l^uaja cp ♦gorenjski tisk« • urejuje uredniški odbor • glavni oredn1k slavko beznik - odgovorni urednik gregor kočij an - tel.! uredništvo in uprava21-90. Slavni urednik 24-75 - tekoči račun pri narodni banki v kranju 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, PONEDELJEK, 22. JANUARJA 1962 ŠT. 8 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 19B8 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH. SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIM GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Občinski statuti Vsi občinski ljudski odbori in odbori političnih organizacij v komunah že zelo intenzivno razpravljajo o občinskih statutih. Povsod so ustanovili posebne komisije z ustreznimi podkomisijami, ki obravnavajo probleme, ki naj bi bili v teh statutih zajeti in obdelani. Judi v okrajnem merilu že obstaja komisija, ki naj bi izdelala osnutek okrainega statuta. Vendar doslej o statutih nikjer niso razpravljali v Vrnem krogu, čeprav to morda ni povsem v redu. Ze v začetnih razpravah o tem osnovnem dokumentu našega ko-munalnca razvoja se namreč ne bi srneli omejevati od določenih pobud posameznikov. Te pobude bi lahko vnesle v nadaljnjo razpravo več vseh zainteresiranih organizacij in dinamike in širine. To še zlasti zato, ^cr je v statutih treba razčistiti nekatera načelna vprašanja našega nadaljnjega razvoja, kot n. pr. : kaj le komuna, kaj je krajevna skupnost, kakšni naj bodo odnosi med ljudskimi odbori in gospodarskimi °rganizacijami v komuni, kakšna naj bo vloga gospodarskih organi-Zacij v komunalni skupnosti sploh ltd. Statuti morajo v tem smislu predstavljati — skupno z zvezno "> republiškimi ustavami — temeljni dokument o družbeno-Poli-tiČni ureditvi v*" naše družbene skubnosti. Zato moramo na eni stran' razpravo o občinskih statutih nujno Povezovati z razpravami o zvezni m republiški ustavi. Na to se po-Politični aktivi v komunah že skrbno pripravljajo. Po drugi plati pa Vključiti v obravnavanje čimširši krog ljudi. Pri tem se ne bi smeli °rnejiti le na pravne strokovnjake, ker bi se v tem primeru kaj lahko uveljavila tendenca, da se vsa vprašanja obdelajo le bolj s stali- šča organizacije ljudskega odbora. Kakorkoli je to za sedaj le teoretična nevarnost, zakaj v dosedanjih razpravah o občinskih statutih v našem okraju se tendence še niso pojavile, je vendarle o tem treba razpravljati. Komisije za občinske statute imamo namreč kljub temu še vedno preveč le za stvar ljudskih odborov in so ustanovljene pri ljudskih odborih. Pojavlja se tudi težnja, da bi se preveč enostranska in administrativno uredili odnosi med komuno in gospodarskimi organizacijami, in to predvsem s stališča trenutnih proračunskih potreb ljudskih odborov. Seveda si na tak način ni moč zamisliti urejanja odnosov med komuno in gospodarskimi organizacijami. Ti odnosi naj bi utemeljili na osnovi vzajemnosti, brez admnistrativnega vmešavanja in kršenja samoupravnih pravic slehernega delovnega kolektiva, ker le tako si je možno realno zamišljati podiranje zidov med proizvodnimi organizacijami in komuno in ustvarjanje tiste enotnosti med proizvajalci in potrošniki, ki jo komuna mora predstavljati. O vseh teh in mnogih drugih konkretnih in specifičnih problemih in stališčih, ki se ob sestavljanju občinskih statutov porajajo in se bodo še porajali, je treba razpravljati z vsemi občani. Vsako konstruktivno mnenje s tem v zvezi bi bilo treba upoštevati. Le tako bodo vsi prebivalci komune imeli stališča izražena v statutih že pred formalnim sprejetjem na ljudskem, odbora ta svoje, kar bo zlasti važno ob referendumu o statutu. Občinski ljudski odbori bodo morali namreč predložiti statute v odobritev volivcem. In ne bi bilo prav, če bi ti referendumi izzveneli le kot formalno opredeljevanje za ali proti. S. Beznik PREGLED DELA IE Radovljica, 20. januarja — Danes dopoldne je bila v Grajskem dvor*i v Radovljici letna skupščina Zavarovalnice Kranj in Zavarovalnica Jesenice oziroma skupni sestanek vseh zavarovalnih zastopnikov z območja omenjenih zavarovalnic. Današnji sestanek je bil zad^il v tej zasedbi, ker sta se % novim letom na področju nekdanjega DOZ Radovljica formirala dva zavarovalna zavoda. Današnji posvet je po eni strani pokazal uspehe, ki jih je zavarovalna služba dosegla v preteklem letu, obenem pa ponovno opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba nedvomno odpraviti v najkrajšem času. Da je bilo poslovanje podružnice DOZ v Radovljici ali po novem Zavarovalnih zavodov v Kranju in na Jesenicah uspešno, priča dejstvo, da so planske naloge ne s?mo dose-gli, temveč tudi presegli. Rezultati poslovanja so bili ugodni tako v privatnem kakor družbenem sektorju. Zavarovalništvo je specifična služba in njeno uspešno poslovanje je precej odvisno od kvalitete zastopniške mreže. O tem je na današnjem posvetu dalj časa razpravljal tudi tovariš Hrovat:n, ki so ga pozneje dopolnili tudi nekateri ostali govorniki. Iz te razprave povzemamo ,da kvaliteta zastopniških poslov ni vedno najboljša, kar jo v končni fazi breme tako za zastopnike same, znatno bolj pa za iaitemo oseb j ki dola v zavarovalni službi. S takim načinom dela se prav gotovo kopičijo tudi nepotrebni stroški, zato morajo te pomanjkljivosti v perspektivi odpnsf.i. Zastopnik mora biti tudi tisti, ki je prvi pri oškodovancu in tudi tisti, ki skrbi, da Začele so se šolske počitnice V Kranjsko goro so ž« prispeli številni šolarji iz najrazličnejših krajev naše domovino oškodovanec čimprej prejme odškodnino. V interesu zavarovalništva in še posebno v interesu zastopnikov samih pa je, da se ti nenehno izobražujejo in s tem po-glabjajo svoje znanje. Iz uvodnega referata povzemamo, da so se osebni dohodki zastopnikov zadnje čase izboljšali in tako dosegli sorazmerno zadovoljivo raven. Tudi razmerje med uslužbenci na terenu oziroma zastopniki ter internimi uslužbenci se čedalje bolj spreminja v korist prvih. Taka razvojna smer je nedvomno pozitivna, kakor je pozitivno tudi to, da je porasla delovna storilnost internega osebja. Med številnimi napotki za prihodnje delo, ki jih je dal današnji posvet zastopnikom, so omenili tudi to, da so na vidiku novi ceniki in pravilniki, ki bodo omogočili, vsaj tako trenutno pričakujejo, cenejše zavarovanje. Tudi z razpravami o provizijskih pravilnikih bodo čimprej začeli. Ze uvodoma smo omenili, da sta bila po