često taki, ki so se umaknili v Avstrijo pred roko pravice.
—	Poroke. Poročil se je danes na Brezjah g. Anton Jerman, vodja bo-letnega urada iz Žirov z gospodično J u 1 -ko Kopač. — Včeraj se je poročila gdčna Antonija Uršič, hčerka župana v Št. Vidu pri Vipavi, z gosp. Peter Kraigherjem, posestnikom v Hrašah. — Poročil se je v Krškem odvetniški kandidat g. dr. Vilko M a u e r z gospo Antonijo dr. Prevčevo roj. Bučar.
—	Z Viča. V nedeljo so bili na oklicih: gospod Frančišek Vertačnik z gospodično Marijo Lavrič, in gospod Josip Vertačnik z gospodično Franjico Lavrič.
—	Umrl je v Cerknem na Goriškem trgovec in posestnik g. Tomo Štrukelj.
Štajerske novice.
š Inštalacija. Včeraj dne 1. oktobra je v Št. Petru pod Sv. gorami bil na tamoš-njo župnijo inštaliran novoimenovani župnik g. Ivan Lah. Inštaliral ga je kozjanski dekan vlč. g. Marko Tomažič.
š Samoumor bančnega deiravdanta Mlakerja. Blagajnik ljubenske filijalke štajerske eskomptne banke, ki je poneveril 90.000 kron, se je v gostilni Kostenbauer v Kitzeku ustrelil. Mlaker je odnesel 50.000 K v denarju in 40.000 K v vrednostnih papirjih. En del vrednostnih papirjev je poslal svoji hčerki, ki služi pri Gradcu, naj spravi vrednostne papirje v denar. Hčerka se je odpeljala k materi, ki je izročila vrednostne papirje nazaj okradeni banki. Na ta način se je o Mlakerjevem begu prej izvedelo, kakor je pa Mlaker računal, in skoro gotovo se je Mlaker ustrelil, ker je uvidel, da mu ne bo mogoče pobegniti. Pri samomorilcu so našli samo 609 kron.
š Velika zapuščina kuharice. V Gradcu je v HeinrichstraBe štev. 10 nedavno umrla bivša kuharica Ivana G a n g 1, Zapustila je oporoko, v kateri zapušča svoje premoženje svojim sorodnikom na Spodnjem Štajerskem. Prvotno so našli v njenem stanovanju le nekaj vrednostnih papirjev, včeraj so pa pod starim perilom in cunjami dobili vrednostnih papirjev in hranilnih knjižic v vrednosti 90.000 K. Dediči, ki so ubogi ljudje, se pač niso nadejali tolike zapuščine.
š Vinska letina še letos ne bo tako slaba, kot se je za časa dolgotrajnega deževja mislilo. Toplo vreme, ki nam ga obeta oktober, bo napravilo grozdju ono slad-kobo, katero je nujno potrebno za dobro vino. Iz Haloz se poroča, da so pametni vinogradniki slabo, gnilo grozdje že odbrali, ostalo pa se lepo razvija. Posebno lepo kaže žlahtnina, traminec, silvanec in slične vrste. Plačeval pa se bo letošnji mošt, kljub temu, da ne bo bogve kako iz-boren, dokaj visoko. Vinotržci in mešetarji ter gostilničarji obljubujejo za mošt, ki ima po 14% sladkorja, 48 vin. za liter.
: Naročajte ..Slovenca".
Prva velika loterija »Slovenske Straže".
A' Slomškovem letu vabimo vse Slovenke in Slovence k sodelovanju za rešitev onega, kar znači našo narodno bodočnost — revne slovenske mladine. Petdesetletnice smrti Antona Martina Slomška se ne moremo lepše spominjati, kakor da vsi, vsak po svojih močeh pripomoremo, da se vse slovensko ljudstvo zavzame za to, da se veliko podjetje »Slovenske Straže« na korist revnim slovenskim otrokom kar najsi-jajnejše izvrši.
V s e s 1 o v e n s k i n a r o d — revnim svojim otrokom — to bo najlepši spomenik na grob narodovega apostola Antona Martina Slomška, ki je bil najodličnejši buditelj in vzgojitelj slovenske mladine.
Obupni klici, ki so prihajali »Slovenski Straži« za pomoč revni slovenski mladini, so napotili »Slovensko Stražo«, da stopi pred slovensko ljudstvo z veliko loterijo in tako poizkusi dobiti blagemu narodnemu namenu večjo pomoč. Čisti dobiček se porabi edinole za ubogo slovensko mladino. To doseči pa imamo čas samo nekaj tednov, ker rok za žrebanje je že 18. novembra. Zato je pri razpečavanju srečk tembolj nujno sodelovanje vseh, ki jim je resno za našo revno mladino.
Loterija obsega 100.000 srečk in 1554 krasnih dobitkov
v skupni vrednosti 20.000 KI Srečka samo 1 KI — Srečka samo 1 K!
Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K:
Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovir-ja in kuhinjske oprave, ali
4_6t/o HP. bendn-motor, mlatilni-ca z dvakratnim čiščenjem, slamo-reznica.
Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K:
1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana).
Tretji in četrti glavni dobitek v vrednosti po 500 K:
Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepelj z mlatilnico ali 1 stroj za košnjo.
Ostali dobitki so vredni 13.000 K,
in sicer:
Deset dobitkov v vrednosti po 100 K. štirideset dobitkov v vrednosti po 50 K.
Sto dobitkov v vrednosti po 20 K. Dvesto dobitkov v vrednosti po 10 K.
1200 dobitkov v vrednosti po 5 K.
Dobitki obstoje v dragocenostih In $ različnih gospodarskih in gospodinjskih predmetih.
Posebni loterijski odbor, kateremu je kot državni nadzornik prideljen g. finančni svetnik Pavel Jerovec, nadzoruje vse delo in dobitke, tako, da je vsak lahko zagotovljen, da bo res dobil dobitke v označeni vrednosti. To jo častna zadeva loterijskega odbora, ki poleg tega jamči pri finančnem ministrstvu za vrednost dobitkov.
Plemenita misel jc zasnovala loterijo »Slovenske Straže« blagemu namenu, ki mora biti enako drag vsakemu Slovencu, vsaki Slovenki, saj gre za najbolj trpeče med nami, za one, ki so vsak dan v nevarnosti, da ne bodo več naši. Zato:
naročajte srečke pri pisarni »Slovenska Straže« v Ljubljani I
Prečastito slovensko duhovščino,
naše svetne zaupnike, naše vrlo dijaštvo, naše občinske in društvene tajni« ke, Vas vse prosimo za nujno sodelovanje. Od povsod nam naznanjajte tudi prodajalne srečk! Sijajnema uspehu loterije »Slovenske Straže« bodi posvečeno naše delo v prihodnjih tednih.
Vse naše korporacije, posebno slo* venska županstva, vsa naša gospodarska ln druga društva in družbe, tudi Ve naročite zase kolikor mogoče velika srečk. Uplivne domoljube po posameznih krajih prosimo, da prevzamejo tozadevno inicijativo.
Slovenke, Slovenci! Pomagajte slo« venski mladini! Bodočnost ho Vaš trud in irtve stotero poplačala!
Glavni odbor »Slovenske Straže«:
4-. 0"'
rtifc f
Proiesor Evgen Jarc,
drž. in dež. poslanec v Ljubljani, predsednik.
Ivan štefe,
urednik »Slovenca« v Ljubljani, j.*	tajnik.
Dr. Lambert Ehrlich,
profesor bogoslovja v Celovcu, * podpredsednik.
.'V- • i4,
Anton Volta, r
blagajnik »Gosp. zveze« v Ljubljani blagajnik.	,
Odborniki:
Anton Čok,
kaplan v Trstu.
Josip Fon,
sodni svetnik, drž. in dež. posl. v Gorici.
Ivan Doberšek,
župnik v Sevnici ob Savi.
Fr. Sal. Comilšek,
župnik pri sv. Petru na Medvedovem t,	selu.
Jožef Gostinčar,
državni poslanec v Ljubljani.
Dr. Josip Hohnjec,
profesor bogoslovja v Mariboru.
Fran Jež,
abs. iur. v Vipavi.
Vlado Pušenjak,
zadružni nadrevizor v Mariboru
Dr. Valentin Rožič,
ravnatelj Družbe sv. Moli. v Celovca*
Franc Smodej,
urednik v Celovcu.
Luka Smolnikar,
stolni vikar v Ljubljani.
