lusi se umičejo na dveh frontah
riznajo, da so se morali umakniti pri Minsku in Murmansku. Nemška armada stalno prodira proti Leningradu, Moskvi in Ukrajini.
n GENERAL WAVELL JE BiL PRESTAVLJEN 0 1	V INDIJO
itro.1	_
I Moskva, 1, jul. — Rusko vrhovno poveljstvo priznava, da so Jnriške čete že dosegle okraj Bobruisk, ki leži 90 milj južnovzhod-I od Minska. Tu je glavna nemška sila, ki prodira proti Moskvi, pi se še ne ve, ali bo šla skozi do Moskve, ali se> bo prej obrnila Zno v Ukrajino. Rusi tudi priznavajo, da so se umaknili pred anskim navalom proti Murmansku na skrajnem severu.
Rusi priznajo, da so se njih
nem'
ie»j<raduantje iz državljanih šol bodo dobili v >tek svoje diplome
JV Petek bo v Geauga Lake reD1 rku velika slavnost, ko bo Ci-^ens Bureau dal 3,677 gradu-
7 k|°m /diPlome- To J'e drugo naj-. število graduantov iz dr-1 vljanskih šol v zadnjih 24 leti.
tivečji razred je bil leta 1929, ! p,,' je sraduiralo 4,800 učencev !1 '. učenk.
^iplome bo razdala kongres-T JlX 22" °kraja' Mrs- Frances P.
Mton. Nagovor bo imel cleve-^idski župan Blythin ,n kon_
T JSnik StePhen M. Young. Ves • J "ogram bo pa vodil msgr. John aru Hagan, načelnik katoliških ■ i v clevelandski škofiji.
>use Citizens Bureau> ki jma
i££L_Iiad temi šolami za dr-
r- <rtjanstvo, dobiva podporo od a J0'himunity sklada. Učne nate-hevftje m vod; direkt0r George . fen že nad 25 let. V izvrševal-ie m odboru za državljanske šo-Mr®|e tudi sodnik Frank J. Lau-isepfie.
r. "'Letos se bodo odpeljali gradu-Mrftje v park v busih in sicer je Clhll1etih kakih 25 busov, ki bodo 1VIr'||i izpred Marshall poslopja An*ePublic Square med 8 in 9 zju-tj. Kdor se torej želi peljati Johfl^usom, naj pride v petek zju-ntonij pravočasno pred Marshall Mrs.&lopje.
Mrsl _0_
^fvske vaje odrasle mladine
.nko,Pdrasla mladina, ki je včasih ;opic|Vri mladinskih pevskih zbo-nton i1' si je ustanovila lasten pev-r. in zbor> katerega bo poučeval 325rouis šeme- Prva pevska va-fbo nocoj ob osmih v SND na rčna' Uair Ave.( soba št. 1.
''/it 0hladili se bomo
Joe Vremenski prerok naznanja reic'ise nam bliža od zahoda hlad' ■car, sapica in da bo kmalu konec Cer- rdnevne vročine, že danes Me- po morda toplomer pregnali 90 m ga potisnili doli k pa-tam okrog 70 stopinj.
čete potegnile od Lwowa v Poljski, to pa zato, ker se je bati, da bodo pritisnile od juga madjar-ske čete, ki bi utegnile ogrožati rusko krilo v'tem sektorju.
Toda Rusi so potopili Nemcem dve podmornici v Baltiškem
morju in eno v črnem morju. *
Berlin, 1. jul. — Nemška armada, ki hiti proti Leningradu, Moskvi in Ukrajini, je prekoračila reko Dvino na severu, Bere-zino na srednji fronti ter zasleduje bežečo rusko armado od Lwowa. Nemško vrhovno poveljstvo ne omenja, da je Minsk že v nemških rokah, čeprav se je včeraj iz Berlina poročalo, toda priznava, da so nemške čete dosegle reko Berezino, ki teče kakih 90 milj vzhodno in južno-vzhodno od Minska in odkoder je še 400 milj do Moskve.
(Reka Berezina"je "žnana tudi našim ljudem iz popisov Andrej-čkovega Jožeta o begu francoske armade iz Moskve. V Berezini je takrat tudi mnogo slovenskih fantov -našlo svoj mrztel grob. Op. red.).
Današnje nemško poročilo trdi, da so zavzeli pristanišče Ri-go v Latviji. Pot, za katero je Napoleon leta 1812 potreboval en mesec in pol, je napravila nemška mehanizirana armada v enem tednu.
London, 2. jul. — Vso jo je danes presenetila novica, da je bil general Wavell prestavljen iz Egipta v Indijo. Na njegovo mesto je bil imenovan general Auchinleck, dozdaj ne poznan javnosti. Nekateri mislijo, da je bil Wavell prestavljen zato, ker so Nemci pregnali njegovo armado iz Libije, drugi pa mislijo, da je bil Wavell poslan v Indijo, da pripravi tam obrambo za slučaj, če bo nemška armada premagala Ruse in potem ogrožala Indijo.
Važna seja Podružnica št. 3 SMZ vabi članstvo na sejo jutri večer ob 7:30 v navadnih prostorih.
KDO JE KOGA VJEL?
Odobravamo kandidaturo sodnika Lauscheta
ro V ime"u članic Slovenske ženske zveze v Ameriki ozi-* se lor^a -V imenu elevelandskih članic te naše dične ženske sch !rZaCije tem potom čestitam g. sodniku Frank Lau-itna lanch"1' m* S6 J'® odločil P°stati župan velemesta Cleve-pu- Javno' n'6 Slovenke odobravamo to njegovo odločitev in osti kemu ° Jubljamo priporočati njegovo kandidaturo vsa-jih | vISameznemu državljanu in državljanki.
oko pri volitvPh°lni Veri' da bo sin slovenskih staršev zmagal i in i zornost nt b?m° obrnile danes naprej vso svojo po-govo izvolif°Vi kandidaturi ter neumorno delovale za nje-
Me smo trčiva .v	,
didata, ki bi b . 0 .prepricane> da med nami še ni bilo kan
giji ali'v široko* njemu enak' najsi bo v zmožnosti' ener"
[pri našem Frankdo vseh' kar v polni meri naJdem0 I . K J- Lauschetu
V skupnem na«f
mu je zmaga Zagotovlj^8eh slovenskih volivcev in volivk Albina Novak, urednica "Zarje."
Oh, če bo vedno tako!
Councilman Anton Veho-vec ima zasluge, da se je vpeljala avtobusna vožnja od konca 185. ceste do Public Square. Pa nazaj tudi, kakopak. Vožnja gre po cesti ob jezeru in vzame do mesta satrap 85 minut ter prihrani ljudem najmanj eno uro vožnje na vsako smer. Pa to ni tisto, kar nas zanima, ki se ne vozimo tukaj. Nas zanima to, da je Mr. Vehovec na prvi vožnji naložil na bus zaboj pive in nekaj "močnejših" dodatkov. Kar bi mi radi vedeli je to, če bo vožnja z sodelovanjem hladne pijače vsak dan, ali je bila samo za krstijo. Ker če bo vsak dan, se bo naš urednik z vsem štabom jutri preselil na 185. cesto, zaprl urad in se samo gor in dol vozil ob našem lepem jezerskem obrežju. Pri 55. cesti bi že peli! -o-
Wheeler pravi Knoxu naj stopi iz urada
Washington. — Senator Wheeler je podal danes izjavo, naj mornariški tajnik Knox ali resignira iz urada ,ali pa naj bo vržen ven. To pa zato, ker je včeraj izjavil v Bostonu, da je aedaj učS'š', da pošljemo našo mornarico počistit Atlantik nemške nadlege."
Wheeler je rekel: "Povedalo se mi je, da je predsednik Roosevelt izjavil napram več demokratskim voditeljem v senatu in poslanski zbornici, da ne namerava peljati dežele v vojno. In vendar vidimo mornariškega tajnika Knoxa, ki nas sili, naj začnemo streljati, s čemer je kršil svojo prisego, ki jo je dal naši ustavi.
"Ako je to res, potem bi se moralo od tajnika Knoxa zahtevati, da izstopi iz urada, ako pa ne bo hotel, naj napravi potrebne korake kongres. Danes niso časi, da bi imeli na čelu bojne mornarice neodgovorne osebe."
--—o--
Nov grob
Včeraj popoldne je preminul v St. Lukes bolnišnici Louis Ko-rovich, v starosti 55 let, rodom Hrvat. Stanoval je na 9522 Eli zabeth Ave. Bil je član društva št. 99 HBZ. Poleg žalujoče so. proge Ane roj. Blaskovich zapu šča hčer Rose, por. Hebebrand ter sinove: Joseph, John, Mike in Louis ter več vnukov in vnukinj. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 iz Louis Fergolia pogreb, nega zavoda 9116 Union Ave. v cerkev sv. Imena na Broadway Naj mu bo lahka ameriška zemlja in sorodnikom pa naše soža-lje.
Pozdravi iz Illinoisa
Vsem prijateljem in znancem v Clevelandu, zlasti pa pri po družnici št. 15 SŽZ pošiljajo po zdrave Mrs. Mary Skufca in hčerka Bernardine, Mr. in Mrs Martin Zupančič in sin Rudie Koman. Nahajajo se pri sorod, nikih v Chicagu, potem bodo obiskali še sorodnike v Kanka kee, Spring Valley in Depue, 111
((	30 dnevnica
V četrtek ob sedmih se bo darovala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Johano Kolar v spomin 30 dnevnice njene smrti.
Ne vemo, ali je fant ribo vjel, ali je riba fanta, na vsak način je pa moral biti zanimiv boj, ko je 15-letni Louis Williams, dijak na vojaški akademiji v St. Petersburg, Fla., privlekel na suho to ribo. Fant tehta 120 funtov, riba pa 122. To je morala biti "rihta!"
■
O slikovni predstavi
Mr. Anton Grdina naznanja, da se nocoj ne bo vršila slikovna predstava na njegovem vrtu, ampak na vrtu Mr. Jerneja £nausu tam, kjer so včasih stiskali grozdje. Prememba je radi tega, ker leži v pogrebnem zavodu mrlič. K slikam bodo dodane še poročne: Modic-Mi-hevec, Brancel-Cerar, Dunken-Segulin, Gabrenja-Gornik. Sedeže lahko rezervirate. Začetek predstave ob 8:30 zvečer.
Uradne ure v kopališču
Vodstvo St. Clair kopališča opozarja, da so prostori na razpolago za kopanje,samo od do 9 popoldne vsak dan, v soboto pa od 9 zjutraj do 9 zvečer.
