2
Morilec angleških kraljevičev.
                               (Zgudorinska povest iz 15. stoletja.)
rna noč je razprostila temua krila čez svetovno raesto London.   Iz reke Themsu so se vzdigali hlapovi in naredili dobelo gosto meglo, da nili jedne zvezdieo ni bilo vuletl  na  nofnem   nebu;   polna lunn je raisvitljpvala  z medllm  svitom  terano-sivo zidovje zgoilovinsko-znamenitega stolpa Towera (čitaj Taur-a),  v katerem je bilo  nocoj — bilo je  decerabra meseca 1486. leta — slisati nenavadno živahno giljauje.  Vse ju bilo v poslo-vanji, vse. v zvedaTej radovednosti.  Vojuki, t-uvaji, so oblokli praznična oblačila ter stali nepremično vsak na svojem mestu.  Priiakovali so kralja llenrika VII.
.Otidno!" zažepeta sivobnulat vojak svojemu tovariiu, ,da lioče Njfga Velieastvo ravno v t(y nofi in tako neoadno th scm priti v Towerski grad." .Istinito," odgovori drugi, ,nekaj posebncga mora biti, ker tndi doscdanji poveljnik Robcrt Brakcmbnrj' ne bode kralja vzprejel, marveS govori se, da ga bode upremljal nov poveljnik vsled posnbnega povolja Njcga Velifastra!" nZuna me izpreletava," reče prvi. .,0 da bi bili še dupvi Rikarda III.! Bajše bi staJ v boji,  ncgo li tu v veduera sLrahu,   ila mi nogi oblije kraljeva kri!"
„Ali poznate novega povcljnika?" vpraša trotji.
,N4," odgovori sivobradati vojak, ,ali čudno bi se rai zdolo, da bi ga ue spoznal, ker je baje še iz naših (5aRov.u
Živabno gibanjo pred nhodom Tovrerskega gradii ustavilo je ujib pogoror. Hkvati se začujc šepetanje: kralj gre, kralj!
Goreče plamooicc so razsvitljevale temne dvorane, ki 80 bile ntoe pri6e zamiovinskih gi-ozodejstev — in kralj Henrik VII. vstopi bres vscga spremstva. Samo dva koraoniika sla ga spremljcvala. Pred njimi je stopal uovi poveljnik, mož srobrobolih lua. Obraz inu jc bil bled, poglcd nemiren, hoja ujegova trudna, nogotova, omahljiva. Iz bledega obličja mu je odsoval izraz globoke, srce razjedajoče tuge.
Videti je bilo, da tudi » kraljevem srci ae vzbuja nemirnejSi iiut, 6im bolj se bližajo nkrv.is"euiu stolpu". Za Irenotok postoji kralj, potem hlastno ukaže, da ga spremijo v gorenje prostore. Poveljnikova hoja je postajala vedno alabejša, negotovejša, vedno bolj opotekajoča, eim bliže so prihajali volikcj dvorani v teni nadstropji. Z opotekajofeo se nogo zadene na kameneuo plof-o v preddvorani — v tem trenotku zadoui ura nad njiiui ter hreštaje odbije deset. — B]6d, kakor zid, obstoji poveljnik, njpgovo oko gleda zmodeno okolo scbo, nogi mn začoeta omabovati.
,Kaj vam je?" vpraša kralj.
rTaJe Veličastvo! — Oprostite, jaz —"
,Hitro, hitro! Odprite!"
Povcljnik sluša. S tresočo roko poscže po ltljuS, vtakne ga v ključanico — a začne se tresti po vsem ttslesu, kakor mlado Hstje v vzpoiuladnjej nevihti.
Kralj printopi, obrno ključ, tor ukaže, da se luH neso T dvorano a komornika naj čakata tii, ker želi s poveljnikom samiin stopiti v drorantf- —
3                            /
nNii, Pičrre, ali poznate poveljnika?" nagovori jeden Jnvajev eivobradca, ki je globoko zami&ljen stal pred uhodom in zrl tja v ^knravi atolp" Se dolgo po tcra, ko mu je krftlj izginil izpred oči.