Dr. Ivan Svetina,
kanonik in c. kr. profesor v LjubljanL
Dr. Vinko šarabon,
c. kr. profesor v Ljubljani.
Franc Švara,
vikar v Šempolaju.
Franc Terseglav,
stud. phil. in urednik v Ljubljani.
Franc Thaler,
župan v št. Ilju v Slov. goricah.
Dr. Karol Verstovšek,
c. kr. profesor, drž. in dež. poslancc v Mariboru.

Ljobljanske novice.
lj S. K. S. Z. prične v torek, dne 8. oktobra z rednimi predavanji, ki se bodo vršila v mali, izjemoma tudi v veliki dvorani »Ljudskega doma« vedno ob 8. uri zvečer. V torek predava državni in deželni poslanec g. prof. Evg. Jarc: Boj za sredozemsko morje. To je pereče vprašanje sedanjega časa, zato za vsakogar velezani-mivo. Odbor vabi vse člane, da se predavanj prav pridno udeležujejo.
lj Redni kurzi S. K. S. Z. v Ljubljani sc bodo vršili za člane tudi letos, in sicer za laško, stenografijo, umevanje umetnin in socialni kurz; dalje novovpeljani: zem-ljepisno-zgodovinski, govorniški in nemški. Pouk se vrši brezplačno. Prične se s kurzi 14. oktobra. Ure se naznanijo pravočasno v naših časopisih. Odbor vabi svoje člane, naj te izredne prilike, ki se jim s tem nudi, nc zamude, marveč se v obilnem številu io za pouk, ki je namenjen le njim in ozira le na njihove razmere in potrebe.
lj 251 tnico službovanja na šentjakobski dekliški šoli v Ljubljani je pra-
znovala včeraj gospodična A g n c z a Zupanova, sestra vpokojenega prof. msgra. Zupana. Gojenke višjih razredov so slavljcnki priredile ljubko proslavo; okrasile učno dvorano s cvetjem in zelenjem ter ji izražale hvaležnost v primernih nagovorih. Slavlju se je pridružilo polnoštcvilno tudi učiteljstvo, ki je svoji tovarišici podarilo za srebrni jubilej lep srebrn spominek.
li Senzaclon. lna aretacija. Včeraj smo poročali, da se je posrečilo policiji razkriti v osebi takozvanega voditelja »tehniškega biroja« Exncrja nevarnega vlomilca. Exner je igral posebno važno vlogo v krogih liberalnih udeležencev nogometnih tekem ter se je udeležil tudi izleta narodno - radikalne mladine v Trst. V nedeljo je še vadil nogometno tekmo. Čujemo, da jc bila aretacija jako težavna. Policistu, ki jc Exnerja aretiral, je vlomilec v temni veži Staudacherjcve vile poizkušal uiti, policist se ga je moral trdno oprijeti okoli pasu in okleniti. Ko jc Exner videl, da ne more uiti, jc prosil
stražnika, naj ga izpusti ter se ogor-čeval, kako more njega, ki je velik poštenjak, aretirati. Cujc sc, tla je Exner vlom pri Bonaču že priznal. Pravi, cla je vlomil, »ker je bil lačen«. Exner je imel tucli mnogo zvez z nekaterimi ljubljanskimi damami. V ospredju teh znanj stoji neki »model« * obrtne šole, našli so pa pri Exnerju tudi fotografijo neke znane mlade ljubljanske dame.
lj Iz gledališke pisarne. Jutri, v Četrtek, dne 3. oktobra t. 1., v proslavit godu Njega Veličanstva slavnostna predstava. Uprizori se prvič v sezoni Mascagnijeva opera v enem dejanju »Cavalleria rusticana«. Vlogo Turidda poje operni pevec zagrebškega kralj, gledališča g. Ernesto vitez Cammarota kot gost, ker angažirani tenorist vsled nepričakovanih zaprek pri prvih predstavah še nc moro sodelovati. Nato se prvič na slovenskem odru uprizori izvirna pantomima »Možiček« od slovenskega skladatelja dr. Josipa Ipavca. Začetek točno ob pol 8. uri, konec ob pol 10. uri.
lj K razmeram v prisilni de'aVnlci odgovarjam na tozadevno notico »Slov. Naroda«, da naj malo pogleda, za kaj se vse uporabljajo mestni policijski stražniki. Naj gre ob volilnih tefminih po ulicah in videl bo, kako stražniki civilno oblečeni nosijo različne pole po hišah kakor vaški dostavljalci. Naj raje pogleda malo k mestnemu vrtnarju, za kaj ta vse porablja mestne delavce. Pogleda naj raje, če jih rabi samo za mestna dela, potem naj pa zopet napravlja primere.
lj Angleške večerne kurze vpelje g. Nadeniček v zavodu g. Cliristofa. Več inserat.
Telefonska in brzojavna poročila.
BALKANSKE DRŽAVE IZROČILE TURČIJI ULTIMATUM?
Sofije, 2. oktobra. Združene balkanske države so včeraj ob 3. uri popoldne izročile Turčiji u.tlmatum. V uKimatumu zahlevajo avtonomijo Makedonije, Odrina, Stare Srbije, Sandža-ka, Epira in Tesalije. Rok določajo na 18 ur.
MOBILIZACIJA TURŠKE ARMADE.
Carigrad, 2. oktobra. Turčija je mobilizirala vse armadne zbore, izvzemši anatolskega na ruski meji.
Berolin, 2. oktobra. »Press Telegraph« poroča iz Carigrada: Turčija se pripravlja za vse slučaje in je koncentrirala v Makedoniji 300.000 mož. Na bulgarsko mejo so odposlali Tur^i tri aeroplane.
VOJNI SVET NA DUNAJU?
Dunaj, 2. oktobra. »Reichspost« poroča, da se v kratkem vrši generalski posvet na Dunaju. List pravi, da veliko ne upa, da bi se dala vojska preprečiti. — V delegacij skih krogih se govori, da bo v slučaju vojske med Turčijo in balkanskimi državami eventualne vojaške akcije na jugu vodil baron C o n r a d H o t z e n d o r f. — »Zeit« poroča, da sta baron Stiirgkh in general Auffenberg delegatom na tozadevno vprašanje odgovorila, da je vlada odredila ojačenje mirovnega stanja čet na jugovzhodni meji. — Ogrski finančni minister Teleky je izjavil, cla je opravičeno upanje, cla se bo vojska, ako res izbruhne, dala lokalizirati.
TURŠKA NOTA BALKANSKIM DRŽAVAM IN VELEVLASTIM.
Carigrad, 2. oktobra. Turški ministrski svet je sklenil takoj odposlati balkanskim državam noto, v kateri Turčija izjavlja, da nima proti svojim sosedom nikakih agresivnih namenov, da pa jo je mobilizacija balkanskih držav prisilila, da je v svojem lastnem Interesu odredila generalno mobilizacijo turšk« armade.
Carigrad, 2. oktobra. Turčija je poslala velevlastim noto, v kateri izjav-7ja, da Turčija odklanja odgovornost
ia vse prihodnje dogodke.
TURČIJA SRBIJI NE DOVOLI PREVOZA OROŽJA.
Carigrad, 2. oktobra. Turški ministrski svet je odklonil zahtevo Srbije za prevoz srbskega vojnega materijala.
POVELJE TURŠKIM TRGOVSKIM LADJAM.
Carigrad, 2. oktobra. Vse turške trgovske ladje v Črnem morju so dobile povelje, naj se takoj vrnejo v Carigrad.
TURŠKI POVELJNIK.
Carigrad, 2. oktobra. General Ab-dulah je imenovan za poveljnika vseh čet prvega inšpekcijskega okraja.
CARGRAJSKA POSADKA PRIPRAVLJENA ZA ODHOD.
Carigrad, 2. oktobra. Za slučaj, da bi izbruhnila vojska, je tarigrajska posadka pripravljena za odhod.
NAŠ CESAR PRI GRŠKEM KRALJU. 7
Dunaj, 2. oktobra. Danes jc cesar Franc Jožef obiskal grškega kralja, ki se je včeraj iz Berollna pripeljal na Dunaj. Ob tej priliki se spominjajo listi, da je bil nedavno tudi bulgarski kralj pri našem cesarju. Bulgarski kralj je takrat namestu k velikim bul-garskim vojaškim vajam, kamor je bil njegov prihod napovedan, nenadoma odpotoval na Dunaj.
Dunaj, 2. oktobra. Naš cesar je bil pri grškem kralju v hotelu »Bristol« tri četrt ure. Občinstvo jc cesarja na poti iz hotela »Bristol« navdušeno aklamiralo.
