UREDN1S1V0 ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do (5. pc| oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. N e (Van Iti ra ti n pisma se ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na doni za Avstio-Ofirsko in Bosno K 21 GO, polletna K iO'SO, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 2(i-40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K Hd'—. : : Posamezne števiike po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •’ •' •* ob pol 11. dopoldne. \ •. •, UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrslica 30 vin., popojen prostor, poslana reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravuištvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. — Stev. 505. V Ljubljani, v ponedeljek dne 10. febuarja 1913. Leto III. Premalo krvi. Avstrijski princ Bogomir Holtenlolte je prinesel v Peterburg pismo, ki ga je avstriski cesar s svojo roko napisal ruskemu carju. Na poslovilni avdienci pa mu jc Nikola izročil odgovor, ki ga prinese Francu Jožefu. O teli pismih ugibajo na vse plati: Kakšna jc vsebina, kdo je dal iniciativo, kakšna je bila predzgodovina itd. Seveda je zopet po raznih kotili truma ljudi, ki »natančno« vedo, kaj je pisal stari avstrijski cesar; drugi vedo še nekoliko več in pripovedujejo vsakovrstne podrobnosti; od tretjih pa slišimo, da gre pravzaprav in resnično za nekaj druzega ter da so prvi prav tako slabo informirani kakor drugi. Nazadnje bi človek dejal, da vsi skupaj ne vedo ničesar; na vsak način je to neznanje najbolj verjetno. Ali brez avgurskih in pitijskih vaj se lahko pravi, da ima cesarsko pismo nedvomno nekaj pomirjevalnega na sebi. Kdor le količkaj pozna mednarodni politični položaj, ve, da jc bila in da ie morda še — največja nevarnost za evropski mir v razmerju med Rusijo in Avstrijo. Carjeva aktivna armada šteje ta hip precej več mož kakor običajno v mirnem času; jn nobena tajnost ni, da je tudi Avstrija izvršila razne priprave za takozvane eventual-nosti. V balkanskih rečeh se glede na to in ono razlikuje dunajsko mnenje od peterbur-škega, in iz takih nesoglasij znajo spretni di-plomatje, če je treba, čez noč napraviti »casus belli«, dokazati sami sebi in še komu druge-niu,da je vojna neizogibna. V takem položaju ni najmanjši ambo v avtsrijski loteriji tako gotov kakor mnenje, da ima cesarjev.) ročno pismo namen na ta ali oni način služiti miru. Celo oficiozne vesti, ki ljubijo skrivnost kakor skopuh svoje cekine, namigujejo, da je cesar storil velepomemben korak, ki se ima razlagati v tem zmislu, daje stari vladar ostal zvest svojim tradicionalnim načelom kot najdoslednejši varuh miru v Fv-ropi. Slog oficioznih izjav »e seveda še nekoliko bolj zamotan, ali od naših skromnih talentov nc more nihče zahtevati, da bi zvesto kopirali vzvišeno umetnost in duhovitost, ki prihaja iz ministrskih tiskovnih uradov. Naposled se zadovoljuje navaden državljan z enostavnim dejstvom, da hoče niegov cefsar zmanjšati vojno nevarnost. Navad *n državljan se zadovoljuje s tem. .Ia5;ven takih prozaičnih ljudi imamo V Avstriji še drugo, izredno vrsto prebivalcev, hnamo patriote. In oni se — ne zadovoljujejo. Ce ne bi bilo v naši čudni državi toliko čudnega, toliko izrednega, toliko nerazumljivega, .‘oliko na glavo postavljenega, da ne ostaja skoraj nič za naravnost in logiko, bi se človek začudil, da bi pozabil na jed in pijačo. Da bi bili patriotje drugih misli Kakor cesar? Taki očitki zadevajo navadno samo prekucitškc rdečkarje. Ali kakor kaže, prisegajo tudi naši črnofUrnenR‘ki na Kesi0; Lind der Konig ab-soIut' wenn er unsern Willcn tut... Negovi so nam priče, da nas ni šteti uied občudovalce grofa Berchtolda. Vsa čast njegovemu plemstvu in njegovi šarži, toda v njegovem delovanju ne naidemo niti z mikroskopom točke, v katero bi mogli zapičiti naj-rahlejso nado, da pride od njega še kaj znamenitega. Ali da mu patriotje napovedujejo boj — tega ni zaslužil in to tudi ni bilo nikdar v računih njegovih nasprotnikov. ——- ... . Ne vemo, koliko jc bil grof Berchtold prizadet pri cesarjevem pismu. Če gre za političen akt, mu je seveda moral biti znan, ker jc on odgovoren zanj. To je razlog, da streljajo nanj odličnčjaki, ki sc ne upajo javno pomeriti bolj visoko. Kdor iiočc, lahko čita v tem in onem dunajskem iti še v kakšneir nemškem listu, da je Berchtold izdal avstrijske interese. Ce se mu to tako splošno očita, ne bi imeli povoda, da ga zagovarjamo. O avstrijskih interesih in o državniški umetnosti sedanjega zunanjega ministra imamo tudi mi svoje mnenje. Ali patriotični gospodje specializirajo: Berchtoldov smrtni greh jc ta, da Avstrija še ni napovedala vojne. Komu in zakaj — to jc postransko. Glavno bi bilo to, da bi streljali. Veliko so sc zagovorniki bojevite teorije že trudili. Vse so poizkusili, kaikoli bi bilo moglo zaplesti Avstrijo v vojno. Najimenitnejši eksperiment so napravili s tragikomično Pro-chaskovo afero. Vztrajnosti in agilnosti jim pač ni odrekati. Za svoje hujskanje so porabili vse inštrumente, apelirali so na vse inštinkte, odkrivali so vsak dan nove bojne vzroke, nastavljali so miru vse pasti. In šele ko se je ob naši blamaži zakrohotala vsa F:'vropa, se je zazdelo, da bo ščuvanja konec. Tudi to je bila zmota. Bojna stranka ima življenje kakor maček. Vse je mislilo, da jo je hudič vzel in ji pripravil trajen stan v peklenskem raju. A tisti dan, ko je cesarjevo pismo odšlo v Peterburg, je oživela, in zopet igra svojo vlogo. Zopet hujska, zopet intrigira, zopet nastavlja pasti. Povod je hitro našla, kakor ga vedno najde star pravdar. Saj ne gre za to. koliko je vreden, da je le povod. In skoraj samo ob sebi je umevno, da leži v Albaniji. 'lam smo namreč zdaj protektorji. Brez šale; tako dobro se nam godi, da lahko protežiramo druge, čeprav sc marsikomu zdi, da bi v časi sami prav lahko prenesli nekoliko protekcije. Zaradi Albanije, katere še ni, razpravljajo diplomatje v Londonu. Meje ji iščejo, štatut ji iščejo in kfeza ji iščejo. Zadnje je nabolj nerodno, ker biJlahko napravili deset Albanij, pa jim ne bi manjkalo kandidatov za prestol. Ako tudi meje delajo sitnosti. I:ni bi radi napravili prav veliko, drugi srednjo, tretji pa prav majhno Albanijo. Da se v takih lazmcrah doseže soglasje, se je treba veliko pogajali, kakor če zahteva prodajalec osemsto kron za kravo, kupec pa ponuja osemdeset. Vojni entuziasti pa pravijo: Ne! Nič pogajanja! Avstrija naj določi albanske meje po svojem spoznanju, in kdor jih nc prizna, njega naj naklesti. Formula je zelo enostavna. Ampak včasi vendar ni ženialno, kar je enostavno. Skočiti v vodo je tudi zelo enostavno, pa je včasi le zelo trapasto, zlasti če človek ne zna plavati in če nc pozna vode. Avstrija lahko razdeli na papirju ves svet po svojem; le to je vprašanje, kaj poreko drugi. In če bi mi določili albanske meje tako kakor bi hoteli naši patriotje, ni dvoma, da bi iz mnogih ust zadonelo: Ne! In kaj potem? Vojna! Kajti vojna je smoter in namen. Albanija je Ie sredstvo, kakor je bila Prochaskova afera sredstvo. Krvi je hujskačem premalc, pa žele prelivanja. Cc bi mogli drugod najti nagib, bi ga brez pomisleka vzeli drugod. Vojno stranko imamo, in giblje sc. Če bi bila zunanja politika pri nas demokratično ure- 'EM1LE ZOLA: Rim. (Dalje.) »Na vsak način računajte name,« je Pierre ljubeznjivo nadaljeval. »Ta besni spor dveh narodov je resnično velika bolest, velika nevarnost ... Toda ničesar ne bom pravil o vas, česar ne smatram za resnico. Nisem sposoben, da bi govoril kaj druzega. Ali zelo se bojim, da ne ljubile resnice, da niste pripravljeni na-njo ne po svojem temperamentu, ne po navadi. Pesniki vseh narodov, ki so prihajali sem in govorili o Rimu s podedovanim navdušenjem svoje klasične izobrazbe, so vas opajali s toliko hvalo, da ste, kakor se mi zdi, slabo pripravljeni na to, da bi mogli slišati vso resnico o svojem sedanjem Rimu. Naj bi se človek kolikor si bodi oziral na vašo prevzetnost, vendar bi moral priti do resničnosti; prav te resničnosti pa nočete priznati. Zakaj zaljubljeni ste v lepoto in zelo občutljivi kakor one žene, ki se zavedajo, da niso več lepe, pa obupavajo ob najmanjši opazki zaradi njihovih gub.« Orlando se je zasmejal po otroško. »Seveda, malo se mora olepšati vsaka reč. Centu pa bi govorili o grdih obrazih? Na odru ljubimo le lepo glasbo, lepe plese, lepe igre, ki zabavajo človeka. Vse drugo, vse, kar je neprijetno — ljubi Bog, to mora ostati skrito!