,Dobro ga poznara," odgovori ta z globokim vzdihom. ,Isti je, ki je bil vže jedenkrat tii  in  takrat  tudi  sam6  za jedno noč.    Stari naš gospod
Brakembor}' bil je tisto noč drugam pozvan — a v jutro je bil vojvoda Glou-            M
cesterski — angleški kralj —"                                                                                   I
Koraoruika v proddvorani pa si kraljevega vedenja nista mogla raztol-           H
inafili. Pomen tega nočnega pohoda jima je bil nerazuraljiv. Bivanje kraljevo V           H
dvorani tako grozovito ialostnega sporaina, in še to v oncm oddelku dvorane, ki           B
80 ga od fasa, ko sta bila tii umorjeua mlada kraljeviča, nazivali le ,krvavi stolp",            ¦
potem obledenje in omahovanje poveljnikovo delalo jiraa je brezkrajno strmenje.             I
Po dvorani sta slišala kralja trdo stopati in glasno, rekel bi, jezno govoriti.            ¦
,Stopite dalje,  gospod   James Tvrrhel!"  vcli   kralj.    .Stopite tii-sem,            I
odgrnil vam bodcm zagrinjala te postelje, morda se vam porrne pogum!"                 U
rMilost. milost, moj kralj!" zaklife poveljnik, pade na kolcni in povzdigne roci            B
proti kralju: ,Xoč in dan nie sprpmljajo krvave sencc umorjcnih; ncmirujoSa            B
bridkost mi razjsda prsi, obup mi stiska sree. Želel spin si, da bi nc bil rojen!"             I
Star6ek  ne raore daljc; govoriti.   Njegovo oko,  vajeno gledati tisoč in            M
tisoč sulic proti sebi obrnjenih — ne more preoasati pogleda v postfiljo, nad            fl
katcro se blesti grb angleških kraljev.                                                                        fl
nPri Dogii vsemogoimoni. pri spominu na Tažega oeeta, za katcrega sem            I
v krvavej bitki stavil kri in življenje svoje, prosim Vas, zabodlte mi rae8 v            ¦
prsi — a imejte usmiljenje z mojo mufeno dušo!" zakliče Tyrrhel in objame            I
kraljevi nogi.                                                                                                             I
Tfemno gleda kvftlj pred - se:  v  njegovem dnlui  vstajajo boleža čustva.            H
nTyrrhel.u nagovori ga, nvi veste, da rai jc grfano zločinstvo znaoo, veste,           ^^ da krvoločnike poznam. Na Kikardu III. som dovolj osvetil umor kraljevib ^^^H žrtfiv — a po njegovili lilapcih me ne žoja.  Vsi se pokoravajo na Franooskem    ^^^|
in jaz jim nefeiu prikrajšati muk — sfi sekiro!4 — ,Vcličastro, poznate toraj       ^^B
imdodi-lnikc, kaj zahtevatc še od mone? Unifite me! Dosti sem živel.   Za tri            ¦
kraljo sem se bojeval;  mef v mojej roei mi je bil lehka igraža — ali danes            fl
nisem mogel obruiti kijuča v vratib; vsakej nevaruosti sem gledal v Celo —           H
a tega poglcda tukaj ne prebijem! 0 ne zahtevajte nikakega pojasnila iz mojih            ¦
nst— hikaj pred . . ." ,,A jaz zabtevam ravno to," reče kralj odločno — Jn            ¦
tukaj  pred to posteljo!   In to,  kar zahtevam, nečem slišati iz ust morilca           H
Tyrrhela — nego od   castivrednega vojaka  Tjrrbela,  ki se je bojeval za tri           H
kralje — z morilcem ne govorim!  Povcjte mi najmanjše okolnosti grozovitega           fl