PRINC JURIJ SE JE VRNIL V SRBIJO.
Belgrad, 2. oktobra. Princ Jurij se je včeraj vrnil v Belgrad.
MANIFESTACIJA V BELGRADU.
Belgrad, 2. oktofrra. Pred kraljevo palačo so se tucli danes vršile frenetič-ne manifestacije več tisočglave množice, ki je burno aklamirala kralja in princa Jurija. Pred kralja Petra je prišla deputacija rezervistov, ki sc mu jo zahvalila za mobilizacijo. Kralj so je moial opetovano pokazati na balkonu.
PRIPRAVE SRBIJE.
Belgrad, 2. oktobra. Za prevoz vojaštva so že pripravljeni vlaki. Vsi potniki, ki so se hoteli peljati v Bolgarijo ali Turčijo, so morali tu ostati. Ves tovorni promet je ustavljen. Številno umirovljenih častnikov, mecl njimi bivši zarotniki, je vpoklicanih v službo. Pravijo, da bo princ Jurij imel v even-tuelni vojski vodilno vlogo.
DELOVANJE SRBSKIH LEGIJ.
Belgrad, 2. oktobra. Ustanovitelji srbskih legij ob aneksijski krizi so imeli posvetovanje. Sklenili so, da se zopet ustanove v Srbiji, Stari Srbiji in v Sandžaku legije. Prva se je ustanovila dijaška legija, v katero sprejmejo vse vseučiliščnike, zdravnike, odvetnike itd., ki jih v armado ne sprejmejo. Ustanovljene so dozdaj sledeče legije: Miloš Obilic, Bratje Novakovič, Legija cara Lazarja in legija sv, Save. Obnovila se je tudi Zveza srbskih sestra- Ustanovitelji so soglasno sklenili, naprositi princa Jurija, da prevzame protektorat vseh srbskih legij,
SRBSKI GUSLARJI V PESMIH NAVDUŠUJEJO ZA VOJSKO.
Belgrad, 2. oktobra. Takoj, ko so v Srbiji proglasili splošno mobilizacijo, je vzel 60 letni gusljar Gustav Demeter Ste-fanovič svoje gosli, ki mu jih je podaril še kralj Milan, in odpotoval v deželo, da po vseh krajih prebivalstvo z narodno pesmijo navduši za vojsko.
ČRNOGORSKA MOBILIZACIJA.
Cetinje, 2. oktobra. Posebna izdaja »Glasa Črnogorca« utemeljuje splošno mobilizacijo črnogorske armade s tem, cla Turčija zbira ob črnogorski meji. To da je sedaj eclino sredstvo za obrambo domovine.
NOVI SPOPADI OB ČRNOGORSKO.
TURŠKI MEJI.
Carigrad, 2. oktobra. Kakor se pripoveduje, jo bilo v nekem ponovnem spopadu ob črnogorski meji ubitih in ranjenih deset turških vojakov.
RUMUNSKI MANEVRI.
Sofija, 2. oktobra. Tu jc vzbudila precejšnje razburjenje vest o rumun-skih manevrih ob Donavi, vsled katerih ste vezani 5. (podonavska) in 6. (vi-dinska) bolgarska divizija, ki morate stražiti b olgarsko mejo proti Rumuni-ji in sta zato za vojno proti Turčiji ne-porabni.
Dunaj, 2. oktobra. Rumunska bo ostala v slučaju vojske na Balkanu skoro gotovo n e v t r a l n a. Rumunska živi zadnji čas v najlepšem miru s Turčijo, tako da so se parkrat pojavljali celo glasovi o možnosti turško-ru-munske vojaške konvencije.
BULGARIJA DOBAVLJA OROŽJE IN STRELJIVO V AVSTRIJI.
Moskva, 2. oktobra. »Rusko Slovo« poroča z Dunaja, da je Bulgarija že v Avstriji naročila orožje in streljivo ter zahteva, da naj se hitro pošlje.
ZVIŠANE CENE OVSU V^PRAGI.
Praga, 2. oktobra. Na tuHajšnji pro-duktni borzi se je cena ovsu ž ozirom na balkanske dogodke povišala več kot za 40 vin.
VSTAJA V STARI SRBIJI?
Belgrad, 2. oktobra. Uradno se demontira vesti, da bi bila v Stari Srbiji izbruhnila vstaja.
TURČIJA IN ITALIJA SKLENETA MIR.
Berolin, 2. oktobra. »Vossische Zeitung« poroča iz Carigrada: Italija, in Turčija skleneta kmalu mir.
REFORMNI PROJEKT.
Sofija, 2. oktobra. Bolgarija S ja, Črnogora izroče v prihodnjih dneh reformni projekt za Makedonijo in F.pir.
NAJNOVEJŠE VESTI.
AVSTRIJA NE MOBILIZUJE.
Dunaj, 2. oktobra. V mornariškem odseku ogrske delegacije se je danes odredila tajna seja, v kateri je vojni minister odgovoril na različna vprašanja delegatov. Med drugim je minister Auffenberg odgovoril tudi sledečo: »Ni res, da je Avstro - Ogrska mobilizirala. Tudi vest, da je Avstro - Ogrska spravila dva vojna zbora na vojno stanje, je napačna. Ta izjava je izzvala splošno zadovoljnost.
ULTIMATUM BULGARIJE šE NI IZROČEN.
Dunaj, 2. oktobra. »Politische Kor-respondenz« poroča, da izroči Bolgarija Turčiji celotni ultimatum koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna.
DUNAJSKA SODBA O POLOŽAJU.
Dunaj, 2. oktobra. Dunajski krogi slej-koprej smatrajo položaj na Balkanu kot resen, vendar pa tudi slejkoprej upajo, da se intervenciji velesil posreči izbruh vojne preprečiti.
PADEC KURZOV NA DUNAJSKI BORZI.
Dunaj, 2. oktobra. Na borzi kurzi padajo dalje. Alpinske Montan so padle za 100 K. Ko se je izvedelo, da je Turčija odklonila zahtevo Srbije, da se dovoli prosti prevoz srbskega vojnega materijala, so vnovič nastopili burni likvidacijski procesi. Kurzi so popolnoma derutirani. Sklep se je izvršil ob najnižjem kurzu. Na opoldanski borzi so vse vsled vesti o skorajšnjem miru mecl Turčijo in Italijo kurzi nekoliko opomogli.
DOGOVOR MED RUSIJO IN AVSTRIJO?
Peterburg, 2. oktobra- Tu se trdi, da sta se Sasonov in Avstrija zedinila, da bosta v slučaju, ako Turčija dovoli reforme v Makedoniji, delala na to, da se vsaka vojska prepreči, ako pa Turčija reforme odkloni, se bosta Avstrija in Rusija prizadevale, da se vojska lokalizira,
FRANCIJA V PRILOG MIRU.
Pariz, 2, oktobra. Ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve sta imela o položaju dolgo konferenco s turškim poslanikom. — Zastopniki Francije v Sofiji, Belgradu in na Cetinju so svoje korake obnovili in svetovali k miru. Tudi zastopniki Anglije in Rusije so storili isto. — Poizkus Bolgarije, najeti na Francoskem posojilo, se je ponesrečil, ker je francoska vlada bankam posojilo odsvetovala. Bolgarija je bila zahtevala 20 milijonov frankov.
IZJAVA BOLGARSKEGA VOJNEGA MINISTRA.
Sofija, 2. oktobra. Ko je velika množica manifestantov šla pred palačo vojnega ministra, je ta med burnimi ovacijami stopil na balkon in dejal: »Vlada bo storila svojo dolžnost do skrajnosti. Pustile nas v miru delati.«
TELEFONSKA ZVEZA MED OGRSKO IN BALKANOM ZOPET OTVOBJENA.
Budimpešta, 2. oktobra. Telefonska zveza mod Budimpešto ter Srbijo in Belgradom se je zopet otvorila.
OBČINSKE VOLITVE IN VOLITVE V OKRAJNI ZASTOP NA DUNAJU.
Dunaj, 2. oktobra. Pri občinskih volitvah v Funfhausu je zmagal kršč. socialec Gebhart s 180 glasovi večino proti socialnemu demokratu Forstner. V Ottakringu so zmagali pri volitvah v okrajni zastop v tretjem razredu socialni demokrati.
OBČINSKE VOLZTVE V GRADCU.
