leto XXV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za V« leta 35 lir, za 'U leta 17.50 Ur, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis z« trgovin o, Industriio, obrt in denmrniStvo
Številka 23.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Ted. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
iviiaia vsak torek ■Z"«*«* in petek
Llubliana. petek 20. marca f942-XX
CenaJSSK O'60
Preskrba južno-vzhodnih evropskih dežel
Razni načrti za povečanje agrarne proizvodnje
Nemška zatrjevanja, da bi se celinska Evropa lahko sama prehranjevala, de bi se v vseh deželah primerno zvišala agrarna prot izvodnja, so tudi v južno-vzhodnih evropskih deželah pobuda tako zvane »bitke za zvišanje pridelkov«. Beograjski dnevnik »Donau-zeitung« meni, da imajo južno-vzhodne evropske dežele mnogo pogojev za zmago v tej bitki, ker se je doslej na enem hektarju obdelane zemlje pridelovala komaj polovica od tega, kar je v Nemčiji že doseženo. Za zvišanje pridelkov navaja imenovani list naslednje načrte:
Bolgarija, ki ima med južno-vzhodnimi deželami največji povprečni hektarski pridelek, hoče letos svoje bombažne nasade, ki so pred desetimi leti obsegali samo 3000 ha, razširiti na 70.000 ha. Nasade sladkorne repe pa mislijo razširiti od 19.000 na 28.000 ha. 6e se to posreči, bo imela Bolgarija dovolj sladkorja za domačo potrošnjo. Tudi nasadi krompirja, ki so lani obsegali samo 2500 ha, bodo letos znatno raizširjeni. Nasadi soje bodo po letošnjem načrtu obsegali 70.000 ha in na razpolago je že 30 ton semenske soje. Razširjeni bodo tudi nasadi konoplje, ki so lani obsegali okrog 30.800 ha.
Pred nekaj leti so začeli v Bolgariji za poskušnjo saditi tobak iz Virginije. Lani so nasadi obsegali okrog 1200 ha, letos pa jih nameravajo razširiti na najmanj 2000 ha. Po možnosti bodo povečana tudi riževa polja. Za izvedbo teh načrtov je Bolgarija naročila v Nemčiji med drugim 600 tisoč plugov in 230 tisoč kosilnih in mlatilnih strojev, v Madžarski pa velike količine umetnega gnojila.
V Grčiji so v teku dela, ki jamčijo za večji pridelek žita ter za prosipeh nasadov oliv, fig, vinske trte in tobaka. Znatno bodo razširjena riževa polja, ki so v zadnjih letih dajala nad 4500 ton povprečnega pridelka.
Hrvatska ima za povečanje svoje agrarne proizvodnje petletni načrt, pri katerem igrajo važno vlogo tudi razna regulacijska dela, ki bodo močvirja in goljave spremenila v plodna zemljišča. V zagrebški okolici bodo' do konca leta pridobili okrog 10.000 ha takih zemljišč. Velika pozornost je na Hrvat-skem posvečena pridelovanju soje in ima poljedelsko ministrstvo na razpolago že 70 vagonov semenske soje.
V Itomuiiiji bodo znatno povečali nasade krušnega žita, ovsa, prosa, hmelja, riža, krompirja in
fižola, po možnosti pa tudi nasade oljnatih in tekstilnih rastlin. Nasadi konoplje so lani obsegali 50 tisoč hektarjev, v načrtu pa je razširitev na 200.000 ha. Nasadi tobaka, ki so lani obsegali 20.000 ha, bodo morda že letos razširjeni na
35.000	ha.
Površina Madžarske se je s pridobljenimi pokrajinami razširila na okrog 70 milijonov hektarjev in pride od tega 50% na njive in polja, 21% na gozdove, 20% pa na travnike in pašnike. Za napredek poljedelstva ima madžarska vlada desetletni načrt. Za zboljšanje pridelka bodo dobili poljedelci letno po izinižani ceni na razpolago naslednje količine kvalitetnega semena: 24.000 ton pšenice, 11.000 ton rži, 6300 ton ječmena, 4000 ton ovsa, 6000 ton koruze.
V Turčiji je dobilo poljedelsko ministrstvo letos na razpolago za zvišanje proizvodnje poldrugi milijon turških funtov, poleg tega pa je bil določen kredit 2,6 milijona za kvalitetno seme, 600 tisoč turških funtov pa za nabavo novih poljedelskih strojev. Naj več jo pozornost posveča turška vlada pridelkom krompirja. Nasadi se bodo letos razširili s 37.250 na 75.000 ha, kar obeta okrog 500.000 ton pridelka.