« »Jaz pa rad priznam brez ovinkov glavno napako svoje knjige,« je nadaljeval duhovnik. »Ta italijanski Rim, ki sem ga zanemarjal, žrtvujoč ga papeškemu Rimu, o katerem se mi je sanjalo, da se prebudi, ta Rim živi in jc že tako mogočen, tako zmagoslaven, da je to gotovo oni drugi Rim, kateremu je usoda namenila, da sčasoma izgine. Kakor sem že omenil, vztraja papež brezuspešno na tem, da ostane neizpremenljiv v svojem boljinbolj razjeda-nem, od razsula ogroženem Vatikanu — vse okrog njega se razvija, črna družba je že postala siva družba, ker se meša z belo. Nikdar nisem bolj čutil tega kakor na slavnosti, ki jo je priredil knez Buongiovanni ob zaroki svoje hčeri z njenim nečakom. Ves vzhičen sem zapustil to slavnost, ves navdušen za vašo stvar.« Starcu so se kresile oči. »O, vi ste bili tam? Kajneda, to je bil nepozabljiv prizor in Vi ne dvomite več, da imamo moči za življenje, nc dvomite, da bomo velik narod, čim bodo premagane današnje težave? Kaj je na tem, če traja četrt stoletja, kaj če traja celo stoletje! Italija vstane v svoji stari slavi, čim požene veliki narod iz zemlje! . . . Seveda mi je zopern ta Sacco, ker ga smatram za vtelešenje vseh spletkarjev, vseh lahkoživcev, ki so vse ovirali s svojo pohoto, ko so planili na gorki plen naše osvojitve, ki nas je veljala toliko krvi in toliko solz. Ali v svojem ljubljenem Attiliju, ki je res meso mojega mesa, se zopet oživljam; tako je blag in tako hraber — v njem je bodočnost, v njem pleme onih korenjakov, ki pridejo poučit in očistit deželo ... Oj, da bi zrastel veliki na- rod iz njega in iz Celije, iz te oboževanja vredne male princese! Stefana, moja nečakinja, pravzaprav zelo razumna žena, mi jo je zadnjič privedla. Da ste videli, kako me je to dete objelo, kakšna sladka imena mi je dajala in pravila, da bom boter njenemu prvemu sinu, zato da se bo imenoval kakor jaz in drugič rešil domovino . . . Da, da, naj bi nastal mir okrog te bližnje zibelke, naj bi pomenila poroka teh dragih otrok zvezo Rima z vsem narodom, naj bi se po njiju ljubezni vse popravilo, vse zopet zažarelo!« Solze so mu prišle v oči. Pierre. ki je bil globoko ginjen od tega v pobitem junaku še jena, bi se smejali vsemu hujskaškemu naporu. Splošno glasovanje ljudstva. k> bi se danes priredilo, bi pokazalo tako ogromno večino za mir,, da bi bili naši Bočilangerji do kosti osramočeni. Ali zunanja politika se dela v zakulisja, iti zato je taka vojna stranka nevarna. In dokler ni zadnji rezervist doma, ni mogoče mirno spati. Trializem in drugo. Nekaj časa sem je »Slovenec« vzel jugoslovansko vprašanje v zakup. Rešuje ga v Av-stiiji in izven Avstrije, njegovi patroni pa igrajo jugoslovanske Cavourje. Celo Srbom je prijazen in jih neprenehoma objema s tako viharno bratovsko ljubeznijo, da bi jim lahko zmanjkalo sape, če bi ti dokazi nežnih čuvstev dolgo trajali. V soboto jc celo pripovedoval, da ie bil vedno tak, pa je citiral samega sebe iz leta 1876. v dokaz svojega večnega srbofilstva. To bi bila res stara ljubezen, če bi bila neprekinjena. Ali med rusko-turško in balkansko-turško vojno je bilo veliko let, in medtem se je »Slovenčeva« ljubezen obračala kakor pijanec v krsti,, če mu postavijo liter na grob. Ko so slovenski klerikalci začeli uganjati aktivno solidarnost s Hrvati, so se družili s sorodnimi pra-vaši kakor Marjetica s Favstom, in v zmislu starčevičanskih teorij bi bili Srbe najraje spravili z zemljevida in iz geografije. Najsijajneje pa se je izkazalo njih »srbofilstvo« v dobi bosanske aneksije in nekaj časa izza nje. Da se »Slovenec« ni navduševal ob govorancah tedanjega prestolonaslednika, je bilo čisto prav. Ali treba se je spomniti, kakšno vlogo je igral, ko so sedeli v Zagrebu srbski »veleizdajniki« na zatožni klopi; takrat je pisaril kakor Accurtijevo glasilo. Trudil sc je celo, da bi na Slovenskem »odkril« kakšno velesbrsko zaroto. In kako je bilo, ko se je imelo po aneksiji urediti trgovinsko razmerje med Avstrijo in Srbijo? ^ Tsti časi niso tako oddaljeni kakor rusko-turška vojna, in zato ni treba spornimi citatov. Avstriji je bilo treba srbskega mesa, Srbiji je bilo treba izvoza živine in mesa v Avstrijo. A naši klerikalci so bili najsrboritejši sovražniki vsake boljše trgovinske pogodbe s Srbijo in so s svojim klicem po zapiranju mej največ doprinesli, da je ostalo razmerje med Avstrijo, in Srbijo do današnjega dne skrajno napeto. Ta dej-sva so desetkrat močnejša od citatov iz leta 1876, s katerimi bi klerikalno glasilo rado popačilo svojo zgodvino. In kako pristno jc prijateljstvo do 'Srbov sedaj, sc bo pokazalo, kadar sc bo zope sklepala trgovinska pogodba. rv petek pa je »Slovenec« polemiziral z zagrebškim »Srbobranom«. To nas ne bi posebno zanimalo, ker nas »Srbobranov« fanatizem ravno tčiko malo ogreva, kakor »Slovencev«.Ali katoliški list je podal v svoji notici nekakšno definicijo trializma, ki je tako absurdna, kakor da se »Slovenec, namenoma sam norčuje iz svoje politike. Zagrebško srbsko glasilo navaja kot argument proti trializmu mnenje, da Čehi in Poljaki ne bodo trpeli svoje narodne podrejenosti, če se razmere v monarhiji tako izpremene, da dobe Jugoslovani svojo državo. To smo tudi mi že davno rekli; ne le Cehi in Poljaki, ampak tudi Rusini in drugi narodi bodo hoteli imeti svoj delež, če se stvari tako daleč razvijajo. Naravno jc, da brez pomoči drugih narodov tudi Slovenci, Hrvatje in Srbi ne morejo doseči avtonomnega položaja — kaj tj v topijo kakšne jugoslovanske revolucije pač tudi »Slovenec« ne verjame. Kdo pa naj misli, da nam bodo drugi nesebično pomagali do samouprave, ne da bi jo zahtevali tudi zase?, In če se zgodi, da dobe Jugoslovani svojo državno organizacijo, se tudi Ncmci ne bodo zadovoljili s provincialno-političnim življenjem. Torej je trializem iluzija. Ali »Slovenec« pravi, da si nikdar ni predstavljal trializma tako, da bi Jugoslovani dobili nekak političen privilegij, amj)ak da misli na avtonomijo vseh narodov. Ta razlaga je tako čudna, da bi se človek zbal za duševno zdravje onega, ki jo je iztuhtal. Trializem vendar ni posoda, katero lahko napravi vsak na svoj način in nalije vanjo, kar se mu ljubi. Trializem je zelo determiniran pojm, ki se ne da z razlaganjem spraviti iz sveta. Današnja uredba monarhije je dualistična, to se pravi, da je habsburška posest sestavljena iz dveh držav — na ein strani »kraljestva in dežele, zastopane v, državnemu zboru, vulgo Avstrija. Na drugi strani pa Ogrska. Iz tega izvira bivstvo trializma. Monarhija bodi sestavljena iz treh. ne pa iz dveh držav.. Tretja bodi Jugoslovanska. O njenih mejah je lahko toliko prepira kolikor o albanskih. Ali o jedru trializma ne more biti nobenega dvoma. Trializem pomeni državno življenje za Jugoslovane in izključuje državno življenje za Čehe, Poljake. Rusine, Nemce, Italijane, Slovake itd. Če pa hoče »Slovenec« enake pravice za vse narode monarhije, tedaj naj pokoplje izraz »trializem«. Doslej še ni storil tega, ampak napisal jc naravnost trializem na svojo zastavo. In s tem zanikuje avtonomijo drugih narodov Ker pa je dosega trializma brez drugih narodov popolnoma nemogoča, je tudi trializ-em za klerikalec samo pretveza in drugega nič. Bil bi torej čas, da se ta beseda že izbriše. Kajti zamera gor, zamero dol — sleparska je. Ce se kdo ,zanaša na to, da bo kar kakšna mogočna roka dekretirala trializem, slepi samega sebe, zakaj taki statsštrajhi so v Avstriji dandanes vendarle nemogoči, ne glede na to, da res nc uganemo, kateri visoki faktor bi bil voljan izvršiti tak popravek političnega zemljevida. Reorganizacijo Avstrije morejo izvesti le vsi narodi, tedaj pa rezultat ne more biti trialističen. Pošten cilj je enakopravnost in avtonomija vseh narodov, pošten in obenem tudi dosegljiv cilj. Tedaj pa povejmo ljudstvu to in ga nc begajmo s trialističnimi iluzijami; ki so se izlezle za kakšnim zagrinjalom z nepriznanimi in neodkritosrčnimi nameni« J Ljubljana in Kranjsko. — Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne IL t. m. ob 6. zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika' zadnje seje. III. Volitev devet članov magistralnega gremija (§ 24 občinskega reda). IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestnega sveta v Gradcu glede izposlovanja zastopstva deželnih stolnih mest v državnem železničnem svetu. V. Finančnega odseka poročilo o dopisu magistrata glede dovolitve kredita za praktičen gospodinjski pouk na mestnem dekliškem liceju. VI. Stavbnega odseka poročila: 1. o poročilu mestnega stavbnega urada glede sklenjene delne opustitve parka na trgu Tabor ter določitve regulačnega načrta za stav-bjšča na tem trgu; 2. o ponudbi Friderika Ko- gorečega, neugasljivega plamena domovinske ljubezni, ga je hotel razveseliti. »To je želja, ki sem jo sam izrekel na slavnosti njiju poroke; dejal sem Vašemu sinu skoraj to kar pravite Vi. Da, naj bi bil ta zakon trajen in plodovit, naj bi iz njega nastala velika dežela, ki Vam jo želim od vsega srca zdaj, ko sem Vas spoznal!« »To ste rekli!« je vzkliknil Orlando. »To ste rekli!