Gradec, 2. oktobra. Pri včerajšnji volitvi v drugem volilnem razredu jc bilo izvoljenih vseh 10 kandidatov nemške napredne stranke s 1101 clo 1-49(3 glasovi. Šest socialnodemokrat-skih protestnih kandidatov jo dobilo 160 do 197, kandidatje vsenemcev pa 140 clo 342 glasov. Med izvoljenimi jc tudi namestništveni svetnik pl. Under-rain, ki začasno vodi graško mestno občinsko upravo. Od 4758 volilcev dru-gga razreda jih jo volilo 1789.
NAPAD NA RUSKEGA GUBERNA-TORJA.
Peterburg, 3. oklobra. Iz Čite sc poroča: Marija Smoljanova, ljubimka nekega kaznjenca, je napadla gubernatorja generala Koško, proti kateremu je zamahnila trikrat z bodalcem. General ni ranjen, bo-dalcc je namreč generalu strgalo zgolj rokav. Napadalko so zaprli. Napad je v zvezi s samoumori političnih jetnikov. V ječi so namreč na ukaz generala Koška pretepali tudi politične jetnike .
APAŠI NA REKI.
Reka, 2. oktobra. Tu sta dva roparja hotela vdreti v stanovanje nekega Haromia. Njegova žena se je zabarika-dirala. Prišla je policija. Razvil se jo boj, v katerem sta roparja dva policista težko ranila. Annša sta nobegnila.
Razne stvari.
Romunska vojaška šalupa se potopila. Utonilo 19 oseb, med njimi devet častnikov. O tem se še poroča: Pri Harsovi je rumunska vojaška šalupa »Protos« zadela v ogrski parnik »Sze-cheny Istvan« in se potopila. Utonilo jo 17 oseb, med njimi 9 štabnih in višjih častnikov. Utonili so polkovnik Strev-sič, major Grogorov, trije stotniki, 1 vojaški zdravnik in trije nadporočniki. Nesreča se je zgodila, ker šalupa n£ razobesila predpisanih svetilk.
20.000 kronska tatvina. Ruski posestnici Marasyl je bil na Dunaju ukraden v hotelu kinč, vreden 20.000 kron.
Gimnazijski profesor vohun. Pri Ne«
dyki je aretirala vojaška patrulja gimnazijskega profesorja Nizia iz Stanislava.
šolo za otroke dalmatinskih sve-tilnlčarjev in ponesrečenih mornarjev, z internatom, namerava v Zadru otvo-« riti Avstrijsko mornariško društvo.
Besednjaki prosti carine. Tajnik drž. blagajne Združenih držav, James F. Curtis v Washingtonu je izdal odločbo, katera bode zelo olajšala Amerikancem priliko za učenje tujih jezikov. Vsi angleško-dru-gojezični besednjaki se lahko uvažajo carine prosto.
Uspeh mednarodnega jezika Ido. Generalni tajnik »Deželnega pomožnega. društva za bolne na pljučih na Kranjskem« clr. Dčmeter vitez Blei-•vveis - Trste n iški je dobil te dni od c. kr. generalnega štabnega zdrav-, nika clr. II e r m a n n a v Gradcu naslednje pismo: »Velccenjeni gospod kolega! Kot star pristaš mednarodnega' pomožnega jezika vobče in sedaj spe-, cialno reformiranega Esperanto (Ido)* sem priobčil v reformiranem csperatat-i skem jeziku (Ido) v reviji »P rogre-i so«, izhajajoči v Parizu, članek »Pro-i tekto di 1 in fanti k o n t r e la' t u b e r k 1 o s o« (Obramba otrok protj jetiki). Opiral sem se pri tem večinoma na razpravo, ki ste jo Vi, gospod kole-* ga, o taistem predmetu svoj čas pri-i občili v Ljubljanskih slovenskih dnevnikih. Sedaj pa sem dobil uposlan ia New Yorka angleški časnik »T h o N e \v Y o r k C a 11«, v katerem je pri-občen ta članek, preveden na angleški jezik, kar je gotovo dober dokaz koristi mednarodnega jezika, ki je v tem slučaju omogočil, da je popularni znanstveni članek, prvotno priobčen v slovenskem jeziku in v slovenskem časniku, potom mednarodnega jezika preveden na angleški jezik s pomočjo angleškega časopisa postal znan velikemu angleškemu svetu. Pred kratkim pa me je neki gospod Khun iz Ji-čina na Češkem zaprosil, da. mu dovolim prevesti ta članek na češki jezik in ga priobčiti v češkem listu »Narodni Politika«. Veseli me, poročati Vam o tem uspehu mednarodnega jezika Ido na eni strani in naših teženj za boj proti tuberkulozi na drugi strani.« Mednarodni jezik Ido je izvrsten občevalni pripomoček, ki se ga z lahkoto nauče vsi olikani krogi, osobito vsi oni, ki so se kedaj učili latinščine ali ki poznajo kak drug romanski jezik. Predsednik zveze »U n i o n o d i 1' a m i k i cl i 1 a 1 i n g u o interna« c i o n a« je znani učenjak in fizik profesor Ostvvald v Lipskem. Ido ima namen, služiti kot občevalno sredstva pri mednarodnih kongresih, razstavah itd. Kako važno je tako sredstvo in kak pomen ima ideja mednarodnega jezika, se vidi iz tega, da je v kratki dobi od leta 1901. sem Iclo-delegaciji pristopilo 310 društev in 1250 vseuči-liških profesorjev. C. kr. generalni štabni zdravnik clr. II e r m a n n v Gradcu, rodom Slovenec, je Men naj^ delavnejšili propagatorjev Ido-jezika v Avstriji in tajnik društva »Ido so-cieto« v Gradcu. Sicer pa imamo že slovensko učno knjigo Ido-jezika, ki ja je izdal učitelj Jakob Kovačič v Št. Vidu pocl Juno na Koroškem. Knjigo je dobiti za ceno 1 K pri izdajatelju in v knjigarnah.
Književnost.
»Novi čas« piše:
F. S. Finžgar: »Naša kri«. Založila Katoliška Bukvama. — Cena 1 K 40 vin., vezan 2 K 50 vin.
Burni Napoleonovi časi niso ostali brez poslcdic tudi na Slovenskem. Ljudstvo je bilo sicer mirno, a pocl pepelom je tlela žerjavica odpora, ki je naenkrat bruhnila na dan. V te čase jc posegel Finžgar iu napisal »Našo kri«. In tudi boji mecl Francozom in gorenjskim kmetom se vrše le navidezno za Jerico, v resnici za našo kri, našo moč in naš ponos. V drami kipi življenje, kipi ljubezen clo prostosti in clo rodne grude, do zmage naše krvi. Finžgarjeva beseda, trda kot jeklo, a zveneča kot bron, polna moči in tolažbe, polna za-
upanj n v našo moč in našo kri, bo pustila povsod neizbrisno sled za seboj. Zlate so Borštnikove besede ob koncu igre zaročencema: »Ljubita to grudo, kakor smo jo mi, vaši očetje! In ko bodo naše kosti že trikrat prekopane, naj še zvedo pozni vnuki o teli težkih dneh in mogočnjaki naj pomnijo, da naša kri ni igrača!« Takih besed smo večkrat potrebni.
Dejanje se razvija naravno, neprisiljeno, značaji izklesani. To so res naši možje, naša dekleta in fantje. V tem zmislu je »Naša kri« najboljša slov. ljudska igra.
Sienkiewiczeva povest »Skozi pustinje in puščavo«, katero prinaša ravnokar »Ljudska knjižnica« kot 17. zvezek, je najmičnejša Sienkknviezeva povest; za vse sloje enako zanimiva, vzgojna in poučna tako za mladino, kakor za odraslega človeka, za pripro-ste stanove, kakor za izobraženca, vsem popolnoma razumljiva in pripro-sta. Kaj tako lepega zna ustvariti le silni duh Sienkie\viczev. Slovenski prevod ima poleg tega tudi izredno nizko ceno, namreč :l K 80 h za broširan in 3 lv 90 h za vezan izvod. »Katoliška Bukvama« je razposlala povest ravnokar naročnikom »Ljudske knjižnice«. Nenaročniki naj jo pa blagovolijo posebej naročiti.
II. Druzovič: Lira. Moški zbor. (Srednješolska pesmarica.)
I. zvezek. Cena 1 K 70 v, vez. 2 K 20 v. I i zvezek. Cena 1 K SO v, vez. 2 K 30 v. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Prav dobro urejena pesmarica prinaša v prvem delu najpotrebnejše iz splošne glasbene teorije, nudi obilno število kaj primernih eno- dvo- tri- in štiriglasnih pevskih vaj, v drugem obsežnejšem delu pa obsega 57 za mladino in tudi sicer za izobraževalna društva jako prikladnih in ne težkih moških zborov.