umora; pokažite mi kraj, karaor sta sc zagr^bli kraljevi žrtvi!J                                 I
nGrozovito ninko ste ini izbrali, Veličaatvo!   Ali inoja duža bode skoraj _         |
9tala pred sodnjim slolom — o da bi mi bil milostiv vefni sodnik!                         1
Od zgodnje mladosti sem bil namenjen vojaškemu stanu iu v tetn na-            M menu tudi vzrejen. V obhoji 3 surovimi tovariši jo kraalu zaspalo vsako čustvo ^^^| plemenitega srca v meni — le jcdno ne: Ijubezen do jedinega otroka — moje H^H hčerke! Spomia ua njo, ki eera jo dal starej sorodnici v oskrbovaaje in izrejo,    ^^H
otajal je vLasih ledene okove mojega srca.   Ali v pijači sem vse pozabit, po-          ^^
zabil tudi iyo — in v igci izgubil novce — ogromne vsote — katere bi bila           ¦
___4__
Iona tako zelo potrebovaia.   Glas o njenein velikem siromašlvu mi pride na uho ravno t onem trenotku, ko sem izgubil zaiiujc novce.   V srco se ini je smilil otrot — a pomagati nisem mogel.  Obiip se mc je polastil. — Eavno v tera fasu me poklifie vojvoda Gloucesteraki. ,Tyrrhel," reče mi, nLalostna osoda vaše hSerke mi je znana, tii iraate pismo, ki vašej hčerki zagotavlja 500 funtov žterlingov na leto!" Iznonadjen sem vzprojel to veaelo porožilo; bcJsed mi je nedoatajalo v dostojno zahvalo, moja hči je bila rešena bede; hotel sem oditi — naznanit preveselo novico.   ,A še nekaj!" ustevi nie vojvoda ...  Zahtevam pa tudi jaz od vas malo ushigo — prav za prav v korist in blagor države!" ,K temu sem bil vedno priprarijen, Visokostl" režem jaz. ,A viasih so težki slnčaji I" ¦ BPriprav]jen scm žrtovati kri ia življenje!" P             .Potrebna grozodejstva, dragi moj Tyrrhell
I             nGrozodejstva?l" jaz sem se ustrašil.
f             ,In  to v  prid  diiavo!  ilir  v Angliji s tem ustahovimo — ali hočeta
I     biti poveljnik v Toweru?"
I              Dmel sem,   kaj je vojvoda zahleval od menc, sree se mi je krCilo -   a
I bil sem truden življenja. Moj sin je padel v boji, z menoj izurarje rod — I kako? — bilo mi je jednako, kajti osoda mojc fičerke mi je stopila pred o6i I    — in: nUk4žite, Viaokost !¦* dojal scm, Jaz bodem služal!"
I             BSe to noč  — lirez Imipa — brez sledu!" refe mi vojvoda in oči rau        _
P zaplapole v stvastnem oguji. Vstal je. Mimogrcde ukazal je poveljniku svoje ¦ straže: nVi peljito Jaines Tyrrhi?la v Tower9ki grad in pokliiiite Roberta H ljrakembiiry-ta k meui \u                                                                                       I
Jaz sem otišel; napravil sem se v Toverski grad. Moral setn se sezna- I aiti z ondotniini proslori. Oprostite mo, Veličastvo, popisati vam svoja fustva na tej poti. Slepo sem se udal vsakej nevarnosti, na smrt nisem nikdar mislil. Burno nevibte rikarnega živijenja so mi okamencle srce — a movilee kra-ljevičev —Veličastvo, morilec kraljevičev niscm mislilbiti uikdai! — Jeden korak je bil storjeu — ali uaj odstopim? Ali naj svojo hSerko prcpustim zopet bedi iu airomažtvuV NC', tega nisem raogel; bolje sem jo Ijubil ucgo li svojo vest. In — saj je v korist državi! deja] je vojvods in kot vojak vajcn sem bil po-velja zvrševati, ne da bi vprasal: znkaj?