Slovenski radio program
Prihodnjo nedeljo bo pela na slovenskem radio programu Mrs. Antoinette Simčič, odlična slovenska sopranistka. Program je od 1 do 1:30 na postaji WGAR.
V petek in soboto bodo mestna poslopja zaprta
V petek, na 4. julija in drugi dan, v,soboto 5. julija, bodo vsa mestna poslopja zaprta. Enako bo tudi St. Clair*, kopališče zaprto v petek in soboto.
Kar dva sta!
Družini Mr. in Mrs. Matt Kernz, 5700 Prosser Ave., sta bila v nedeljo rojena dvojčka, deklica in fantek. Mati in otroka se dobro počutijo v Wom-ans bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Fances Offak. čestitamoj,
WPA odslavlja delavce
Včeraj je bilo odslovljenih v Clevelandu od WPA 1,850 delavcev. Nadaljni bodo odpuščeni vsak dan do 9. julija, ko se znižala lista od 14,700 delavcev na 9,100.
7,469 registriranih v okraju
V Cuyahoga okraju se je včeraj registriralo 1,469 mladeni čev za vojaško službo. To so oni, ki so do včeraj dosegli 21. leto starošti.	i
Organizirajte lokalne odbore slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki!
POROKE
Mr. in Mrs. Anton Koren, 653 E. 159. St. naznanjata, da se bo v petek 4. julija ob dese-tis poročila hčerka Rose z Mr. William Mackensen iz 12811 Woodside Ave. Poroka se bo vršila v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Prošeni so vsi prijatelji in znanci, da se udeleže poročne maše. Po poroki bosta odpotovala novo-poročenca v Washington, D. C. Želimo jima vse najboljše v novem stanu.
V	soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v West Parku Miss Maimie Papeš, 4360 W. 130th St. in Mr. Joseph Cuka-nja, dobro poznani razvaževa-lec premoga, sin Mr. in Mrs. Joseph Cukanja iz 7511 Cornelia Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu.
V	petek ob 9 :30 se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca Miss Mary Gregorčič, hčerka Mr. in Mrs. Geo. Gregorčič iz 3522 E. 80th St. in Mr. Louis Maren iz 14410 Sylvia Ave. Prijatelji in sorodniki so vabljeni k poročni maši. Obilo sreče mlademu paru.
-o-
Obisk iz Akrona
Včeraj nas je obiskal v uredništvu Mr. Vinko Lauter, gl. tajnik Slovenske moške zveze, ki stanuje na 1067 Sutherland Av., Akron, O. Mr. Lauter je že 20 let zaposlen pri Western Union Telegraph Co. in ima zdaj 15 dni počitnic. Hvala za obisk.
Zadušnica
V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Antonom Slovenec v spomin 12. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Pogreb Frances Tillis
Pogreb Frances Tillis, roje
Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki je dobila dovoljenje od državnega tajništva v Wa-.shingtonu, D. C., da lahko prične z nabiranjem denarnih prispevkov za naše trpeče in zasužnjene brate in sestre v zasedenih krajih onkraj morja.
Na seji slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, ki se je vršila 24. junija 1941 v Chicagu, 111., je bilo tudi sklenjeno, da odbor apelira na vse Slovence po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki, da organizirajo svoje krajevne odbore ter pošljejo imena izvoljenih uradnikov na tajnika slovenske sekcije JPO, katerega naslov je: Joseph Za-lar, 351 N. Chicago St., Joliet, 111.
Naša slovenska društva, ki pripadajo k našim slovenskim bratskim in podpornim društvom v Ameriki, naj takoj skli-čejo sestanke ali seje, na katerih naj organizirajo krajevni odbor ter tudi določijo, kako bodo nabirali denarne prispevke z ozirom na njih razmere in okoliščine v naselbini.
Vsak lokalni odbor bo dobil uradno dovoljenje ali poslovni-co iz urada slovenske sekcije JPO.
Ves denar, katerega bo sprejel, blagajnik slovenske sekcije Jugoslovanskega pb'm o ž n e g a
cdbora v Ameriki, katerega naslov je: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111., bo naložen na ime slovenske sekcije JPO. Za vsako denarno pošiljatev bo izdal pobotnico pošiljatelju ter kopijo pobotnice bo poslal tajniku SS JPO. Varščina blagajnika je $5000.
Po sklepu odbora slovenske sekcije JPO se bo denar, ki ga bodo Slovenci nabrali za slovensko sekcijo, porabil samo za naše uboge in trpeče Slovence v starem kraju, kakor hitro bo mogoče temu odboru zanesljivo in točno pomagati samo onim, za katere bo ta denar nabran v Ameriki. Odbor slovenske sekcije JPO, katerega tvorijo glavni odborniki devetih slovenskih bratskih organiza-
cij, se zaveda svoje velike odgovornosti, zato*mu prav lahko zaupate svoje denarne prispevke.
Prosi se vas, društvene odbornike po slovenskih naselbinah, da pričnete takoj z delom. V naši stari domovini ječijo naši bratje in sestre, oropani in preganjani, lačni in obupani, čakajoči dneva in ure, da jih doseže naš topli pozdrav in nujna pomoč. Njih upanje in oči so uprte samo na Ameriko, samo na del tistih Slovencev, ki še živijo v svobodi in prostosti ter so v danih razmerah tudi zmožni, da lahko pomagajo svojemu narodu v starem kraju.
Zbirajmo denar sedaj, da bomo pripravljeni takrat, ko bo mogoče nuditi nujno pomoč. Iz malih poročil, ki so prišla iz stare domovine, že vemo, da je strahota, lakota in obup že za-kraljeval nad bednim in izro-panim slovenskim narodom. Grozote pošastnega fašizma in nacizma duševno in telesno ubijajo ubogo, revno in pošteno ljudstvo. Pobrali so jim vse, zasužnjili so jih telesno in duševno, po ječah in koncentracijskih taborih živijo in umirajo, zaničevani in strti, lačni in omamljeni, a njih nedolžna de-ca se ozira za koščkom črnega in zaplenjenega kruha.
To je neznosno in pošastno trpljenje človeka, ki je moj in tvoj krvni brat ali sestra, ki je del tvojega in mojega naroda. Samo ti in jaz sva še ostala na širokem svetu, pod svobodnim ameriškim soncem, ki lahko še pomagava, ko bo pomoč enkrat še mogoča. Zato ne zapirajva najinega srca, ne ubijajva najinih čutov in se nikar ne pre-govarjajva, ko je bolečina najinega naroda strašna in neznosna. Zdaj je čas, zdaj pomaga jva, vsak po svojih močeh in delih, ki bodo v pomoč in uteho najinem narodu v stari domovini.
Za slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki.
Janko N. Rogelj, direktor publicitete.
Slovenka je bila v Barbertonu kronana za mestno kraljico ob priliki 50 letnega slavlja
Sinoči je bila kronana v šol- pa šest parov v slovenskih na-
skem avditoriju v Barbertonu gdč. Margaret Okolish za "kraljico Barbertona." V kontestu je zmagala z 650,000 glasovi. Margaret je hčerka poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Anton Okolish iz 1078 Liberty Ave.
V	Barbertonu imajo namreč ves ta teden veliko slavlje, ko praznujejo z raznimi priredi tvami in bogatimi programi 50 letnico rojstva mesta Barbertona. Slavnost se je pričela zadnjo nedeljo in vsak večer in preko dneva ta teden je nekaj posebnega na programu.
Tudi Slovenci sodelujejo pri programu. Tako bo nastopila danes popoldne ob treh slovenska mladina za eno uro na odru ki je postavljen na prostem.
V	četrtek večer, od petih naprej, bo pa ves slovenski program in sicer nastopita vežbal-na krožka od podružnice št. 6
rodnih plesih.
V petek, na 4. julija, se pa prične po mestu ogromna slikovita parada z raznimi flotami in drugim. Slovenci bodo imeli v paradi vežbalne krožke in narodne noše. Za to priliko so najeli mladinsko godbo fare sv. Lovrenca iz Newburga, ki se odpelje tje z busom. (Le dobro,se postavite, fantje!)
Zelo zanimive so pa žive slike, ki jih predstavljajo vsak večer in v katerih prispodabljajo po-četek in razvoj mesta Barbertona.
na Žnidaršič bo v četrtek ob de- SŽZ in od društva št. Ill KSKJ. vetih v cerkev sv. Frančiška. ' Dalje nastopijo narodne noše in Ind.
Pozdravi iz Wisconsina
Mrs. Anton Klun in hčerka, Mr. in Mrs. šulc ter Zofi Klan-čar pošiljajo lepe pozdrave prijateljem in znancem iz Milwaukee, Wis.
Pozdravi iz Indiane
Frances in Martin Lindič ter Viktorija Turk pošiljajo vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz Indianapolisa,
CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JULY 2, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
AMERIŠKA
AMERICAN IN 3PIWT FOREIGN .7 ^ »I LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING I DAILY NEWSPAPER
0. 154
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 2, 1941
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
3117 St. Clafr Avenue
Published dally except Sundays and 'Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
An Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 154 Wed., July 2, 1941
BESEDA IZ NARODA
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča Stephen M. Young)
Par ur prej, predno sta začela kamerada Stalin in Hitler svojo vojno, so nagloma izginili izpred Bele hiše v Washing tonu komunistični piketi; ki so iskali publicitete s tem, da so korakali gor in dol pred Belo hišo, noseč napise proti imperialistični vojni. Ta skupina ljudi je piketirala predsedni kovo stanovanje več kot šest tednov. Na stotine očetov in mater, ki so pripeljali svoje otroke v Washington, morda prvič in zadnjič, da si ogledajo našo prestolico, je videlo to nevšečno skupino, ki je s svojimi napisi blatila predsednika., Nek delavec iz Washingtona je šel in začel sam piketirati te pikete. Nosil je napis: "Mi Amerikanci protestiramo proti piketirariju Bele hiše!" Večina ljudi, če se že strinjajo z njegovo inozemsko politiko ali ne smatra, da bi se moralo predsednika spoštovati vsaj v njegovem stanovanju. Ljudje so veseli, da je takozvana "mirovna mobilizacija" izginila izpred Bele hiše, čeprav je bilo treba Hitlerjeve vojne proti
komaradu Stalinu, da se je to doseglo.