Organizacija za izvoz umetnih vlaken
V Italiji je bila nedavno ustanovljena organizacija za vodstvo izvoza nekaterih vrst tekstilnega blaga. Ta organizacija se imenuje Servizio Esportazioni Tessili in njena naloga je kontrola vsega izvoza umetnih vlaken in iz njih izdelane preje. Organizacija sama ne izvaža, pač pa daje dovoljenja za dobave ter kontrolira ves izvoz vlaken v pogledu količin cen.
Madžarska, ki je velik odjemalec italijanskih umetnih vlaken, pa je sedaj ustanovila organizacijo, ki kontrolira uvoz umetnih vlaken. Organizacija na Madžarskem je bila ustanovljena predvsem zaradi tega, da se prepreči med uvozniki tekmovanje pri cenah ter da se uvoženo blago pravilno razdeli. Madžarski uvozniki st bodo tudi v bodoče sami pogajali z italijanskimi producenti in dobavitelji, vsa svoja naročila pa bodo morali prijaviti uvozni oiganizaciji. Brez njenega dovoljenja ne bo mogla nobena ma-
džarska tovarna dobiti umetnih vlaken iz Italije.
V delovanju bosta tvorili italijanska in madžarska organizacija celoto. Prva bo vodila in nadzorovala izvoz, drug pa uvoz in razdelitev. V delokrogu obeh organizacij je samo ta razlika, da kontrolira italijanska organizacija ves lizvoz umetnih vlaken in \preje, madžarska pa samo uvoz iz Italije., ki krije velik del madžarske potrošnje. Madžarski uvoz umetnih vlaken iz Nemčije ni pod kontrolo, ker so količine razmeroma majhne.
Izvoz oziroma uvoz umetne svile ne spada pod nadzorstvo italijanske in madžarske organizacije, ker je bil izvoz umetne svile iz Italije in Nemčije organiziran tako, da italijanski in nemški dobavitelji neposredno zalagajo madžarske tovarne z onimi količinami, ki so bile v pogodbah za vsako podjetje posebej določene in zabeležene.
Nemški agrarni nairti
Stanična volna konkurira
»Berliner Borsen-Zeitung« je
objavila pod naslovom »Konkurent stanične volne« članek, v katerem opozarja na veliki tehnični napredek, ki ga je dosegla proizvodnja stanične volne.
List pravi, da je stanična volila poklicana, da zamaši vrzeli, ki so še ostale v gospodarstvu proizvodnje tkiv. Kakor je nekoč umetna svila uspešno nastopila proti naravni svili, tako se more trditi tudi sedaj, ko je stanična volna premagala svoje otroške bolezni, da je postala najostrejši konkurent ovčji volni in bombažu. V mnogem oziru bo stani erm volna oba svoja konkurenta še prekosila.
List nato opozarja, kako srečno je bil izbran kraj, kjer se je šele 1. 1935. v okviru nacionalnega načrta za proizvodnjo tkiv ustanovila tovarna za stanično volno v Nemčiji. Kraj je bil zlasti prikladen, ker so bile tu številne' bombažne predilnice. Po pod imenom Viscosa znanem postopku se j > začela izdelovati tu stanična volna. Prvotna dnevna kapaciteta tovarne v višini 20 ton je bila že davilo prekoračena. Tudi kakovostno se je stanična volna vedno bolj zboljševala. Gospodarskega človeka pa zanima zlasti to, da niti neprestana racionalizacija produkcijskega procesa ni zahtevala večjih investicij. Vedno se je delalo na to, da proizvajalni stroški ne narastejo preveč in brez novih naprav se je dosegla v 1. 1941. bistveno večja in boljša proizvodnja kakor v 1. 1940.
naravni
Glavno vprašanje, ki se je moralo rešiti poleg zvišanja proizvodnje, je bilo vprašanje, kako zboljšati kakovost stanične volne. Doseženi šo bili že znatni napredki, toda še vedno je bila kakovostna razlika med stanično volno in bombažem. Odločilnega pomena za nadaljnji razvoj proizvodnje je bilo spoznanje', da ni cilj ustvariti idealno tkivo, ki bi služilo za vse uporabne namene, temveč da je treba doseči kakovostno zboljšanje stanične volne v tej smeri, da se ustvari tip le za določene namene, ker umetno ustvarjeno tkivo ne more biti tako vsestransko za uporabo ko naravno. Lastnosti sintetičnega tkiva morajo biti prilagojene za določene uporabne namene. Pri tem pa se je vedno moral upoštevati tudi gospodarski moment. Zlasti pa se je moralo preprečiti vsako dviganje cen.
