« 's '. i ^ ■ PROSVETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote OredalUdUi •torti mtau«>mi OttUM «f MIT Lawaša)» m T*i«phua«i tXTO-YEAR XV. tSm fr^.^-^rr iry&^Vi&rriRT Oiic«»o. IS, pfk. 2A. noT«nbr. (Not, 24), 1922. '"^r^" *100 STEV.—NUMBER Ac.pU.c. ~ Miitoa >1 ipulll nt. .1 ^tap f~ ta »mIImi noj, Acl Ort. S. I»IT. .mfc»rl..< m Jm 14. I.l«.____ CLEMENCEAU JE RAZ-BURIL SENATORJE. Njegova lajava, da ja "Amerika kriva vsega ala v Evropi, " ja iasvala oairo kritiko. BORAH PRAVI, DA JE 'TIGER KRIV ZLA, MS PA AMR RIKA. _______ . j, VVaahington, D. C. — Govor francoskega Tigra Clemenceeuja v New Yorku, v katerem je de jal, da je Amerika kriva vae mize rije v Evropi, ker je takoj po pre mirju "pustila Evropo na cedi la" i tem, da ni hotela sprejeti vereajlake pogodbe in -stopiti i ligo narodov, je izzval ostro kri tiko v kongresnih krogih. Senator Hitchcock je isjsvil, da odgovori Tigru v senatu. Senator Borah je krepko ožigosal Clemen ceauja in senator Franoe je dejal da bo zahteval uradno prelsksvo ki naj odkrije, kdo je financira Tigrovo propagando v Združenih državah. Borah je rekel: "Olemeneeau pravi, da Je Amo-rika sakrivila bedo v Evropi Mi simpntiMramo s Evropo, kar res t mizeriji ,toda nihče na svo tu ni toliko odgovoren n to mise rijo kakor Otemenoeaa sam. On je odgovoren sa uničujočo versaj sko pogodbo, on jo sabranil Ameriki olajšati pogoja to pogodbe in on Ja kriv, dalo Evropa še danes ns moro isvleči is močvirja, v katerega jo jo pahnil vsrsajlsld mir Versajlska pogodba, katere glavni avtor je Clemenoeau, un čuje gospodarsko življenje Evro pe. To ve vsakdo, kdor se količkaj razume na ekonomijo in tega mnenja so vsi vodilni Američani ki so posetili Evropo in prouči ondotne razmere. Clemenceau pa zdaj zahteva od nas, da naj pome KOMPANIJA JE ODGOVORMA RA IMET 77 RUDARJEV V 8PANGLSRJU. Barnesboro, Pa. — Koronerjeva mrliškooglodna) porota je za klju$ila 22. novembra, da je vod atvo premogovniki Rellly Coal Co. iSpanglerju, Pa., odgovorno za amrt 77 premogarjev ,ki ao iagu bili življenje pri razstrelbi plino\ dne 6 .novembra. Porota je isrekla svoj pravorek na temelju doka sov, da je bil v družba je poročala državnim nad zoraikom rudnikov, da jc rov popolnoma varen pred plini. cerkev lE TI suih kukluksom za lOOMPERi JE LA VRGEL SODB | LOVANJE V PROTIVOJNI AKOUI. NEKATERI RAPTBIT0V1KI MI8J0NARJI SO OOREČI PODPORNIKI TAJNE ORGANIZACIJE Washington, D. C. — Uomper: lin njegova eksakutiva Ameriške delavake federacije je v aredo za vrgla vabilo Mednarodne svese strokovnih unij na protivojno konferenco v Haagu, ki ee otvori 1§. decembra. J. 11. Thomas, pred* sodnik Mednarodne svese, je po-hlal vabilo, da tudi ameriško or uiiscit 21zapadno toacijo odklonjen. | TISOČ RUDARJEV iftOEJO EA [PENNO. TODA ME DOKA-ČINOV I Is New Yorka je prišla v čatr- i * m ltek sledeča veet: Delodobavne Ordja, Jugoelavija tn mgenluri ^ 10(K) rudarjQV aahtevajo nevtralni paa mod Turčijo in njenimi balkan-S BOLGARIJA DORI PROSTO POT DO MORJA. »A a attssr