novem letu v kranjskem okraju ustanovljena dva zavarovalna zavoda. Na današnjem posvetu je tovariš Horvatin izjavil, da bo odpadlo na Zavarovalni zavod Kranj 530,354.000 dinarjev, na Zavarovalni Zavod Jesenice pa 188,914.000 dinarjev zavarovalne premije. Iz tega izhaja, da bo Zavarovalnica Kranj precej močnejša, kar je že zaradi večjega teritorija tudi razumljivo. — P. Po elementarnih nezgodah v Dalmaciji Za pomoč prizadetim Posvet aktiva komunistov direktorjev Gorenjske pri razvoju družbeno-političnega gospodarskega sistema Kranj, 19. januarja — Na sestanku direktorjev-komunistov Gorenjske, ki ga je sklical danes Okrajni komite ZK, so ugotovili zlasti nar.': 'nje: Večja materi?ha osnova v kolektivih nalaga njlfoovitn organom in zlasti vodilnim ljudem tudi večjo odgovornost — Direktorji s svojim vplivom in prizadevnostjo l^hko veliko prispevajo k pravilnemu usmerjanju kolektivov pri njihovih odnosih do komunalnih skupnosti in uveljavljanju samoupravnih organov — Vodilni ljudje v gospodarskih organizacijah, pri čemer je treba upoštevati zlasti direktorje — ko muniiste, so v dosedanjem razvoju veliko prispevali. Tako je ttvodo-ma in tudi pri zaključku besedi posvetovanja ugotovil sekretar Okrajnega komiteja Janko Rudolf. Zato je današnje posvetovanje imelo bolj namen določene izmenjave izkušenj in informiranja vodilnih uslužbencev o nekaterih splošnih aktualnih problemih. Predsem o odnosih delovnih kolektivov do občin oziroma do njihovih komunalnih skupnosti, o pomoči samoupravnim organom pii njihovem razvoju in uveljavljanju, o pravilnem tolmačenju določenih trenutnih težav v našem gospodarstvu itd. Za take stvari so v delovnih kolektivih odgovorne predvsem osnovne organizacije ZK. Toda direktor s svojim vplivom in prizadevnostjo lahko veliko prispeva k pravilnemu oblikovanju določenih stališč in teženj; Izmed 120 udeležencev posvetovanja se jih je 14 oglasilo v razpravi. Pozdravili so obliko tega posvetovanja in izmenjave izku- Mednarodne skakalne tekme v Planici Jemo pred jastrebom" rov šele na sedmem mestu (Od našega posebnega dopisnika) Planica, 21. jan. (po telefonu). I^mos j g bilo na 80-metnski ska-al« ci mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih, ki sta se ga "beležila tudi 2 tekmovalca iz *°vjetfikc zveze: Cakadze in Sido-0v. ki sta pomotoma zašla v na-* kraje. Prireditelj, smučarski *ll>b Enotnost iz Ljubljane, je nameraval prirediti na današnji dan ^kmovanjc v Šiški, a je toplo reme v zadnjih dneh pobralo CS- Prireditev so odpovedali, to-la x°V^Uik'd tekmovalca sta bi-1 Je na poti. Tako so današnjo (Nadaljevanje na 4.. strani) Kako ste pri vas uredili pravilnik o delitvi dohodka? Delovna mesta z nepopolno zaposlitvijo šenj in poudarjali, da je pomoč pri utrjevanju samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij potrebna še prav posebno v manjših delovnih kolektivih. - K. M. Občinske organizacije RK še vnaprej dobivajo poročila raznih kolektivov in organizo^j o zbiranju in odpošiljanjtt pomoči prizadetim ljudem ob nedavnih potresih v Makarski in drugih krajih Dalmacije. Podjetje Iskra v Kranju je odposlalo v pomoč prizadetim milijon dinarjev, prav toliko je odposlalo podjetje Sava, iz Planike so odposlali dva zaboja čevljev v vrednosti 500.000 dinarjev itd. Uslužbenci sindikal ne organizacije Kovinar v Kranj o so zbrali 10.070 dinarjev, dijak, in profesorji Gimnazije v Kranju 38.000, Industrijska kovinska &> la Iskra 16.000, Šolski center sa trgovsko stroko 13.000, EkonomaicjL srednja šola 17.000, Administrativna šola 9.000 dinarjev. Delavci Železarne Jesenice so se sporazumeli, da bodo za ponesrečence darovali enodnevni zaslužek, kar bo zneslo okrog T milijonov dinarjev. Isto so sklenili delavci Pilarne v Ratečah pri Skofji Loki. Zbiranje pomoči so začeli tudi po vseh večjih kolektivih v Skofji Loki, Občinski odbor RK v Skofji Loki je nabavil za 18.000 dinarjev perila, iz Alpi-ne v Zireh so poslali 9 parov čevljev, iz tovarne Niko v Železnikih so dali dva luščilca za parket in dva mikserja, kolektiv ObLO v Skofji Loki pa je zbral precej obleke in obutve v pomoč prizadetim. Iz radovljiškega območja poročajo ,da je tovarna Veriga pripravila za pomoč 500.000 dinarjev ali pa svojih izdelkov v tolikšni vrednosti, v trgovskem podjetju Murka v Lescah so odposlali nov kavč, tapetniki na Jesenicah so dali 4 vzmetnice itd. Konferenca sindikata prosvetnih delavcev Tesnejša povezava šole in komune Na desetih sestankih po skupinah so se poštarji končno opredelili za najboljše rešitve pri izdelavi pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka v njihovem podjetju. Bilo pa je precej težav in nekateri sestanki so bili kar »vroči«. Njihovo podjetje s 320 zaposlenimi člani kolektiva zajema celotno območje Gorenjske od Železnikov in Jezerskega pa do Planice in Cešnjice nad Bohinjem na drugi 6trani. Gospodarjenje je v tem podjetju kolektivu omogočilo, da si je prav v zadnjem času dokaj opomogel. Odkar so se osamosvojili na Gorenjskem kot samostojno podjetje, so se njihovi prejemki povečali od okroglo 19.000 dinarjev mesečno v povprečju na preko 27.000 dinarjev. Prejšnji prejemki so bili namreč v skladu z dejavnostjo in uspehi celotne republike. Razen tega je zelo pohvalno, da je to podjetje kupilo in preskrbelo svojim delavcem in uslužbencem lani 11 stanovanj. Za letos je znova v teku pogodba za 8 družinskih stanovanj in 2 garsonjeri in to v Kranju in okolici. Hkrati pa so lani kupili tudi na Jesenicah 10 stanovanj za poštarje, v Radovljici dve stanovanji in enega v Skofji Loki. Ko so poštarji na svojih sestankih razpravljali o staniu v njiho- vem podjetju in o delitvi dohodka, so se zedinili, da lahko 20 odstotkov dodelijo za sklade, kar v drugih sorodnih podjetjih niso uspeli. Precej so razpravljali o investicijah. Menili so, da bi bilo krivično, če bi danes vsa osnovna sredstva decentralizirali na ekonomske enote in jim vnaprej prepustili rekonstrukcijo in obnovo brez pomoči iz skladov podjetja. Krivično zato, ker so nekatere ekonomske enote v zadnjem času dobile velika sredstva iz osrednjih skladov in zdaj, ko so drugi na vrsti, ne bi bilo pošteno postaviti druge kriterije. Škofjeloško območje, ki Je prav tako decentralizirano v samostojno ekonomsko enoto (kot Kranj, Bled in Jesenice) ima na primer na vseh poštah avtomatične telefonske centrale, razen ene, ki pa je že tudi