« Tedaj Vam odpuščam Vašo knjigo, tedaj ste razumeli vse. In ,Novi Rim’ — tukaj je! Rim, ki je naš, Rim, iz katerega napravimo, da bo vreden svoje slavne preteklosti, zopet gospodarja sveta!« S široko kretnjo, kakršne so se mu podajale, ki je vanje polagal vse, kar mu je ostalo od življenja, je pokazal na ogromno panoramo, razprostirajočo sc pred svetlim, nezagrnjeniin oknom — na Rim, ki se je širil v daljavi od enega kraja obzorja do druzega. Pod tem škri-ljastim nebom, ob tem redkem, zimskem času žalovanja jc dobilo mesto nekakšno višje veličanstvo, otožno veličino kraljevske prestolnice, ki čaka, danes še razvaljena, v mračnem zraku nemo in nepremično na sijajno prebujenje, na splošno priznano, vnovič obljubljeno kraljevsko dostojanstvo. Od novih četrti ob Viminalu do oddaljenih dreves na Janikulu, od rdečih streh kapitola do zelenih vrhov Pin-eija so valovale terase s kampanili, s cerkvami, s kupolami kakor široko morje, katerega sivo valovje se ziblje semintje brez konca in kraja. Ali nenadoma je Orlando v hipni očetovski jezi obrnil glavo in zagrmel mlademu An-giolu Mascari: »Ti hudoba, ti! Naš Rim hočeš torej raz-dejati z bombami, naš Rim hočeš porušiti kakor staro, razmajano, trhlo kolibo, da ga rešiš zemlje ža vse večne čase!« Angiolo je doslej tiho in strastno poslušal pogovor. Na njegovem golobradem, lepem plavolasem deviškem obrazu je izražala najmanjšo razvnemo hipna rdečica, in zlasti njegove velike modre oči so plamtele, ko je slišal govoriti o ljudstvu, o novem ljudstvu, ki ga jc treba ustvariti. »Da«, je dejal počasi s svojim čistim, muzikalnim glasom, »da, razrušiti, da ne ostane noben kamen od njega! Ali razdejati ga moramo, da ga zopet zgradimo!« Orlando mu je segel s porogljivim smehljajem v besedo. »Oh, ti ga zopet zgradiš! To je še sreča!« »Jaz ga zopet zgradim!« je ponavljal otrok s trepetajočim glasom, in je vstal kakor prerok. »Jaz ga zopet sezidam — oj, da bo tako velik, tako lep, tako plemenit! Ne potrebuje li svetovna demokracija bodočnosti, ne potrebuje li naposled osvobojeno človeštvo enega edinega mesta, ki bi bilo kakor skrinja zaveze, središče vsega sveta? In ni li Rim izvoljeno mesto, ki ga označujejo preročanstva, da je večno, neumrjoče, ono, ki se v njem izpolni usoda narodov? Ali da postane večno svetišče, glavno mesto razdejanih kraljestev, kjer se vsako leto zbero modrijani vseh dežel, ga je treba najprej očistiti z ognjem, da ne ostane nič od prejšnjih omadeževani. Potem, kadar bo okuženost starih tako vsesana od solnca, potem ga zopet sezidamo — desetkrat lepše, desetkrat večje, nego je bilo kdaj. In kakšno mesto pravičnosti in resnice bo naposled ta tritisoč let obljubovani in pričakovani Rim — ves iz zlata, ves iz marmorja, napolnjujoč kampanjo od morja do sabinskih in albanskih gora, tako srečen in tako moder, da bo živelo njegovih dvajset miljonov prebivalcev po zakonu urejenega dela v brezprimerni radosti življenja. Da, da, Rim, oče, kralj, edini na svetu na veke vekov!« (Dalje.) lirja za odkup njegovega posestva Pred Pru-lami 5t. 25 v regulačne svrhe; 3. o ponudbi Davorina Rovška in Angele Češnovar za odkup njunega sveta v Kolodvorski in Pražakovi ulici v svrho regulacije Pražakove ulicc. VII. Policijskega odseka poročilo o dopisu županovem glede zgradbe nove mrtvašnice. VIII. Direklo-rija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o dopisu županovem glede prošnje za napravo hidroelektrične centrale na regulirani Ljubljanici. IX. Samostalni predlog občinskega svetovalca Tomaža Novaka glede znižanja pasjega davka za pse čuvaje po vseli predmestjih. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Per-sonalnopravnega odseka poročilo o prošnji nekega magistratnega uradnika za definitivno imenovanje. IV. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika r,a zvišanje vdovnine. V. Direktorija mestne elektrarne poročilo o prošnji nekega uradnika ra zvišanje pavšala. VI. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o prošnjah za razpisano službo cenilca dragocenosti in efektov pri mestni zastavljalnici. VII. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za obrtne koncesije. — Iz Šiške. Šišenskega občinskega odbora liberalna večina je v precej hudi zadregi. Tožbo proti Vodovodni zadrugi je izgubila; stroški postajajo občutni in kakor vse kaže jih bodo morali vsled znane prakse kranjskega deželnega odbora nositi gg. obč. odborniki z županom vred. Da bi zadevo zakrili ter se s svojo nepremišljeno pravdo skrili za »javno mnenje«, so sklicali na soboto zvečer k »Kan-kertu« »javen ljudski shod« političnega društva »Vodnik«. Na dnevni red so dali za parado poleg .vodovodnega vprašanja« še inkorpora-cijo Šiške k Ljubljani« in »pereča obč. vprašanja«. Shod ;c otvoril solicitator dr. Novaka g. Cimerman, ki je (na »javnem ljudskem« shodu je kar sam predsedoval in kar sam imenoval g. Kefleca za zapisnikarja!) podal besedo koncipijentu dr. Novaka g. dr. Tonetu Gosaku. Ta je govoril in govoril, kot govore včasih pravdni zastopniki pred sodiščem. Zgražal se je nad ustanovitelji Vodovodne zadruge, kritiziral razne izdatke, ki naj bi jih »kavalirsko« ustanovitelji Vodovodne zadruge iz svojih žepov plačevali. Sumničil je g. Kreutzerja. da je predrago računal kopanje jarkov; očital je Vo-vodovni zadrugi, da hoče 180.000 K za vodovod od občine itd. Povedal je, da je pravda šišenske občine doslej izgubljena, da pa so že narejene pritožbe na Qradec in na Dunaj. Udaril je po deželnem odboru, češ da ščiti Vodovodno zadrugo. Za njim je nastopil g. dež. poslanec Ribnikar, Ivi se je najpopre) opravičil, da je v zadnjem trenotku prevzel referat o inkorporaciji Šiške k Ljubljani in da vsled tega ni tako pripravljen, kot bi bilo treba. In res ni bil pripravljen! Govoril je, samo da je govoril. Dejal je. da ima Šiška dobro šolstvo, več tudi v Ljubljani Šiškarji ne dobe, češ, univerze tudi v Šiški še nimate... Oospodarsko pa da bi bili Siškarji pod Ljubljano na slabšem nego so sedaj I Večje doklade, večje davščine! Navajal je saine desetisoče davkov, samo, da bi bile številke imponujoče. Udaril ie po klerikalcih, ki da imajo posebne namene pri tem. Na šišenski šoli nastavljajo Slomška-rje; ko pride Šiška pod LJuhljano, je pa v nevarnosti ljubljanski mestni šolski svet, da izgine iz njega liberalna moč in oblast. Pa Šušteršič se boji za svoj okoliški mandat, zato: Šiška pod Ljubljano. Tretji govornik je bil licejski učitelj Kralj, ki je navajal nekaj odlokov dež. odbora proti odločbam šišenskega obč. odbora. - - Končno je stavil tri resolucije odv. kand. g. Režek, ki je zdaj za obč. tajnika v Šiški. Prva resolucija odobrava pravdo občinskega odbora proti Vodovodni zadrugi, druga se brani inkorporacije Šiške v Ljubljano, tretja in vse skupaj pa protestirajo proti dež. odboru. Resolucije so bile z večino »sprejete«. — Shod je bil slabo obiskan; sklican na polosmo uro se je začel še-le po poldeveti ob navzočnosti 70—80 Ijudij, tned tem kakih 10 soc. demokratov, ki so bili radovedhi. kaj bo liberalna gospoda povedala. V debato ni posegel nihče ker se ni zdelo vredno. — Mi pripominjamo sledeče: Spor občine z Vodovodno zadrugo se ni podal po referentu dr. Oosaku tako, kakor In bilo treba. Ore za preveztje. ki se. kolikor .vemo, lahko izvrši takoj — ali občinski odbor noče; imel bo škodo, in ž njim občina. Vprašanje inkorporacije Šiške k ljubljanskemu mestu se mora stvarneje obrazložiti. S frazami se samo škoduje, ne pa koristi občini. Obširneje bomo pri, priložnosti cele stvari razložili svoje stališče, ker smo mnenja, da je to resna reč. .V kolikor smo poučeni, se bo v kratkem bavil š temi vprašanji javen shod delastva v Šiški Na shodu je v zaključni besedi omenjal predsednik, da bo politično društvo »Vodnik« poslalo po domovih proti inkorporaciji protestne pola v podpis. Svetujemo sodrugom, naj pole zavrnejo in počakajo, dokler ne bo ljudski shod dal tozadevne obvezne direktive. — »Vzajemnost« za kolodvorski okraj je imela v soboto zvečer v gostilni »'Internacional« svoj redni občni zbor, ki ga je v imenu centrale otvoril in vodil s. Kocmur. Poročili predsednika m blagajnika sta bili brez ugovora odobreni. V novi odbor so bili izvoljeni: Josip Petrič, predsednik; Anton Zupančič namestnik; Josip Jančigaj, zapisnikar; Arnošt Pohl, namestnik; Ivan Bevc, blagajnik; v nad zorstvo pa- Furlan Rudolf, Berčič Franc, Trpin Rihard, Peterlin Ivan in Strmšek Gašper. Po kratki razpravi, tičoči se delovanja novega odbora, je predsednik zaključil občni zbor. ki gotovo ne ostane brez uspeha. — Dramatično društvo v Ljubljani je imelo včeraj izreden občni zbor. Sklenilo se je naprositi deželni odbor, da prepusti društvu gledališče za dve leti in da reši čimprej prošnjo, ker je treba jasnosti pred koncem sezone, če se hoče uspešno pripraviti prihodnja sezona. Potem js sklenjeno storiti korake pri deželni »vladi, da čimprej reši prošnje za kinematografsko koncesijo. Izpremenile so se tudi nekate- re točke pravil, deloma zato. da se omogočijo kinematografske predstave, deloma pa se modernizirajo nekatere zastarele določbe. — Slovensko gledališče. V soboto se je še enkrat uprizorila Offenbachova fantastična opera »Hoffmannove pripovesti«. V vlogi Olimpije je gostovala ga. Otahalova, ki je občinstvu znana izza časa, ko je bila članica opernega ansambla in od poznejših gostovanj. Tudi topot je bil njen nastop prav uspešen. Njena igra se je nekoliko razlikovala od znane šablone, kar je prav prijetno učinkovalo; vendar bi rekli, da je bilo gibčnosti za avtomata nekoliko preveč. Pevka se je odlikovala z izvrstno ko-loraturo, kar je seveda za Olimpijino vlogo glavna reč. Občinstvo ni skoparilo s priznanjem. Ostale partije so bile zasedene kakor po navadi. Gledališče je bilo dobro obiskano. — Iz gledališke pisarne. V torek dne 11. februarja prvič v sezoni Birinskega satirična tragikomedija »Vrtoglavci« za nepar. Birinski je po svojem »Molohu«, tragediji iz ruske revolucije, našemu občinstvu že znan. V »Vrtoglav-cih« nam kaže obratno stran; mojstersko izvedene komične situacije, oster dovtip in satira so pripomogle delu povsod do popolnega uspeha. Režijo ima g. Skrbinšek. V četrtek prvič v sezoni za par Puccinijeva opera »Madame Butterily«, ki nam slika z veliko dramatično silo tragiko mlade zveste Japonke. Madame Butterfly se ponovi v soboto za nepar. V nedeljo popoldne ob znižanih cenah velika tujska predstava »Orfej v podzemlju«. — Smrtna nezgoda v Zagorju ob Savti. V soboto ob polu 11. se je v zagorski električni centrali ponesrečil lfiletni mladenič Lojze Peterlin. Dotaknil se jej električne napeljave in je bil takoj mrtev. — Račun iz hotela pri * Cerkvenemu knezu«. Iz Novega mesta nam poročajo: Slavni deželni odbor je dva velika gospoda spravil v veliko zadrego. Povest o tistem računu iz hotela pri »Cerkvenem knezu« je vendar resnična. To se pravi, za nas je resnična s pridržkom, če je resnično, da se je eden naših davkoplačevalcev ojunačil in je slavni deželni odbor vprašal, če morda v Ljubljani kaj vedo o tem računu in če je župan dolenjske metropole opravičen brez obborovega dovoljenja proštu izplačevati pojedine v njegovem hotelu zraven kapiteljske cerkve. Izvedeli smo, da so tudi v Ljubljani slišali o tem računu, pa da so gospodje pri deželnem odboru našemu gospodu županu povedali, da je on sicer kot hud »naprednjak« lahko oseben prijatelj mil. prošta, vendar to osebno prijateljstvo ne sme tako daleč iti, da bi prošt prirejal gostije na račun mestne blagajne. Stvar je resnega premisleka vredna. Kdo bo zdaj mestni blagajni povrnil proštu za gostijo izplačanih menda celih 500 K? Mil. prošt se strogo drži krščanskega nauka: Dajte cesarju kar je cesarjevega, bogu pa kar je božjega. Ali tistih 500 K. ki mu jih je župan .dal za gostijo pri slavnostni otvoritvi nove gimnazije, niso ne cesarjeve, ne božje. Na občinske blagajne pa Kristus tudi ni mislil, kakor tudi ni mislil, da se bodo njegovi apostoli današnje dobe sploh z denarjem in gostijami več pečali kakor z njegovimi zapovedmi. Sploh pa prošt ni tako neumen. da bi nekaj dal nazaj, kar je enkrat na tako lep način dobil, kakor je dobil svojo zadnjo gostijo dobro plačano. Torej bo g. Rozman posegel v žep? Morda je občinski odbor, ki je predlagaj in sklenil povišanje županove plače, že takrat imel tudi ta račun v mislih? Težko! Preje bi bilo verjeti, da bo tisti predlagatelj ob prvi priliki vnovič povzdignil svoj glas in predlagal še 500 K remuneracije za izredni trud, ki ga Je g. župan gotovo imel, ko je preko toliko modrih in za občinsko blagajno tako skrbnih glav častitih mestnih očetov kar na svojo roko poravnal ta blagoslovljeni račun iz kapiteljna. Na ta način bi se ta nepridiprav račun še najboljše spravil s sveta. Pa še nekaj čudnega je pri tem računu: da je slavni deželni odbor to pot tako nepristransko pokazal svoje srce do obeh gospodov v Novem mestu. Je že res, da je naš prošt zelo liberalen mož, posebno kadar zapoje libero ob pogrebu, ki kaj nese. Ali kdor ni s kurjo slepoto udarjen na oba zdrava očesa, mora vendar videti, da je ves ta proštov liberalizem navsezadnje Ie eno tistih izbornih klerikalnih limanic, na katere se da vloviti največ, pa tudi največjih liberalnih kalinov. Lang-sam, aber sicher! Kaj mislite, da bi klerikalci sicer našega prošta pustili liberaliti po novomeški liberalni trdnjavi, če bi ne bili sigurni, da se bodo Imeli proštu zahvaliti, če tudi ta trdnjava v doglednem času pade. — Samostan v Zatični In zavednost naših »naprednjakov«. Pišejo nam: »Slovenski Narod« je pod firmo »Samostan v Zatični« priobčil afero bivšega trgovca Schaferja, ki je imel nekaj let svojo trgovino v zatiškem samostanu, pa je pred kratkim baje vsled intrig pobožnih patrov cistercienzov moral napovedati kon-kurz. Trgovina je zdaj prišla v klerikalne roke. Prav lepo je to, da se je »Slovenski Narod« za to ztfdevo tako toplo zavzel. Ampak zelo dvomimo, če bi se bil tudi tedaj za stvar zavzel, ko bi to zvonenje ne prišlo že po toči in če bi uredništvo se zavedalo, da so tega konkurza krivi zavedni pristaši njegove stranke. Scha-fer se je namreč potrudil, da se z upniki na lep način poravna. Dočim so bili vsi drugi upniki s tem zadovoljni, da moža rešijo, je pa upniški odbor konkurzne mase Schaferju zadrgnil vrat in raje patrom ceneje prepustil trgovino kakor pa nesrečnemu trgovcu. Ako tvrdka Souvan, pri kateri je Schafer služil blizo 20 let, ni napredna, pa se zavednim slovenskim »naprednjakom« prištevajo ostali člani upniškega odbora. Če ni potreba, ne borno na križ pribili njih imena. Mislimo, da se bo tudi uredništvo »Slov. Naroda« zadovoljilo le s konstatiranjem suhega, pa za stranko žalostnega dejstva samega. Sicer smo pa na razpolago tudi glede drugih slučajev, da liberalci naravnost podpirajo gospodarsko moč klerikalizma v naši deželi. — Umrli so v Ljubljani: v Rožni ulici št. 7. Filomena Černe. — v deželni bolnici so umrli: Delovodja Mihael Lusanc, star 55 let; Pleško Marija, 79 let stara zasebnica z Gline: Polutnik Jakob, 32 let stari pokovski pomočnik; Pečnik Jos., vpokojeni železniški sprevodnik. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljejo v Ameriko 8 Slovencev in 12 Hrvatov, 16 slovenskih tesačev je prišlo iz Ogrskega, 10 Kočevarjev iz Zgornje Avstrije, 15 Hrvatov se je odpeljalo v Rudolfovo. — Nesreča. V petek je pri delu padel na levo nogo šveler delavcu Jožetu Osredkarju v Šmartnem pri Litiji ter mu jo popolnoma zdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Goljufija v klerikalni »Zadružni zvezi«. O defravdantu Polajnkotu poročajo še, da je bil kot feldvebel v neki huzarski garniziji na Hrvaškem iz službe odpuščen, ker • je poneveril 6000 K. V Ljubljani je Polajnko svojemu šefu rekel, da gre na dopust, oeš, da ima nekje urediti neko tožbo, ter se je z ženo odpeljal. Ker ga čez tri dni ni bilo nazaj, so pričeli sumiti ter v četrtek zasledili, da je Polajnko defravdiral 40.000 K in pobegnil. Preskrbel si je potni list za inozemstvo. Ob odhodu iz Ljubljane si je v ponedeljek zvečer ostentativno zase in za svojo 22letno ženo Josipitio, roj. Bradač, na tukajšnjem juž. kolodvoru vzel vozna listka za br-zavlak na Dunaj. Seboj je imel tudi košaro za prtljago, težko 60 kg, katero ie tudi oddal na Dunaj. Skoro gotovo pa je bil to le defravdan-tov manever in je izstopil bržkone prej iz vlaka. — Samo en poizkus zadostuje, pa se prepričate, da je Kolinska kavna primes v resnici najboljši kavni pridatek, in takoj si boste znali razložiti tudi dejstvo, da si ta kavni pridatek pridobiva čimdalje širše kroge slovenskih gospodinj. Z eno besedo. Kolinska kavna primes je najboljši kavni pridatek; obenem pa je tudi pristno domače blago, edino te vrste na slovanskem jugu sploh. Prosimo Vas v Vašem lastnem interesu samo to, da strogo pazite na varstveno znamko »Sokol«, kajti le tako morete biti zagotovljeni, da dobite res pristno domačo in izvrstno Kolinsko kavno primes! Štajersko. — Trbovlje. Z ozirom na epidemično širjenje legarja (tifusa), ki je v naši občini začel prav nevarno razsajati, je županstvo izdalo sledeči razglas: V Lokah in v Retju (občina Trbovlje) se je pojavil v zadnjih desetih dneh legar (tifus) v toliki meri, da ni polna samo občinska izolirnica, nego leže bolniki deloma v rudniški bolnici in tudi doma. Ta grozovita kuga se Širi od ure do ure. Županstvo si prizadeva, olajšati gorje ubogih bolnikov, a primorano je tudi, opozoriti občinstvo na hude posledice, ki bi nastale, ako bi občani ne podpirali tozadevnega stremljenja gospodov zdravnikov in županstva. Županstvo opozarja cenjene občane v zmi-slu naročila pristojne oblasti: I. Vsak nov slučaj te bolezni, a