'fi
Pregovor pravi, da ni bilo še nikoli dobre vojne in še nikoli slabega miru. Toda vojna med nazijsko Nemčijo in komunistično Rusijo je najbližja "dobri vojni." Hitler je v svojem hotenju po osvojitvah, ne zadovoljivši se s tem, da ima vso Evropo pod svojo peto, nesel svoje delo mesarjenja in ugonabljanja v Rusijo. Milijone ubogih ruskih kmetov, nedolžnih in nezabranjenih žrtev, bo oropanih olja, ki poganja njih pluge in pšenice, ki preživlja njih otroke. Razdejanje in lakota bo sledila po poti, po kateri bo stopal Hitler. Upajmo, da ta pot ne bo lahka in da ameriška pomoč Angliji bo vsaj kolikor toliko pomagala tudi nesrečnim ruskim žrtvam.
t'fi
Člani angleške nakupovalne komisije, ki imajo urad v hotelu Willard, so si zahoteli bolj udobnega stanovanja. Naročili so hotelski upravi, da je inštalirala napravo za ohlajevanje sob, kar je precej stalo. Račun je bil poslan Stricu Samu, ki naj bi to plačal iz blagajne posojilne postave. Račun je bil zavrnjen. Angleška nakupovalna komisija se je selila iz hotela. Hotel ima zdaj udobna in hladna stanovanja, toda izgubil je dobrega najemnika, družba pa, ki je napravo inštalirala, ima bogato izkušnjo, toda nič denarja.
i*
Ako se tresete za varnost naše dežele, se boste bolje počutili, ako vzamete na znanje sledeča dejstva. Ameriško bojno ladjevje je najmočnejše na svetu. Naša mornariška zračna sila je boljša kot skupne zračne sile Nemčije, Italije in Japonske. Je fino opremljena in dobro izvežbana. Naša armada pa ni pripravljena, niti ni mehanizirana, niti opremljena. Toda noben sovražnik ne more splezati na naše obrežje, a mi se neprestano večamo. Zračna sila naše armade sicer ni tako močna kot ona mornarice, toda je vsak dan jačja. Kar poglejte številke: V juniju 1940 je štela ameriška armada 265,000 mož, v juniju 1941 je štela pa 1,400,000 mož. Mornarjev in marinov smo imeli v juniju 1940 samo 158,000, v juniju 1941 pa že 315,000 mož. Armadnih in mornariških pilotov smo imeli v' juniju 1940 do 6,000, v juniju 1941 pa že 15,000.
sje	4
Mi se nahajamo zdaj sredi največjih priprav za obrambo dežele, kar jih je še narod kdaj doživel. Danes ni čas, da bi se Amerikanci delili v dva tabora: za ali proti delavcu. Pravice kapitala in delavca so malenkostne v primeri velikih problemov, ki jih zahteva javna varnost za ves narod. Brez dvoma bi moralo 98% delavcev v delavskih organizacijah, ki so patrioti, lojalni in inteligentni, počistiti iz svojih organizacij tista dva odstotka raketirskega elementa. Mi ne bomo dopustili nikomur, v ali izven industrije, zavirati obrambo naše dežele. Dalje, mi v kongresu ne bomo dopustili industrijcem postopati nepravično z njih delavci v času ,ko je dežela v nevarnosti. Ti problemi se bodo rešili. Vaš kongres bo ostal v zasedanju preko poletja, morda do konca leta. Izrazite socialne izboljšave ki jih je uvedel Franklin D. Roosevelt, se ne bo žrtvovalo. Postale so že del stavbe v ameriški socialni družbi.
Kongresnik Wodrum iz Virginije, je rekel: "Kaj pomaga besedičiti, kako bomo premagali Hitlerja, če pa ne moremo ukrotiti niti par radikalnih delavskih voditeljev v tej deželi."
Ta opazka kaže na mnenje v kongresu. Ljudje so že siti stavk pri obrambeni industriji. Če delavec ne bo počistil hišo, bo to največja napaka, ki jo je delavstvo napravilo tekom ene generacije. (Kongres bo brez dvoma napravil drastične odredbe, ki bodo, žalibog, prizadele tudi patriotične, nesebične člane unij, da se izrine par raketirskih članov.
Kongresnik John Vorys iz Columbusa je dregnil v sršenovo gnezdo, ko je oni dan prineslo ohijsko časopisje njegovo pripombo, da "bolničarke v svetovni vojni niso bile ravno pripravne za pogled" in da bi bilo potreba za narodno obrambo "mlajših in lepših bolničark." Nekaj bolničark iz prve svetovne vojne je radi tega kongresnika pošteno naskočilo in ga prilično oštelo. Neka bolničarka mu je pisala: "Jaz sem bila nameščena kot boln/jarka v prvi svetovni vojni in sem še vedno precej čedna. Ampak stavim, da ti izgledaš zdaj že kot kak star koz' i."
Faranom sv. Vida in prijateljem
Od časa do časa se vas spomnim tudi jaz s kakšnim dopisom, seveda je to le, kadar je sezona zato, pa naj bo v zimskem ali poletnem času. Navadno se obračam do vas faranov dvakrat na leto.
Vsak dober faran se zanima za napredek svoje fare, ali vsaj moral bi se. Tako je pri vseh fa-rah v Ameriki, kjer moramo samo verniki vzdrževati svoje verske ustanove. Naša fara sv. Vida je najstarejša slovenska fara v Clevelandu. Najprej smo imeli leseno cerkvico, ki je sicer odgovarjala za tedanje čase, a kakor se je fara večala in časi iz-preminjali, tako je rastla tudi potreba po novi in večji hiši božji.
Kdo pa naj nam jo postavi, če ne mi farani sami. že pred več leti se je pričela akcija za novo cerkev in res, želje faranov so se uresničile. Danes se naša fara lahko ponaša z eno najlep ših slovenskih cerkva v Ameriki Res je, postavimo se s tem, a pri tem pa ne smemo pozabiti, da so s tem združeni pa tudi ogromni stroški, katere moramo trpeti farani sami.
Imamo lepo in veliko farno šolo, kamor pohaja na stotine naših slovenskih otrok in poleg tega pa imamo tudi lepo veliko cerkev, da se nam ni treba dre-njati na stopnjicah pred cerkvijo ali med cerkvenimi vrati, ampak je v cerkvi prostora za vse. Vse to imamo in skrbeti pa moramo tudi za vzdrževanje naše lastnine, duhovnikov in učiteljic. S tem so združeni, kakor sem že omenil ,velikanski stroški.
Pri vsakem še tako majhnem društvu je potrebna blagajna in da je ta mogoča, se članstvo zbira in prireja razne veselice, zabave in piknike, ičisti preostanek gre v društveno blagajno. Tudi naša fara je društvo in še veliko društvo, torej je potrebna velika blagajna. Plačevati je treba še na dolg in kje naj se vzame denar, če ga ne bodo prispevali društveniki-farani. Imamo redne in izredne nedeljske kolekte in kolekte ob raznih večjih praznikih ,a vse to še ne zadostuje. Treba je iskati še drugih virov.
Pred več leti je bila sprošena ideja, da bi se organizirala naša podporna društva, ki spadajo pod sv. Vida zvon in bi zavzela akcijo v pomoč fari. Ideja se je uresničila in nastala so Skupna društva fare sv. Vida, ki so si dala nalogo, da potom društvenih zastopnikov prirejajo v zimskem času veselice v dvoranah in v poletnem času pa piknike v prosti naravi. Kam pa gre denar od teh prireditev? Nikamor drugam kot v farno blagajno, v korist naše fare.
Torej Skupna društva fare sv. Vida vas vabijo, dragi farani, tudi sedaj na velik piknik, katerega prirede v nedeljo 13. julija na Pintarjevi farmi. Društveni zastopniki se trudijo po svojih najboljših močeh, da bi bil uspeh kar najboljši. Toda tega uspeha ne morejo pričakovati, če jim ne priskočite na pomoč vsi farani. Mi odborniki in zastopniki se lahko trudimo še bolj, a če ne bo odziva od strani faranov, je vse naše delo brez pomena. Zatorej naj ne bo fa-rana, ki ne bi prišel v nedeljo, 13. julija na prijazno Pintar-jevo farmo, kjer se bo vršil velik piknik v korist naši fari.
Pridite! Pripravljenega bo vsega dovolj, kar pač spada na piknik. Na razpolago bodo razna okrepčila in tudi naplesali se boste po mili volji. Poleg tega pa nam bo zaigrala par komadov naša domača fantovska godba.
Pripravljalni odbor se trudi
na vse načine, da bi bil uspeh čim boljši, a ponavljam še enkrat, da brez vas farani in prijatelji ne bo nič. če vas ne bo, tudi odbor ne bo mogel ničesar pokazati. Torej vsak naj si rezervira nedeljo, 13. julija, za piknik Skupnih društev fare sv. Vida in pridite na prijazno Pin-tarjevo farmo, kjer se boste v senci košatega drevja razveselili s svojimi prijatelji in obenem pa boste pripomogli s svojo udeležbo do zaželjenega cilja.
Vabim vas in želim, da bi se vsi farani zbrali v nedeljo, 13. julija, na tem pikniku in zaveda naj se vsak, da vas ne vabim iz osebnih koristi ali kaj podobnega. Vedite, da vsi delavci delajo popolnoma brezplačno in prav tako vsi odborniki in zastopniki, vsi imamo samo en cilj in to je, pomoč naši fari, ker je naše pomoči v resnici potrebna. Združimo se se'daj, ko so časi zato, ko je že vsak zaposlen in lažje utrpi kakšen dolar, kot pa je blio to mogoče pred leti. Delajmo roka v roki in uspeh nam je zagotovljen. Pozdrav in na svidenje v nedeljo, 13. julija, na Pintarjevi farmi.
Louis Erste, preds.
Skupnih društev fare sv. Vida
Shod mladine
Zadnjo sredo je imela odrasla mladina shod v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Bilo nas je precej lepo šte vilo in lahko bi bilo še večje.
Namen tega sestanka je bil ustanoviti pevski zbor za mladino, ki je odrasla mladinskim pevskim zborom in ki je prekoračila 18. leto. Mogoče bo kateri rekel: saj je že sedaj preveč pev skih zborov ... V resnici imamo precej lepo število dramskih in pevskih zborov. Na prošnjo staršev in njihovih otrok pa je Mr. šeme obljubil, da je priprav, ljen podučevati tudi to.