liglušil 8em veat, kolikor som mogel, ter se dal napovedati pri kraljavičib. Ob mojem prihodu ini biti mludi kralj naproLi ter mi podii uežno roko, katero sem poljubil — takisto stori tudi njegov brat, in raeni je bilo raehko pri srci, da bi s« bil zjokal. Kraljevifa me posadito v njiju sredo — in dolgo smo se zabavali. ^Prava krsljeva kri!" mriura Henrik VII. „0 iem sta govorila?" vpraža kralja potem glasno. ,Ljubkovala sta nežncga psička, ki sta ga sama vzredila; — imenovala sta ga jedinega prijatelja; tožila sta o krutosti vojvode G|pucesterskega. ^Njega Visokusf, oprožčeval sem ga jaz, ntak6 je preubložea z delom da . . ."
nDa niu ni mar, ako se njegov kralj dolgočasi!" odgovori Kdvard 8 kraljevo visokostjo — poteiu pa miruo vpraša: nAli bova še dolgo tii v Tovcerskem gradu?"
nAie, gospod!" odgororil sem odločno. nAli gotovo Feste to, gospod poveljuik?!"
\ 5
,,Ci<»t<mi povelja imam."
»Kdaj toraj se popeljeva t I.ondon?" vpraJa me mladi kralj s pogledom, v katerem sta se izražala veselje in strah pred negotovostjo.
..Ne vem", odgovorim hlastno ter se urno poslovim, nisem se mogei več premagovati — a mehek nisem smel biti!
,,BreznrLni  človek!  Krvolok!"   zavpije kralj Henrik VII.  ter stopi pred
Tyrrhcla — a kmalu sc pomiri, scdc itt poslnša dalje.                                               B
Povoljnik Tvrrhcl   pa si v tem obriše rtebelo solzo,  ki se mu je utrnila           B
doli iia blodo licc.                                                                                                     ¦
,,Hitel sctn proč a po mojih licsih so tekle vrofo solziS, kajti kraljeriča sta se           H
lnu pri mojcm odhoilu okienila z rokaraa ter iskreno prosila, naj po večerji zopet           fl
pridem k njima, da ju strijc vojvoda nfi obiSčo. Tudi pcs jo ve-selo laja!, ter mi se           H
dobrikal z repom, kakor bi se hotel zahvaliti, da sem bil z olrokoma prijazen,            H
0 pes je bil boljži, uego li jaz!  Njogova Ijubezon ip zveatoba sta bili odkrito-            H
8riui, ajaz sem bil hinavec.  Omalioval sem, hotol scm odstopiti od grozuega            m
čina — ali v onem trenotji slopijo pred-me pomagači, poalani od rojvode —            fl
iu zdaj ni bilo več inogi""e.                                                                                       I
V pravem pomenn besede 9om vlival vino ? s6, da bi Hdušil glas vesti.           H
Zopct som  se  podal  h  kraljtsvičema.   Igrala sta  5ah.   Prijazno sta me           H
vzprejela ler mc zopet posadila v svojo sredo.                                                            ¦
»Gospod poveljnik,"   nagovoril  me jc  kraljcvič, »dovolite, da igrava do           ¦ konca, igra je prezanimiva."                                                                                     ^^B
Zanimiva jo bila igra posebno za mcne. stercga igralca.                            ^^^^H
J,:i kaj \m igrata?"                                                                                   ^^H
rAko jaz dobiin", odgovori Rikard, uostaneva še v Towerskem gradu?"           ^M
HAko pa  brat izgubi", oglasi se  kraljevifi Edvard, npotem imava jutri            fl
aloveKen odhod v London!"                                                                                       fl
Mi?ni se je strealo sreci v prsih a kraljeviča sta igrala s tako pozornostjo,            H
kakor bi ae igralo za kako kialjestvo.   Jaz sem pazil na vsako potezo kakor            ¦
tiger, kadar preži na svoj plen.                                                                                 H
,Pazi Kdfard!" kliče Rikard, Bšali kraljici!"                                                     I
Mladi  kralj meri kamenje pred seboj s pogledom, s kakeržnim le bojni           ¦
poveljnik meri svoje vojake.   ^Jedna potoza! Drnga! Šali kralju! Brani svojo           H
kraljico, Rikard!"                                                                                                      ¦
r.Taz Se niscm izgubil',  odgovori Bikard.   ,Le poglcj   svoje  čete  in           H
moje — Ijubi Edvard,  poglej  to potezo — in to — in še to —  premakni           H
se, ako moreš — mat! Ljubi Edvavd. ne bodeva se peljala v London, midva           fl ostaneva šo v Toweru !"