tudi sumljivi slučaji se naj naznanijo ali rudniškemu ravnateljstvu ali pa županstvu. Ako bi kdo iz kateregakoli vzroka zamolčal take bolnike, bode strogo kaznovan od c. kr. okrajnega glavarstva. II. Treba je v stanovanjih, obleki itd. največje snage. III. Živila in jedi se morajo shranjevati v shrambah, katere niso dosežne podganam, mišim itd. IV. Krčmarji, vinotoči in trgovci naj čuvajo na red in snago v prodajalnah. V. Izpraznijo se naj vse greznice in dobro pokrijejo. Vi. Okolica hiš naj se vsak dan snazi. — Trbovlje. Legar, ki se je v Trbovljah pojavil, se prav opasno širi. Občinska izolirna bolnica je že prenapolnjena in ni nobenega prostora več. Zato so morali vsi dosedanji bolniki v rudniški bolnici to bolnico zapustiti in so sedaj v njej nastanjeni le bolniki, ki so oboleli na legarju. Pravijo, da tudi ta bolnica še ne bo zadostovala in so se za to baje naročile izolirne barake, ki pridejo iz Gradca, od koder pride, kakor se čuje, tudi nekaj zdravnikov. Razen pekovskega pomočnika iz pekarne rudniškega konsumnega magazina so internirali v bolnici zaradi legarja tudi nekega trgovskega pomočnika iz magacina samega. Trst. — S čim se ukvarjajo »moderni« škofje. Tržaškemu škofu dr. Karlinu gotovo nagaja poltena strast ob pogledu na žensko obleko in ženska toaleta spravlja njegovo zaobljubljeno devištvo v hudo nevarnost, zato posveča temu delikatnem vprašanju v svojem postnem pastirskem listu precej obsežno poglavje. Škof modruje takole: «Od različnih strani (najbrž od duhovnih so»trpinov«) mi v poslednjem času prihajajo tožbe, da ženski spol, zlasti po mestih, razvija v načinu svojega oblačenja tako niče-murnost, da se nekatere mode zde celo resnim posvetnjakom pohujšljive in nespodobne. Zal srečavamo danzadnem po ulicah osebe, o katerih bi vsak po pravici dejal, ne da bi se dotikal njih časti, da se le s tem namenom tako oblačijo, da obračajo nase oči drugih. Preljubi kristjani! Gotovo ni zoper božjo postavo, ako se ženski spol stanu primerno in spodobno oblači, tudi ne bi bilo samo na sebi zametavati. ako se ženske oblačijo po novejših modah, da le ne prekoračijo meja spodobnosti in dostojnosti. Zal da je novejša moda po mestih taka, da se sme trditi o njej, da ne ustreza glavnemu smotru obleke, da ne služi sramežljivosti, niti zdravju, temveč le polteni pohotnosti! Morda se Vam bo čudno zdelo, da Vas opozarjam na to. Ali kdo drug naj Vas posvari v tej točki, ako ne tisti, ki bodo morali o Vaših dušah polagati nekoč strog račun! Kar najresneje Vas prosim, krščanske žene in dekleta, ne oblačite se tako, da bi bile drugim v spotiko ali celo v pohujšanje. Kdor ima čut za pošteno in čisto življenje, me razume in se bo ravnal po mojih besedah!« — No, gospod škoi je velik optimist. Glede na modo in na ničeitiM* nost in na stremljenje, da obračajo nase mn^t oči, so najpobožnejše ženice — izpod petdesetih let seveda! — do pičice enake mani pobožnim in tega tudi škofova kapucinada ne preobrne. Sicer pa sedanja ženska obleka ni tako hudo nevarn* in časih so veljale ženske mode, ki so mnogo bolj dražile polteno pohotnost, n. pr. na dvorili prejšnjih papežev! — Neprijetna tiskovna pomata se je vrinila v sobotni uvodnik. V deseti vrsti prve kolone stoji, da je bil predlog (naj občina da »Legi« 15.000 K podpore) sprejet »z glasovi italijanski socialistične«, (namesto: naclonallstičue!) večine«. Pomoto je pazljiv čitatelj popravii sam, ker je izrečeno takoj v prihodnjem stavku da so socialni demokratje glasovali proti prediogu. Vestnik organizacij. , PbCn,i zb®r SISenske »Vzajemnosti" se vrši v soboti) 15. februarja ob 8. zvečer v gostilni pri Celarc«: Spored. Poročilo odborovo, poročilo nadzornikovo volitev odbora raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse člani odbor Občni zbor krakovsko trnovske podružnice Vi*-jemnosti“ se vrši v soboto dne 15. februarja 1913 ob« zvečer v gostilni g. Steinerja na Opekarski cesti DncW red: I Branje zapisnika o zadnjem občne« zboru.' 2. Poučilo odbora. 4. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbora 5. V« litev nadzorstva. 6 Razno. K obilni udeležbi vabi od^or Socialno politični pregled. — Ljubljanska kreditna banka. Na petkovi seji upravnega sveta se je odobrila čista bilanca za leto 1912. Cisti dobiček znaša 664.470 kron 24 vin. (v letu 1911 484.240 K ?8 vin > j Občnemu zboru, ki se bo vršil dne 5~ marca 1.1., se ie sklenilo predlagati, izplačevati za leto 1912 6 %no dividendo (24 K na delnico), 141.197 K 11 vin. dodeliti rezervnemu zaklada. 14.724 K 57 vin. prenesti na novi račun. = Strokovne bilance. Glasilo strokovne komisije »Die GewerkschafU sklepa letno poročilo o razvoju centralnih zvez. Splošno strokovno in pravovarstveno društvo železničarje v je vsled ustanovitve češko-scparati' množila število svojih članov od 28.400 na dov brih 30.000. Se mnogo lepše pa je napredoval« finančna moč zidarske organizacije. Blagajniško stanje na koncu leta je bilo za 52 odstotkov boljše nego leto poprej. Zveza je v minolem let« zlasti na jugu dosegla nekaj sijajnih uspehov v mezdnih gibanjih. — Lepo se je razvijala zveza t e s a r j e v , ki je narasla od 7482 na 8113 čto' nov. S posebnimi prispevki, ki jih je plačeval« 79 odstotkov vseh članov, se je močno ojačil bojni sklad tesarjev. — Organizaciji o p c k a r -jev in krovcev napredujeta počasi ampak stanovitno. — Ugodno je tudi stanje ostalih of' ganizacij: trgovskih na slavljence*.j zavarovalnih uradnikov, trgov-; skih in transportnih delavcev. = Varstvo zoper tovarniški dim in pfio* Na stotisoče delavcev vsrkava dan za dnem v plavžih in fabrikah dim in otrovne pline. AmP^ država ne verjame, da delavci nimajo pljuč a jekla, in ne gane s prstom za zdravje delavstva, Niti novela k § 74, ki pooblašča vlado, da izfo predpise v varstvo delavskega zdravja, še Jji uveljavljena vsled trdovratnega odpora avstriK skih lordov v gosposki zbornici. Za varstvo Čl°' veškega življenja, oziroma za varstvo delaVs skega življenja vlada ne gane s prstom. Sevedt če je dim in če so plini nevarni profitu agrarcev, potem se vladi s predpisi mudi. O varstveni predpisih je razpravljal na poslednji seji poljedelski svet in sicer je razpravo sprožil poljedel. ski minister sam. Sklenjeno je bilo, da se pti vsaki dež. vladi ustanovi centralna komisija higijeno zemlje, rastlin in voda. Te ka misije naj doženo škodo, ki jo poljedelstvu povzročajo industrijski dim in plini, in sredstva h odpravo tega zla. Z enakim namenom naj se 11» vseh tehničnih visokih šolah in na zemljedels^i visoki šoli ustanove stolice za higijeno rastlin i« zemlje in naj se jitn pridružijo poiskusne poseje za higijeno rastlin. Tako skrbi vlada, da ii\. dustrijski kapital ne oškoduje profita agrarcev Kdaj bo ščitila delavsko življenje zoper kapital? = Usoda osebojnika. Delnice predilnice v Ajdovščini so nedavno tega prešle v last od zavoda za zemljiški kredit ustanovljene »Združene avstr, delniške družbe za tekstilno industrijo« (Vereinigte Oesterreichisc^j Textilindustrie-Aktiengesellschaft), ki obvladuje že danes 16 odstotkov vse avstrijske pavolr\es industrije. Ajdovska predilnica se ni pridružili kartelu bombažnih predilnic, vsled česar si je nakopala .srdit boj od strani kartela. Nepokof. nega delavca pahnejo na cesto in ga denejo na črno listo, pa naj gleda, kje dobi delo. Z ajdov* sko predilnico je bilo treba drugače postopaj Vse predilnice na jugu so dobile od kartela na. log, da gredo s cenami svojih izdelkov talyj nizko, da ajdovsko podjetje ne zdrži konkure^ ce. In res so kartelirane predilnice nastavile ^ svoje izdelke tako nizke cene, da se niso pok^ vali niti stroški sirovin. Ajdovska predilnica ^ bila prisiljena kapitulrati in njeni veliki delničarji so prodali svoje akcije navedeni delniški družbi. Kapitalisti ne trpe osebojnikov! Ce se delavci postavijo na enako stališče, klepeta od velikega kapitala vzdrževano časopisje o terorizmu in državni pravdnik piše obtožnico zaradi — »izsiljevanja«! — Naša vojaška politika ua Balkanu in kon-kurzi. Blagoslov vojne je prikipel v mescu januarju do vrhunca. Nič več in nič manj kakor 82 večjili konkurzov s skupnimi pasivi 22 miljonov kron je bilo pretečeni mesec na Avstrijskem. V lanskem januarju je bilo na vsem Avstrijskem le 15 konkurzov s 6 miljoni kron. Torej je naraslo število konkurzov v tem blaženem letu za 67 in pasive so se zvišale za 16 miljonov kron. V prvih štirih mesecih lanskega leta ni bilo toliko konkurzov kakor v prvem mesecu letošnjega leta. Od 1. januarja do koncem aprila 1912 je bilo 65 konkurzov s skupnimi pasivami 23 miljonov kron, a v letošnjem januarju je bilo 82 konkurzov in 22 miljonov kron pasiv. Pri teli 82 konkurzih so všteti le oni. pri katerih so znašala pasiva najmanj 100.000 K. Od konkurzov v januarju jih odpade 31 s 