Nekaj novega, kar smo do sedaj večinoma pogrešali v takih zbirkah, so lepe narodne, pa ne le slovenske, ampak tudi razne druge slovanske in ne-slovanske narodne pesmi. Pesmarico priporočamo.
To je najobširnejša in najcenejša zbirka moških zborov, ki bo posebno našim društvom prav clobro došla.
CERKVENIM ZBOROM
priporočamo za mesec oktober (posvečen Kraljici presv. rožnega venca) sledeče skladbe: Foerster A n t.: 12 Marijinih pesmi
za mešani zbor. Par t. 1 K 80 h. Gerbič Fr.: Slava Nebeške Kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešan zbor. Par t. 3 K, glasovi (jO h. S a 11 n e r p. II u g o 1 i n: Marijine pesmi za mešan zbor. Part. I K 80 h. glasovi po 50 h. Premrl S t.: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 1 80 h, glasovi po 40 h.
Hlad ni k Igu.: 16 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K, glasovi po 20 h.
Grum Ant.: 10 pesmi k blagoslovu
za mešan zbor. Part. 1 Iv. Hribar - Premrl: Slava Brezmadežni. Cerkvena pesmarica. Cena 1 K 20 h; v platno vezan izvod 1 K 80 h. Obsega Marijine, evharistične in druge pesmi.
H r i b a r p. A n g e 1 i k: Obhajjlne pesmi za mešan zbor. Part. 2 K, glasovi po 40 h.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Pozor! Pozor!
KAM POJDITE V PRIHODNJIH DNEH?
Pojdite v prodajalne, kjer se prodajajo srečke »Slovenske Straže«, ki nam nudi dobitkov j:b dvajsettisoč kron. Med dobitki so dragoceni kmetijski stroji, krasne oprave itd. To jc najboljša in najlepša loterija! Vsak naj si kupi vsaj eno srečko. Ena srečka, velja samo eno krono. Prodajajo se. pa srečke »Slovenske Straže« v naslednjih krajih na Kranjskem: Krka: Rebolj Franc, trgovce. — Vipava: Silvester Franc, trgovec; Skapin Franc, trgovec. — Šmartno pri I.itiji: Drčar Ernest. — Kranj: Knjigarna. »Ilirija«; Marenčič Hajko, trgovec; Kušljan Jernej, trgovec. — Ljubljana: V raznih trafikah in v pisarni Slovenske Straže« na Dunajski cesti. — Fodgora: p. Gorenja vas: Šturni Franc. — Logatec: Kmetijsko gospodarsko društvo. — Ajdovec pri Žužemberku: Lav-rič Jernej, trgovec. — žiri: I.anger Franc, trgovec. — Novo mesto: .1. Krajec naslednik; Pi-cek Jurij, trgovec. — Kuežak; Urbančič Franc,
trgovec. — I.eskovec pri Kr$kem: Tomozin Ro-
/:alija, trgovka. — Ljubno: Vidic Ivan, trgovec.
—	Homec: l.lčar Marija, trgovka. Kamnik: G ruše k Janko, trgovec; Klemončič .1.. trgovec; Strga r Vnton, trgovec. Bled: AVolfling A., trgovec; Oblak Jurij, trgovec. — St. Jernej: Novoselc Franc, trgovec. — Selca pri šbofji Loki: Tavčar Franc, trgovec. — javornik (Gorenjsko): J. Dcžman, trgovec. — Vrhnika: Itut-ner Rudolf, trgovec; llabič Ivan, trgovec. — Tržišče: Okorn Marija, trgovka. — Breg pri Borovnici: Kobi Anton, trgovec. — Stari trn pri Ložu: Konsumno društvo. — Bitne pri Bohinjski Bistrici: Krek Tomaž, trgovec. -- Rakek: Fatur Ivan, trgovec. — Metlika: Kmetijsko društvo. — Trnovo: Gospodarsko društvo. — Dobrava pri Javorniku: Razinger Minka, trgovka. — Krško: Umek Anton, trgovec. — Gorje: Kmetijsko društvo. — Kostanjevica: Gatsch A., trgovec. -- Sv. Gregor p. Ortenek: Oblak Franc, trgovec. — Toplice: Bile Ivan, trgovec. — Toplice: Sitar Ignacij, trgovec. — Trebelno: Žagar Franc, trgovec. št. Rupert: lvostelec Marko, trgovec. — Cerklje pri Kranju: Repnik Alojzij, trgovec. — št. Vid pri Zati-člnl: Klenienčič Terezija, trgovka. — Št. Janž, Dolenjska: Repovž .loško, trgovec. — Tržič: Theuerschuh Ivan, trgovec; Mally J. B., trgovec. — Višnjagora: Perko Anton, trgovec. — Borovnica: Lebez Anton, trafikant. — Kolovrat: Zupančič Andrej, trgovec. — Horjul: Kmetijsko društvo. — Spodnja Idrija: Brus Marija, trgovka; Svetličič Anton, trafikant. — Selo-šum-berg: Ozimek Josip, trgovec. — Št. Vid pri Vipavi: Premru J., trgovec. — Cerknica: Udovč Josip, trgovec; Lavrič Josip trgovec. — črni vrh nad Idrijo: Kmetijsko društvo. — Žirovnica: Finžgar J., trgovec. — Jelšane: Udovič Anton, trgovec. — Grabče, p. Gorje: Zalokar Miha. trgovec. — Škoija Loka: Thaler Rafael, trgovec; Papa Fani, trgovina. — Stražišče pri Kranju: Tepina Franc, trgovec.
—	Dole p. Borovnica: Prašler Ivan. trgovec. — Št. Vid nad Ljubljano: Zakotnik Ivanka, trgovka. — Črnomelj: Plut J., trgovec. — Idrija: Treven J., trgovec; Goli S., trgovec; Kršč. gospodarsko društvo. — Kandija: Appe Marija, trgovka; Kastelic Z., trgovina. —■ Litija: Bric Oroslav. — Sorica: Pintar Lovrenc, trgovec. — Vinica: Šterk Juraj. trgovec. — Predgrad pri Kočevju: Rade Mih., trgovec. — Suhor: Besal J., trgovec. — Semič: Butkovič J., trgovec. — Mirnapeč: Kotnik J., trgovec. —■ Straža: Šurla .T., trgovec. — Stari trg pri Kočevju: Butala Iv., trgovec. — Žužemberk: Dereani Jakob, trgovec. — Jesenice: I. del. konsumno društvo.
—	Radovljica: Bulovec .1., trgovec; Oton Human, trgovec. — Češnjice, p. Železniki: Gospodarska zadruga. — Sora: Andrej Piešec, trgovec. — Zagorje ob Savi: Ljudska gospodarska zadruga. — Žabnica: Oblak Jož., trgovec. — Raka: S. Bon, trgovec. — Trata (kolodvor) pri Škoiji Loki: J. Kalan, trgovec. — Gorje: Konsumno društvo. — Toplice: F. Pečjak, trgovec.
—	Spodnja Hvušica pri Ljubljani: Fran Korbar, trafikant in župan. — Komenda: Andrej Mejač, veletržec. — Mengeš: Orel J., trgovec.
—	Smlednik: Fr. Oblak, trgovec. — Srednja-vas p. Šenčur pri Kranju: J. Kristane, trg. — Medija—Izlake: VVerbole Ant., trg. — Begunje pri Rakeka: Fani Bonač. — Brezovica pri Ljubljani: Velkavrh Franc, trgovec. — Črnuče: Šare Lucija, trgovka. — Jezica: Bergant Apo-lonija, trgovka. — Bizovik: Čerin Franc, trgovec. — Dobrova: Adamič Ivana, trgovka; Pc-trovčič Ivana, trgovka. — Homec: Ulčar Marija, trgovka. — Ribnica: Pele Anton, irafika.
—	Kamnagoiica: Kappus pl. Franja, trgovka.
Št. Peter na Krasu: Križaj Franc, trgovec.