dnevu sakrlvajo svoj obraa g polje trdege premoga v Pennsyl-veni j i ,kjer je bilo tekom agdnje stavke na tieočo rudarjev bras dela. Agenture pa oglašajo, da ne marajo Američanov sa to dalo, temveč imajo prednoet Poljaki, Rusi, Madžari in Skandinavol. Kljub temu, da agentje obljubu-jejo pet do osem dolarjev dnevne OKOLI STO RUDARJEV I^auaanne, Švica, 23. nov. — | odgovoril Thomasu, da ameriške I lamet paša je na včerajšnji pred ^H | JM^^^B delevske unije ne morejo podpi- poldanski seji predložil komisiji I plače, ae je oglssilo še selo malo rati nobenega gibanja aa medne- sa politične, vojaške ln teritorial prosilcev. N v Vnrk w v Kukluk | rodno generalno atavko v slučaju ue sadove sahtsvo, da Turčija Rudarji v Pennl najbolje vedo, ;m.iM« vojne, ofenaivne ali defenaivne, dobi aapadno Traoijo. Veniaeloe. dgli je ros tam pomanjkanje de-♦ taSnuT 11 necionallziranje Ninčič in Dura, ssstopniki Grčije, ,ovnlh moči. ^ noč v modo. Kdo eo kukluksi,| Gompcm je in ost s,.o Jugoslavije in Rumunije, eo takoj PLAMEN JE ŠVIGNIL VEČ KO TISOČ ČEVLJEV DALEČ. mrtvimi vodjo in preddelavci. vprašajo mnogi. Dosdaj je znano toliko o njih, da ee oblačijo v dolge halje, zakrivajo evoje obrase, da eo isvršili precej pošigov, ne* kaj umorov in drugih sločlnov^in da hujskajo k plemenske mu'in nahajajo dalo-1 verskemu sovraštvu. Zopet drugi govore, da je politična organizacija, tretji pa pravijo, da je bil Binningfcam, Ala. — V rudni-1 Kukluksklan organiziran s name-ku štev. 3, lastnina Woodward nom, da par oeeb oetriže bedake, Iron kompanije, se je dogodila ki še verjamejo v mieterijozne strašna neereča, ki govori, da ae ceremonije itd. Kaj je Kukluke-je malo gledalo za varnoet člo- klan, še ni dognano, ampak zna-veškega življenja. Okoli eto ru- no jc, da ima že precej zločinov darjev je mrtvih in veliko števi- na vrsti in ds se je mslo storilo, lo ranjenih. Ob čssu nezgode je da zločinci tudi prejmejo zaeluže-delalo v rudniku 475 rudarjev. no kazen. Rudniški uradniki pripoveduje- To jc znano, da kuklukeovetvo jo o nezgodi: naetopa različno in da eo zločini Družba ima v rudniku 1,1001 Kukluksklana že taki, da ee je go etarl, nazadnjaški Gompors. ie odneha s svojo ofenzivo. proteetirali ln delogatje M velike trojice" eo odgovorili, da je to ne mogoče, ker v mundanljskt po godbi premirje ni omenjena ta turška sahteva. lamet je nato sahteval, da naj plebiacit odloči, , čegava bo sapadna Traolja. Tudi LNu, 8060 polioaji ta sahteva je.bila odklonjene. [ armado brezposelnih v Londonu bosar lan se je ■ zaprl pred delavci. NASLOVIL JE SOPET PUMO NA ZAKLADNlftKBGA TAJNIKA. Pismo pove preoej jasno, kaj namerava predložiti kongreeu. je bila odklonjene. Ismet paša je nasnaull, da bo na današnji ssji ponovil sabtavo aa vse osemlje do turških mej Iz leta 1213, Rekel je, da bo uts-meljil, sekaj to sahteve. Ententa ja pa že odločila, da Turki n. smejo iti preko reke Marice. I i Veniselos je sinoči povabil Nin čiča, Duro in Stambulinskega, aa stopntka Bolgarije na privatni se (Federated I a tanek, na keterem eo London, 23. nov. — Napovedan pohoti brezposelnih delavcev pred pelačo mipistrekega predsednika ni konfflskrvoprelitjem kakor rasprav-lso hoteli katftallatični listi, ki 'Washington, D. O. „______________ ___________ Press), — Kongresnih Frear inlljali o skupnem staližču napram I včeraj kričali, da eo demonetraci- X , m/iKftn I verner Pa"rke"r "orišel 'izLouisU"ne I njegovi neodvisni podporniki v Uahtevam Turkov. Po dolgih letih je bresposelnlh bile aranširane na čevUev proč od uhods msjhe ^^Mnj^eliM £ p£e?t bo* zoper korporaeije ao pričeli je bil to prvi eestenck štirih bel- "ukaz is Moekve" ln ds so vodi-koiodvor za jamske voz,čke. Od Pnto^t v WMhi«^n ln olnroAevitl zaklidniikega tajnika, kanskih držav, telji delavcev ekstremni komuni- uhoda do tega kolodvore v rud- pomoč, proti maakiranim zločin l ^ ^ ^ m9Mminlk J Htambulinski, bolgarski mini- Rti, ki bi radi sačsli revolucijo v niku vodi proga, ki malo pana. • kuklukaoveke novim mendatom, da sshtevs, de .trski predsednik, je včeraj apeli- Angliji, ko eo bili premagtni pri Trije jamski vozički ao ušli. Za-1 Zdaj je pričela kuklukjovake l ^^ ^ ^ ^^. w ^^ ^^ J volilvth( Demonstracije so mirno m kaj so ušli, tega njnd» tadi J^trkvf1 lastna VpU.I^ družbe in drugih korporecijjKgejek.ga morja v Dedeegsšu.lispadle. [et z veelikf°hitrico Tdo S m režejo ln dele med Mbo maslc Turki so podprliVnj.gov apel Vdč ko 20,000 br.spod.nih de- tekli z veliko hitr co muam m Haywood, splošni mis- P<>f^®- ^ je sopet naglo- Stambullnaki je vprašal sa korl- Uvoev je bilo v pohodu protj pe- obenem aoV morsrpo^kod vs i na bsptUtoUe ' cerkve. Ta vil pUmo na zakUdniškega tajni- dor osemlja, ki je bil pod.ljJiači. Tliošl ao prišli ,>el ls daljnih električno Mwavo (^TaIul miajonar Va ni le pridigal v inte- ka Mellon^ BolgaHji v pogodbi s Turičjo leta krajev na deželi, celo is Akotake. zdsi zahteva od nas da naj pome kr.^k «nui Sunek'ie dviirnil tu- resu maekiranih "vitezov", am- V tem pismu pravi, da ee de- 1915. Venlaelos jc ugovarjal, re Demonstracija ao bile aranžirane, IZ^Z^U pogc^ln kprJXJ; pTh' k? jelelal rt Uk ^ dsl deliti tudi letske, Id ž. In; po sodbi treznih konzerve- koč da Urška ne more J-M** mSd predssdnlk BonsT _____-.»-i-:?. W____.. Naatala Jo ekaplozija Id pripovedujejo, da so čssniksrji tivnih ln mislečih ljudi bližs ma- nobenih novih koncesij, Ninčič v |4W( glava sedanjega reakcionar- te biU tako silna da je plamen predstavili javnoeti kuklukse v glomaničAmu denarnemu impe- imenu ^ugoelavije in Dura v Ime- nega režima, že dvakrat odpodll i viirnil celo iz rudnika Nepravil napačni luči. rijelizmu ln agreeivnemu finanč- nu Rumunije sta predlagale, da s* deputacljo bresposslnih, ki ga je I I t } 10() čevljev po hod- V tej ocrkvi župnikuje rev. nemu gospodstvu, ki se nc uetavi ustanovi nevtralni pas, pet do hotela videti in mu oeebno prod-iiikii in dve sto čevljev po jsmi- John Rosch Strston, ki jc nekoč pred ničem v.svoji svetovni kom- deset milj širok od Croege do ložiti