Med tipi, ki jih je tovarna na novo začela izdelovati, je tip H edina votla stanična volna po postopku Viscosa, ki se je do sedaj proizvela in praktično uporabljala. Ker je ta volna cevkasta, zlasti ohranja toploto in se more zato na zelo mnoge načine uporabljati. Pofebnega pomena je, da se more prodajati po isti ceni ko navadna stanična volna. Kot njena posebna prednost se omenja še njena voluminoznost ter lastnost, da je popolnoma podobna volni. Tudi njeno mehkobo in sposobnost, da ohrani obliko, je treba omeniti. Pri tem pa je cenejša od naravne
volne. Samo po sebi se razume, da si podjetje prizadeva to votlo tkivo proizvajati v čim večjem obsegu.
Poleg raziskovalnih del, da se doseže še boljša stanična volna, pa se nadaljujejo tudi prizadevanja, da se še bolj poceni, kar bo posebnega narodnogospodarskega pomena po vojni, ko bo morala stanična volna zopet konkurirati s svojimi naravnimi konkurenti. S pomočjo lastnega raziskovalnega zavoda ter v ozkem sodelovanju s Cesar-Viljemovim zavodom za komijo se je posrečilo bistveno skrajšati proizvajalni proces, kar je omogočilo zboljšanje in pocenitev proizvodnje. Ta skrajšani postopek pa je tudi omogočil, da se morejo uporabiti za proizvajanje’ stanične volne vse izhodne snovi, ki vsebujejo celulozo.
To je posebno važno sedaj, ko postaja pomanjkanje lesa vedno bolj akutno. Poleg odpadkov lanene in konopljene industrije se j* začelo sedaj uporabljati tudi tišje in slama ogrščlce. Ker je trsja zelo mnogo, je novi izum tem pomembnejM.
Bilo bi sicer zelo zanimivo podati še podrobnejše uspehe, ki so bili doseženi v tekstilnem raziskovanju, vendar pa naj zadostuje ugotovitev, da je danes ves postopek že tako dovršen, da praktično obsega že proizvodnjo tkiv ter proizvodnjo predmetov iz stanične volne. Izkazalo se je, da je stanična volna postala konku renčna naravni.
Voditelji nemškega poljedelstva so napravili načrte in izdali parole za dvig kmetijske proizvodnje v 1.1942. Sredstva tako zvane »bitke« za izdatno proizvodnjo so predvsem apeli na nacionalno dolžnost poljedelcev, poleg tega pa tudi zagotovila večjih dohodkov, če bodo poljedelci posvečali vse svoje sile izvršitvi načrtov.
V prvi vrsti hočejo letos doseči povečanje pridelkov krompirja, oljnatih rastlin in sočivja. Nasadi krompirja bodo povečani za nekaj stotisoč hektarjev, čeprav bo treba zaradi tega skrčiti pridelek ječmena in detelje ter še nekaterih krmil za živino. Krompirjevi nasadi se morajo povečati, ker je pač krompir zelo važna ljudska hrana, pridelek nekaterih krmil pa se lahko skrči, ker dajejo izdatna krmila tudi oljnate rastline, ko se iz njih izločijo maščobe.
Nasadi oljnatih rastlin so v Nemčiji do 1. 1932. obsegali komaj kakih 5000 ha, ker so razne oljnate rastline v izobilju uvažali iz inozemstva. Do 1. 1937. so bili razširjeni na 63.000 ha, do lani že na
225.000	ha, letos pa jih hočejo razširiti na najmanj 300.000 ha. Letos se bo predvsem povečal pridelek oljnate repice ali ogrščice in maka. Pridelovalcem v spodbudo so bile zvišane cene pri repici od 44 na 50 RM, pri maku pa od 80 na 90 RM za stot. Stroške tega zvišanja cen nosi država in se cene pri konsumu jedilnega olja in margarine ne bodo zvišale.