—	Jarše pri Ljubljani: Sclnventncr Marija, tr-frovka. — Šmartno pod šmarno goro: Sever Ivana, trgovka. — Godič pri Kamniku: Pire Ivan, trgovec. — Špitalič: Erzin Franc, trgovec. — Trojana: Komšek Franc, trafika. — Rova: Urbanja Martin, trgovec. — Lukovica: Cerar Alojzij, trgovec. — Blagovica: Benkovič Fran, trgovec. — Luko vek pri. Trebnjem: Gabrijel Jakob, trgovec. — Hraše pri Lescah: Hanžič Anton. Vrba pri Žirovnici: Šparovic Avgust. — Ponikve p. Slap oh Idriji: Lapajne Jožef, trafika. — Dobllči pri Črnomlju: Butala Jakob, trgovec. — Beršlin pri Novem mestu; Pikel Ivan. trgovec. — Herinjavas pri Novem mestu: Šporer Janez, trafika. — Draga pri št. Jerneju: Zaje Josip, trgovec. — Naklo pri Kranju: Marinšek Lovro, trgovec. — Podbrezjei Pavlin Alojzij. —- Primskovo pri Kranju: Do-linar Ivan, trafika. — št. Peter pri Novem mestu: Bajalic Josip, trgovec, — Aillešiči: črnič Miko, trgovec. — Železniki: Lotrič Ivan, trgovec. — Moste pri Ljubljani: Oražeiu Ivan; Ore-liek J. — Gg. trgovce in traiikante prosimo, da tudi sami živahno agilirajo za prodajo srečk. V krajih, kjer ne prodajajo srečk »Slovenske Straže«, pišite po srečke na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljano! — Vsak naročnik »Domoljubov« naj bo agitator, da se prva. velika loterija »Slovenske Straže« kar najčastneje izvrši!
! Habiraite n Mud-ski sklad ml vsaki prireditvi. Poseki opezariamo na to vse gg. zaupnike, zlasti pa nase m-
or-
Taimšfvo S. L S. Miklošičeva c. 6.
— Naslova konzulatov v Sao Pauio
v Braziliji in v Št. Paulu Minnesota.
Kakor poroča c. in kr. avstro-ogrski konzulat v Sao Paulu v Braziliji, se dogajajo, odkar sc je ustanovil c. in kr. konzulat v St. Paulu, Minnesota, vsled
netočnega naslovljanja iz monarhije
prihajajočih dopisov često zamenjave teh dveh konzulatov. Opozarja se, da ne zadostuje niti pri enem, niti pri drugem teh konzulatov navedba »Amerika« kot dežela namembe, marveč treba narediti naslov: Sao Paulo, Brazilija, oclnosiio St. Paul, Minnesota, Zjcdinje-ne države v Ameriki.
Uvažajte! Ponovno prosimo vse podružnice „ Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da s c povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
želi stopiti v službo v kako župnišče. Naslov pove uprava lista pod št. 3145.	3145 2
Tržne ccnc.
Cene veljajo za BO kg. Budimpešta, 2. oktobra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11'44
Pšenica za april 1913.....11-97
Rž za oktober 1912.....9 63
Rž za april 1913.......10-30
Oves za oktober 1912 ....	10 92
Oves za april 1913 ......	10*73
Koruza za maj 1913.....7-75
trdno.
Meteorologijo poročilo.						
Višina nad		morjem 306-2 m, sred. tlak 7,'56-0 mm				
	Cas opazovanju	Stanjo baroni otra v nun	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Xobo	€ « *V<
1	9. zveč.	731 -II	13-4	sl. jzah.	oblačno	
7	7. zjutr.	720-5	14-1	sr. jjzah.	oblačno	00
	2. pop.	728-9	15-4	sr. jzah.	»	
Srednja včerajšnja temp. 1380, norm. 12-8'.
3141
ki je dovršila ljudsko šolo, staro 14 let. bi stariši radi duli v kako trgovino. Prijazne ponudbe naj ge blagovolijo poslati na upravo lista pod„Učanka 3144."
□□□□□
□□□□□
v Gosposki ulici (poleg „Narodne Kavarne").
Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele vljudno naznanjava, da sva otvorila novo, moderno, elegantno restavracijo. - Točilo se bode pristno vino iz graščine Dornave, dolenjsko in bizeljsko vino ter budjeviško pivo. - Skrbelo se bode tudi vedno za dobro kuhinjo.	S spoštovanjem
3094	Fran in Marija Krapeš.

Mm raj 10 vinariev na teden žrtvovati za svolo oziroma za
■ r ,
Potem pišite ,,Slovenski Straži'* v Ljubljani po knjižico gosp. žup- /'iU.r nika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje po-
polnoma zastonj.
-i.
♦♦♦♦♦
♦ _ ♦
♦
U l
♦	II ♦
♦	3? 4
Vse predmete železiinske stroke
dobite najceneje pri
» e	V
f pu i zni „
i ♦
♦ !
Peter Majdič, Celje.
Solidno blago!	1251	Postrežba točna!

t I : i
t ♦ «
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta štev. 3.
D B M
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solsdno.
1183
■ ■■
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
HB0BD
Solidna postrežba.
Najnižje cene.
Obrestuje hranilne vloge po
4 V/o
brez vsakega odbitka. Obresti so pripisujejo glavnici poluletno. Vlogo v tekočem, giro-računu in na btairajni-ške liste po najugodnejših pogojih.
bula
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in Šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4V-%
komunalnih zadolžnicah.
uhsd u Gosposki ulici z.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4 Vile
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak delavnik od pol 9. ure dopoldne de i. ure pgnoidns.
»Kruh spi"
Dopis iz Koroške.
V zadnjem zasedanju deželnega zbora koroškega je stavil poslanec Kir-sehner predlog, naj bi dežela kupila fi-dejkomisna posestva grofa Dietrich-steina, od katerih je veliko v našem krasnem Rožu, oziroma naj bi se doseglo, da si dežela pridobi predkupno pravico. Poslanec Poltnigg je stavil dodatni predlog, naj bi se isto tudi storilo za fidejkoinis kneza Porcia v Špi-talu.
Ta dva predloga sta velikega gospodarskega pomena. Ze večkrat je poročal tudi »Slovenec«, kako žalostne socialne razmere so na Koroškem pri kmetijskem stanu. In če so se naši nemškonacionalni poslanci tudi prali na vse mogoče načine v zadnjem zasedanju, ko je prišla na razgovor Lan-gova kritika kmetijskih koroš. razmer med Nemci, je vendar resnica, da so te razmere skrajno žalostne. Treba je le iti v št. Vid ob Glini in tam opazovati Jjudstvo. Degenerirano po šnopsu in razbrzdanem življenju, vse polno »hausštokov«, kakor imenujejo naši sosedje svoje slaboumne ljudi, velika posestva brez srednjih kmetij, divji zakoni itd. itd. Ko je deželni zbor pred leti razpravljal o skupnem deželnem zavodu za slaboumne, je poslanec Gra-fenauer, ki marsikaterikrat svojim nemškim kolegom pove bridko resnico, stavil predlog, naj napravijo v Št. Vidu rajše Kneippovo zdravilišče, kajti če ustanovijo zavod, v katerega bi pognali vse »trepe« (slaboumne) to ne bo nič pomagalo, zlu bi v okom prišli z dobro ljudsko higieno. — Na eni strani torej te žalostne razmere — na drugi strani pa veleposestva, ki absorbirajo vse sile, katere so odločilne za obstoj države in dežele. Velikanski kompleksi so zasajeni z gozdom, med tem pa »kruh spi«, kakor se izraža slovensko ljudstvo na Koroškem.
A ta kruh, ki »spi«, je treba vzbuditi. In prišel bo čas za vse dežele, ko bo narod sam vzbudil ta speči kruh! — Kako, to jc drugo vprašanje. — Da je zvišala nemška večina koroškega dež. zbora doklade za 15 odstotkov — za to ji noben človek ne bo trobil hvale, da pa je deželni zbor skoraj enoglasno sprejel predlog o nakupu fidejkomi-sov, za to si bo zaslužil hvalo, ako stvar pravično izpelje. Kruh, ki spi na teh posestvih se bo vzbudil in nastale bodo srednje kmetije. Ali ravno v tem obstoji na drugi strani velika nevarnost. Ali bo deželni odbor prodal zemljo, ki je na slovenskih tleh, slovenskim kmetom? »Freie Stimmen« že prorokujejo, da je ta korak velikega gospodarskega in »narodnega« — seveda nemško-nacionalnega — pomena. Zato pa bdimo, ko pride čas! Nikdar in nikoli se ne sme zgoditi, da bi koroška dežela naseljevala potom tega predloga, ki bi eventualno postal postava, nemške kmete med slovenskimi Rožani. Pazimo, dokler je čas!