Pri mladinskih zborih je bile veliko število izvrstnih pevcev ki pa so prenehali hoditi k vajam zaradi odraslosti in ker jih je mnogo, ki nočejo biti pod drugim vodstvom in bi bilo žalostno čc bi ti glasovi zamrli, zato smo sc namenili ustanoviti en zbor iz vse teh pevcev in pevk. Kakor je znano, se bo prepevalo same klasične slovenske in angleške pesmi. To pa zato, ker smo vs tukaj rojeni in nam je ravno ta ko pri srcu angleška kot sloven ska pesem. Pridite v SND na St. Clair Ave. nocoj ob osmih v sobo št. 1.
So boys and girls over IP ye&rs, let's get together!
bil denarno nagrado. S tem bo pomagano trgovcem, ker ljudje bodo dobro pregledali vsako stran in pri tem si ogledali tudi oglase.
Kdor nima avtomobila, naj se glasi v unijskem uradu, da se bo vedelo koliko busov naročiti. Ako hčerke delavcev želijo biti v kontestu za najlepše dekle, vpišite njih imena v unijskem uradu.
Fisher body piknik bo eden največjih ,pričakuje se od 25,000 do 30,000 ljudi.
Johanna Mismash.
Fisher Body Local 45 piknik
Fisher body local 45 naznanja, da se bo vršil sedmi letni piknik 12. julija v Geauga Lake parku.
Na programu je: 1) Izbiranje lepotic (Bathing Beauty Contest) ; 2) žogometna igra igralcev local 45; 3) Vlečenje vrvi med Production in Skilled departments; 4) Loviti z mastjo namazanega prašička, kdor ga bode ujel, ga lahko nese domov. 5) Nagrada za (old-time) valček. 6) 3 velike nagrade bodo oddane in sicer; Buick Sedan-ette: Frigidaire Electric Stove in Electric 'Sewing Machine. Manjše nagrade za raznovrstne tekme in največjo družino.
Imeli bomo tudi programsko knjižico z oglasi. Našim slovenskim trgovcem se prav lepo zahvaljujemo za sodelovanje, da bodo oglasi bolj uspešni, smo se zmislili novo metodo, in sicer: v programski knjižici bodo številke na različnih straneh te številke bodo klicane vsako uro od 11. ure dopoldne do 5. ure popoldne in vsako uro bo eden do-
Težave irske države
Kakor vemo, nemška letala že dalj časa ljuto bombardirajo angleška pristanišča na za-padni obali nasproti Irski. Najbolj prizadevajo zaliv reke Mersey pri Liverpoolu in ustje Clyda zapadno od Glasgowa.
Zaradi tega je razumljivo, kako veliko mora biti Angliji na tem, da bi imela na irski obali oporišča za svoje letalstvo. Toda z izjemo male sever-noirske province Ulstra je Irska danes popolnoma samostojna in nevtralna država, ki je zvezana z Anglijo dejansko samo po carinski prednostni pogodbi, dočim jo vsi zgodovinski spomini od bivše angleške samovlade na zelenem otoku, ki je irskemu narodu prizadevala najhujšo škodo in krivice, slej ko prej ločena. To se je v minulih letih, ko sta se Irska in Anglija pogajali za nov položaj zelenega otoka v skupnosti britskega imperija, pokazalo, ko je Irska odklonila prisego zvestobe angleškemu kralju, dasi bi bilo to pomenilo spričo osvoboditve irskega naroda na vseh področjih političnega in gospodarskega življenja golo formalnoist. Irci (pač v svoji večstoletni zgodovini trpljenja niso mogli pozabiti časov, ko so bili pregnani s svoje zemlje ali so morali stradati, da ne bi jih vse pobili ali vse izselili. Kako hudo je to, vedo danes najbolj tisti narodi, ki so bili v teku sedanje vojske izmenjani in so se morali ločiti od zemlje, ki so jo njihovi dedi obdelovali pol tisočletja in več. Koliko Ircev se je borilo v polkih velikega Napoleona, o katerem so upali, da bo uničil britsko silo in jim tako pripomogel do svobode. Šele v desetletih pred in po minuli svetovni vojni se je zaradi dolekovidnosti angleških državnikov temeljito izpremenilo razmerje med staro Anglijo in njenimi kolonijami, ki so se začele preoblikovati v več ali manj samostojne države ali dominione z izjemo Indije, ki prav tako hrepeni po takem položaju, ki bi dvignil stari in kulturni, a skrajno osiromašeni indski narod. Kar se tiče Irske, je s svojo skrajno in vztrajno domol jubnostjo in privezanostjo na svojo vero in tradicijo sama največ pripomogla k svojemu osvobojen ju in Anglija, ki ni mogla več s starimi metodami izdreti tega trna v svoji peti, je ta razvoj pospešila. Seveda pa je razpoloženje Kanade, Avstralije in Južne Afrike zelo drugačno od razpoloženja Ircev ,ki ne morejo čez noč postati prijatelji naroda, čigar režimi so ga dobrih 600 let in več zatirali.
De Valera, ki danes kot vodja irske države ni noben zaslepljen fanatik, mora imeti obzir tudi do znane opozicije v lastni državi, ki se imenuje "Irska republikanska armada." Ta je slej ko prej navdihnjena maščevalnih čustev proti Angliji in je še med to vojno obremenila svojo vest z dinamitnimi atentati v Londonu, ki niso imeli nobenega pametnega razloga in smisla. Ta opozicija bi se postavila takoj na stran Nemčije, ako je ne bi krotila avtoriteta de Valere, ki pa mora seveda na drugi strani računati s skrajnimi nacionalisti, ako bi Irsko prepustil Angliji kot strateško torišče, in tako izzval
državljansko vojno, ki bo opu-stošila deželo in olajšala stališče Nemčije, pa tudi s te strani nakopala Irska strašne težave. Protiutež proti irskim skrajnim republikancem j so mnogoštevilni Irci, ki živijo v Ameriki, kjer Američani skušajo ta mnogoštevilni element pridobiti za ideološko vojno proti Nemčiji. To bi bilo tako v interesu Anglije, kakor Amerike, ker bi tudi tej oporišča na irskih tleh prišla zelo prav za obrambo konvojev, ki vozijo ameriško orožje in blago, proti napadom nemških letal in še bolj delovnih nemških podmornic, ki čedalje bolj hudo razsajajo po srednjem in severnem Atlantiku.
Toda zdi se, da na tak preobrat irske javnosti ni mogoče računati in tudi zadnji Roose-veltov govor na Irskem ni napravil pričakovanega vtisa. Ameriški načrti gredo med drugim za tem, da bi Amerika Irski odstopila velike množine surovin in živil, katere bi Irska pod svojo zastavo prepeljevala v Anglijo, zato pa bi Amerika dovolila velike kredite. Ce bi se Irci tega bali, pa bi Amerika sama to blago iz irskih pristanišč prepeljevala pod lastno zastavo. Irci pa se tudi tega branijo, ker bi tudi to neizogibno zaneslo borbo na irska tla, čemur se Irska hoče za vsako ceno izogniti. Irci pravijo, da je edino največje jamstvo njihove neodvisnosti popolna nevtralnost v sedanji orjaški borbi. Ali bo pa borba zares prizanesla irskemu ozemlju, to ni mogoče vedeti, je pa stališče Irske popolnoma razumljivo.
joeo
re brezobzirna, da ji surov govarja, zavija besede, ? ga z rameni, da žali ma' omalovažuje njene opomin* se dogaja tam, kjer je nie*5*^ rovež, ki za vsako malenkoinne ži na ženo in jo vpričo otrih rr služkinje zafrkava. V f tak razmerah mati nima večoj, d de. Družina, kjer povelj'di rt otroci in je mati le njihov un kla, tudi na zunaj nima Vi Pač Drznost dekličev iz takšrfpolei žine se že na zunaj poznanega tirano našemljeni oblek'«!' Pa okusno našminkanem obJ^nos po drznem vedenju. |vsal
-o- >van..
Hudomušni otoMap;
Italijanski listi so se I 111 nili nenavadnega naravni a java, ki se je zgodil pred. e->
več nego sto leti v Sref
|rotn
i;e nil e.
deč
Ali je mati lahko prijateljica svoje hčere?
Takšno prijateljstvo je mogoče. Primerov, ko sta si mati in hči pravi prijateljici, ki se o vsem povetujeta in si vse zaupata, je čedalje več. V starih časih je bilo takšno prijateljstvo kaj redko. V starih časih je bila "podaljšana" mladost pri materah, ki so imele 16 ali 18 letno hčerko — nemogoča. Po takratnih običajih, navadah in nošnji je bila starost in mladost strogo opredeljena. Po tedanji modi in navadah je bila mati okoli štiridesetih let že stara žena. Bila je tudi drugače oblečena, kakor hči, in tako je bila že na zunaj poudarjena meja med starostjo in mladostjo, oziroma med dekleti in ženami. — Dandanes med hčerjo in materjo v obleki ni razlike. Tudi v načinu življenja je ni: mati hod* v urad, hči hodi v službo. Ker v obleki ni razlike se zdi, da je še mladostna mati starejša sestra svoje hčere, j In nič čudnega ni, ako smatra hčerka svojo mater kot tovari-šico in prijateljico: vse ji pove, vse ji potoži, in se o vsem posvetuje z njo; zaupa ji celo svoje srčne zadeve ... To še bolj poglobi njuno prijateljstvo. Sa je mati hčerki najboljša prijateljica, najboljša svetovalka !
Zanimivo je, kako strogo so ločili v starih časih porc^čene žene od deklet. Poročena žena je spadala k materam, čeprav še ni bilo otrok.
Ko se je poročila španska in-fantinja Marija Terezija z Ludvikom XIV., so ji francoski pletilci poslali kot poročni dar par svilenih nogavic. Dvornemu maršalatu pa se je zdelo nespodobno, zato je vrnil pošiljko s pripombo: "Španska infantinja nima nog!" V tedanjih časih je bila mati otroku — pa tudi odrasli hčerki — le mati in ne ženska. Današnja mladina pa se zaveda, da je mati tudi ženska in človek. In prav ta zavest omogoča srčno prijateljstvo med materjo in njenimi hčerkami.
