Sa poduk in kratek čas. Sooinini na mojo pokojno mainico. C il>i spisal Vdclav Kosmak; poslov. Ciriljev. 1'rcd kratkim časom sem bil jako nevoljen iii ležkomiscln. Ulegol scin so zvečer in ugasnil kič. Toinna noč jo niali tcmnilr mislij. Premišljal sem o tem, da bi najbolj°5o bilo, da nisem rojen. Po dolgom mučnein premišljevanju scm zaspal. Dozdevalo sc mi je, da scm sreeal svojo mainico. Nesla je na hrblu veliko rjiiho travo. liila jo relo sključena pod brcmenom in pot ji je tekal s čcla. Uilavila se je pred incnoj. Govorila ni bescdc, ali pomenljivo me je pogledala s svojim malcrinim očcsoni. O oko malerino! — Prebudil sem se. Ta sen napolnil mi je colo mojo dušo. Mislil scin si: »Mati Ivoja so toliko za-lc prcslali, delali, trpeli iu niso nikdar tožili — \n li — ti pagodrnjaš?« Zmolil ?cm »Oče naS« in zaspal. Zjutraj sem uslal kakor prcrcjon. V grobu pa neki sprhni vsaka vez, ki nas je jiicdsubno vezala tukaj na svetu. Nekoč je umr'1 v mojem rodišču star, iuj bcrač. Občina inn \e dala rakcv in gospod župnik so obljubili doslojen pogreb. Iloteli pa so ga v njegovih cunjali položitj v ral-.cv. Ko so moja mati to sliSali, prelmali so po svojem maloštevilnem perilu, izbrali srajc >, jo zaSili in zancsli mrtvemu beraču. »Ali mamica, zakaj mu nc dajo bogatejši — mi iinamo sami malo srajc!« »Seveda, dete nioje; bogati dajejo bogatim — ubogiin moranio dajali nii ubogi.« Bil sem menda v prvem ali drugem gunnazijskein razredu: Ljndje so mi pravili »študent« in nekaleri bili bi jako veseli nad tem, ako bi me nagnali iz šole. Šel s«m po polju. Srečal sem klapea, — šel je z voli orat. Pozabil pa je nekaj doma. »Ti, rae jc poklical, pojdi, pasi mi te vole nekoliko na meji, da mi ne ujdcjo — moram še skočiti domov!« — Jaz sem vzel bič, stal pri volih ter klical čez nekaj časa »oha!« Šel je inimo mizar ter me je vprašal zaničljivo : »No, že nisi več študent? Si pastir?« — Jaz sem prišel v joku domov ter sem se pritožil materi. Mater je rudečica oblila — ali takoj so rekli: »Pusli to! O pastirjih je vsako leto evangelj v cerkvi — o mizarjih še tain ničesar nisem slišala.« — Jaz sem se zasrnejal in minila me je bridkost. Ako sem kdaj potem srečal mizarja, sem si mislil: »Nisi v evangeliu.« Šel sem z mamico v Novo Rišo. Šla sva po gozdu, ki so imenuje »goia«. V sredi lesa na hribčku, na križpoli so mati pokleknili in lni namignili, da tudi jaz pokleknem in molim. Pokleknil sem k niim insklenil roke. Ko sva ustala, sem vprašal: »Mamica, zakaj sva tukaj niolila?« »Vedi, da so tukaj bili pokopani obešenci. Ko bodeš velik in pojdeS lukaj mimo, ne pozabi nikdar moliti za nje! Teli nesrečnežev se malokdo spomni.« Smešnica. . Sosed vpraša soseda: »Kje si pil, da si tako pijan?« — Sosed odgovori: »Pil sem jeden prst pod nosom!«