Prelep pri naboru.
— Pretep med naborniki. Eden mrtev, več ranjenih. O tem se nam še
poroča: Pretekli četrtek je bil v Črnomlju nabor. Kakor običajno pri takih prilikah, so bili tudi tam fantje precej korajžni. Vendar se je proti večeru ta korajža preveč razvila. Pred Jaklitschevo gostilno je namreč neki fant iz Gribelj brez povoda napadel domačina J. Vrščaja. Ta, močan fant, se ga je seveda takoj otresel. Takoj na to so pa priskočili še ostali Gribeljčani in so pričeli splošen pretep. Pretepali so se z noži, kolci in lopatami. Pri tem je bilo več ranjenih. Pretepali so se do bližnje bolnišnice po cesti. Ravno pred bolnišnico se pa naenkrat zgrudi 251et-ni godec Z u n i č iz Zastave s krvo oblit na tla. Odnesli so ga takoj v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Imel je vse polno ran in tudi črepinjo popolnoma razbito. Kdo ga je pobil, še ni znano. Ko so fantje zagledali pobitega Zuniča, se jim je ohladila kri in so se nehali pretepavafi. Orožništvo je pričelo takoj preiskovati zadevo in je aretiralo dosedaj šest pretepačev, od katerih ni nobeden domačin. Seveda so se po mestu drugi dan raznesle različne govorice, med drugim tudi, da leži bli-zo Vranovič v koruzi mrtev neki Gri-beljčan. Zandarmerija je dognala, da je ta govorica neosnovana. Res je le, da je bil neki Draguš močno ranjen in je tudi iskal zdravniške pomoči. Ostali ranjenci se pa sami zdravijo, ker se bojijo sami sebe izdati. Umorjeni Zunič je bil zelo miren in prijazen fant ter nekoliko gluh. Gotovo je, da se ni pretepal, ampak bil ubit iz sovraštva, ker je igral štirim domačim fantom in ne kakor »e je preje dogovoril, večji družbi GritmUčanov*
Hlft Imate že srečke »Slovenske Straže"? Naročite ilh več skupaj. Srečka samo 1 K. Vrednost glavnega dobitka 5000 K. Vrednost vseh dobitkov 20000 K. .'.
Primorske vesii.
p Nedeljska deželnozborska volitev v Pulju. Pri nedeljski nadomestni deželnozborski volitvi je prodrl slovanski kandidat ravnatelj istrske posojilnice g. Stihovič z 173 glasovi večine. Vsega skupaj je bilo oddanih 636 glasov. Od teh jih je odpadlo na hrvaškega kandidata 404, na laško-liberalnega kandidata dr. Juraja Antiče-viča pa 231. Ko se je popoldan ob pol 3. izvedel izid volitve, je zavladalo po hrvaškem delu mesta nepopisno veselje nad tako sijajno zmago. Raz »Narodni dom« je zavihrala hrvaška trobojnica. Mesto, v katerem so bile v kamoraških časih vse ulice že neštetokrat pomazane z iredentovskim pozdravom »Eviva Pola Italiana!«, zastopa od sedaj naprej v istrskem deželnem zboru tudi en hrvaški poslanec. Tisti del mesta, v katerem stojijo razvaline starodavne rimske arene, ima v deželnem zboru hrvaškega zastopnika.
p Katoliška organizacija v Istri. Kringa v Istri, Dne 29. septembra se je tu ustanovilo izobraževalno društvo za mladeniče. K tej svečanosti se je zbralo nepričakovano mnogo ljudi iz štirih župnij. Slovesnost se je vršila na prostem pred cerkvijo. Razun mnogobrojnega ljudstva so se je udeležili tudi v lepem številu katoliški izobraženci.
Gospodarstvo.
Prodaja jalovega, smrekovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Mež-dra, okraj Sarajevo, približno 173.000 metrov bukovega lesa. Sprejemajo se samo pismene, na celo razpisano količino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti najkasneje do 14. novembra t. 1., 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.	,
Cesarice ElimSzete loterija za
-	vdovski in slrolinski dom. -
Žrebanje dne 4. oktobra 19t2.
Glavni dobitki 25.000 K,
—	5000 in 1000 K na zahtevo v gotovini. —
Uabilo
na
II. redni občili zbor »tonske Straže",
ki se vrši
dne 13. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru.
Dnevni red:
1.)	Poročilo predsedstva.
2.)	Poročilo tajnika.
3.)	Poročilo blagajnika.
4.)	Poročilo nadzorstva.
5.)	Volitev odbora, nadzorstva in razsodišča.
6.)	Razni predlogi. (Predlogi se morajo vsaj 8 dni pred občnim zborom javiti društvenemu vodstvu.)
7.)	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
•	v t
Sodna ulica 5. III. nadstr., desno.
3096 (3)
Zahvala. ,158
Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega soCutja povodom izgube našega iskrenega, nepozabnega, Castitega gospoda
Jakoba Mraka
zlatomašnika, župnika v pokoju in duhovnega svetnika
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Prav posebno sc zahvaljujemo pre-častitemu dekanu Antonu Koblarju za vso požrtvovalnost In oskrbo, preča-stitemu g. dr. Pernetu za tolažbo svete vere in gostoljubnost, kakor tudi vsej ostaii preCastiti duhovščini in slavnemu odboru iz Železnikov in Nakla, izobraževalnemu društvu iz Železnikov za darovani venec, kakor tudi vsem ostalim faratiom. Slednjič se zahvaljujemo vsem, ki so spremili dragega rajnika k veCnemu počitku.
Globoko žolajoča rodbina ZaloKar.
MOJA STARA
Izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti le Stecken-pferd lilljino mlebna milo Bergmanna ft Co, Tešin ob Libi. Komad po SO vin. se dobiva povsod.	441
Fini
ŠPIRIT
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
Zlate svetinje: Berlin, Paril, lil iti
960 (52)
V najem sa odda oziroma proda pod zelo ugodnimi pogoji dobro vpeljana
tik farne cerkve, sredi velikega trga. Potrebna glavnica (5—7000 K. Reflektanti naj se obrnejo za pojasnila pod »Samostojnost 3113« na upravo tega lista do 10. oktobra 1912.
na prodaj!
Proda se iz proste roke hiša z nekaj vrta za zelenjavo in sadnim drevjem, posebno pripravna za kakega upokojenca ali obrtnika v št. Vidu št. 68. pri Ljubljani. Poizve se ravnotam. 3084
Proti dobri plači se sprejme
I
k večji družini.	3119 3
Gruberjevo nabrežje št. 8, Ljubljana,
Odda se v najem s 1. ali 15. oktobrom že več let idoča	3049 3
mlekarna
v prometnem kraju na Gorenjskemblizu železniške postaje. Eventualno se tudi proda. Kje, pove upravništvo pod št.3049.
Išče se
za takoj, ki razume izdelovati sekire in plan-kače. — Plača po dogovoru. — Zglasiti sc je pri Janez Delfabro, kovaški mojster, Lokavec pri Ajdovščini.	3064
na Vrhniki blizu farne cerkve je na prodaj; pripravna za vsako obrt ali za trgovino oziroma še bolj za pekarijo, ker ni nobene v kraju. Več pove
Ivan Kos,
mesar in gostilničar, 3008 na Vrhniki.
Na vsestranska vprašanja strank naznanja podpisana posredovalnica, da sprejema v zastavo zn mestno zastavljalnico vse vrste predmete kakor: perilo, obleke, šivalne in pisalne stroje, daljnoglede i. dr. zlatnino in srebrnino vsaki dan od 8.—12. ure dop. in od 3.-6. ure pop. Radi udobnosti je posredovalnica odprta strankam tudi ob nedeljah ln praznikih od 9,—11. ure dop. — Tudi sc sprejemajo zastavni listi v rešitev in za plačevanje obresti, ozir. za podaljšanje zastavne dobe. — NaroČila z dežele se glede zastave, rešitve in plačevanja obresti toCno in hitro izvršujejo poštno obratno.
Za mestno zastavljalnico oblastveno koncesionlrana posredovalnica, Kolodvorska ulica S. J
3133
Izdelovatel]
G.
Ljubljana, Stritarjdva ulica T
§>nfaneno Gfago
■za mošUe o&fcHe It upi
-viaj&ofjo j)zi cR/. e)l£iH£auc u 2033 1
- isonctCjicc cene. - a safitc co 46 tudv Udefoccmjc otteH ■pteslitfei.