7 in pol miljona K na Ogrsko, 10 s približno 2 in ena četrtina miljona kron na Galicijo, 10 s 4 in pol miljona kron na Češko, pet s približno 2 in sedem četrtink miljona kron ua Štajersko itd. Največ konkurzov je bilo v tekstilni branši in sicer je bilo v letošnjem januarju v tej stroki 55 konkurzov s 14 miljoni kron pasiv, od katerih odpade 36 konkurzov s 7 tri četrtine miljona kron na manufakturne trgovine. Manjši konkurzi so bili v prvi polovici januarja zelo pogosti, v drugi ne tako močno. Ali vzlic temu poroča dunajsko kreditno društvo za mesec januar o 430 manjših konkurzih. = Socialno demokratična delavska šola na Danskem. Sodrug Madscu poroča v »Mednarodnem poročilu strokovnih organizacij« o danski delavski šoli sledeče: dolgo časa je vla- dalo med delavstvom stremljenje po večjem znanju, da bi bili za osvoboditveni boj delavskega razreda boljše oboroženi. L)a bi utešili to stremljenje, sta socialno demokratična delavska stranka in strokovna centrala usanovili v Koda-nju socialno demokratično delavsko šolo. Pouk je v polletnih tečajih. V šolo se sprejme toliko učencev, kolikor dopuščajo sredstva in učne moči. Učence izvolijo organizacije, ki plačujejo določeno svoto za vsakega učenca. Socialno demokratična stranka in strokovna centrala podpirata šolo z gmotnimi sredstvi. Poučujejo se naslednji predmeti: socialno gospodarstvo, materialistično zgodovinsko naziranje in zgodovina socializma, danska državna in občinska uprava, delavska zakonodaja in zgodovina in poslovanje strokovnih organizacij. Sola jo imela doslej dva tečaja, vsak tečaj je obiskovalo po 20 učencev. Obnovljena balkanska vojna. Nova bitka na Galipoliju. Turki izkrcavajo čete ob hudih bojih. Obroč okrog Skadra se sklepa. OKROG ODRINA. Konzuli protestirajo. Carigrad, 9. Konzuli v Odriuu so pri svo lili poslaništvih energično protestirali proti na Cino obstreljevanja, ki ie v nasprotju z n# čeli človečnosti. Obstreljevanja so nadaljujejo. Sofija, 9. Obstreljevanje Odrina se nadaljuje energično. PRED ČATALDŽO. Ponesrečena turška ofenziva. Sofija, 9. Pred Cataldžo so Turki napravili nekoliko ofenzivnih poizkusov, ki sc jim pa niso posrečili. Sest iurškh bataljonov je v petek zjutraj napadlo bolgarske pozicije pri Amavtkaju. Podpirale so ta napad trdnjavske baterije iz Gjavur Tabiie, ter bojne ladje in toroadovke pri Bujuk Cekmedže. Bolgari so odbili napad. Pri Bagčekeju so Turki izkušali prodreti proti Papas Burgasu. Bolgarska pehota in kavalerija je preprečila napredovanje In Turki so se umaknili čez reko Karasu. Tretji ofenzivni sunek so napravili oddelki s strojnmi puškami in poljsko artiljerijo pri vasi Gukčabi. Bolgarski polk lih je % bajoneti pognal nazaj. Umeknili so se v neredu in so pustili svoje *?r*lVe hi ranjene na bojišču. Vsi drugi poizkusi ii«(kov. da bi prodrli v črti Zenflcej Lazarkej so se preprečili. Letalci. Sofija, 9. Bolgarki letalnici so pri Čataldži zelo zaposleni z rekognosciranjem sovražnikovih pozicij in njegovih gibanj. Ta služba zelo pomaga bolgarski vojski. NA GALIPOLSKEM POLOTOKU. Turško pojačauje. 9. Deseti vojni zbor, ki je bil - o ViY T.afteradn, je s svojimi kavalerijskimi iti artilerijskimi polki vkrcan na petnajstih transportnih ladjah v Stambulu in Galati. Na- *wenjen. 1® za galipolski polotok. Tudi bivši mornariški minister fiuršld paša In Enver beg odhajata v Galipoli. Kakor je videti, se provizorično opusti od Enver bega nameravano Iz* krcanje v Rodostu. (To so čudne vesti. Turški vladi je očitno na tem ležeče, da se precej debelo laže. O Enver begu so poročali, da se je že izkrcal y Rodostu In imel boj z Bolgari. To je bila torej zlagana vest. Zdaj je pa veliko vprašanje ce Je deseti zbor res namenjen za Galipoli. Razumljivo bi bilo, da razširjajo iz Carigrada neresnične vesti, hoteči prevariti Bolgare. Ver-bi ^bilo. da je pojačanjc namenjeno za Cataldžo. Za javnost pomeni to. da turškim vestem sploh ne sme preveč verjeti. C/vM. N°Va bltka' , “la» Turki so včeraj popoldne poizkusih ofenzivo pri Bulajiru. Vnela se je bitka. y Kateri je bil iurškf napad odbit. Turki so se umeknili v slabem redu in niso mogli vzeti mrtvih in ranjenih s seboj. Preprečeno Izkrcanje. Sofija, lo. Turške ladje iz Male Azije so hotele izkrcati večje čete pri Šarkeju. Bolgari so jih napadli s pehoto in artiljerijo. Strelba ae imela uspeh, da je bil manever izkrcavanja preprečen. Sedemnajst ladij je odplulo. Sofija, 10. Poižkusi turškega transportnega brodovja, da bi izkrcali čete na inarmar-® J?.. °brežju, so se na raznih točkah ponesrečili. SKADER. Maljsori pri Nikoli. Cetinje, 9. V Grudo je prišlo veliko število Maljsorov s svojimi barjaktari jx>zdravit kralja Nikolo. Kralj se jim je zahvalil za njih trud in za združitev s Črnogorci, ter jih pohvalil, da so itako požrtvovalni za svobodo dežele. Barjaktari So odgovorili, da je Crna Gora maljsorska domovina, s katero hočejo deliti srečo in nesrečo. 3000 Maljsorov je pripravljenih, da se pridružijo ‘črnogorski operaciji proti Skadru. Zavzetje pozicije. Cetinje, 9. Črnogorci so zavzeli utrjene po-ticije severozapadno od Skadra, Srbi in Crno- gorci skupno pa turško pozicijo pri Bužatih na jugu,. Del srbskih čet pod generalom Popovičem se je združil s Črnogorci za bombardiranje Vrdice južno od Skadra. Odbit napad. London. 9. Iz Podgorice javljajo, da so Srbi in Črnogorci zavzeli nekoliko višav pred Ska-drom in odbili turški izpad. Uspehi bombardiranja so dobri. Ogenj turških baterij je ustavljen. Obstreljevanje Taraboša. Cetinje, 9. Včeraj dopoldne so začele čete generala Martinoviča obstreljevati Taraboš. Kralj Nikola je bil navzoč pri začetku boja. Odkril se jc in pokrižal. (Sploh govori in se vede kakor komediant). Cetinje. 10. Martiuovičeve čete so vzele važne postojanke pred Tarabošem in so se približale utrdbam do 200 metrov. Pri Vodici so srbske čete vrgle Turke. Hasan Rlza— živ ali mrtev? Cetinje, 10. Vesti, da je bil lroveljnik Skadra Hasan Riza ubit, se trdovratno vzdržujejo. SRBSKA POMOČ. Belgrad, 10. Bolgarska ni zahtevala od Srbije nobene nove vojaške i>omoči, ker zadostujejo za sedanje operacije čete, ki so na bojišču. Srbske čete so pa pripravljene, da lahko vsak čas odrinejo, če bo za pospešenje akcije treba i>ojačenja. TURŠKA POJACENJA. Carigrad, 9. Iz pristanišča Izmid je oBplulo osem transportnih ladij s četami za Evropo. Carigrad, 10. Dvajsettlsoč Kurdov s kava-ierijo ie dospelo na osemnajstih transportnih ladjah pred Mldljo, kjer se Izkrcavajo pod zaščito vojne eskadre. TURČIJA SE POGAJA? Carigrad, 9. Vzdržuje se glas, da sc Turčija na tihem pogaja z balkanskimi državami. Ko bodo pogajanja zaključena, bo dežela postavljena pred gotovo dejstvo. Mir z balkanskimi državami pride tako nenadno, kakor Je prišel mir e Italijo. Pariz, 9. »Temps« pravi, da ima zanesljive vesti kljub vsemu oporekanju iz Carigrada in Sofije, da se vrše med Turki in Bolgari tajna pogajanja in da bo vsled njih vojna kmalu kon- Č3na ITALIJANSKE LADJE. Smirna, 10. Italijanska križarka »Agordat« in neki torpedolovec Sta iz Stampalje dospela sem. Rhn, Italijanska vlada je odposlala bolniško ladjo »Regina d’ Italija« v Drač. TURŠKE FINANCE. Carigrad, 9. »Idkam« javlja, da je finančno ministrstvo z ozirom na vojno stanje ukazalo, da odgode državne blagajne vsa izplačila iz- vzemši sodne stroške in stroške za pobiranje davkov, če ne presegajo 100 piastrov. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Obnovitev pogajanj. Bukarešt, 9. Bolgarsko-rumunska pogajanja se jutri prično na podlagi londonskega protokola. Vsestransko se pričakuje, da se zdaj doseže zadovoljiv uspeh. Rumunska vlada je imenovala za svojega zastopnika poslanca princa Ghika v Sofiji. DELOVNI PROGRAM POSLANSKE ZBORNICE. Dunaj, 9. V teku tega tedna se bo sešla poslanska zbornica le k dvema plenarnima sejama in sicer v pondeljek 10. t. m. ob treh popoldne in v torek ob enajstih dopoldne. Ostali dnevi so odločeni delu v odsekih, zlasti v finančnem odseku. V torek ob dvanajstih bo seja klubovih načelnikov, na kateri bo razprava o delovnem programu. Pred vsem se bo seja bavila s tem, kako da bi se dokončalo delo v finančnem odseku. Finančni odsek nikakor ne more zvršiti do 15. februarja svojih razprav in jih bo dokončal šele prihodnji teden. Ako bo potreba, tedaj bodo seje v poslanski zbornici do konca tega meseca. Dnevni red današnje seje. Dunaj, K). Dnevni red današnje seje je sledeči: 1. tretje branje zakona o kužnih boleznih ; ‘2. prvo či tanje vladno predloge o porabi delavcev v pekarnah; 3. prvo čitanje vladne predloge o krošnjarskem zakonu; 4. prvo čitanje predlogov poslancev Rienoflla in Forst-nerja o premembi zakona o delovnem času in zapiranju trgovin v trgovinskem obrtu. CESARJEVO PISMO ZA CARJA. iloheiilohe pri cariu. Peterburg, 9. Car Nikola je večraj