sshteve delevesv. ču navzgor, kjer jc zaigal napra-Uaalovcl kot pridigar. On trdi, da panji. mi n?iJ <,eH Boniir Uw M ^ v4erii v vo za tehtanje in atre«injc premo- njemu ni ničmar znanega o' taki V svojem plgm pove jaano, mopako Turšlj« «»•; avojo palačo in okrog poslopja Jc j.g v železniške vozove, ki je bila propagandi. Dejal Je: 4 p^kov in konjenikov. Bros- 4' Pisana izjaVa nekega bivše- lahko ima Bolgarija proto želez- ^^j mt M ustavili pol milje od ga davčnege uradnika in podpr-1 niš k o pot v Dedeegoč ob EgeJ- in nn>UH ti(iv Hayvrood na Vsak prah je tako nevaren kot|^ ^ ^ ^ ^ ^^ u rod^o . dvlg^Ttafin] ^ zaneti. To dejstvo je dobro zna-^^ ^ ^ j# ^^ I u$d demonetranti Je na štotlne turških rokah. bW4ih voJtkov kl ^ B0iij0 iipf Danes je prišel v Losano Vorov^• skdanJe^ uniforme Delavaki po Hii^Lr^ ^V|!U,;1«Uncl v sbornlci ss bodo dane. po" ---Rjjdj- v ItaUjL ^tagnlll ss brespomlns. (leorge Ohkoco, HI ^ Večina v šel... ^^ lliT. V^^ orednlk ^lell^nsg. STAVKARJI MA KARTLAMD V niškem delavskem odboru Js U-lj/"1"^ " 11 ™.M"DaUy IlsrsldR" in poslsnso, je zaneti. To aejsivo je uour« ,».-, kukluk- rekle, de Weetern MaryUnd še u*^JlJltJf Vvšoraj poselil llonsr Uws in RRh- no vsem premogovniškim »RklRri tr#M dR je kuklu^ ^ ^ ^ ^ v pondeljek SovjeUks ',fcU«^- teval, d7vlsda hitro stori - - nikom, kljub temu niao df ITSjt petnim p^ljctnikom, dah VP trebne koreke za olajšan, prahu. Močenje prahu bi nekoU- £~ l^^^JZ r]^ " i«>fne plsčovenju ^ij- ker ni bi a uradno ob- l|jo-t| ko povišalo obratne etroške kom- -f vakj določene delaveke mesde. Delavci ^ Je konference odgo ^ panije in malo znižalo profit. Da ^ » g^ff » 1v deUvnleeh omenjene železnic. «■ ^.J ee otvori. 1 .e poveče profit, je bilo zanemarikl » nM?rot!ri. »»?rcem. ...#.vW.„ Am tahn nrtAMmti,*.I "Ruelje zahteva ena vee po olajšanje bros- jeno delo, ki je Izredne veŠnosti za varnost življenje v rudnikih. Premogovniški podjetniki v A- (JudEŽI lsbsmi eo pričeU prvi s ofenzivo proti organizaciji rudarjev takoj po aklcnjcncm premirju. V pre-mogovnUki okraj je bila ©drejo-na milica, da upogne ruderje. Neki unijeki ruder je bil brutalno umorjen ln njegovi morilci še danee niso kasnovani. Premogov niški podjetniki eo nalašč prelo sem eem, katolikom ln Židom. so saatavkeli, da tako protoetira-jo proti pošetju železniške druž Ibe. Menjšine v odboru Je zavzele glasu s drugimi dršavemi vred odločitvi derdenelakega je rekel Vorovsklj. "Konference , . i i peli Einsteinovo teorijo. Poročilo mili pogodbo s rudsrsko oa^ K ^ ^ ^ profeeor Timir^v sseijo, ds so lahko uvedlii sope Kieteins. "odprto delsvnleo." trust ima prvo besedo nad mogovniškimi podjetniki v bami. ,727 .1 zaklal Eiateina. jeKisrsai| ,«rdanel. In Boepor V f Ad.lphl v Brookl/nu • DI. Mra. IMilb doglasju rusko turška pogodil bo I prošnjo de nej kej prkpova Munding, laatniaa jahaške "aka-1^ ^ tMrfkl delogatje deleli »iljon.kl sklad. Hee pravi demije', je povMt g svojim av.Ljmpaj M vtr%ivit njunih vsajem |drugim v avojem Unnobilom dr. D. J. Normoyla.