naročena. Vse druge enote pa so v slabšem položaju. Zato so za začetek decentralizirali samo del amortizacije. Največ pa so na sestankih govorili o delovnih mestfh" na tistih poštah, ki so tako rekoč »pasivne«, kot pravijo. Gre za pošte, ki nimajo prometa za polno zaposlitev dveh oseb: uslužbenca in dostavljavca ,kakor zahteva standardna organizacija te službe. Pri tem se je pojavilo mišljenje, da bi posamezne pošte ukinili. Toda njihova služba je hkrati močno povezana z odgovornostjo do ljudi in skupnosti. Čeprav so oni postavljeni na čiste ekonomske račune kot vsako (Nadaljevanje na 2. strani) OBRAZI IN POJAVI Kranj, 20. januarja — Danes popoldne je bila v Kranju konferenca članov sindikata prosvetnih delavcev z območja kranjske občine, ki bi bila pripravljena z namenom, da na njej izrazijo svoje mnenje ob prehodu na novi sistem finansiranja šolstva in ob prenosu upravljanja na šolske organe. S 1. januarjem 1962 so namreč postale samostojne ustanove. Na konferenci je bilo podano poročilo o delu stalne konference prosvetnih in znanstvenih delavcev pri Občinskem sindikalnem svetu, poročilo upravnega odbora Sklada za šolstvo in poročilo Sveta za šolstvo. Zaradi živahne in obširne razprave je konferenca trajala kar 6 ur, kar nam lahko dokazuje, da so problemi v šolstvu zares pereči. Prosvetni delavci so pozdravili zamisel take konference in želeli, da bi se v prihodnje taka širša posvetovanja še prirejala. Izrekli so svoje zadovoljstvo nad delom upravnega odbora sklada za šolstvo in se strinjali s predlogom, da še vnaprej zastopa njihove interese. Člane stalne konference pa so pooblastili, da bodo tolmačili njihove zahteve na občinskeni ljudskem odboru, ko bo razprav-ljal o finansiranju šolstva. Člani sindikata prosvetnih, delavcev se strinjajo z novim načinom finansiranja s pomočjo sklada, vendar so menili, da je odvisnost od dobre volje občiraskik organov še vedno prevelika in a uči? mišljene besede staršev: »Bo že šlo. Čas ima opolnoči ali pa ob štirih Počakaj, ko se ti odpre.* — Samo zjutraj.* od sebe? Učenec si je v šoli nabral že to- Neki drugi učenec je prišel do- liko enojk, da so se sošolci pričeli mov s povešeno glavo. Gledal je norčevati iz njega. Jok zaradi staršev Polletje. Zimske počitnice. Tokrat, žal, v številnih krajih brez snega, brez pravega zimskega veselja za najmlajše. Toda pustimo to ob strani. Sankanje in smučanje bo morda lahko na vrsti prihodnje zimske počitnice. Bolj pomembno je, kaj bo z izgubljenim šolskim letom. Polletno spričevalo ima preveč slabih ocen, da bi lahko obetalo kaj dobrega. Učenec četrtega razreda je prijo-kal domov. 2c v tretjem razredu je prijokal domov. Ze v tretjem razredu je imel iz računstva slabo oceno, po členu 35. in 36. pa je bil Prepuščen v višji razred. Čez polletne počitnice zamujenega seveda ni bilo časa nadoknaditi. Kopanje dom k staršem in jih prosila, naj morejo dati vsega. nepremično v tla in ni imel toliko moči, da bi se mu utrnila solza. V torbi pa je imel spričevalo z več nezadostnimi, a ni bil sam kriv. In učenec se je tega tudi zavedal. V majhni glavi so mu blodile misli, spomini. .. Tovarišica učiteljica je prišla na ;e Po kratkem premišljanju otrok planil v glasen jok . .. Prav ob letošnjem polletju je zaradi podobnih kuiŠih ali pa man'-ših primerov veliko slabih ocen v soli. Kaj bo z njihovimi otroci, je Starhm res velikokrat ■ malo mar. Učitelji pa sami otrokom res B. F. mm ne 798105 37 336534 Razgovor pred VII. kongresom LMS Več družabnega življenja Te dni so posvetovanja občinskih in okrajnih delegatov za VII. Kongres Ljudske mladine Slovenije tako na Gorenjskem kot v drugih krajih naše republike. Minulo sredo je bilo tako posvetovanj« sedmih delegatov škofjeloške komune. Vodil ga je novi predsednik Občinskega komiteja Janez Taler, udeležila pa sta se ga tudi predstavnik« Okrajnega komiteja LMS Kranj. Govorili so o temah, o katerih bodo delegat! — diskutanti razpravljali na bližnjem kongresu. Ob tej priložnosti smo imeli kratek pomenek z dvema delegatoma, ki bosta spregovorila na kongresu, in jima zastavili nekaj vprašanj. • Najprej ANTON RAKOVEC: — »Devetega aprila bom izpolnil 24. leto; rodil sem se pa v Kališah pri Železnikih. V bližnji tovarni kovinskih in elektromehaničnih izdelkov »NIKA« sem se izučil za strojnega ključavničarja in lam sem zaposlen še danes. Poldrugo leto delam že v konstruktorskem oddelku; želja po strokovnem izpopolnjevanju in razumevanje pa sta me pripeljala do II. letnika strojne šole v oddelku za odrasle. Delo v mladinski organizaciji me je pritegnilo, ko sem bil še vajenec« JANEZ KRI2AJ pa se je takole' predstavil: — »Rojen sem bil 15. novembra 1941 v Beogradu. Leto dni po osvo- , boditvi sem prišel na Gorenjsko. ■ Sedaj hodim v 3. razred gimnazije j v Skofji Loki. V mladinski organizaciji sem pričel delati 1957. leta. Od takrat pa do danes sem bil dve leti predsednik terenskega oziroma vaškega mladinskega aktiva v Go-dešiču. Sem pa še vedno član odbora tega aktiva.« © V katero področje boste posegli s svojo razpravo? ANTON RAKOVEC: — »Som predsednik tovarniškega aktiva LMS v »NIKO«. Lahko rečem, da dokaj dobro poznam delo in življenje delavske mladine. V razpravo bom posegel s temo o vključevanju in aktivnosti mladine v obratne DS in EE. Sodim, da Je družbeno-ekonompko izobraževanje šibko, potrebno ga je več. Zato je poklicana predvsem mladinska organizacija, ki mora v bodoče bolj prisluhniti potrebam in s sodelovanjem družbeno-poliUčnih organizacij čimprej izpopolniti to vrzel.« JANEZ KRIŽAJ: — »Odločil sem se, da bom na kongresu razpravljal o preobrazbi vasi in vlogi mladinske organizacije v njej. Včasih se namreč srečamo z neza.interesiranostjo mladine za ideološko delo in bi bi'o treba ve* povezave z organizacijami SZDL, ZK in ZB. Omenil bi še družabno življenje. Komisije, ki skrbijo za to, bi morale biti bolj aktivne, organizacije pa bi morale bolj prisluhniti željam mladih . . .