popoldne sprejel avstrijskega odposlanca princa Hohcnloha na poslovilni avdienci. Pokazal se je zelo ljubeznivega in mu izročil svoj odgovor za cesarja Franca Jožefa. V petek večer je priredil ministrski predsednik Kokovcev obed na čast avstrijskemu princu. Hohenlohe odpotoval. Peterburg, 9 Avstrijski princ Hohenlohe je snoči ob 6. zapustil Poterburg. Posvetovanje. Peterburg, 9. Zunanji minister Sassonov ima z avstrijskim poslaniškim svetnikom grofom Czerninom pogosta in važna posvetovanja o vprašanjih, katerih se dotika cesarsko pismo. Carjev odgovor. Peterburg, 9. Kar se tiče vsebine cesarjevega pisma, izročenega carju Nikolaju, sodijo v diplomatičnih krogih, da ne obravnava nobenih posebnih vprašanj, temveč ima bolj splošen, a znatno miroljuben značaj. Na podlagi njegove vsebine pa so sc vršila obširna posvetovanja ruske vlade z avstrijskim posla* ništvom. Udeležil se jih je tudi princ Hohenlohe, ki je bil pred svojim odhodom z Dunaja, od cesarja osebno informiran. Na podlagi rezultatov teh posvetovanj je scstaljen carjev odgovor. Atentat na princa izmišljen. Peterburg, 9. Ruska brzojavna agentura pravi, da so bile v inozemskih listih razširjene vesti o nameravanem atentata na avstrijskega princa Hohenloha popolnoma izmišljene. (Mi smo objavili to vest kot neverjetno.) Diplomatično mnenje. Peterburg, 10. V tukajšnjih diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da je carjevo pismo za avstrijskega cesarja pisano zelo prijateljsko in prisrčno jn da bo kakor Franc Jožefovo prispevalo za zboljšanje razmer med peterburško in dunajsko vlado. Hohenlohe na Dunaju. Dunaj, 10. Princ Hohenlohe se je vrnil iz Peterburga in bo danes od cesarja sprejet na avdienci, da mu izroči carjevo pismo. POLJSKO RUSINSKA POGAJANJA. Lvov, 10, »Dilo« objavlja, izjavo Rusinov, da se na zadnji konferenci zaradi deželnOzbor-ske volilne reforme ni dosegel sporazum, ker Poljaki niso sprejeli rusinske zahteve glede na procentualno razdelitev mandatov po narodnosti. Rusint zahtevajo 30 odstotkov vseh mandatov, Poljaki pa ne dajo več kakor 26.4. Danes ima biti zopet konferenca, Rusinl pa dvomijo. da se odstranijo zapreke, zaradi katerih se ne more sklicati seja odseka za volilno reformi*. POLJSKA LJUDSKA STRANKA. Lvov, 10. Zastopniki poljske ljudske stranke so izstopili iz poljskega narodnega sveta. Strankino načelstvo ima dne 22. konferenco v Tarnovu, da poroča o razmerah v narodnem svetu, v katerem imajo vsepoljaki in konservativci večino. Stranka hoče zahtevati, da se pospeši volilna reforma za deželni zbor. LUKACS NA DUNAJU. Dunaj, 9. Snoči se je ogrski ministrski predsednik Lukacs pripeljal na Dunaj. Danes ob 11. dopoldne ga je cesar sprejel na avdienci. Budimpešta, 10. Ministrski predsednik Lukacs se je vrnil z Dunaja. ROPARJI VOLILNE PRAVICE. Budimpešta, 9. Včeraj je imel odsek za volilno reformo svojo tretjo sejo. Govorili so sami reakcionarcl. Sipeky in Bujanovics sta pravila, da je to, kar daje vladni načrt, že skoraj preveč. Telegdy in Krolopp sta fantazirala, da se priznavajo industrijskim delavcem »prevelike" pravice (!); zahtevala sta večje ugodnosti za kmete. Antal je predlagal, naj se določi, da je znanje madjarskega jezika pogoj za volilno pravico; ob enem je zahteval, da naj ostane sedanji zakon neizpremenjen v tistih okrajih, v katerih se je bati, da bi dobili kandidati drugih narodnosti več glasov kakor madjarski. (Zakaj se neki toliko trudijo 1 Saj bi bilo vendar najenostavnejše, če bi kar kratko določili: Izvoljen sme biti samo kandidat, ki je Madjar in priseže, da ostane do smrti slepo pokoren mameluk Štefana Tisze.) ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI MEDIAŠU. Budimpešta, 9. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic preiskuje vzroke katastrofe pri Mediašu in je objavilo o dosedanjem rezultatu to: Tovorni vlak bi bil tudi normalno prišel Ie pet minut pred brzovlakom na postajo. Ko je bil zapustil zadnje postajališče, ga je ustavil čuvaj pri čuvajnici 184 z rdečo svetilko. Čuvaj pravi, da je bila ena svetilka na lokomotivi ugaSta; teniu pa oporekata strojevodja in kurjač ter pravita, da je čuvaj pozabil svojo svetilko pri zadnjem vlaku na tiru.. Ko sta se prepričala, da gorita svetilki na lokomotivi po predpisu, sta polagoma nadaljevala vožnjo. Peljala sta se še kakšnega pol kilometra, ko je brzovlak od zadaj trčil v tovorni vlak. Glavna krivda zadene zavirača na zadnjem vozu, ker je zaspal. Ko se je vlak ustavil, bi bil moral odkorakati 500 metrov nazaj. Tudi ko se je tovorni vlak odpeljal dalje ni upozoril čuvaja, da naj krije vlak. Ko sc je. bližal brzovlak, ni dal znamenja s svetilko. Osebje brzovlaka je bilo na postaji Elizabetov obveščeno, da je nagli tovorni vlak pred njim. Kljub temu ni ne strojevodja ne kurjač dobro pazit na progo. Na mestu nesreče sta imela na 80G metrov prost razgled. Doslej nista mogla biti zaslišana, ker sta smrtnonevarno poškodovana. Kilometersko kazalo na lokomotivi kaže 60 kilometrov hitrosti na uro. Žena konjskega tr-govcaLeboviča Je utnrla za opeklinami. VARŠAVSKE UTRDBE. Lvov, 10. »Slowo Polskie« ima iz Varšave poročilo, da bodo ondotni na desnem bregu Visle ležeči forti razrušeni. O onih na levem bregu še ni nobenega ukaza. RUSIJA IN TURČIJA. London, 9. U tukajšnjih političnih krogih govore, da imata Rusija i u Turčija v a ž-v napogajanja. NESREČA V RUDNIKU. 13 rudarjev mrtvih. London, 9. V rovu Rufford pri Mansfieldu se je pouoči na soboto utrgala veriga, na kateri je visel sod z 800 galonami vode. Posoda je padla 150 metrov v globočino. Trinajst rudarjev, ki so bili tam zaposleni, je ubitih. VIHARJI NA ANOLESKEM. London, 9. Na severnem Angleškem, na Irskem in Walesu je divjal strahovit vihar. V Rentonu pri Dunbertonu je izstopila reka Leveu in poplavila več tovarn. Vsled tega mora več sto delavcev praznovati. V Newcastlu so velike tovarne Armstrong in Whitworth zelo poškodovaue. Na reki Tvne je več ladij karamboliralo. Velik del dežele ima pretrgane brzojavne zveze. PONESREČENA LADJA. Liverpool, 9. Vsled hudega viharja je na Merseyu neka barka, ki je last pristaniške oblasti, zajela vodo. Boje se, da je deset oseb utonilo. SUPRAŽETKE MED CVETLICAMI. London, 9. V botaničnem vrtu v Kewu sta bila dva paviljona ponoči hudo poškodovana. Trideset šip je razbitih, najdragocenejše orhideje so razmetane na vse strani. Skoda je velika; mislijo da so jo storile sufražetke. Novice. * Skupna smrt matere in sina. Z Dunaj* poročajo: V Burggasse je stanovala 361<;.na zasebnica Danica M. in njen I5Ietni sin Lev« Bila Je Hrvatica in ločena od moža. Vsled bolezni je prišla v denarne stiske, V četrtek dopoldne ju ni nihče videl, zato so s sito odprli stanovanjc, ki Je bito uapot&jeno z dušečim og* Ijenim plinom. V sobi sta pa ležala ntttva mat! in sin. Mati je bila postavila sredi sobe posod* z ogljem in užgala oglje. Da ne bi prihajal svež zrak v sobo, Je zastavila okna Hi vrata z opravo, vse špranje zamašila s perilom. Zapav-.h je pismo, v katerem navaja za vzrok sanr v, bolezen in Slabe premoženjske razmere. •Hči Je umorila mater. V Lyonu na F. a skme Je ubila hči svojo mater, ko JO ta sp: Tolkla jo Je tako dolgo s sekiro, da Je bila m: .-va. Umorila jo Je zaradi tega. kef jej mati ni dovolila, da bi vstopila v samostan »Brszma* dežnega Spočetja«. Pobožna morilka rti ofctzna, temveč je Izvršila umor prav premišljeno. Su*. miri so Jo začeli, da le ona morilka, ker je indiljt po umoru pač na pokopališče, a ni nikdar hotel« obiskati gfoba matere. * Zakonska zvestoba. 11 Bruslja poročajoa Pred nekaj dnevi Je po pričetku predstava v. operetnem gledališču v Bruslju hodil pred gledališčem gorindol gospod, ki je bil silno razburjen. Na vprašanje, kaj da ga je tako razburilo, je odgovoril; -Moja soproga je s svojcu ljubimcem v gledališču; čakam ju, in kadar, prideta iz gledališča, ustrelim oba.« V rOkaa le držal revolver. Čez nekaj minut so predstavo v. gledališču prekinili, režiser je stopil rta oder iu dejal: »Čestita gospoda! Pred gledaf&čem čaka mož z nabitim revolverjem in pravi, da bo ustrelil svojo soprogo, ki je z ljubimcem v gle-< dališču. čaka pred glavnim izhodom. Ža nekaj trenotkov bomo zatemnili gledališče in og o-ženi par oddide lahko skozi izhod za silo, ki vodi v stransko ulico.