Mladi kralj je bil žalosten,  skloiii!  se je k psičku m ga božal — a ta
mu je  lizal nežni  rociei.  Za nekaj 6asa reče:  »Zdaj ne bodeva ve6 igrala             _
Rikard — inoliva in idiva spat."                                                                           ^^1
Kraljeviča sta poklekniia in Edvard je bral iz knjige več molitvic, potem        ^H
sta rae objela ter legla v posteljo. Jaz sem zagrnil zagrinjala in sem — otišel. Sel           V
sem k svojim hlapcem in zopet sem piJ — a opijaniti se nisem mogel. Omoten            f po silnej  razburjenosti  sem go bližal  tretjič k sobi kraljevideF in hlapci so mi sledili, — pes rai priskaie naproti — a iz mojo roke vzprejme plaf-ilo za ^cbezen ^- srnrt.
8
Zavire zdaj ni bilo nobene. Kraljeviča sta mirno spala in blapci so pla-nili t njiju sobo. Nisem jim mogel slediti. SlKal sem završeti zagrinjalo pri postelji in — oneinogel sem se zgrudil ob steno.
Bopot vrnivžih se hlapeet me je vzbudil — v njih rokah sem ugledal krvave meče.
,Ali ste zadovoijni?" vpije surovi Slafar, riiiii najmanjšega glasi ni bilo slišati!"
BVojvoda bode sit", vpije Dingthon, ,delo smo dobro zvršili!™
nPa še ne popolnftm", ugovarja Forest ter se obrne k me-ni z besedami: ,Ali ostaneta v postelji?"
nOdgovoriti nisem mogel, jezik mi je bil trd, ko sem sližal, da je moritev končaoa. Molčeč sem pokazal na kraj v preddvorani, razumeli so me, kcr niso, kakor jaz, prviS storili tak*>ga budodolstva.
Vzdignili so kameneno pločo, izkopali v debelo zidovje globoko jamo — in jaz sam sem položil va-ujo kraljevi trupli. Oblival sem je z vročimi solzami — da bi Ml tudi jaz mogel z njinm v grob — bila je moja jedina želja.
Zatoraj sem tako omahnil id obledel, ko sem zade] ob kamenčno pločo ter me je deseta ura spoinuila grozovitega dejanja!
0 Bog moj, zakuj ne gine z leti mojega življenja tudi spomin, da bi pozabil strahove, ki me od one grozne no6i obdajejo povaod, koder hodim!"
Dolgo vže so se blesiele svitle solze v Henrikovih očeb — ko pa Tvrrhel konča grozovito povest, ne more se kralj premagovati. ploha solz se mu vlije po licih in razjokal se je na glas.
Potem se obrno k Tyrrbelu, reko6: ,Vaše krivde netem maščevati s kiraTO sodbo. Vsemogofni Bog vam je osivel lase, nagubil vam je vaše nek-daj ponosno čelo, v srce vam je zasadil kljujo(v-ega 6rva, bojo vam je storil negotovo, omahljivo — On vam bodi plačnik!"
Tyrrbel jc botel poljubiti kralju roko — ali kralj naglo odstopi. Nesrečni starček, katerega zgodovina imemije kraljevega morilcii — ostavil je ihteč v^liko dvorano in nkrvavi stolp" — in odslej ga ni bilo videti nikdar vet.
Pra&z J. M..