« S. SKRABAR H||ii!:iii;'m:ihm, r.ii.iiiiiniiiiiiiiiinHiiiiiiiMinni.iin'iiMiHtiii;:'!';:......mm.....iiii:iiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiii|iiiui ^.:, ♦ i,.,,;. t:; ■. i 11 r i, ^, 1 r; i m m i u n m n h il 11 n n' - ; ■ -11: t i m i u u u 1111111 u: i n i i i m t r i m i m t ^ 11l111 m 11 * 11 m t < i t m u 111; i; m 11 m 11 u n H i n 11 m : 111 u m : 11 m n n i. t; 11 m i m r i r»: t - ■ Neki tuji časopis je pred kratkim zapisal, da se je na alžirskem problemu do sedaj zrušila ena republika, nadalje dve francoski skupščini, sedem vlad in štiri vojaška vrhovna poveljstva. Ta statistični podatek je v primerjavi s »smrtnim krčem«, ki je doletcl Francijo s svojo domišljavo alžirsko politiko, zelo preprosto razumljiv. Ob alžirski Uganki jc tudi de Ganile dobil zgodovinsko lekcijo v postevan-ki. Ko je začel razločevati moč alžirskih nacionalnih teženj, Je bol po francoske n notranjem političnem razkro.fu že preslab, da bi se arabskemu svetu lahko upiral z odporniško dušo iz zadnje vojne. Težko je točno ugotovili, kdaj so začele n;c.*rovc generalske sposobnosti pešati in omahovali. Bistvena ločnica njegovega odnosa do Alžircev »e je začela kazati prav v zadniem času, ko so francosko trdnjavo začeli izpodkonavati domači krti s terorjem in plastičnimi minami. Lansko leto je bila Francija v zdraviliškem Fvianu še precej ogabna. Toda zdraviliški kraj jI je dal priložnost, da je ob sebi primerjala alžirsko trdno zdravje. Tako se je v tem letovi "ču najbrž prvič prepričala, da je njen alžirski minister Joxc tisti, ki potrebuje »svežega zdraviliškega zraka«. Ves nadaljnji alžirski razvoj je kmalu pokazal številne znake, ki kažejo, da bi Francija želela odložiti težko breme in se spočiti ob sporazumu, ki ji ne bi popolnoma zvezal roke. Pred kratkim so se v vrsti skrbno pripravljenih sestankov nadaljevali stiki med alžirskim zunanjim ministrom in visokim de In državne ureditve. Razen tega so po neki skriti poti prišle v javnost vesti, da je začasna alžirska vlada pristala na prisotnost dela francoske vojske na alžirskem ozemlju. Vsekakor bi bil rok prisotnosti francoske vojske časovno določen. Za francosko vlado pcaneni ta »beneficija«, kot je dejal minister za Alžirijo Joxe, »važno jamstvo«, ki ji zagotavlja pravično ureditev spora. političnega poslanstva. Slednji! I so tudi sprevideli, da vpliva z;.- I časne alžirske vlade v tem ob- I dobju po podpisu sporazuma ne § morejo zajeziti. Glede izvedbe samoopredelil- B ve so pretresali tri različna sta- §j lišča. Prvo stališče izhaja iz pre- §| pričanja, da samoodločbo nadzorujeta francoska in alžirska vlada, ki jc bolj sprcjeimljivo za Francijo. Predlogu, da bi referendum nadziralo posebno med- Alžirski kolovrat francoskim odposlancem iz Pariza. Skriti francosko-alžirski pogovori so najbrž že zašli v obdobje, ko Je treba medsebojnemu zbližanju počasi dati neko ustrezno obliko. Optimistično razpoloženje med Alžirci na tu-nizijskem ozemlju odkrivajo sicer še neke motnje in začudenja, kljub temu pa je razlika v ocenjevanju francoskih gest, ki prihajajo iz pariških vladnih palač. Problemi, o katerih te dni največ razpravljajo, so medsebojno povezani kot »rožni venec«. Francozi po pisaniu pariškega tiska vztrajajo, da bi naprej določili profil bodoče alžirske vla- Po običajih, ki so v navadi na mednarodnih konferencah »enakih med enakimi« se alžirska vlada najbrž tudi nt odrekla svojih jamstev. Kaj so sedaj »alžirska jamstva«? So Francozi po sedmih leiih postali razumni so-pogodbeniki, ki želijo sklenitev dokončnega alžirsko-francoskega sporazuma? Med najbolj bistvene vtise utegnejo šteti, da je Francija na nedvomislen način izrekla priznanje alžirske vlade, ki je edina z vso pravico zasluži mesto političnega vodstva alžirske vstaje. Tako so zgubili svojo vrednost glasovi, da v prehodnem obdobju začasna alžirska vlada ne bi smela zadržati narodno nadzorstveno telo se Pariz upira. Tretja rešitev Je združenje obeh stališč, torej francosko alžirska komisija z mednarodnim nadzorstvenim telesom. Problem evropskega prebivalstva je še vedno tam, kjer je bil ministrski predsednik Debre vslraja, da se evropskemu prebivalstvu da položaj kot v Libanonu, to se pravi, položaj države v državi. Alžirci nasprotno odklanjajo vsako pomisel na dvojno suverenost. V tem spornem primeru prihaja najbolj do izraza nevarnost, da se razgovori prekinejo. Zdravko Tomažej Pionirji in turizem Prvi pionirski odsek Turističnega olepševalnega društva na Gorenjskem V četrtek, 18. januarja, je bjl na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju ustanovni občni zbor pionirskega odseka Turističnega olepševalnega druitva. Ob tej priložnosti se je zbralo precej učencev iz 4. in 5. razreda, zbora pa so se udeležili tudi nekateri gostje. Iz poTočla povzemamo, da je dalo pobudo za ustanovitev tega pionirskega odseka na osnovni Delovna mesta z nepopolno zaposlitvijo (Nadaljevanje s i. strani) drugo podjetje, vendar ne bi bilo j lepo če bi črtali iz 6piska neko gorsko naselje in mu odrekli skrb za dostavo pošte, brzojavk itd. zjolj zaradi ekonomske računice, ker je preveč oddaljeno in 6e ne irileča. In ko so razpravljali o teh teža-va!i so našli drugo možnost notranje organizacije, ki pa zagotavlja polno zaposlitev, boljše prejemke posameznikov in s tem tudi rentabilnost pošte. Kjer ni zaposlitve za dve osebi, bodo postopoma uredili tako, da bo celotno delo prevzel samo eden. Polovico časa bo na primer »uradoval« na poštnem uradu, drugo polovico časa pa bo kot raznašalec šel po okolici. Proti taki rešitvi je bilo v začetku precej prigovorov. Toda ko so spoznali, da bo to zagotovilo višje prejemke, so se sporazumeli. Seveda bo pri uveljavljanju te zamisli precej težav, toda začeli so že. Tako so izpolnili svojo dolžnost do ljudi in skupnosti in hkrati zagotovili pravilno nagrajevanje po delu. — K. M. OKRAJNA RESOLUCIJA PRED OBČINSKIMI ODBORNIKI Skofja Loka, 22. januarja — Za danes popoldne je napovedana 8. skupna seja obeh zborov ObLO Skofja Loka. Na skupni seji bodo razen nekterih razširitev in imenovanj odborniki razpravljali tudi o predlogu resolucije gospodarskega razvoja okraja Krenj za leto 1902, Na ločenih sejah pa bodo razpravljali o predlogu odloka o zavarovanju javnih naprav za preskrbo z vodo, o predlogu za ustanovitev invalidske delavnice za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje slepih v Slari Loki ter nekatere druge zadeve. šoli TOD Krani. Najprej jc bilo treba seznaniti učence z delom na področju turizma.