Išče se priprosta tečna
A Ponudbe s cono na upravništvo pod A ^ šifro: »Stalno.«	3088 ^
Objava.
V četrtek, dne 3. oktobra se bodo kupovala po najvišjih cenah stara in razbita umetna
zobovja
kakor tucli vsaka množina platine in starega zlata, tudi od zobozdravnikov in trarovcev v LJubljani, botel »PRI SLONU.«	3075
na izredno prijaznem kraju, s petimi stanovanji in lepim vrtom se proda.
Hiša donaša letno z vrtom čez tisoč K; kupna cena 18.600 K; skoro polovico denarja se lahko obrestuje v posojilnici.
Gori objavljena hiša se proda v Rožni dolini pri Ljubljani. Naslov pove uprava lista pod št. 3111.
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za držav« nim kolodvorom.	1842
Kupi se dobro ohranjen
3139
Ponudbe na Gruberjevo nabrežje št. 8.
3142
znamke „NeckarsulmM 2 '/., HP., dobro ohranjeno, deluje brezhibuo, se ceno proda. Naslov pri upravi tega lista pod št. 3142.
Obratni vodja
za večjo žago se išče. Izvežban mora biti popolnoma v manipulaciji na žagi z več polnimi jarmi in drugimi zraven »padajočimi stroji. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe, kojim je priložiti poročilo o dosedanjem delovanju v službi in spričevala, se naj naslove na: Upravništvo »Slovenca" pod šifro G. 0./3141.	3141 3
"3U1
pošljem na zahtevo svoj bogati cenik z dodatkom franko in zastonj, zelo zanimiv za vsakogar.
AdolS Schon
velika zaloga vseh potrebščin za ml zarjo, Praga, Vaclavike namSstl 53
Izvoz v vso kronovine
3091 10
36 letno vrlo dekle priporoča kot
kuharico
njen župnik duhovniku ozir. pošteni rodbini. 3099(2) Več pove Upravništvo pod št. 3099.
Stavbene
na Dunajski czsti u Ljubljani pred delaoskimi hiSami in na Gliucah takoj ob mestni meji na TržaSki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
== m prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS.
TR1BUC, na GIliKati 37. 2127
Zajamčeno pristno
Slivovico Hruševec Branjevec Tropinovec Vinsko žganfe
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veJežga-njarni sadja	969 (52)
III. iossisr & Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union".
Rpppjie le vrtgafice: flilteiiSliff P. n. gg. sodavičarjem
priporoča svoje prvovrstne
aroiie m iz
— brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje izbornih šumečih limonad, kakor: Peneči jagodovec, Jabolčni biser, kristalnn citronada, mali-novka itd.
Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet". Z odličnim spoštovanjem
Fotsiik Srečlk^
destilacija rastlinskih in sadnih arom ter eksfraktov itd. 2360 1
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27.
Krepkega dečka
iz poštene hiše, s prira. šolsko izobrazbo iu pridnega
trgovskega pomočnika
sprejme večja eksportna firma na Dolenjskem. — Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod 344, poste restante Harmel.	3028
pošiljam od 1. oktobra naprej v poljubnem štovilu vsakomur na dom! Naroča se osebno ali po dopisnici v pekarni prest Bizjak, Poljanska c. 25.
Mam diši kava
kadar jo skuha mamica
„Taka kava je duhteča, ima poln, močan okus in lepo, vabljivo barvo."
1252IV.


Inozemska tvrdka sprejme večje število dobrih
pohištvesiih mizarjev.
Pojasnila daje posredovalnica Howo!tty na Ssmajslc! cesti.
NI
Domača tvrdka!
Domača tvrdka!
Priporočamo solidno tvrdko ST!
damskih in otroških klobukov ter športnih čepic MHfe •»	•• ® f	vseh vrst
rpariJCI LfOtZi Židovska ulica 8.
— Cene brez konkurence. —
2036
Najpopolneje in zalamčeno zanesljivo
motorno kolo
(te konstrukcije prvo na Kranjskem) je interesentom na ogled in tndl na razpolago za poskušnje vožnje pri tvrdki
mm MERHIK & Ko.. Mubliana, Dunajska c. 9-12.
To motorno kolo je izdelek prve vrste. Priporočljivo je vsakomur zlasti pa lajlkom ali osebam, ki bolehajo in bi jim vožnja z motornim kolesom radi tresenja utegnila škodovati. Sigurna in lahka vožnja ob vsakem vremenu, bodisi dežju, blatn ali na zanemarjenih cestah. Vsled izredno mirnega delovanja stroja je vsaka utrujenost izključena, zato tudi pripravno bodisi za službene namene kakor zabavne vožnje. Vozi brezhibno s hitrostjo od 7 do G5 km na uro. Izvrsten jemalec klancev, nadi nedosežnega izdelka so defekti kot popravila malodane izključene.	Zahtevajte cenik.
m 20 3
zanesljivega, s primerno strokovno izobrazbo, se takoj sprejme. Ponudbe pod št. lOOO na upravo »Slovenca".
BBnflRflBHBBflHBHnBflHIHflflBBBBBBBBIBflBflBBBHBflBBflHBflnBS3 w iE7n7Dnrcba xaDarooa,lla drntba za življenje
as P.fiI«U&t*llj[dill8 Ravnateljstvo: Dunaj i. Aspernplatz i.
H se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo K!	P°d najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
J Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. b Rezerve	„ „ „ „ 112 „ 45,
H Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgassc 40,
m kje1" se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. ■ fkST* Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4.
ARBISBBIHIHlflHKHBBmNHBiHflBBBBBBBBIBBBBBBBBBBnHSJHiaBBBBfl
j^£edosežne in od poznavateljev • _ _ -	j,
—	odlikovane so
tvaviue Uicsčtnice
937
planinska
prva ljubljanska velepražarna za kavo =====
^Dobivajo se v pražarni na uogalu ^Dunajske ceste — Sodne ulice in v moji trgoDiri s špecerijskim blagom ^Dunajska cesta štev. 6.
Zadruga premogotržcev v Ljubljani.
Naznanilo«
Podpisano načelništvo si usoja slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sc bo vsled enoglasnega sklepa zadružnikov začenši z dnem
1. oktobra 1.1. prodajal premog po 1 K 68 h stot ali 50 kg, po 3 K 36 h 100 kg.
K temu sklepu so bili ljubljanski premogotržci prisiljeni, ker je na eni strani južna železnica že pred meseci zvišala svoje tovorne cene, na drugi strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj premog.
Pri enokratnih naročbah nad 500 kg bo veljal na dom postavljeni premog 3 K 20 h za 100 kg.
Martin Lampert
t. č. načelnik. 3115 6
V Ljubljani, dne 27. septembra 1912.
prej
1018
Praga -Vyaa£anyi
Dinamo stroji, elektriški motorji Naprave za elektriško razsvetljavo in prevajanje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst Ifentflatorji. Tnrbo-generaforjl, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice
vseh vrst.
Vodne fnrbjne vseh sestav, (FranciS, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inStallranje.
umimm
♦ C. HR. PRIVIL. BHnCIM in mElUHLIHCMI DEM1IŠHR DRUŽIM T N H KIIP IVI PRODHJH
vseh poslovnih iraiisatoij. izdajanje čekov, nakaznic
IVI KRESITSIIH SPISE ITI 't
za vsa glavna in stranska mesto iu- in inozemsiva. $
»t
mi PmillBin«	OSBEDNJ* JHENJHLNII^I :
illERKlIR DIHIH J I.. UJOLLZEILE štev. 1
Ilnden. Čeika Kamnlca, Čelka l ipa. Brno. Cablonz, N. Graalltz, Inomoal. Krakov. Ltlomericv. Moravski /nmperk, Modllng, Mcrau, NOVI Jicin,
' ■	■ »«•»• vuii^iivij) w. « »--— i--r
akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22.000.000 kron. y ^ ynt ^ obUgadj driav„ih papirjev,
t, zastavni'
Baden. Č.Ska Kan,a,.a.	Up, Brno.	N. Ora.U., U.omo.V. j VM* PTOtl W\ JH MU STBCK « TOlil. H?
------------- ""— "	n> > Prospekte in cenike premij zastonj ia franko
nraKov. uiomericc, MoravaKi toaptrK, """"»u . »■-■;— Plzrn, l'raga, Llberce. Tepllcr. Scnov, Duna|»ko Novomcalo. Cvilava
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
•Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
OdJKvvorni urednik: miha moškerr.