Ker se zmanjšujejo obroki mesa in maščob, se je pri prehrani prebivalstva dvignila važnost sočivja in zato bodo tudi ti nasadi letos povečani najmanj za 50.000 ha. Pri konsumu sočivja je prišlo 1. 1936. na vsakega prebivalca Nemčije 52 kg, lani pa 75 kg, nasadi sočivja pa so obsegali 1. 1940. okrog 165 tisoč ha, lani pa 200.000 ha. Da bo letošnja razširitev nasadov sočivja uspela po načrtu, bodo morali dati vrtnarji na razpolago polovico svojih s steklom pokritih rastlinjakov.
Bitko za izdatno kmetijsko proizvodnjo podpirajo tudi razne publikacije, ki razglašajo, da bi ce-
linska Evropa lahko preživljala 460 milijonov ljudi, če bi se kmetijska proizvodnja povsod dvignila na višino, kakršna je v Nemčiji. Kar ima Evropa 343 milijonov prebivalcev, bi bilo za njeno preskrbo z žitom že dovolj, če bi se povprečni pridelek enega hektarja dvignil od 12.6 na 14 metrsklih stotov. Žitna polja Evrope obsegajo 70 milijonov ha, dala bi se pa znatno razširiti.
Nemški institut za gospodarsko proučevanje navaja, da je celinska Evropa pred vojno krila 91% potrebnih živil z lastno agrarno proizvodnjo. Delež nemške samopre-skrbe je znašal 83%. Če se dvigne agrarna proizvodnja v ostalih evropskih deželah po nemškem zgledu, bo odstotek samopreskrbe povečan v severni Evropi od 82 na 167%, v južnovzliodni Evropi od 107 na 177%, v Španiji in Portugalski od 98 na 204%, v Franciji od 83 na 161%, v vsej kontinentalni Evropi pa od 91 na 134%.
Gospodarske vesti iz Turčije
Nedavno je Turčija uvozila 20.000, pred nekaj tedni pa 50 tisoč ton pšenice. Uvoz se bo nadaljeval, da bi se dosegla pšenična zaloga 150.000 ton, ki je potrebna za preskrbo prebivalstva z moko in kruhom.
Turška monopolska uprava namerava letos omejiti proizvodnjo piva, da bi se znižala potrošnja ječmena.
Davek pri izvozu tobaka je bil zvišan in znaša odslej 30% vrednosti 'izvoženih količin.
Turška vlada je odredila ustanovitev posebnega urada, ki bo nadzoroval potrošnjo papirja. Nova ustanova je že ugotovila količine papirja, ki so potrebne za državne urade.
Za reguliranje cen iz Romunije uvoženega zemeljskega olja je turško trgovinsko ministrstvo najelo posojilo v znesku 1,5 milijona turških funtov, ki se bo obrestovalo s 6%.
Poravnajte naročnino1.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 20. marca 1942-XX.
Štev. 23.
Dobave sukanca
Iz italijanskega gospodarstva
Turinska družba Fiat je imela lani 59.1 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 55.1) in bo plačala lOodstotno dividendo. Podjetje izvaža avtomobile v skrčenem obsegu ter dela priprave za nove tipe motornih vozil.
Za 47 milijonov lir novih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij je bilo v Italiji zgrajenih letos do konca februarja. V 488 novih hišah prebiva 524 kmečkih družin, za okrog 200 družin pa so prezidali in razširili 179 hiš.
Lignit bo racioniran na podoben način kakor premog in koks. Od
1.	aprila dalje bodo tvrdke, ki prodajajo lignit, dobivale določene količine na nakaznice, ki jih bo izdalo ministrstvo za korporacije.
Inventar vseh suknenih proizvodov morajo napraviti podjetja, ki proizvajajo sukno, s stanjem od 15. marca ter ga do konca meseca izročiti oblastem.
Izmenjava blaga med Italijo in severnimi državami: Dansko, Norveško, Švedsko in Finsko se kljub pjometnim težavam čedalje bolj ugodno razvija. Predvsem je narasla izmenjava raznih surovin in industrijskih izdelkov. K ugodnemu razvoju so mnogo pripomogli nedavni trgovinski sporazumi. Naj-živahnejši je promet med Italijo in Švedsko. Vrednost italijansko^ švedske trgovine je dosegla lani ae pol milijarde lir, 1. 1939. pa je znašala blizu 400 milijonov lir. Italijanska industrija dobiva iz Švedske važne surovine, Švedski pa so predvsem dobrodošli italijanski tekstilni izdelki.