^ To so opravili že v preteklem šolskem letu. S pomočjo matičnega društva so p;on-''rji sestavili okvirni delovni načrt, ki naj bi opravil vse po-tebno za ustanovitev odseka. Hkrati pa so že sprejeli člane; doslej jih je pristopilo 68. Da bi delo opravili kar najbolje, so pionirji osnovali tudi pripravljalni odbor, ki je izdelal podrobni program za ustanovitev pionirske sekcije. Podrobnosti o tem delu skoraj ne bi kazalo naštevati, velja naj le ugotovitev, da so se pionirji lotili svoje naloge zelo resno. Vsak je poskrbel za svojo zadolžitev, nekateri so izbrali nove člane, drugi so se dogovorili, kako bodo uredili prostor za ustanovni občni zbor, tretji so morali poskrbeti za vsebino občnega zbo-;\i :( 1. Dela zares ni bilo malo, vendar so se za ustanovitev brezhibno pripravili. Da bi delo v prihodnosti potekalo čimlepše, so nenirji sestavili tudi pravilnik, ki zajema vse pravice in dolžnosti članov. Predvsem bodo pionirji samostojno vodili turistični odsek, sami bodo prirejali izlete in predavanja, obiske raznih prireditev. Razen tega bodo skrbeli in pazili na javne cvetlične nasade, na spomenike, v zimskih mesecih pa bodo krmili ptičke. Priredili bodo turistični tečaj in obiskali nekatere kraje Slovenije itd. Dela jim ne bo zmanjkalo. Predvsem pa bo pionirski odsek v najtesnejši povezavi s Turističnm olepševalnim društvom v Kranju. — Ob tej priložnosti velja pripomniti, da so kranjski pionirji prvi na Gorenjskem ustanovili svoj pionirski odsek Turističnega olepševalnega društva. — S. Pionirji na ustanovnem občnem zboru pionirskega odseka Turističnega društva Pred ustanovnim občnim zborom Društva prehrambenih delavcev Izredni izgledi za uspeh Kranj, 22. januarja — Jutri dopoldne bo v dvorani Trgovinske zbornice v Kranju ustanovni občni zbor Društva živilskih in prehrambenih strokovnih delavcev okraja Kranj. Iniciativni odbor za to društvo je na občni zbor povabil okoli 300 strokovnjakov in predstavnikov proizvajalnih in Tako poteka pouk na posebni osnovni šoli v Kamni Gorici predelovalnih gospodarskih organizacij, ki imajo opravka z živili, in tudi tiste, ki nadzorujejo njihovo izdelavo in promet, planirajo prehrambeni fond itd. Do sedaj smo močno pogrešali enotno stališče teh činiteljcv, zato je bilo marsikatero delo slabše opravljeno, kot je bilo s sodelovanjem vseh, neredko pa se je tudi dogajalo, da je bilo isto delo večkrat opravljeno. Posledice so se odražale predvsem v slabi strokovnosti in netomeljitosti, kar so najbolj občutile gosipodar- Uspch slovenske farmacevtske industrije Narkoza brez nevšečnosti Mengeš, 20. januarja - Danes popoldne bo v kemičnem oddelku obrata »Lok« farmacevtsko-ke-mičnega kombinata Slovenije »Farmis« svečana otvoritev obrata za proizvodnjo narkoznoga sredstva — dušikovega oksidula. Na skromno svečanost so razen priznanih jugoslovanskih zdravnikov — anestetikov' povabili tudi dr. Hennimga Rubena iz Kopenhagena, ki je vzgojil naše najboljše anestetike. ske organizacije in seveda potrošniki. Zato je tudi SZDL polnim razumevanjem ponudila materialno in moralno pomoč pri ustanavljanju tega društva. Udeleženci občnega zbora bodo razpravljali tudi o obširnem planu dela društev v letošnjem letu, ki ga je pripravil iniciativni odbor, uresničile pa ga bodo stalne in občasne komisije. - M. S. TEČAJ ZA KVALIFICIRANE KUHARJE-ICE Zavod za napredek gospodinjstva Kranj organizira pripravljalne tečaje za II. stopnjo izobrazbe za dosego poklica kvalificirana kuharica. Prvi tečaj se bo pričel 15. ca 1962, drugi pa septembra 1932. Pogoj za sprejem v tečaj je že priznana I. stopnja izobrazbe (pol-kvalifikacija) ali večletna praksa na vodilnem mestu v kuharski stroki. Prošnje za sprejem v tečaj naj interesenti-tke ali ustanove pošljejo do 31. I. 1962 na Zavod za napredek gospodinjstva Kranj, Stritarjeva 6. Mladi leto za letom odhajajo na akoije Prostovoljno delo mladine je v zadnjih letih zelo zaživelo in dobiva vedno večji obseg. Razon zvezne akcije je vedno več lokalnih in občasni hdelovnih akcij. Mladina se zaveda svoje vloge pri nadaljnji izgradnji socialistie-ne Jugoslavije in vzporedno gradi tudi sama sebe. Nadaljuje tradicije nekdanjih naprednih generacij. Težko bi srečali mladinca ali mladinko na soli, v tovarni ali na terenu, da ne bi vsaj enkrat sodeloval v mladinski delovni akciji, bodisi zvezni, lokalni aH občasni. Nihče noč« zaostajati, vsak hoče vsaj enkrat v brigado. Ze sedaj se po nekaterih šolah sami razredni aktivi pripravljajo, da bi kolektivno stopili v brigado (tako je na primer na Ekonomski šoli v Kranju). Mladina se zaveda, da gradi zase, da je življenjski standard odvisen od prizadevanja vseh; saj živimo v novi družbi, kjer vladajo novi, humani odnosi. V preteklem letu je jugoslovanska mladina zgradila 138 km dolgo cestišče od Grdclice do Skopja. Na vsej trasi je bilo opravljeno 3,700.000 kubičnih metrov zemeljskih del, vgrajeno na stotipe kubikov peska in gramor za, asfaltirano 1,041.000 kvadratnih m«*wvir r*MrtiAfca<- uar.at«no v razne objekte 30.500 kubičnih metrov betona. Same številke nam kažejo velik ekonomski uspeh. Samo koliko bomo prihranili na avtomobilskih gumah! In kaj vso pomeni cesta za povezavo med republikami in v mednarodnem prometu! Razen tega so brigadirji izgradili tudi sebe. Mnogi so napravili šoferske in traktorske izpite, mnogi so se izučili obrti, pridobili kvalifikacijo, spoznali tuje kraje, običaje in navade. Pa tudi domače prebivalstvo ob cesti je doživelo dvig — stopilo je korak naprej. V mnogih šiptarskih vaseh so se pojavljale različne bolezni, od katerih so trpeli predvsem otroci. Brigadirji — medicinci, ki so sodelovali v brigadj, so opravili cepljenje in tako preprečili smrt mnogih otrok. To je bil ponekod pravi zdravniški poseg. LOKALNE DELOVNE AKCIJE Tudi v lokalnem in republiškem merilu ne zaostajamo. O vlogi mladine pri komunalni izgradnji pričajo številni objekti, ki. jih je mladina v preteklem letu izročila skupnosti. Sodelovanje mladine na lokaklnih akcijah pomeni tako po številu kot po gospodarski pomembnosti znaten nararedek v ra- zvijanju delovnih akcij kot najučinkovitejši in najbolj neposredni obliki vzgoje mladine. V Sloveniji je bilo v preteklem letu 17 lokalnih delovnih akcij, na katerih je sodelovalo 2000 mladine, ki Je bila zbrana v 37 brigadah. Od skupnega števila brigadirjev je bilo 1359 fantov in 641 deklet, 1984 članov LM in 258 članov ZK. Od dva tisoč brigadirjev na lokalnih akcijah je bilo največ dijakov, vajencev, študentov, delavcev, kmetov in uslužbencev. Večina mladine je sodelovala prvič na akciji, nad 20 pa celo 5- in večkrat. Po starostnem sestavku jih je bilo največ v starosti od 17-20 