Črtice o Hercegovini in Luku Vukaloviću.
Toffko se govori iu piše dandanašnji o tej deželi, pa tako malo je znana ljudem, da ne bo odveč, ako tudi „Noviceu podajo svojim bravcom nekoliko vrstic, ki so verljive.
Dežela Hercegovina (po turško Ejalet Erczeg) je razdeljena (' 3 sandšiake in 14 nahij, namreč 1) v sandšiak mostarski z nahijami Mostar, Blagi Stolac, Cbuska in Duvno, 2) v sandšiak trebinski z nahijami Trebinje, Nevesinje, Niksic, Kulasin in Gacko, in 3) v sandšiak fokski z nahijami Foksa, Cajnič, Plikolje in Pripolje. Zemlja meri 297 štirjaških milj in ima 293.000 prebivavcov, med kterimi je 183.000 kristjanov grške cerkve, 42.000 katoličanov in 68.000 turkov. Ako je treba, more dežela čez 50.000 vojakov dati. Pri Hercegovincih so se stare rodovinske plemena še čisto ohranile. Tu še slovijo v svoji izvirni moči Bielopavliči, Grahovci, Plešivci, Popovi, Niksiči, Bratonosici, Drobnjaki, Zubci, Morači itd. Vsako teh plemen navadno posedale dolino, porečje ali pa visoke planine, do kterih se težko pride. Cela dežela je nekako čudno vstvarjena; tu plajtjave , tam gojzdje, tu skale kakor na Krasu, tam livade^ tu potoki, tam raočirje. Pa vstvarjena je ta dežela kakor nalašč za tako imenovane male boje, v kterih se domači, ki vse zavetja dobro poznajo, lahko branijo sovražniku. S svojih hiš (kulaš), taborom enacih, dohajajo junaci doli na bojišče. V narodnih pesmah , ki jih nadušeno prepevajo, živijo dela njih preddedov; unuki poslušajo pesmi, ki popisujejo, kako je lepi serdar Djoko Radov Mitinic (iz Banjan) slavno smrt storil v boji, — kako je Scepan Ro-dojevič sam smrtno rano dobil potem, ko je 40 turkov ubil itd.
Prvak junaških Hercegovincov dandanašnji je vojvoda Luka Vukalovič, pravi sin domovine; celi svet ga že pozna. Luka je zdaj 45 let star. Podložnik je bil ranjkega Assam-Bei-a iz Trebinj; svoje mlade leta je bil v Ko-toru (^Cattaro), kjer se je puške delati učil. Potem je šel na Dunaj, je delal v cesarski puškarnici; za nekoliko časa se je povrnil v Dalmacijo in je več časa živel kot puškar v Novem gradu (Castelnuovo}. Ko so se Hercego-vinci vzdignili zoper Turka, je hitel v domovino svojo in kristjausko zastavo povzdignil visoko. Kmali so od vseh strani bojniki vreli k ujemu in ga svojega voditelja pozdravili. Od tega časa se imenuje vojvoda Sutorinski in vsi glavarji hercegovinski so ga za to priznali. Kako zlo se ga boji ošabni Omer paša, pričajo visoke službe, ki mu jih je ponujal, — ponudil mu je celo čast turškega ge-nerala. pa Luka Vukalovič je vse zavrgel. Luka ne zna ne brati ne pisati; al bistra glava je, junak od nog do glave, in vojskovodja izvrsten. Njegov* tajnik Mihajlo Zego je omikan bistroumen Srb, ves pripraven za posel svoj.
285