Vipla je nova vrsta smole, ki se izdeluje iz domačih surovin ter pomeni važno pridobitev italijanske kemične industrije. Nova smola se bo zlasti uveljavila v industriji gume, zaradi svoje raznovrstne uporabnosti in odpornosti proti kislinam. Iz nje že izdelujejo podplate in razne cevke, uporabljajo jo pa tudi pri izdelovanju drete in debelega sukanca.
Metan kot pogonsko sredstvo uvajajo tudi italijanske državne železnice. V Rovigu je bila ustanovljena centrala za razdeljevanje metana. Centrala ima dnevno kapaciteto proizvodnje 10.000 kubičnih metrov, služi pa za pogon na progah: Rovigo—Adria—Chioggia, Ro-vigo—Legnano—Verona, Adria— —Ariano—Polesino, Adria—Ca-varzere — Piovedisarco— Venezia. Avtomobilski motorji delajo z močjo 120 k. s. in razvijajo do 100 km brzine na uro. Metanski pogon nameravajo uvesti tudi na progah Benečije in Lombardije do Mantove, Cremone, Pavije in Le-gnana.
Predlagana je fuzija električne družbe Selt-Valdarno z delniško električno družbo Sperando s sedežem v Firenzi. Družba Sperando ima glavnico 14 milijonov lir.
Družba za umetno svilo Chati-lon, ki je v velikem koncernu za proizvodnjo umetnih vlaken in umetne svile «ltalviscosa», namerava zvišati glavnico od 175 na 275 milijonov lir.
Terni, znana skupina težke industrije v Italiji, ki spada h koncernu Finsider, zvišuje glavnico od 1200 na 1500 milijonov lir. Dividenda bo znašala kakor prejšnje leto 7 %.
Novo veliko radijsko postajo v Zari bo začel EIAR v kratkem graditi. Postaja bo obsegala okrog 40 tisoč kvadratnih metrov.
Turinska mestna hranilnica je ob proslavi lOOletnioei svojega obstoja darovala 7 milijonov lir za razne dobrodelne ustanove in podporna društva.
Banca Commerciale Italiana bo izplačala za 1. 1941. zopet 4%no dividendo. Od čistega dobička v višini 36.92 (1. 1940. 36.4) milijona lir se odkaže po odbitju zneskov za izplačilo dividend 5 milijonov lir rezervnim zakladom.
Vlil. oddelek Vis. komisariata je pod št. 1261/1-42 z dne 10. marca izdal naslednjo okrožnico:
Zaradi boljšega in hitrejšega uveljavljenja odredb o dobavljanju sukanca se objavlja:
1. Glede na lo, da so bili trgovci na debelo pooblaščeni, da dobavljajo sukanec trgovcem na drobno, ki so bili njih odjemalci do 31. decembra 1. I., ne da bi od njih jemali bone za dvig, izdane od Trgovinsko-industrijske zbornice, ter naročilnice za oddajo, izdane od industrijskih in obrtnih sindikatov, in se torej pri njih še ni mogla stvodti primerna obratovalna zaloga blaga in bonov, se je naprosila dne 21. februarja 1942. industrijska fašistična konfederacija, da odredi novo dodelitev sukanca trgovskim velepodjetjem v izmeri 70 % srednje potrošnje posameznih tvrdk v dvoletju 1939/40, znižanih na dva meseca, kar pomeni praktično ohraniti v veljavi sistem iz mesecev novembra in decembra 1941. tudi za ves januar in februar v pogledu dobav veletrgovcev.
Veletrgovci pa bodo morali dobavljati izključno le svojim odjemalcem proti odvzemu bodisi bonov za dvig, ki jih izdaja Trgovin sko-industrijska zbornica, bodisi naročilnic za oddajo, ki jih izdajajo industrijske in obrtne organizacije, da se more pri njih stvoriti primerna množina bonov in naročilnic, ki jim omogoča od naslednjega 1. marca redno nabavljanje pri producentih.
2. Samo ob sebi se razume, da morajo proizvajalci sukanca poleg omenjenih množin dobavljati trgovcem na debelo in trgovcem na drobno, ki se zalagajo pri njih naravnost, ter sploh industrijcem in obrtnikom tudi količine su-
V Nemčiji so 1. 1939. ljudsko štetje združili s poklicno statistiko, ki je bila nedavno objavljena. Pri štetju je bil obrt sicer združen z industrijo, ker pa so bile navedene posamezne stroke, se da iz statističnega gradiva s pomočjo podatkov predstavništva nemškega obrtništva ugotoviti, v kakšnem razmerju je v Nemčiji obrt do industrije in do vsega gospodarstva.