let. Vrednost del, izvršenih na akcijah v Kranju, Novem mestu, Radečah, Ravnah, Študentskem naselju in Vodicah, znaša 50 milijonov 410.385 dinarjev, kar je vsekakor precej. OBČASNE DELOVNE AKCIJF, Prostovoljno delo mladine se je tako razširilo, da ga srečamo povsod — v šoli, v tovarni, na vasi, v stanovnnjfskih skupnostih itd. Mladina ureja okolico tovarne, šole, bolnice, stanovanjske skupnosti, gradi manjša igrišča itd. Mladina se zaveda, da gradi zase. Posebno značilno pa je za kranjsko občino, da je (po podatkih ObK LMS) malo aktivov, ki ne bi organizirali samostojnih akcij. Zal pa večina aktivov ne registrira dela, ki ga je opravila. BRIGADA - VSESTRANSKI VZGOJITELJ Razen ekonomskega pomena imajo delovne akcije tudi pomembno družbeno politično vlogo, skratka MDB je šola kadrov — bodočih upravljavcev. Družbeno samoupravljanje je dalo proizvajalcu pravico upravljati, z njo pa tudi dolžnost gospodarjenja z ustvarjenimi sredstvi. Brigade s sedanjim načinom vodenja niso dajale mladincu toliko možnosti, da se bolj sprosti njegova upravljavska sposobnost. Ker pa je sedaj brigada kolektiv, ki 7.a,služi materialna sredstva, naj bi bil pri upravljanju teh sredstev udeležen vsak član brigadnoga kolektiva. (*"e damo posamezniku pravico, da upravlja s sredstvi, ki jih ima, ga istočasno zainteresiramo za upravljanje samo. S tem bi ee mladinci z zasluženimi 6redstvi navadili ravnati, prisvojili bi si čut družbeno odgovornoisti. Namen brigadnoga upravljanja je cktiviziranje brigadirjev pri reševanju problemov v brigadi in je prav v uvedbi le-tega rešitev, da se odgovornost za uspeh ali neuspeh brigade prenese z ramena skupine ljudi na ramena vse brigade. Ko so brigadirji zbrani v mladinskih naseljih, imajo pomembno nalogo, da namreč ustvarijo trdne medsebojne vezi, nesebično tovariško pomoč in medsebojno razumevanje, da bodo lahko razvijali in poglabljali bratstvo in enotnost naših narodov — največjo pridobitev revolucije. O brigadlnskem življenju je 17-letna Majda pisala staršem takole: »Dragi ata in mama! V naselje smo prispeli precej utrujeni od nočne vožnje (iz Maribora v Kranj). Najprej smo dobili dobro malico in topel čaj. Nato smo se usedli pred štabno barako, da nas je komandant naselja tovariš Rogelj seznanil z nalogami, ki so pred nami. Po končani brigadni konferenci smo prejeli modre obleke in copate. Dekleta smo razvrščena po štiri v šotoru, kjer so nas čakale tople odeje in bele rjuhe. Hrana je zelo dobra in upam, da se bom zredila. V naselju so na razpolago lizike, kokta in pivo po zelo znižani ceni. Naselje je dobro osvetljeno in preskrbljeno s pitno vodo in s tuši. Skozi naselje teče rečica Rupen-ščica, ki se kmalu izlije v planinsko reko Kokro. Deset minut od naselja je letno kopališče, poleg bazena pa letni kino Partizan. Delali bomo centralno športno igrišče. To bo res velik stadion, večji od našega »Branika«. Ze prvi dan je v naselju precej zaživelo. Fantje so igrali nogomet in odbojko, dekleta pa per- janico in namizna tenis. Takoj sem se pozanimala za pravilnik, ki je visel na oglasni deski. Naselje je organizirano po načelu samoupravljanja, podobno kot v tovarni; tudi mene so izvolili v komisijo za ideološko izobraževanje brigadirjev. Najvišji organ v naselju je svet naselja, ki ima konvsije za najrazličnejše dejavnosti. Razen tega ima vsaka brigada brigadno konferenco, četne konferenco in komisije. Tako je organizirano, da vsak nekaj dela. Poleg pravilnika je program naselja, iz katerega razberem naslednje: 1-krat tedensko kopanje, enkrat obisk kina, enkrat predavanje in enkrat tedensko tečaj za moped, obisk sejma, tovarne Iskra, razna tekmovanja za pridobitev diplome Revolucije, izlet na Stor-žič itd. Na razpolago imamo vse športne rekvizite. Res imenitno je biti brigadir. Prejmite prisrčne pozdrave od Vaše Majde.« Brigadinsko življenje je res zanimivo. Mladino se spozna, izmenja mnenja in izkušnje, sklene prijateljstva. Na žalost pa brigada traja le mesec ali dva. Težko se je ločiti. Nekateri točijo solze, drugi pišejo naslove. Ko mladina odide je v naselju prazno. Toda objekt, ki ga je mladina zgradila, bo ostal kot trajen spomin. Mladina želi, da bi še gradila, zato se brigadirji poslavljajo z geslom: »Na svidenje v prihodnjem letu!* M. Cikič in^li oglasi ^pi Prodamo prostosloječ, zidan, kromiran štedilnik. Ima 6 plošč, vdelan bojler, 4 pečice, dvoje kurišč. Kupci si štedilnik lahko ogledajo Vsak dan popoldne v Kulturnem domu v Mošnjah, P. Brezje 168 •I« I Prodam dvosobno stanovanje v središču mesta. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 175 Prodam sedlo. Naslov v oglasnem oddelku 220 Prodam star šivalni stroj z dolgim čolničkom. Ahačič, Ul. 1. avgusta 11/24, Zlato polje, Kranj 221 Prodam korenje. Visoko 15 222 Prodam nov štedilnik »Tobi«, kromiran. Šenčur 214 223 Prodam Fiat 500 Topolino. Pe-trol, Sk. Loka 224 Prodam tovorni avto. Pogon na 2 diferenciala z rezervnimi deli. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 225 kupim Kupimo mizarski kombinirani skobelni stroj. Veletrgovina Živi- Kran i Titov trg 183 Izgubila sem Smo žensko ročno uro od Naklega do Kranja z mo-nogramom »10 let Kokre«. Najditelja prosim, da jo proti lepi nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 227 Preklicujm avtobusno mesečno vozovnicp na progi Cerklje-Kranj. Metka Zrimšek 228 Oddam sobo v Kranju, starejši pošteni šivilji oziroma šivilji — upokojenki. Na razoolago šivalni stroj, hrana ter ostale ugodnosti po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Prilika« 2,20 Slaščičarna — kavarna Kranj sprejme vajenko - servirko 189 NSU Primo 58 zamenjam za Fiat 500 C — dostavni voz. Ostalo doplačam. Hrastje 22 195 Vabimo vse, k* »« kakorkoli ukvarjajo z živili ali prehrano, da pridejo na ustanovni občni zbor Društva živilskih ln prehransklh strokovnih delavcev za okraj Kranj, ki bo 23. januarja 1962 ob 10. uri v dvorani Trgovinske zbornice Kranj, Prešernova cesta 11 v prvem nastropju. Iniciativni odbor za osnovanje društva REMONT ČEVLJARSKIH STROJEV KRANJ Proda po sklepu Upravnega odbora podjetja naslednja osnovna sredstva: 1. PISALNI STROJ »MERCEDES« 2. PISALNI STROJ »IDEAL« 3. RAČUNSKI STROJ »ALFA-INZADI« 4. RAČUNSKI STROJ »DOKANTO« 5. 