|„i|) |BllirMn¥ n« kneferenri KtrI ._____ PlftEJO V KAPITAUUrnČ. stališče, da eo etavkarji izgubili «10" •kl'n,t?' ** Turčija kontro 1 | vae pravice, ker eo saetavkaM, ns »rs ožino, skosl katero morajo da bi ee preje obrnili na šelesni- trgovski pomiki in bojni New York, N. Y. — (K. S. R Iški delevski odbor, de ae krlvlea|kdlJe v mirnem čeeu prosto pot erje. N® |PrtBi gerv|oe.WThe New Vork izrevne. ^'f °°|Timee" jc objavil zadnje dni is - rodno porodilo is Pariza, da «> hH DOLARJEV ___ ruski boljše viki slovesno poko RASAM TEŽKE PO nami. . ... —Tlm. .-------— -- - NornM>yla.In||, interesov na konferenci. Ker Eksplozije v Akkmni ^l™* ^ * ***** ^ M > "»"ln* dardenH pokazuje, da kjer goepodari i^ ^^T ^ tleh in ae je odpeljaU z avtomo- L^ kon1ltnn^ |n es bodo v« r 7 . ■ 1 I L-___.L.L I ms icioma I j _ L.L.. J. M «1 nli mmt%A 1.1 . ' . . __ kUrski trust, da Je slabo preskrb.]"« ljeoo za rernoet človeškega živ-IJmja. reševala na Ckicago in okoHeai V soboto jaaoo in mrzlo. Sevcmosapadni vetrovi Temperatura v zadnjih 24. orak: najvišja 4Š, najnižja 2». Solnee izide ob • JO, zaide ob 4 25. Naroči il naprodaj Knji a v. r $. Berlin. 22. rov. — Danes ao is-bruhnili živsžni izgredi v Bruns wickn. Policija je etreljala na is-gradnike ia ranila veš oeeb. Drugi izgredi ao bitf v kjer js vojaštvo delalo ______ kakor dn ae ai niš |vpg*Rja lo. Eeredi toga šlna ae »fr^ I konforeooi, upamo, da bodo « zogoverjati na sodišču, ki jo je U^j delegetje nevsošl ns se kaznovalo roel in piši e pet dolsr M politično in teritor ji denarne globe. Le aadeve V to sedeve je Rnsijs Dokler bodo JH>> Rnjbolj saloterosirsns " | L. L.»i ------''' ■■---»-- I ' ' ARMriški oposovslrj se naj»Milj zanimajo sa ©1je v Mesopotamiji take kaani, ako povesijo šloveka s avtomobilom In bros bo IR veliko ljudi pismu t "Mlade lene v Združenih drša-veh ne potrebujejo isobrasbo. I Ampsk Isobrssiti jih Js Ireba, dn mirovni L,pgjt, kedenje rlgeret, govorleo do sov I v dialektu, njih bahavaot, ajik Jetski delogatje nevsošl ns oejsb| pr#drsno obnsšanje, njih barv« komisije za politMfne in teritoriel ||n p^^^ Bj|h bervUa sa notni- čevlje rs visokih potok In no-spodobno oblelonje. "Mod vsemi nouasnlml na cvet« ja bolj neumna (Dalje nn S. etranl.) PROSVETA l'KTHK, 24. prosveta ILOVElim NAaOPUZ KPOfOMI JIDUOTE slovzhskz naaookc roopomi jtflST*^ M ne t Mi>j«MAržaveJUvso Chicac«) »».00 m Uto. »2.SS ao : CUmmHM ae Mo. N tl aa pol loU. elata to »l.t» oo tri M aa tri mmc«, to m -TROSVETAr i i7T" ■ "THE ENLI6HTENNENT" |Mtf|l • l Umito* Širnim (aacaot Cbic«»o) »n and foratgn couOto »».00 pav VOOV< ^MEMBEt ft. malrm n Oatitai V alrtapaj« a. pr. »i 4m wmm h • Im 4m (No*. SO-tS) ZAKAJ SE MORAJO DELAVCI POLITIČNO ORGANIZIRATI? Ekonomičarji, ki se bavijo z gospodarskimi vprašanji, pravijo, da je osemdeset odstotkov premoženja v Združenih državah v rokah komaj dveh odstotkov prebivalcev. Ti imovitl sloji so dobro organizirani politično in gospodarsko. V obeh starih strankah so dobili kontrolo v svoje roke. Oni