Berlinski Das Reich« je prišel do naslednjih zaključkov:	Med
38.8 milijona pridobitnikov v državi je 5.7 milijona samostojnih,
6.7	milijona v podjetjih udeleženih družinskih članov, 2.1 milijona uradnikov, 5.3 milijona nameščencev in 20 milijonov delavcev. Ce upoštevamo, da je v nemškem obrtu okrog 1.5 milijona podjetij, lahko sklepamo, da tvorijo obrtniki približno eno četrtino vseh pridobitnikov. V skupini industrija in obrt je štetje izkazalo 1.6 milijona samostojnih pridobitnikov. Iz tega je razviden velik delež, ki ga ima obrt pri številu samostojnih pridobitnikov v industriji in obrtu. Ker je v normalnih časih v obrtu zaposlenih okrog 4.5 milijona oseb z lastniki podjetij vred, lahko rečemo, da pride od 16.5 milijona pridobitnikov v industriji in obrtu več
kanca, preračunane na čisto težo,
izkazane z boni za dvig, izdanimi od Trgovinsko-industrijske zbornice ali z naročilnicami za oddajo, izdanimi od industrijskih in obrtnih organizacij, ki jim bodo predložene.
Za sukanec se še vrh tega določa, kakor je to že odrejeno v pogledu naročilnic za oddajo, da morajo grosisti bone, izdane od Tr-govskonindustrijske zbornice, ki so jih prejeli in na njih podlagi izvršili prodajo, označiti na zadnji strani s svojo tvrdko in jih v svr-ho svojih lastnih nabav izročiti producentom, in sicer nad 70%, dovoljenih za tekoče dvomesečje, kakor pod točko 1.
3. Glede na to, da bodo torej v panogi sukanca producenti dobavljali samo proti bonom ali naročilnicam za oddajo, se nadalje še določa, naj producenti in grosisti ne vrše več drugih vpisov v pre-jemnih in oddajnih knjigah, ki jih je Visoki komisariat ustanovil z okrožnico VIII. No. 4776/107 z dne 24. novembra 1941, odd. III.
Prav tako naj ne sporočajo več korporacijskemu odboru: proizvajalci prodaj in pošiljk, veletrgovci pa nakupov in prejemov- po določilih okrožnice Visokega komisariata VIII. No. 4776/166 z dne 16. decembra 1941.
4. Zapazilo se je, da so inven-. tarji sukanca, ki so jih svojčas predložila podjetja Trgovinsko-irdustrijski zbornici, sestavljeni na osnovi kosmate teže (vštevši konfekcijo), dočim se prodaja vrši na čisto težo. Da ne bo ugovorov pri izvajanju kontrole, se odreja, da se zaradi določitve čiste teže na dan predložitve inventarja na breme tvrdk postopa tako, da se v inventarju naznanjena kosmata teža zniža za 60 %.
ko ena četrtina na samo obrtništvo.
Posebno močno je zastopano obrtništvo v skupini družinskih članov, ki delujejo v podjetjih. V industriji in obrtu izkazuje štetje
326.000	v podjetjih udeleženih in delujočih družinskih članov. Od tega pride samo na mesarski in pekovski obrt okrog 200.000 oseb. Pred vojno so imeli obrtniki v Nemčiji okrog 3 milijone pomožnega osebja: pomočnikov, vajencev in pomožnih delavcev. Od 12.7 milijona delavcev, ki jih izkazuje šietje v industriji in obrtu, pride gotovo ena četrtina na obrt.
Te številke dokazujejo, da ima obrt zelo važno mesto v poklicnem življenju in da je skozi obrtne delavnice najkrajša pot do samostojne pridobitnosti.
-	barva, plesira in
Ze v 24 urah
itd. škrob! in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon it. 22-72.