6 kom. RAZNIH PECI »Danus-Lutz«, »Tobi 75«, »Plamen št. 2« Vsa sredstva so v dobrem stanju. Na podlagi predpisov o prodaji osnovnih sredstev imajo prednost do nakupa gospodarske organizacije in ustanove, če do 31. januarja 1962 teh kupcev ne bo, se bodo navedena osnovna sredstva prodala posameznikom. — Vse informacije dobite v Upravi podjetja. ZAHVALA Ob težki izgubi nače dobre mamice, žene FRANČIŠKE ŠTIRN Vrbenove mame iz Luž se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sorodnikom in sosedom, predvsem pa Pikonovim in Kremžarjevim, dr. Bohincu in duhovščini za ves trud. žalujoči: mož Janez, sinovi Ivan, Franci, Jože, Milan, Pavel, hčerka Anica in ostali objave Umrla nam je draga hčerka, sestra in vnukinja MARICA MARKELJ Pogreb bo v torek, 23. januarja ob 16. uri izpred mrliške vežice na Kranjsko pokopališče. žalujoči: očka, mamica, brat in sestra, družine Markelj-Potočnik-Rozman Kranj - Ljubno, 20. januarja 1962. OBJAVA Podpisani Jože Bergant, predsednik gradbenega odbora Log - Sopotnica izjavljam, da so netočne trditve, po katerih naj bi Gozdno gospodarstvo Kranj dalo odpeljati 1.09 m1 lesa od Jurija Dolenca, ki je bil namenjen gradbenemu odboru. Opozarjam vse, ki bodo to trdili, da bo GG Kranj proti njim lahko uvedlo kazenski pregon. Jože Borgant predsednik gradb. odbora Log — Sopotnica OBJAVA TEČAJI ZA KVALIFIKACIJE V SKOFJI LOKI Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki organizira za odrasle 1. tečaj za pridobitev kvalifikacije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke, 2. tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke. Pouk v tečajih bo v popoldanskem času. Prijave pošljite do 1. februarja 1.1. na gornji naslov. RAZPIS Narodna banka 607-16 Tržič - komisija za uslužbenske zadeve — razpisuje prosti delovni mesti: 1. referenta za službo v SDK, z dokončano srednjo ekonomsko šolo in prakso v gospodanskih organizacijah, 2. referenta za službo splošnih poslov, z dokončano srednjo ekonomsko šolo ali dovršeno gimnazijo. Plača je po začasnem pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov uslužbencev in delavcev v NB FLRJ. Ponudbe s kratkim življenjepisom in ooisom dosedanje prakse pošljite Upravi NB Tržič do 30. januarja 1962. Doslej največje nagradno žrebanje za naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so Janko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinari ev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor placa za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SQ NEZGODNO ZAVAROVANI! V letu 1961 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavarovalnine. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljenega naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo marca letos. NAŠ RAZGOVOR Dramska sekcija najbolj delavna Smučanje, turizem, planinstvo - to so vsakdanje teme razgovora v Kranjski gori. Tudi pišemo veliko o tem. Toda to pot ne bo govora o nobeni izmed omenjenih dejavnosti, ampak o kulturi v Kranjski gori. Pogovarjali smo se kar na cesti. Pri razgovoru sta sodelovala Ivan Marinko in Marija Arihova. Najprej Ivan Marinko: »Kaj trenutno delate v vašem kultu rno-u me tn i s k e m d rušit vu ? »Pripravljamo irjro .Oženil se bom s svojo ženo*.« »Kakšne probleme imate pri svojem delu?« »Skupaj nas držita edino še neizmerna volja in veselje do dela. Pogoje za delo imamo izredno slabe. Stiskamo se v mali dvoranici in potem si lahko mislite, kako jc« »Ali 6te kljub tem oviram dosegli kakšne uspehe?« »Največji uspeh je nedvomno dosegla dramska sekolja. Kljub slabim razmeram smo postavili na oder v Kranjski gori »Celjske grofe«, »Gospo ministrico in »Cvrček za pečjo«. Letos pa nameravamo naštudirati še drugo igro, in sicer ,Brcz tretjega'.« »Ali se vi že dlje časa ukvarjate z dramatiko?« »Precej časa je že, menim da bo že okoli 30 let. Najprej sem igral, sedaj se pa ukvarjam z režijo. Tudi .Oženil se bc»n s svojo ženo' sam režiram.« »Kako ste zadovoljni z ansamblom, s katerim delate sedaj? Igralci, ki jih imam na razpolago, so dokaj dobri. Nekateri so sicer novinci, vendar imajo vse možnosti, da se razvijejo v dobre igralce-amaterje.« Nekaj o mladih pa vam bo povedala predstavnica mlajše generacije Marija Arihova: »Kolikokrat ste že nastopili na odru? Ali tudi vi sodelujete pri igri .Oženil se bom s svojo ženo'?« »Trikrat sem že preizkusila odrske deske, sedaj bom nastopila četrtič. V dramski sekciji pa sodelujem že dlje časa kot lasuljar-ka.« »Kaj pa življenje mladih nasploh v Kranjski gori?« Ivan Marinko »Precej mladih dela prav pri dramski sekciji. Drugače pa se najraje zbiramo v novih klubskih prostorih, kjer gledamo televizijske oddaje. Škoda je le, da nam niso ti prostori večkrat na razpolago. Mladi imamo voljo do dela, toda nerazumevanje pri nekaterih nam jo večkrat vzame. Tudi za našo organizacijo so prostori velik problem.« M. Zivkovi« Nova bencinska črpalka Kranjska gora (M. Z.) — Edino bencinsko črpalko v- Zgoraj esav-ski dolini imajo sedaj v Kranjski gori. Ta pa z nenehnim naraščanjem motornih vozil in s tem precej večje porabe goriva, ne zadovoljuje več potreb. Razen tega je dokaj slaba in tehnično neizpo-polnjena. Zato je nova bencinska črpalka v Kranjski gori nujno potrebna. GLAS v vsako hišo Za gradnjo črpalke, ki naj bi stala na Logu, mali) niže od Kranjske gore, se sedaj ogrevata dve podjetji, in sicer ljubljaski »Ju-gopetrol« in jeseniški »Avtoisor-vis«. Po mnenju članov upravnega odbora Zavoda za izgradnjo turističnih objektov v Zgornjesavski dolini, naj bi to črpalko gradilo ljubljansko podjetje »Jugopetrol*. Sredstev za gradnjo nove bencinske črpalke bi porabili okoli 16-18 milijonov dinarjev. Po pogojih »Jugopelrola« za gradnjo črpalke, naj bi jeseniška občina opravila in prispevala sredstva za groba gradbena dola, medtem ko bi »Ju; •'v*.