določajo na konvencijah starih strank, kdo bo postavljen kandidatom za postavodajne zbore in javne urade, kdo bo predsedniški kandidat Ljudstvo nima moči, da pride njegov glas do veljave na konvencijah starih strank, kajti obe stranki imata dobro malino, ki dela, kot ukažejo profesijonalni političarji, ki so pod vplivom imovitih slojtfv. V nekaterih- državah je uveden tudi zakon za primarne volitve. Ta zakon daje ljudstvu nekoliko prilike, da lahko ovrže kandidata, ki ga je postavila strankina malina, ne daje mu pa ie nikakor garancije, da bo res zastopal ljudske koristi, ako bo izvoljen, ker lahko ravno tako pozabi na svoje obljube, kot sta stari stranki že pozabili nanje. Ena najstarejših političnih organizacij, v kateril* se organizirajo delavci, je socialistična stranka. Sestavljena je iz socialističnih klubov, Id so zvezani med seboj v okrajnih in državnih organizacijah, kot najbolj osredočena organizacija je pa narodna organizacija, to je organizacija, ki obsega državne organizacije vseh držav v Uniji. Stranka obdržava torej okrajne konference, državne in narodne konvencije. Volilno pravico do svojih zastopnikov na okrajno konferenco in državno ali narodno konvencijo imajo vsi člani, tako da je na vseh strankinih zborovanjih zastopano članstvo ali volja članstva. Tukaj ne ukazuje pest političarjev, kaj naj store zastopniki na konferencah ali konvencijah, ampak odloča članstvo po svojih izvoljenih zastopnikih. Stranka imli svoj program, ki se deli v dva dela. Pfvi del je načelen in pove kaj stranka zahteva kot svoj končni dlj, drugi del ss nanaša na razmere v sedanji družbi za gospodarsko pojačanje delavstva, da se ložje bojuje za svoj končni cilj, osvoboditev delavstva izpod mezdne suž-nosti in udejstvenje socializma. Postave v zakonodajnih zborih delajo poslanci, ki jih izvoli ljudstvo. Ako delavci glasujejo za kandidate starih strank, katere sta postavila malini republikanske in demokratične stranke, tedaj glasujsjo, da ostane vse pri starem. Ljudstvo izreče, da je popolnoma zadovoljno z razmerami, v katerih živi. To ss je pokazalo pri volitvah v letu 1928, ko je republikanska stranka dobila sedem miljonov glasov večine in so bili večinoma izvoljeni starogardniki v republikanski stranki Ljudstvo je s tem odobrilo, da ss strinja s vsem, kar bodo ti starogardniki sklenili v kongresu in legialsturah. Ker so tudi delavci glasovali sa te kandidate, so logično tudi pritrdili, da bo vse prav, kar starogardniki sklenejo in ukrenejo. Delavci so seveda prejeli, sa kar so glasovali. Ako bi bili delavci poslali v kongres močno opozicijo, saj štirideset socialistov, bi starogardniki stokrat preuda-rfll, preden bi sprejeli kaklno predlogo, ki je ikodljiva za delavce. Ker te opozicije ni bilo v kongresu, so starogardniki imeli proste roke in so sklepali in zaključevali tako, kot so mislili, da najbolje koristijo privatnim bizniikim interesom. Zakaj ni bilo U močne opozicije izvoljene v letu 1922. Ker delavstvo nI bilo politično organizirano