Prijateljstvo med materjo in hčerko rodi lahko najboljše sadove, ako je hčerka fina in dobra. Gorje pa materi in vsej hiši, ako postane hčerka do mate-
skem morju in bi bil kmS vzročil vojni spopad. ,
10. jul. 1831. je posad|em ke italijanske ladje, ki|e u drala proti Siciliji, doži^(jOV( jugozapadni obali 'tega ! in kakšnih 40 milj severo^j j. no od otoka Pantellerijejyj razburljivega. NekolikOpjav, od ladje se je dvignil izj nenadno ogromen steb^j^j. in pare, iz globine morjfe lo slišati votlo bobnenje^0pa koj nato se je vsul sil<^ ^v drobnih kamenčkov. Vj vge je še dolge ure smrdelo P;r penih plinih in žveplu. |L n0
Ko se je ladja teden ffikai zneje vračala mimo tega«,sten nje poveljnik skoraj nii jm( verjeti svojim očem. N%ten nenavadnega dogodka lObr; dvigal namreč iz morja fj mi; šen otok, ki ga prej ni 'Ni š na morski površini je rtf;uč," mrtvih, rib, med kate>\ je plavalo na stotine morsl. T1 kov. Otok je imel kaAzur. štirijaških kilometrov pivnik in se je dvigal 10 m n^'Pvinsko gladino.	iioraj
Stvar so sporočili vlafedv, ljevine obeh Sicilij, ki | Ce simbolično prevzela Vi izgi last in ga na čast kraljfllnehl nandu I. imenovala "FefMast dea." Komaj pa so AnAkoL deli za novi otok, so posjfrišel je diplomate v prestoli% do ljevine Neapelj, z zahtfsam se otok* ki bi imel straže čis men, izrqči njim. Kefboj . vlada v Neaplju upttf grozilo, da bo nastala'a sei Vendar so se sporazum^el \ pogajanja, ki so se vl%u v tem cele mesece. Ker ji^iajb telo biti konec, so postajnem gleži čedalje nestrpnejiska petost je dosegla više! spopada bi prišlo vsalfYum tek, ki je ljudi presenet|>omi da so iste sile, ki so b'!V ta dvignile iz morja, poskrfiovj je spet izginil v njegoVldi j ne. Nekega lepega dflfozn; Ferdinandeje ni bilo f1 j i i več . . . Napetosti, ki j|Pozt po smodniku, je bilo fpi o konec.	j
-o--'Da,'
Drug svet .. .fled
Dočim skoro v vseftjptet skih državah štedijo z ž|ia n skimi potrebščinami in l° do jo ljudstvo, naj si kuhali r* kosti, naj dobiva slaflrne rdeče pese, zbira ter sip voi cunje in odpadke, žive Vfi ra: tini v izobilju vseh do®°va ruza je zelo bogato Of1 v Ker je ne morejo izvaža1*1 st
ropo, jo suse m jo upo:
lo te
za kurjenje lokomotiv. ne bi bilo treba pometa1 kave v morje, kakor to' delajo, je našel neki n*l kemik drug način za li} ^ kavinih zrnc. Iz kave s o. delali umetno svilo. Tf"no pa je poskušal še napi"1' dognal, da lahko dob^9 kave, ki jo zdrobe v pr^'' a, mu prahu primešajo ze^. nekatere druge snovi, nu podobno ceneno v skusi so se posrečili. N°v vs® : je odporna, dovolj trdfl^F m_ zgorljiva. Mogoče bo«1! * nekega dne pili pravo || na-' novih, iz kavinih zrnc < ivo nih skodelic.	:|Vmk

AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 2, 1941

sede, si tli mat
ipomiff	Po nemškem izvirnika K. Mays
SATAN IN IŠKARIOT
alenkoinnetou je bil eden najslav-ičo otrih mojstrov v boju s kop-
•	V.I tako dolgo se je mučil z ia večoj, da se je končno vendar-poveijidi mene prijelo nekaj nje-njiho'! umetnosti. Pravi west-ima ui pač ne pozna lenarjenja takšnfpoležavanja, kadar nima poznanega posla, se uri in vadi. >bleki>' Pa je tudi ročnost in m obfltnost zapadnega lovca v
Ivsakršnega orožja res ob-
- )vanja vredna. Seveda no-
otol zapadnik ne sluti, koliko ;o se in koliko vaje je bilo tre-,ravnefa tako izurjenost. 1 pre<Prej' za> mene še niso našli , sre<?rotnika —. Morebiti bi se 1 km«'6 nihče ne oglasil —. Tem i e"
posadi decka Pa sem se zbal. Sto-' kil6m k njemu, dober nauk Ho«! Utegnil koristiti, do^dovoljno se mi je srneh-
everoL , •1me je Ogledal. Prav lJriil! bll° Strah fantiča-coliicl Zna moj mladi brat do-lil jzplavati?" sem ga vprašal, stebel- kopanje v naši reki je bi-noi-jiflkdar m°Je posebno vese"
le"JJopanje v domačem potoku sl -a dvoboj v takemle jezeru, M vseeno!"
^ bratom sva se vadila v bo-3lu> ja nož."
den |ikar ne bodi preveč samo-tegajgten! Tvojemu nasprotni-*J % ime Črni bober! Gotovo je i. N«|ten plavač."
dka :Obraz se mu je zresnil. Na or j a ii mislil.
j njf i še dovolj, če si dober je iB|ac," sem ga poučeval. "Zvi-
katei je včasi boljša kQ izurje_
Tli- Tv°j nasPr°tnik bo naj-kaKJzurjen, starejši in izkušen ov Pavnik, mnogo močnejši ko n ^Primanjkljaj v telesni mo-
aorag izenačiti z zvijačo i vlaoredvsem se mu ne daj zgra-ki i! Ce te prime in drži, si go-a A izgubi j en." •aljsmehljaje se mi je pokimal. "FeOVlast —1» je dejal. W'akole
posj'risel sem, da bi mu poma-tolgz dobrimi nauki, pa mi je z sahM&amo besedo povedal, da se trat^e čisto premeteno vmislil v Kelboj —. Taki so mladi lju. upi*.
tala'a sem le še poskusil. :um®el bo seveda na zapadnem : viku v vodo, ti pa na našem. ;r j''najbrž bo tudi ostal na za-jstaJlnem bregu. Tam gja mo-pnej;iskati, če se y morebiti skri-
v'saHYume kurijo, svetlo je —!" metipomišljal.
o bJV taboru, da. V vodi pa ne. jskr|ioyje raste trdo ob bregu in igoV'Odi pod njim je senca.
dufoznaš rastlino, ki jo Mim-)iio |iji imenujejo sika?" ki jf'poznam jo." lo f'Si opazil, da je je zelo mno-jezeru?"
--evpraša-
rsefsteblo jevotlo, imenitna cev
z Ma narediti iz nje. Zapomni in|o dobro!" uha^i razumel.
sl^Imenitna cev Za dihanje
•	sU'd vodo se da narediti iz nje," /e f razlagal. »Nekoč so me za-lofiovali Komanči, skril sem se 3 f y?ko vodo. In tam
aŽ!L? ' d0lg0 stal Pod
iporpo ter čakal in dihal skozi cev 1V" *„ v a stebla- Zaman
so me
t0!šSSi ,pomagaj tudi ti! Za-«€§ aU Pihniti seveda ne
a » brew i^A6 POd V0d0 trd0 iSiirno iahkV aj Sk°Zi
P a /naš JJ\ e menda na"čil
°i<'Da Ce 1 tUdi pod vodo
Pi nekai koV°vda čista' "e-vi zeJfinekaj korakov daleč
f>
pod
,dJlf in prevar, toda dvoboi Z~ 3 J bit! pošten. Dalpas^ ^-I nasvet, ker si še mladij nc f oj nasprotnik odrastki T W in da vsaj
čiš krivično neenakost." \
Ločila sva se.
Opazoval sem ga od daleč. Zlezel je na breg in si narezal sikinih stebel. Izginila sta z bratom v grmovju in ko sem se splazil za njima, sem zagledal prizor, ki sem se mu res zadovoljno namuznil. Starejši je mlajšega mazal in drgnil z oljem ali z mastjo po telesu—. Olje ali mast ima vsak bojevnik pri sebi na bojnem pohodu.
Dolgo se ni nič zgodilo. Yu-me so letali po taboru, iskali so menda primernega nasprotnika za mene.
Nazadnje so le našli izhod. Dolga noga je prikorakal k bukvi in povedal:
"Cujte, bojevniki, kaj je sklenil zbor starejšin! Old Shatterhand je prelil kri poglavarjevega sina, zato zasluži dvojno kazen. In zato se bo boril z dvema nasprotnikoma obenem.
Pogoji pa so tile. Vsak dobi pet sulic in razdalja znaša trideset korakov. Sulice bodo metali. Nobeden ne sme zapustiti svojega mesta, dokler dvoboj ni končan, dovoljeno pa mu je, da sme pri zamahu stopiti korak nazaj in naprej in da se sme sulici umakniti za korak na desno ali na levo. Ščit ni' dovoljen. Tisti, ki je vrgel vseh pet svojih sulic, mora počakati, da jih vrže tudi njegov nasprotnik. Dvoboj je pri kraju, ako bo mrtev Old Shatterhand, oziroma oba naša bojevnika. Rana sama še ne konča dvoboja.
Old Shatterhand se bo boril z Dolgim lasom in z Močno roko. Naj pride, da dobi kopje!"
Dostojanstveno je odkorakal Dolga noga v svoj tabor.
Nisem se zmenil za poziv, mirno sem obležal v travi. Lopovi so se obnašali prav tako, kot da bi smeli sami zapovedovati, mi pa samo ubogati —. '
Na breg sta stopila dva rde-čkarja, vsak s petimi sulicami v rokah. Moja nasprotnika, ki bi naj osvobodila zemljo od hudobnega Old Shatterhanda —• Izzivajoče sta krilila z rokami in po navadi Indijancev tulila vmes.
In ker na tisto mahanje in tujenje le nisem prišel po kopje, je stopil na breg še Dolga noga in zaklical:
"Zakaj ne pride Old Shatterhand —? Ali so mu o dgroze odrevenele noge, da ne more več vstati —? Tule stojita pogumna bojevnika, ki smo ju izbrali. Čakata, da se spopadeta z njim."
Nisem se genil. Tudi tovariši so molčali.
Deset minut je čakal Dolga noga pa porogljivo vprašal:
"Vidim, da je tako kakor sem dejal. Old Shatterhand se boji, v travo je zlezel, za grmom se skriva —. Sram ga bodi! Ali ne ve, kaj se spodobi za bojevnika —?"
Tedaj se je potegnil za mojo čast Winnetou, prav kakor sem pričakoval.