>-'rol« finansiral dokončno gradnjo in opremo črpalke. I. poglavje NENADEN ODHOD . Na moji pisalni mizi meži košček kamenine. To je neobdelan, SIV kos kovinske rudnine, ne večji kot pest. Pod njim ležijo kopije načrtov, ki predstavljajo nov tovarniški sklop. Poleg tega leži ^asniški izrezek s sliko, ki kaže grob in v ozadju majhno norveško cerkev. Načrti kažejo v bodočnost, kos rudnine in časniški izrezek v preteklosti. Preteklost in bodočnost obdajata pojav Georgea Farnella, kajti njegova usoda povezuje kot rahla nit dogodke, ki so vse to načrtovanje šele omogočili. To, o čemer je on sanjal, se zdaj ob zamrznjenem jezeru uresničuje. Ce izklopim mizno svetilko in odgrnem zavese, lahko vidim na Pol zgrajena poslopja, skrita pod snežno odejo. Belo moli za n.)irni v hlad noči Jčikulen. In na njegovem zaledenelem pobočju odbija Blaaisen — Sinji ledenik — s svojimi ledenimi čeljusti Mesečino in videti jc, kot bi se smehljal. Grozljiva in pusta jc ta okolica. In vendar sc svetlikajo tam pod mojimi okni tračnice Zc leta 1908 semkaj speljane železnice dvorezen zmagovalni meč. če zopet zagrnem zaveso in vklopim svetilko, je vse zopet polno toplote in udobnosti, kot dokaz za to, da je človeška volja za osvajanjem nepremagljiva. Zdaj je doba dolgih noči in tako imam dovolj časa za pripovedovanje vsega, kar je vodilo do nastanka tega industrijskega podjetja, in obenem tudi toliko o poteh Georgea jarnella, kolikor smo lahko zbrali in zložili. Kajti to podjetje je spomenik njegovega dela. Jaz pa želim, da bi svet zvedel, da je to bilo njegovo delo. torgijeStik SCm prišcl z vsem tem iar*& svojega poznavanja meta- Seveda tedaj — v tistem trenutku — nisem niti najmanj mislil na kovine. Mislil sem na skladišča in jadra in nafto in ostali pribor, ki jc potreben za jadranje po velikem morju. Pravkar sem nameraval storiti nekaj, kar sem si vedno najbolj želel: peljati se z lastno ladjo okoli sveta. Popolnoma jasno se spominjam tistega jutra. Bilo je v začetku aprila in hladen veter je bril preko motnih voda Temze in delal majhne, belopenaste valove. Preko reke so silili zobati nadzidki Towerske trdnjave v z belimi oblaki prekrito nebo. Tovverski most nad nami je bobnel zaradi močnega prometa, ki se je odvijal med mestom in pristaniščem. Nekaj skupin mestnih delavcev je slonelo na ograji in gledalo dol na nas, kjer smo pravkar hoteli spodneti novo veliko jadro. Zrak je bil poln krepkega vonja po sladu. Galebi so nenehno krožili in kričali in povsod okrog nas je valovil živahen ladijski promet. Ni mi lahko opisovati zdaj tiste občutke nestrpnosti in vedre veselosti, ki so me takrat prevzemali. Bilo mi je, kot bi nas galebi s svojim kričanjem priganjali k naglici. V vsem tem, kako je veter stresal naše vrvje in kako so valovi tleskali ob naš pobarvani bok, je ležalo nekaj hitečega, priganjajočega. Vlačilci so nestrpno tulili. Vse — dolgo iskanje primerne ladje, meseci popravil in obnavljanja, dnevi, prebiti po raznih preskrbovalnih skladiščih — vse to se mi je zdelo, kot bi se zgrnilo na ta dan. Še vedno smo morali čakati. Toda jutri zjutraj, še preden se bo prav zjasnilo, bi naj odpluli z odtekajočo oseko po reki navzdol — nekam v daljavo, v Sredozemsko morje. Se pred mesecem bi se mi vse tisto, kar se je tedaj dogajalo, zazdelo kot sanje. Težave z materialom in delovno silo, izvozne omejitve, tuja tržišča, vprašanja delovnih odnosov v podjetju — to je bila tedaj vsebina mojega ^ivljenja. Služba, s katero sem se tedaj ukvarjal, je bila: vodja proizvodnje pri B. M. & I. — Družbi za osnovne kovine in industrijo. Do velike pisarne v betonskem bloku zunaj Birminghama sem prišel deloma s pomočjo svojega delovnega zaleta in energije, deloma s tem, ker sem v Kanadi odkril in pričel črpati rudnik niklja. Med vso vojno sem opravljal to službo in sem je bil tudi vesel. Ne zaradi tega, ker bi mi bila vojna všeč. Kljub temu pa mi je ugajalo vihteti industrijsko orožje in mobilizirati poslednji gram žive sile, ki tiči v njem, ter pomagati, da so lahko topovi in tanki brzeli preko afriških puščav in Normandije. T«da zdai ie vse to ležalo » menoi. Lahko bi morda dejali, da ne bi bilo najbolj prav s šestintridesetimi leti izseliti se, posebno, ker država tedaj ni bila v najbolj rožnatem položaju. Prav, toda jaz sem na pol Kanadčan in razen tega borbena narava. Tudi rad vem, proti komu se moram boriti. Proti kontrolnim in omejevalnim ukrepom pa človek ne more nič storiti. Vojna mi je dal možnost, da sem razvil svojo dejavnost. Mir me je utesnjeval. Primer za to, kar menim ,je Dick Everard. Po svoji zunanjosti sodi med najboljše, kar rodi Britanija — velik, pegast, s svetlim čopom las in naravnostjo ter smotrnostjo, ki prihaja od discipline na morju. Z dvajsetemi leti je bil mornar. S štiriindvajsetimi je vodil kot nadporočnik korveto s posadko in oborožitvijo, vredno več kot pol milijona angleških futov, in to z neprecenljivim smislom za odgovornost. Toda danes, ko jih ima osemindvajset, mu ne zaupajo nič boljšega kot službo strojnika. Vsa njegova čudovita predizobrazba — brez vrednosti! Oba druga člana moje posadke, VVilson in Carter, sta bila popolnoma drugačne vrste. Vkrcana sta bila kot plačana mornarja. To je bila njuna služba. Toda Dick nima nobene službe. On gre z nami kar tako za šalo — enostavno zato, ker nima nič boljšega in bi se rad ogledal v drugih deželah za boljšimi priložnostmi. Ko sem tako slonel ob velikem jamboru in gledal, kako so njegovi prsti spretno pritrjevali jadro, sem moral nehote misliti na to, kakšno izgubo pomenijo ljudje, kot je on, za lastno deželo. Koliko se jih je že izselilo. Njegov pogled' se je srečal z mojim in nasmehnil se je: »Okav, Bili,« je dejal. »Nategnimo!« S Carterjem na spodnjem delu in menoj ob jamboru je dvignil veliko jadro. Platno se je snežnobelo odražalo pod temnim ozadjem skladišč. V svežem vetru jc jadro krepko plahutalo. Nategnili smo vrvi. »Odlično bo stalo,« je dejal Dick. Pogledal sem po krovu. Vse je bilo vzorno nripravl jeno. Deske na krovu so bile belo poribane. Medenina se je v motni svetlobi lesketala. Bila je prav izredna ladjica. Imela je vsega petdeset ton, zgradili pa so jo v času, ko so od takšnih ladjic že pričakovali! da jilh lahko pošljejo kamorkoli. Vso notranjost sem dal na novo zgraditi in urediti po lastnih potrebah. Tudi nov glavni jambor je dobila. Nova so bila tudi vsa jadra in vrvje, pemtžni metor pa sem zamenial z močnim strojem iz Mornariških z*l«g. 11 GLAS DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 60 CMURimi Poveljstvo pa ni pozabilo* da utegnejo biti Nemci i nevarni tudi s hrbta, z Jelovice, čeravno je ležal tam gori ^ debel sneg. Najmanj poldrugi meter na debelo! Tako je odšla na Jelovico desetina iz Druge čete, ki P ji je komandir Jaka naročil: J s>... Tam boste postavili zasedo proti Radovljici, i Nevarna nam je lahko furmanska pot. Ustavite se med * Kališnikom in Mošenjsko planino!« ) Nahrbtnikov pa niso vzeli s seboj, ker jim je komi- t sav Kraje spodbudno svetoval, naj jih puste kar v Draž- \ gošah, ker se bodo tako kmalu vrnili.