« Nato je zapustilo gledališče — štirinajst parov. * Iz ruskega delavskega živlienja. V Puti-lovskih tovarnah v Peterburgu stavka 12.000 delavcev. Pri tej stavki se je zopet pokazal ruski absolutizem, ki mrzi vsako delavsko gibanje. V noči od četrtka na petek so udrli beriči v stanovanja stavkujočih delavcev in jih aretirali. Odgnali so na stotine delavcev. Ali vlada se je zmotila, ko je mislila, da z nasilnimi aretacijami zatre stavko. Takoj drugi dan ae je stavka močno razširila. * Zanimiva operacija. Iz Prage poročajo: Češki listi pišejo o zanimivi operaciji, ki je bila' izvršena na kliniki profesorja Kleinhansa. Žena delavca iz Kralupa je porodila dvojčke, izgubila je pri porodu mnogo krvi. ter vsled tega silno oslabela. Zdravnik je možu dejal, da mora žena dobiti nekaj krvi. ako hoče, da ozdravi. Mož je bil takoj pripravljen, vzeli so mu nekaj krvi, ki so jo nato dovedli ženi. Operacija je iztekla kar najboljše in oba bolnika se počutita dobro. * Bela vranai. Na Dunaju je umrla 841etna hišna posestnica Amalija Vrba. V svoji oporoki je odredila, da strankam, ki jih je dvanajst in ki stanujejo v njeni hiši, za eno četrtletje ni treba plačati stanarine. Ko je prišel pred dvema dnevoma v hišo notar, ki mora urediti zapuščino. so prišle stranke k njemu, da bi phčaU! stanarino. Seveda je zavladalo nepopisno veselje, ko jim je notar povedal zadnjo voljo hišne gospodinje. Stranke so položile na grofc umrle gosjiodinje krasen venec. * Spomenik Pavla Singerja. V nedeljo U socialno demokratična stranka v Berlinu H skromno slovesnostjo odkrila nagrobni »pome- nik pred dvema letoma umrlemu voditelju so-drugu Pavlu Singerju. Spomenik je šest metrov visok obelisk iz bazalta; na sprednjem delu je bronast medaljon Pavla Singerja. * Boj med dezerterjem in vojaki. Iz Kijeva poročajo o hudem pocestnem boju, ki se je razvil med vojaki in dezerterjem. Dezerter se je zabarikadiral v hiši. neprestano streljal na vojake m oficirje, ki so ga zasledovali. Smrtno je ranil stotnika, podčastnika in dva vojaka. Končno se je posrečilo oficirju, da je ustrelil dezerterja ravno v glavo. Zveličanje in sir. Katoliška cerkev je vsestranska, skrbi za duševni in telesni blagor svojih ovčic. Francoski zavod, ki ga vodijo duhovniki in kjer imajo tovarno za sir, razpošilja naslednjo reklamo: »Velecenjeni gospod! Cast nam je priporočati Vam sir, ki ga izdelujeio skesana dekleta z najčistejšimi prsti v našem zavodu. Ker smo znižali mezde na najnižjo stopnjo, zato lehko oddajamo sir prve vrste po sir druge vrste pa po . . Vsakdo, ki kupi 20 kilogi amov naenkrat, ima pravico do maše za-dušni c e, ki jo bom bral v kapeli našega zavoda. Zasebniki, ki naročujejo manjšo množino sira, dobe z vsako pošiljatvijo molitveni bon. Kadar imajo pet bonov, tedaj naj jih pošljejo franko na nase oskrbništvo, ki bo zaznamovalo zanje mašo. Ker izdelujejo sir v našem zavodu dekleta, ki so vajene izredne snage, zato je naš sir najboljše, brezprimerne kakovosti. Ako ga pokusite, gotovo takoj naročite večjo množino. Vsa naročila sprejema abbč D., ravnatelj zavoda za skesana dekleta.« Tako človek torej v miru je sir in počasi leze v nebesa. Če bi ga slučajno pekla vest, da je sir, ki so ga napravile dekleta za mezde, znižane na najnižjo stopnjo, tedaj lehko vzame v roke bone za maše, ki ga bodo^ vzlic temu spravili v nebesa. »Ropar.« Praški porotniki so sodili pretečeni petek 161etnega Bogomila Humla. Fant je bil obtožen ropa. Že 25. novembra 1912 je stal pred sodiščem zaraditega zločina. Obtožen je bil, da je iztrgal osemletnemu otroku krono jz roke. Porotniki so takrat spoznali njegovo krivdo in obsodili »roparja« v triletno ječo. Najvišji sodni dvor je razveljavil obtožbo iz formalnih vzrokov. Porotno sodišče je moralo torej še enkrat soditi roparja. Devet porotnikov je pri obnovni obravnavi zopet potrdilo, da je fant izvršil rop in obsodili so ga zopet v triletno ječo. Kazenski zakon določa za rop najnižjo kazen desetih let. Sodišče ga je obsodilo na tri leta. Človeku se zdi neverjetno, da so izrekli tako trdo kazen ljudje, ki žive v Evropi. Porotniki so uničili mlado življenje. Kdo na vsem svetu bo pa verjel fantu, kadar bo zapustil ječo in iskal službo, da je bil zaradi ene krone obsojen na tri leta. Na Avstrijskem velja pač načelo, da tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo. * »Zlvi mrtvec.« Iz Bruslja poročajo: K poštnemu uradniku v Bruslju je prišel pred nekaj dnevi delavec. Uradnik ga vpraša po njegovi želji. Delavec mu odgovori, da mora pomeriti rakev. »Kakšno rakev? Pri meni ni nihče umrl,« pravi uradnik. Nato mu pokaže delavec naro-čilni list, na katerem je bilo povsem določno in jasno napisano, da je naročena rakev in sicer za njega samega. Kmalu nato pride gospod po-grebega zavoda k uradniku, ki mu ponuja tarif v blagohoten pregled; potem pride še mizar, kmalu nato še en gospod od drugega pogrebnega zavoda, za njim zastopnik trgovine s cvetlicami in končno še prodajalka s polnimi rokami vencev »na izbero«. In vse to zanj, jasno in določno naročeno na njegovo ime. Priprave za pogreb pa še niso končane. V stanovanje mu prineso krasen venec s trakovi, na katerih objokujejo v velikih zlatih črkah tovariši svojega šefa, pride cerkovnik, ki hoče natančen spored cerkvenih ceremonij, prihajajo še različni mračni ljudje, ki so v kupčijskih zvezah s smrtjo. Celo opravo hočejo odpeljati, saj je gospod mrtev. Ubogi poštni uradnik je slabo spal ono noč, skoraj tako kakor da bi že resnično ležal na smrtni postelji. Ali čakalo ga je še večje presenečenje. Okolo desetih dopoldne zapazi na cesti sumljivo gibanje, resni gospodje v črnih oblekah, s cilindri, črnimi rokavicami se razpostavijo okolo stanovanja. V sodnijski dvorani se je pa dokončal ta pogreb. Človek, ki ga je bil uradnik odpustil iz službe, si je izmislil iz maščevanja pogreb. Zapuščena uradnikova ljubica pa je napisala in razposlala smrtno obvestilo. Sedaj sta oba zaprta: avtor pogreba bo sedel dve leti in pol. ljubica pa enajst mesecev. Odgovorni 'urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. A. Kje pa pustite brusiti svoje in škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju, fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3. > ™ i- n TO C M OJ CCS GD CC3 E N O to '5. *—1 er. ».litar Medicin*! rw*!l2 Lovro Šebenik,5isH3 pri ljubljeni O •o in O rx n ^ m n> >-i 3 ‘ te 3 o 3 K> < tu esa« C3 C33 f——*s» Žepni | koledar za delavce spl'h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih iti je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroSki. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množična razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni larif. — I)r Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic In brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za rZar)o*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonapartc (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan : v letu. — Oglasi. ;; ( Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: „Zarje‘ v Ljubljani po zaupnikih. — 7 A C Tlf! M I ni nič, ampak za 1 K 80 vin. dobiš „Zarjo" ves JL 3 A VF11J mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen. Občno konsumno društvo =========== v Trbovljah registiovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na redni občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 16. svečana 1913 ob 3. popoldne v prostorih „Delavskega doma“. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o čistem prebitku. 5. Volitev treh članov v nadzorništvo in dva namestnika. 6. Razno. Trbovlje, dne 4. svečana 1913. Nadzorstvo. I Družinski kruh iz pekarne „Konsuinnega društva za Ljubljano in okolico" je najboljši in najcenejši. - Hlebi po 1-75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah ,.Kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico. - Člani segajte po njem! I Delavske konsumne zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO ---vpisana zadruga z omejenim jamstvom. - Skladišče oblačil Trst, ulica Raffineria štev. 3. Naznanilo članom „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico46 r. z. z o. z., ki stanujejo v Ljubljani in okolici: Prodajalne društva: v Ljubljani (Sodna ulica, Krakovski nasip, Bohoričeva ulica); v Šiški (Celovška c., Kolodvorska c.) ter na Viču-Glincah. se od dne 1. februarja dalje zapirajo zvečer ob pol 8. izvzemši v sobotah in dnevih pred prazniki. NADZORSTVO. NAČELSTVO. Opomba: Za prodajalne na Gorenjskem se eventualna preuredba naznani po tozadevnem sklepu gorenjskih delegatov. m\ m im m dm. Wli i L R i f Evo izkaz inkasov od 18. septembra do 31. decembra 1912: Konfekcija Manufakture 1 Obuvala 1 Pokrivala j Skuf’fi 0 K v K ! v j K v l K r f, v 1! K 1 V Sept. (13 dni) 5 624 86 6.977 1 j 88 2 548 32 1 636 1 50 16.787 56 Oktober 19 123 72 10 705 1 76 l 6 923 21 3.640 j 6», 4(1.393 29 November 18.2C9 42 14 200 ! 19 5172 94 2.426 04 40 008 59 December 12.628 60 8 802 ! 67 5 329 74 ! 2 250 | 30 29 011 ' 31 | 55.586 60 40 686 | 50 19 974 21 | 9.953 i 44 | 126.200 |75 Te številke govore jasneje nego vsaka druga ponarejena in lažnjiva reklama. Oni dokazujejo dejstvo, da članom »Delavskih zadrug" izdatno konvenira kupovati kor] fekcijsko blago, manufakture, obuvala in pokrivala edino v luHiueiu skladišč, oblačil.