S puško v roki je stopil trdo na breg in začel z jasnim, močnim glasom:
"Kdo je tista žaba tamle ob vodi, ki kvaka in se napihuje? Old Shatterhand je najpogum-nejši bojevnik savanne in gorovja, kdo se drzne dvomiti nad njegovim pogumom? Njegovo ime je znano po vsej širni preriji, po vseh dolinah in gorah. Kdo pa je še kedaj čul o Dolgi nogi —? Kdo je tisti človek, kaka so njegova junaštva? Kdo ga pozna —? In kako se drzne tako nastopiti nepoznan človek, da kliče Old Shatterhanda k sebi? Mar meni, da je Old Shatterhand pes, ki uboga, ker se boji biča —?
(Dalje prihodnjič)
Pri diplomatih v Vichyju
Gotovo ste že v mirnem času slišali kaj o Vichyju. Vichy je vendar znano francosko letovišče in zdravilišče. Poleg pravih bolnikov so se tu že preje shajali ljudje, ki v javnem življenju "nekaj" ali celo "mnogo" pomenijo, Vichy je mesto visokega kozmopolitskega sveta in sesta-jališče vedno skrivnostne in ta jinstvene mednarodne diplomacije. Bolezni ledvic, želodca in čreves, torej tiste bolezni, ki se jim redko izognejo žrtve na eksotičnih kosilih obilnega mednarodnega sveta, sužnji političnih banketov in umetniki v sklepanju mednarodnih pogodb, s šampanjcem oblitih in na dvoumnih Machiavellijevih načelih slone-čih.
Koliko diplomatov, poslanikov, ministrov in svetnikov je vsako poletje prihajalo v Vichy iskat nekdanjega zdravja, skrivnosti vitke mladosti in svežih mladih sil ! Sedanji Vichy je sprejemal diplomate v miru le kot gostoljubno letovišče, kot mesto počitka in oddiha. V hladnih zdraviliških hotelih so gostje pozabljali na vsakdanje poklicne skrbi, na "kariero." V kazinu si jih spoznal le po najnovejših krojih. Odpovedali so se vsem diplomatskim predpravicam, samo da so mogli nemoteno uživati mir in iskati zdravja v velikem občestvu tistih, ki so se na vse zgodaj zjutraj postavili v dolgo vrsto in delali predpisane korake, nato pa so v preštetih požirkih željno srebali zdravilno vodo iz kristalnih čašic.
Sedaj pa ima Vichy drugo lice. Državna prestolnica, kraljica zdravilišč je postala sedež vlade. In sedaj ne prihajajo več samo miru željni državniki s pokvarjenimi želodci in ledvicami, nič več ni videti mirnih, počitka željnih gostov po vilah ob parku.
*
Okoli štirideset poslaništev in veleposlaništev, se je. naselilo v
Slika nam predstavlja Richarda T. Frankensteena, ravnatelja CIO uniji avtnih delavcev^ katerega so stav-karji pri North American Aviation plant v Inglewood, Cal. izžvižgali z govorniškega odra, ker je hotel delavcem pojasniti glede stavke.
Bivši tajnik komunistične stranke Benjamin Gitloiv je bil izključen iz stranke. Pred preiskovalnim odborom je izpovedal, da. komunisti v Neto Yorku in Ameriki sploh delujejo po naročilu iz Moskve, da čim bolj oslabe obrambna dela Zed. držav.
Vichyju okrog nove francoske vlade. Minister ali poslanik, ki je vsa leta prihajal iskat zdravja in pokoja, ne stoji več v vrsti s kozarcem zdravilne vode v roki, že od začetka julija sem ga ne srečuješ več po hodnikih in dvoranah zdraviliškega doma, ne hodi več na prijateljske obiske, tudi o dietičnih kosilih ni več sledu. Vichyjski diplomatje iz leta 1940 so diplomatje dela.
Ali si predstavljate, kako armado poslanikov, veleposlanikov in njihovega osebja je poslalo štirideset držav v Vichy? Koliko imajo avtomobilov, pisalnih strojev, aktov, diplomatskih kovčkov, koliko ducatov oblek? Kako more Vichy sprejeti pod streho ves ta svet, ki je bil v Parizu mesto zase?? Saj se še spominjate na sijaj diplomatskih dam iz vsega tega sveta po razkošnih hotelih od La rue de Gre-nelle do trga Svobode, od predmestja Saint Honore pa tja do Monsojskega parka? Dejstvo je, da so vsi poslaniki s svojim osebjem in pisarnami našli mesto tudi v Vichyju. Ozki so sicer tu prostori in tesni, a ne brez udobja.
Nekateri so dobili prostor v zasedenih vilah, drugi v zdraviliških domovih, največ pa jih je nastanjenih po hotelih. Toda začnimo pri začetku. Kje je živi doyen diplomatskega zbora, pa-peški nuncij Valerio Valeri? Dobil je mesto V misijonski hiši na rue Mounen, ustanovljeni leta 1922. za bolne misijonarje. Je to velika in lepa hiša z veliko knjižnico in kolonialnim muzejem. Dolga leta jes sprejemala pod svoje okrilje misijonarje, ki so postali žrtev poklica ali so morali spremeniti podnebje. Tu so iskali telesno zdravje, preden so zopet odšli v Afriko ali v Azijo. Od začetka julija je torej ta hiša rezidenca papeškega nuncija.
Veleposlaništvo Združenih držav je v lepi in prostorni moderni vili. Samo po sebi se razume, da se nahaja ta vila na bulevaru Združenih držav. Uradi šo nameščeni po vsej vili, tako da mora stanovati charge d' affaires (odpravnik poslov) William Bullit s sodelavci v rfekem hotelu. Brazilija, Argentina, Turčija in Japonska so vselile svoje urade v stanovanjske vjle, Last in ordinacije bogatiih zdravnikov v Vichyju, iz dobrih "starih" časov seveda. Kosila, večerje, slavnostni sprejemi so v velikih hotelih. Diplomatski mlini me-ljejo tudi tukaj, če vlada v deželi omejevanje hrane in so zavoljo tega prikrajšana tudi diplomatska kosila, se ni zmanjšalo število diplomatskih sestankov pri "pogrnjenih" mizah.
Neko poslaništvo je posebno omembe vredno. To je poslaništvo Sovjetske Rusije. Sovjeti so se umaknili v tiho, samotno vilo, ki stoji v eni najbolj praznih ulic in čuva tam svojo skrivnost. 'če greš mimo te hiše, nič ne veš, da se je sem preselilo nekdanje mogočno poslaništvo iz rue Grenelle. Nikjer ne vidiš gravirane plošče, ne napisov, ne sporočila o uradnih urah. Le na majhni bakreni ploščici je zapisano, da sprejema dr. C. svoje
bclnike cb enajstih predpoldns.
#
Pravo diplomatsko središče pa je v hotelu s simboličnim imenom: Poslaništva. Sedemnajst zastopnikov tujih držav dela v tej hiši, sedemnajst stanovanj je deležnih eksteritorialnosti. Španija je sosed Romunije, Kitajska je v družbi z Egiptom, Portugalska s Švico. Švedska z Ekvadorjem, Jugoslovani smo v soseščini z Venezuelo, Iran z Bolgarijo. Nobena hiša doslej ni bila torišče tolikega mednarodnega vrveža, tudi v ženevi ne. Največje po obsegu je špansko poslaništvo. Deset sob ima. Druga je Romunija z osmimi sobami, Švica ima štiri, druga poslaništva pa večinoma eno samo sobo. Pomislite, da so imela v Parizu na razpolago velike hiše tu pa le samo ubogo sobo!
V vsaki sobi delajo tri do šti-
ri osebe. Najlažje stališče imajo oni diplomati, ki so si že nekdaj postavili za načelo svojega dela, da ne smejo videti nobenega akta na mizi. Na hodniku slišiš vse mogoče govorice. V tem mednarodnem središču se neopazno giblje po hodnikih edini civilni agent, ki skrbi za "red in mir."
*
—Oče, hči in sinko so tihotapili saharin. V Strojni ob nemški meji so naši graničarji zasačili tri ljudi, ki so prihajali, zez mejo ter so se skušali skriti na ozki gozdni poti. Na poziv £raničarjev so začeli bežati, /endra so jih dohiteli in prijeli. Bili so to 44-letni Alojz Herman, posestnik iz Jamnice, njegova 19-letna hčerka in 12-letni sin. Vsi trije pa so tihotapili iz Nemčije saharin, katerega so našli pri njih 10 kg, poleg saharina pa še več zavojčkov igralnih kart ter 3 pakete kamenčkov za vžigalnike. Pri hišni preiskavi so potem našli pri Hermanu še večjo zalogo saharina. Priznal je, da je prenašal saharin iz Nemčije, pa ne za sebe, temveč na račun nekih drugih veletiho-tapcev, ki so mu dajali za nagrado 25 din od kilograma vti-hotapljenega blaga.
Kdor želi
Sveže očiščene piščance
za pohat, funt..........33c
Sliced bacon, funt ........29c
Pork chops s konca, funt . .24c Domača Čista mast, 2 funta 27c Teletina -za pohat, funt ... .30c Lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa.
Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Gostilna naprodaj
Proda se gostilna, ki ima novo D-l in D-2 licenco. Za naslov izveste v uradu tega lista.
i (15*4)
V najem se da
V najem se da trgovski prostor, pripraven za te ali one vrste trgovino; vse nanovo deko-rirano; zraven je 5 sob in garaža. Lepa prilika za Slovenca. Nahaja se na 6301-03 Glass Ave. Za podrobnosti pokličite HEnderson 4033, ali se zglasi-te na 1092 E. 71. St.
(Jun. 27, 28, Jul. 2.)
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Priporoča se za vožnjo na piknike.
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
Pouk v glasbi
Naučite se popularne glasbe v 20 lahkih poukih. Prvi pouk zastonj.
The Millikin School of Music 5826 Superior Ave.
(X- Mo.., Wed., Fri.)
MALI OGLASI
Ugodna prilika
Hiša na 1767 E. 47. St., za 2 družini; cena $3,300.
Hiša na Dibble Ave., 10 sob, za 1 družino; cena $3,500.
Hiša na Luther Ave., 8 sob, lot 50x169; cena $3,500.
Hiša na Addison Rd., za 2 družini, 12 sob; cena $5,500.
Hiša na 986 E. 96. St., 10 sob, za 2 družini; cena $5,350.
Za več informacij vprašajte pri
J. Tisovec 1366 Marquette Rd.
St. Clair in 55. St.	(156)
A M ERIC A N RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
tiorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning'. — Poprav-* Mamo vse vrste furneze in bollerje.
NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLAČATE V TREH LETIH
Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103rd St. GLenvile 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA
Vabilo na otvoritev
Prijazno .vabimo na formalno otvoritev Grant's Tavern 7406 St. Clair Ave.
v soboto, 5. julija. Serviralo se bo kokošjo večerjo, pivo in vino. Se toplo priporočamo (155)
\	DEKLETA IN ŽENE!
|Ali veste, da si boste prištedile precej denarja, če si naročite! |za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR-COAT\
Enaravnost iz tovarne?
i	Sedaj na Will-Call	E
\ STERLING SUKNJE so od......$14-50 naprej Š
\ FUR-COATS so od ..............$69-00 naprej :
E	Ne odlašajte, samo me pokličite	=
BENNO B. LEUSTIG
|ENdicolt 8506 1034 Addison Road ENdicott 34261
Proda se
Naprodaj je dobro vpeljana grocerija in mesnica na prometni cesti, sredi slovenske naselbine. Velik dnevni promet. Prodati se mora hiša in trgovina radi bolezni in smrti v družini. Nizka cena hitremu in resnemu kupcu. Za nadaljne informacije pokličite IVanhoe 9643.	(155)
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ Q ftfl in stane samo:	$ kiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.

sf
"All the fun In the world" Is yours at Cedar Point, the ;j largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of sandy beach extends out into the blue waters of Lake Erie.
Every popular outdoor and indoor sport and amusement await you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. Endless fun for all the family, for a day or the entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxation. Moderate rates... excellent cuisine,
Easy to rtacb, via V. S. Routt 6, Ohio a, midway b*twnn CUvtlafld and Toledo. Rail or bus to Sandusky. Steamtrs from Clmtlatsd and Detroit.
y,
fl
Ask for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, O.
THE FiAIfiBOmm OF THE GBEAT LAKES • 4BMM THH0C6HJU^W DAY
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 2, 1941
DR. FRANC DETELA
dejal zamišljen
NEPRESTANA BOLNIŠKA PODPORA OD ZAČETKA
KONCA BOLEZNI!
KAMPANJA NAPREDKA
SlovensKJ dobrodelni zi)ezt
(glavni urad 6403 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio)
domači slovenski bratski podporni organizaciji
V TEKU
Slovenska dobrodelna zveza sprejema vse moške in ženske od rojstva do 50. leta starosti, ki bivajo v državi Ohio. Članstvu nudi :
Celo-življenjske 20-letne plačane
20-letne izplačljive (Endowment)
zavarovalninske certifikate do $5,000.00 s postavno rezervno vrednostjo
Cleveland, 0., 2. julija, 1941
Vladimir se je smejal, Radi voj pa je ponujal otožnemu prijatelju za eno njegovih deset svojih tet in strice mu je še na-metaval.
"Lovro," ga je učil Radivoj, "kolikor več denarja imaš, toliko večji filister si. Kdor je akademik, temu se ni bati za kruh. Pri nas je vse polno dela, delavcev pa nič kaj! Ali nimamo razuma? Izkušnja, izkušnja-, to je slepilo za tepce. Doctoribus praefero doctus. Na Dunaju se naučiš neizmerno, če le postopaš okrog z odprtimi očmi in ušesi. Modroslovja nam je treba in tiste izkušnje, ki jo daje življenje, ne šolske klopi. Po našem starikavem kontinentu se mnogo preveč upoštevajo spričevala; zato tudi zasedajo tepci najvažnejša mesta. Za koliko je Amerika pred nami! Bodi jurist ali medicinec ali kar si bodi, če nisi obenem modroslovec, reva si in filister. To si zapomnita," je sklenil važno in s poudarkom.
"Kakšne vrste modroslovec si pa ti?" ga je vprašal Vladimir.
"Jaz? Schopenhauerjanec in pesimist. — Natakar, še en vrček! Danes sem ga zaslužil."
"Katero delo Schppefihauer-jevo pa si preštudiral, če se sme vprašati?" je zopet vprašal Vladimir nekako nezaupljivo.
"Katero delo! Vse, od prvega do zadnjega; zbrana dela, seveda. čaj, da ti jih tucat naštejem. Najprej Kritik der reinen Vernunft."
"To je Spisal Kant, ne Schopenhauer."
"Prav imaš, Kant. Toda kaj je Kant proti Schopenhauerju? Muha! Kakor paglavca ga obdelava Schopenhauer. Zakaj Schopenhauer je neizmerno ro bat; in baš to mi ugaja. To vama je filozofija, visoka ko nebo in globoka ko pekel. Na mah te prepriča, bodi še tak skeptik. Za današnje čase je pesimizem edina resna filozofija. In kako človeka povzdigne! Če se to do pičice dokaže, da je ves syet okrog tebe ničvreden, podel, laž-njiv, goljufiv, sebičen, vraga, kak rešpekt doboš sam pred seboj, edini poštenjak med samimi lopovi!"
"čuješ, Lovro, kako se nama klanja Radivoj?" se je smejal Vladimir.
"0, čujem, čujem," je vzdih-nil Lovro v skrbeh zaradi izkušnje, tete in goldinarja. "Vesta, prijatelja, kaj vama povem? Jaz ne vem, če bom mogel do izkušnje počakati na Dunaju, da-si bi rad. Prsi me" — posilil ga je kašelj—!'po malem bole. Treba bo nemara iti pred koncem leta na počitnice in odložiti izkušnjo do jeseni."
"Pametna misel," je pritrdil Radivoj.
"A kaj poreko ljudje!" je javkal Lovro.
"Vidiš, če bi bil ti količkaj filozofa, ne bi govoril tako beda-< sto. Kaj se briga filozof za to, kar govore ljudje o njem! Ti naj gledajo, kaj poreče modrijan o njih. Sicer se pa nič ne boj! Jaz zamašim usta vsem. Pisal bom v novine: Slovenec nima sreče. Nadebudni mladenič Lovro Bojanec, izmed naj bis trejših filologov dunajske uni verze, je zbolel baš pred izkušnjo tako močno, da se je moral vrniti v rojstni kraj. Bog daj sko-ro zdravja vrlemu mladeniču, s katerim se bo kdaj ponašal naš narod!"
"Ti se zmeraj norca delaš."
"Vendar ne iz tebe, brate," ga je potrkal Radivoj po rami.
Medtem je vstopil pismonoš in, ko je zagledal Lovra, mu je
podal dvoje pisem, eno z denar ji, drugo navadno. 'Prvo je Lovra bolj zanimalo, odprl ga je najprej in preletel nekaj vrst, ki jih je bila pisala sestra. Oko .mu ostrmi, roka omahne in v pretrganih besedah pove prija-telejema novico, da je umrla teta	Ml
Čestitam," je zakričal Radivoj in mu pomolil obe roki nasproti. "Kdaj je umrla?"
"Oh, že pred štirimi dnevi. Sestra pa je šele predvčerajš njim pisala, češ da ne bi hodil k pogrebu iz take daljave ter zamudil šole. Metka misli, da imamo šolo kakor v Gorenji vasi."
"N(aj misli, {kakor hoče," je nadaljeval Radivoj. "Jaz ti čestitam prvi.
Lovro ga je odrival, neodločen, negotov, ne prav vedoč, kaj pomeni zanj ta smrt. Učenje pretrgati se mu je zdelo bridko, izkušnji se ogniti, bi se preneslo. Tetina smrt je hud uda rec, a tudi dober izgovor. Preden je še natanko vedel, ali ga navdaja res sama žalost, je odprl drugo pismo. Pisava mu je bila popolnoma neznana in ogledal si je najprej podpis
"Gospod Majer z Mkike mi-piše," se je začudil
"Gospod Majer?" sta se čudila prijatelja in Radivoj je uka zal, naj bere pismo na glas. Pi smo se je glasilo takole: Vaše blagorodje!
Veleučeni, velecenjeni gospod profesor!
Danes smo izročili črni zemlji najboljšo, naj plemenitejšo dušo vse fare, Vašega blagorodja nepozabno tetko. Sprejmite najprisrčnejše šožalje vse moje družine, ki zna ceniti bridko izgubo, ki Vas je zadela. Obenem mi je čast pozdra viti Vas kot novega soseda. V lepšem svitu se pač ni moglo pokazati zlato srce Vaše tet ke, ko da je Vas imenovale za svojega dediča. Jaz, ki se Čutim srečnega, da sem dobil tako vrlega soseda, ne rečem nič drugega kakor: živio naš novi sosed! Živio gospod podkraj ski! Pridite kmalu, da se popolni in oživi omizje pri Bene-dežu. Baronček ponoči drem 1 je, podnevi spi; moj Edvard se vdaja tihemu pijančevanju iz dolgega časa, prezgodaj po mojem očetovskem mnenju; in jaz kar koprnim po duhoviti Vaši druščini. Moja žena in Irma Vas pozdravljata; jaz sem pa
Vaš Flori j an Majer." "ŽJivtfo!" 'je kričal Radivoj. "Lovro, ti si Krez in Polikrat; žrtvuj brž kaj, da potolažiš zavistne bogove. Natakar, tri bu teljke rusterja!"
"Zdaj je konec učenja!" je vzdihnil Lovro.
"Cemu?" je ugovarjal Vladimir. "Zdaj še mnogo laže dovršiš učenje; postaneš „lahko privatni docent in čez nekaj let profesor na tmiverzi."
"Da, tukaj bi lovil vrabce, doma bi mi uhajali golobje. Kdo mi bo pa gospodaril?"
"Oče, in precej bolje od tebe."
"Kakopa! Majhno kmetijo že zna oskrbovati kmet; a za toliko posestvo mu manjka obzorja. Sam bom moral nadzo rovati vse, sam. Zdaj sem kmet; kmet pa je revež, ker se vlada premalo ozira nanj. Po profesorski slavi ne hrepenim."
"Moška beseda," je pohvalil Radivoj.
"Za življenje sem se naučil zadosti, da vem, kje čevelj žu li kmeta, kje gospoda. Domovini lahko koristim, tudi če nisem profesor."
"Celo mnogo več. Ti si naš bodoči poslanec. Takih mož potrebujemo, (izobraženih, olikanih, nezavisnih. Bog živi vrlega našega zastopnika! S takimi možmi računa tudi nasprotnik."
"Istina," je pritrdil Vladimir; "to izpričuje Majerjevo pismo. Ta slepar se je prvi poklonil Lovrovemu denarju.'