Denarctvt
Uspešno poslovanje norveških zavarovalnic
Zavarovalnice na Norveškem še nikdar niso imele toliko posla kakor lani in letos. Nova življenjska zavarovanja so dosegla rekordno vsoto 220 milijonov kron, vplačila prvih premij vsega zavarovanja pa so znašala lani 103 milijone kron. Vse zavarovalnine so dosegle 2.25 milijarde kron; po prvi svetovni vojni so znašale okrog 900 milijonov kron, pred sedanjo vojno pa komaj okrog 460 milijonov kron. Na Norveškem deluje 14 domačih zavarovalnic, ki imajo za življenjsko zavarovanje na razpolago eno milijardo kron kapitala. Zavarovanja pri inozemskih zavarovalnicah, ki imajo svoje podružnice na Norveškem, znašajo okrog 47 milijonov kron.
•
Vsi denarni zavodi v Dalmaciji
,so po odredbi dalmatinskega guvernerja postavljeni pod državno nadzorstvo.
Kovanci po 50, 20 in 10 din se
vzamejo v Srbiji 19. marca iz prometa.
Francoski paket delnic (16% vseh delnic) Madžarske občne kreditne banke v Budimpešti, enem naj večjih madžarskih denarnih zavodov, J e kupila Dresdner Bank in bodo sedaj v upravo zavoda izvoljeni trije njeni zastopniki. Madžarska občna kreditna banka je imela lani
9,7	(predlani 7,3) milijona pengov čistega dobička ter bo izplačala za lani 4%>no (predlani 3°/ono) dividendo.
Poleg novčanične banke bo ustanovila Nemčija v Ukrajini tudi več zasebnih bank, ki bodo zvezane po posebni centrali. Novčanična banka bo za vse te banke likviditetna rezerva.
Finska narodna banka je objavila bilanco za konec 1941 V primeri z 1. 1940. (vse številke v milijardah finskih mark) se je zlati zaklad zmanjšal od 0.60 na 017, devizni zaklad od 1.17 na 0.93 obtok bankovcev se je zvišal od 5.5 na 7.3, klirinški dolgovi pa od 0 33 na 1.48.
Za začasnega voditelja nove ukrajinske novčanične banke je imenovan direktor Reichsbanke dr Einsiedel.
Tečaji delnic so na njujorški borzi zopet močno nazadovali ter dosegli najnižjo stopnjo od aprila 1938.
Tečaj kitajskega srebrnega dolarja v razmerju z jenom se je sedaj zvišal od 4 : 1 na 4.7 : 1
Porast cen v Švici
Nedavno so bile v Švici določene nove žitne cene. Da bi poljedelce spodbudile k zvišanju pridelka, so bile cene pšenice zvi-
šane za 4 in pol šv. franka pri 100 kg. Od 1. 1929. so bile cene krušnega žita v Švici naslednje:
letina	pšenica	rž
	za 100 kg	
	frankov •	frankov
1929.	42.50	35.50
1931.	38.-	28.50
1934.	34,—	25.50
1937.	36.55	28.50
1939.	36.45	28.50
1940,	43.10	39.-
1941.	45.50—48,—	43.50
1942.	50.	52.50	48.-
V letih 1921. do 1939. je bila povprečna cena pšenice 37, rži pa 28.42 fr. V primerjavi s to dobo se je pšenica podražila lani za 27, letos pa za 40%, rž pa se je podražila lani za 58, letos pa za 70%.
Indeks življenjskih stroškov (junij 1914. — 100) je letos konec februarja dosegel 187.9, kar je v primerjavi s prejšnjim mesecem porast za 0.9%, v primerjavi z avgustom 1939. pa za 37%.
Švedska zunanja trgovina
Letos januarja se je švedska zunanja trgovina znatno dvignila, ker so uspeli nekateri čezmorski transporti. Uvoz je dosegel vrednost 155 milijonov švedskih kron, lani januarja pa le 127 milijonov. Izvoz je ostal na lanski višini. Izvoz rud sie> je znižal, dvignil pa
se je izvoz lesa in papirja. Tudi izvoz strojev in orodja je presegel lansko količino in vrednost. Bilanca zunanje trgovine je izkazala presežek uvoza v vrednosti 66.5 milijona švedskih kron, lani januarja pa je ta presežek znašal 42 milijonov.
Med Švedsko in Slovaško sklenjena trgovinska in plačilna pogodba velja do konca 1. 1942. Švedska bo dobivala iz Slovaške predvsem oglje, stanično volno in slad, Slovaška pa iz Švedske stroje in orodje.
Gospodarske vesti
Borgonovo se odslej imenuje Sušak.