"Slepar gor ali dol!" je ugovarjal Radivoj. "Denar ima. Non olet. Kako si ga je pridobil, to je njegova stvar. Le ne sentimentalnosti! Ta mož mora postati naš; zakaj mi ne pogrešamo ničesar tako bridko kakor kapitala. Inteligence imamo več ko treba. Majerjevo Irmo boš snubil, Lovro, ti, da pride denar v narodne roke. To bodi tvoja prva narodna naloga
"Kaj pa poreče Stojanova Anica?" se je smejal Vladimir "Ta je izvoljenka Lovrova."
"Bila," je odločil Radivoj. ■ Razmere so sedaj drugačne Le nič sentimentalnosti! Ne poslušati srca, ampak korist narodovo, ki veleva, da ne sme priti taka nevesta v tuje roke."
"Stojan tudi ni berač," je menil Vladimir, "in Anica bo ime la tudi nekaj tisoč."
"Nekaj tisoč!" se /je rogal Radivoj. "Moj Bog, kaj pa je to! kaj pa je to! kaj je to v primeri z Lovrovim premoženjem! Stojanovo, Lovro, pusti pri miru!"
'Tebi, Radivoj, je pa vendar tudi všeč Milica."
— zase; denar nabirajo — za- nar in čas tratiti —. za narod."
se; po kruhoborni lestvi lezejo od klina do klina — zase in ne razumejo nikdar, kako more kdo živeti za narod."
"Lenobo pasti — za narod," _ je pikro odgovoril Vladimir;
— Mladeniča bi se bila resno sprla, da ni posegel vmes dobrodušni Lovro z resnimi pomisleki glede na lepo Majerjevo Irmo.
"Malo koketna je Irma," je
"Meni? Milica! Jako se mo tiš," je dejal prezirljivo milo-, valno Radivoj. "Morebiti sem jaz njej všeč; a ona meni ne! Jaz se za ženski'spol brigam sploh samo toliko, da ga pridobivam za narodno delo
"Zakaj se pa ti ne lotiš Ir-me?" se mu je nasmehnil Lovro
"Jaz, draga moja, nisem rojen za zakonsko življenje. Moja naloga je bpjj vzvišena. Jaz živim samo za narod. Bog in narod! Moja nevesta je domovina.
"Ki jo boš zapustil, če ne bo dosti denarna," je menil Vladimir.
"Na take zabavljice jaz ne odgovarjam. Nekateri ljudje žive le zase; pridni so — zase; uče se — zase; izkušnje delajo
ZAHVALA
Tem pooni se želimo zahvaliti vsem sorodnikom ,prijateljem in znancem za izkazane nam simpatije ob smrti našega preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, očeta, sina in brata
John H. Schauer
ki je dne 6. junija 1941 po "kratki bolezni previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem, ki so ga obiskali v njegovi bolezni, vsem, ki so ga prišli pokropit ter se poslovili od njega ob krsti, vsem, ki so ij blag spomin pokojnega okrasili krsto s krasnimi venci, vsem, ki so darovali za svete maše in so dali svoje avtomobile ita razpolago pri pogrebu.
Najlepša zahvala Rev. Max Sod ji za spremstvo iz Zakrajsek pogrebne kapele v cerkev in za pogrebne obrede v cerkvi. Nadalje lepa zahvala Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo.
Blagopokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.	\
Žalujoči ostali:
FRANCES, soproga.
JOHN ANTHONY, sin.
THERESA, mati v Pennsglvaniji.
MATILDA, sestra.
Cleveland, 2. julija, 1941.
NAZNANILO IN ZAHVALA
V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vSWJI II sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno veflulli da so izdihnili svojo blago dušo in smo za vedno izgj bili preljubljeno in nikdar pozabljeno mater
Theresa Spehek
rojena BARAGA
ki so po dolgi bolezni sprevideni s svetimi zakramei v bolnišnici zatisnili svoje mile oči in v Bogu zasp| dne 3. junija, 1941, starosti 56 let. Doma so bili»jsj£jy Loža, v Ameriki so se nahajali 39 let.
Po opravljeni slovesni sveti masi v cerkvi J
Vida so bili položeni k večnemu počitku dne 7. jun«;. Mos
1941 na Calvary pokopališče.	fies gc
V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčBeli R
zahvalimo monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarjufeva ;
spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v c«arja
kev sv. Vida in na pokopališče, ter za opravljeno »a Lit\
mašo in cerkvene pogrebne obrede.	I®- ^
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so jih ob* 1 ei
kovali v bolezni, posebno se pa želimo prisrčno Jf ve'
hvaliti Mrs. Strumbel, Mr. in Mrs. Frank Strumlftalln
Mr. in Mrs. Zuj-finčič, Mr. in Mrs. Glavich in SVI
dom, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh nfo a
bolj težkih in žalostnih urah, kakor tudi vsem d*fa v *
gim,( ki so nam bili v tolažbo in nam pomagali na
način ali drugi v teh žalostnih dnevih, enako	J
hvala vsem, ki so jih prišli pokropit, vsem, ki so if J 0
in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in t Je v ,	e zra<
sreba.	^ Mu
Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki s«, blag spomin pokojni položili krasne vence ob krsf sicer:	na a]
Mrs. Strumbel in sin, Mr. in Mrs. Frank Strumbel jj Mr in Mrs. Joseph Zupančič, Mr. in Mrs. Anton Glavich, ! Mr! tin Mrs. Frank Okorn in družina* E. 71st St.; Mrs. raSUJ Frances Mihelcic in družina, Employees of Wm. Hardie | ^ Co.. Mr. Johnson, Miss Irene Orchard, Mr. W. Lewis, Em- T 1 ployees of Cleveland Merchandise Co., društvo sv. Ane, tlCni št. 4 SDZ, podružnica St. 25 SŽZ, društvo Srca Marije , r, (staro). Prav lepa hvala, tudi, sledečim prijateljem in.*' sosedom za krasen skupni venec: Mr. in Mrs. Hace, Mrl 2 ne p in Mrs. Mustar, Mr. in Mrs, Jevnik, Mr. in Mrs. Skrbeč, fc^oia Mr. in Mrs. Homovec, Mr. in Mrs. Stanonlk, Mr. in Mrs. J Ferusfik, Mr. in Mrs. Malensek, Mr. in Mrs. Princ, Mr. in Ida j Mrs. Tanko, Mr. in Mrs. K.oci, Mr. in Mrs. Zadnik, Mr- jo-N;. in Mrs. Tomsic. Mr. in Mrs. Povh, Mr. in Mra. Čebul, Mr. in Mrs. Brodnik, Mr. in Mrs. Perusek. Lepa hvala Mrs. J-azb Har^i in Mrs. Jevnfk aa ujih trud, ker sta nabirale Jmce1 skupni venec.	| .
Srčna hvala za darove za svete maše, ki se bo« brale v mirni pokoj blage duše in sicer:
jne.
Mr. in Mrs. L. Kramersic in družina, Mr. in Mrs. A.
"Lazar, Miss Mary Prince, Mr. in Mrs. Joe Strumbel, Mrs.	P
Strumbel, E. 48th St.; Mr. in Mrs. Louis Prince, Mr. in	Stali Mrs. Anton filrumbel, Mrs. Mijielcic in družina, E. 61M
St.; Mr. ih Mrs. Joe Zupančič, Mr. in Mrs. Jevnik, E. 61st	t=UUI
St.; Mrs. Mary Bradach, Mr. in Mrs. Anton Mustar, Mr.	39 s
in Mrs. Joseph Stamfel, Jttrs. Prime in družina, Mr. in	f
Mrs John Hacci in družina, Mr. in Mrs. Louis Mihelich,	11 m
E. Cist St.; Mr. in Mrs. A1 Merhar, Mrs. Mila.vet in dm-	vrni žina.Mr. in Mrs. Adolph Macerol, Miss Antoinette Mervar,
Mrs. Pelan, Mr. in Mrs. John Zakrajsek, Mr. in Mrs.	m S Albert Giambetr®, E. 61st St.; Mr. in Mrs. John Speh in | čel družina, Mrs. M Steck, Mrs. Smole, Mr. in Mrs. Anton ,.
Novak, Mr. in Mrs. H. Znidarsic, Mr. in Mrs. Jack Omerza,	ULI Mr. in Mrs. Chas. Winters, Mrs. Belko, Mrs. M. Sverk, Mr. "Na in Mrs. John Gornik in družina. Giddinss Rd.; Misses Ida, . . Jean, Sadie1 in Emma, Mr. in Mis. Frank Macerol, Mr. in V011 Mrs. Celesnik in družina, E. 61st St.; Mr. Joseph A. Krnc ti st Jr. Mrs. Rosalie Streiner, Employees of Hardie Company.
Nadalje lepa hvala sledečim, ki so dali
avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogr^
ba: Mr. John Okorn, Mr. Joseph Zupančič, Mr. A'te j
ton Strumbel, Mr. Louis Kramersic, Mr. Standi]
Hace, Mr. John Strumbel, Miss J. Prime.
Naša iskrena zahvala naj velja članicapi društva
sv. Ane, št. 4 SDZ, podružnice št. 25 SŽZ, društV|a
Srca Marije (staro) in Oltarnega društva fare s|sij
- Vida, ki so se udeležile skupne molitve ob krsti pCe_
ko j ne in za udeležbo pri pogrebu, posebno pa nosil ^
kam krste, ki so jih spremile in položile k zadnjeitt(yež
počitku. Ravno tako tudi lepa hvala St. Vitus C*,^
dets, št. 25 SŽZ za častno stražo na večer pred PffJa
grebom.	i v
Lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Zakrajs^i .
Funeral Home za lepo urejen pogreb in za vso izWfemi
zano prijaznost in uslugo.	es
Če se je pomotoma kakšno ime prezrlo, prosim111^
oproščenja ter se jim želimo ravno tako prisrčno z*r8
hvaliti.	jtg
Ljubljena in nikdar pozabljena mati, zastofli .
Vas sedaj iščejo oči, ker morali ste nas zapustiti. V0,
končalo se je Vaše trpljenje in odpočijte se sedaj ^
ameriški zemlji ter prosite pri Bogu za nas, da & ,
enkrat vsi veselo snidemo nad zvezdami.
>	'.us
Žalujoči ostali:
ANTON in CHARLES SPEHEK, sinova ROSE, poročena STRUMBEL in MARY SPEHEK, hčeri. FRANK, zet.
010002010101000000010000020202010100000202020202050201022302000100010102010102000002020202010202
01020002010100000202010000000201012353535348484830535353535353484823482348482348484823235353535353