Konkurz tvrdke Carl Pollak d. d.
v Ljubljani je končan, ker je bila razdeljena vsa masa.
Na Gorenjskem je sedaj, kakor poroča celovški dnevnik, 3400 obrtniških obratov.
Hrvatska trgovinska delegacija je odpotovala v Vichy radi sklenitve trgovinske pogodbe s Francijo.
_ Delniška družba Obnova za trgovino in proizvodnjo industrijskih snovi se je z glavnico 30 milijonov kun ustanovila v Zagrebu. V upravnem svetu so trije Dunajčani in trije Zagrebčani.
Obisk gostiln je v zagrebškem okraju prepovedan v času od 15 marca do 31. oktobra, torej v času poljskih del.
S sodelovanjem znanega nemškega koncerna Hardtmuth se je
ustanovila v Zagrebu tvornica za svinčnike. Tvornica bo uvažala mine 'za svinčnike iz Budjejovic, les za svinčnike pa bo izdelovala iz hr-vatskega lipovega in jelševega lesa.
Delnice dosedanjega lastnika tvornice kovin v Novem Sadu Miljkoviča so prešle v madžarske roke. Tvornica bo ustanovila svojo podružnico na Hrvatskem.
Turčija je močno zvišala cene za tobačne izdelke in alkoholne pijače.
Bolgarska je lani izvozila blaga za 9,2 milijarde, uvozila pa za 10,2 milijarde levov, da je bila njena trgovinska bilanca pasivna za približno 1 milijardo levov.
Nemčija bo odkupila od Bolgarske 42 milijonov kg tobaka za ceno 4 milijard levov. Sporazum o tem nakupu je že bil dosežen.
Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Švedsko so bila ugodno zaključena ter bo med drugim dobavila švedska Nemčiji 50.000 ton umetnih vlaken ter 40.000 ton papirja.
Nemški komisar za cene je izdal navodila, kako naj se določijo mezde vojnim ujetnikom, ker so njih storitve mnogo manjše kakor pa one nemških delavcev. Tako ceni storitev francoskih vojnih ujetnikov na 80—90 °/o nemškega delavca, belgijskih na 75—85°/o, poljskih 65—75'Vo, srbskih 60—70%, angleških 45—55% in ruskih 40 do 50 %.
Sintetično snov za podplate, ki
je trpežnejša od usnja, so dali v Nemčiji v promet.
Vodo, v kateri se je kuhal krompir, bodo v Nemčiji začeli uporabljati za pranje perila. Poskusi so baje pokazali, da takšna voda ne zaostaja dosti za vodo, v kateri je raztopljeno milo.
Cigare, cigarete in alkoholne pijače so se na švedskem znova podražile. Sedaj za 20%. Tudi vse drugo blago se je podražilo.
Obrok mesa je bil na švedskem znižan za 20%.
Angleški minister za prehrano Woolton je napovedal novo zmanjšanje mesnega obroka. Prebivalstvu je svetoval, da se bolj navadi na vegetarijansko hrano.
Na Angleškem nameravajo predpisati ljudsko obleko, s katero se bo zmanjšala potrošnja blaga.
Vsaka stavka v podjetjih, ki delajo za vojsko, je v Angliji prepovedana.
Švica je povečala proizvodnjo žita ter je po predpisih v prisilnem odkupu žitnih presežkov lani odkupila od švicarskih kmetovalcev 12 tisoč vagonov, predlani pa le 8.200 vagonov žita. Da bi se proizvodnja še bolj povečala, je zvišala odkupno ceno za pšenico od 36,6 na 50 do 52.5 šv. fr. za 100 kg.
Ameriški finančni minister je predložil parlamentu novi davčni načrt, ki naj prinese državi 27 milijard dolarjev.
Ker je ustavljena proizvodnja zasebnih avtomobilov v USA, bo moralo likvidirati 60.000 tvrdk, ki so prodajale avtomobile. Približno pol milijona nameščencev pri teh tvrdkah bo zato ostalo brez službe
Argentinska vlada je dala grški vladi na razpolago 20.000 ton žita, ne da bi določila rok plačila. Grška vlada pa mora sama poskrbeti za prevoz tega žita.
A. G0REC
REGISTRIRNE
BLAGAJNE
Zahtevaj te
poleg nebotičnika	Obisk	in	ponudbo
Obrtništvo Nemčiii
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listat, njen predstavnik dr. I van PIosb, urednik Aleksander 2eleznikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.