v socialistični stranki in rado verjame obljubam profemjonalnih političarjev. Pa tudi pri zadnjih volitvah sedmega novembra ni ljudstvo izvolilo močne socialistične opozicije, ampak je izvolilo nskaj meščanskih opozloijonalcev, poleg njih pa enega socialista in enega člana farmarske delavske stranke. Zakaj? Delavstvo v Združenih državah ss da primerjati glede politične zrelosti s tisto zrelostjo, ki so jo angleški delavci le imeli pred dv*jwt leti Tudi angleški delavci so capljali dolgo časa za raznimi meščanskimi opo-zicijonalcl, končno eo pa sprevideli, da delavcem ne more nihče drugi zastopati kot delavci sami In če hočejo delavci imeti svoje zastopnike v britakem parlamentu ss morajo organizirati politično in sprejeti razrednosavedni program. To je povzročilo, da se je tam ustanovila delavska sunka, ki vrli to delo, kot ga vršs socialistične stranke v drugih deželah. Angleški delavei so lahko pokazali, zakaj ee morajo tudi ameriški delavci organizirati politično, ako bodejo varovati svoje interesa. Ako a»sriški delavci ne bodo sledili sgiedu angleškega delavstva, bodo njih Intereal še dolgo čaaa riabo zastopani v posUvodajnih zborih. SLIKE IZ NASELBIN. WUlookt Pa — PTeeej dolgo čaaa jo io, odkor so ni nihče ogla eil is neie naselbine, pa tadi i daj nimam poročati kaj vcoelega, temveč prihajam a žaloetno novico. Dne 11. oktobra eo jo težko poneerečil v tukajšnjem rovu eo-brat nalaga drultva Blaa Drek eler, ki je bil sapoelen pri kopalnem etroju. Kakor po natadi v slabih prostorih se morajo opore prectavljati tako, da je mogoče kretati s strojem. Omenjenega dne je dotičnik spod bil eno oporo, pri stroju in je pri tem dobil težke poškodbe. Dobil je veliko rano na čelo in nos mu je docela zmečkalo. Brst Blaa Dr »kale r ni zmogel težkih poškodb ia po hudih bolečinah jo podlegel dne 12. novembra v Mere? bolnišnici v Pittoburghu. K zadnjemu počitku emo ga spremili dne 14. novembra ns po-kopališče Zton z veliko udeležbo. Materi zemlji emo gs izročili po civilnem pokopu. Nsše druitvo je pokojnim Blsžem izgubilo ene-gs Izmed nsjboljiih člsnov. Bil je zvest člsn društvs asd sedem let in letošnje leto nsdsornik pri društvu. Bil je tudi člsn ia predsednik Zsbavnega kluba, oziroma Slovenskega doma v WUlocku. Dcjstvs in njegovs dels govorijo, ds bomo rsnjkegs Blaža zelo težko pogrešali. Pokojnik je bil v tukajšnji o-koHci poznan tudi kot dober godbenik in še pred nekaj leti učitelj godbe v bližnji elovenaki naaelbi-ni Broughtonu. Pozneje jc tu u-atanovil tsmburaHd zbor, ki pa zaradi alabih delavskih razmer al obstajal dolgo kskor nobeno slič-no društvo. Bil jo velik prijstelj godbe, kot so js ssm pogosto iz-razil in godbs jo bils njegovo ve-eelje. Zsdnje čase je bil člsn godbe "Musie Bsnd", ki mu je Iz-kazala zadnjo šaat od hiše žalosti ps do groba. Umrli Blsž Drsksler je bil rojen dno 9. februarja 1887 v Trbovljah. Ob svoji smrti je bil torej stsr šele 85 let in devet mese-cev. V tej dešeii jo bivsl neksj čez devet let. Tu sspuščs žalujočo soprogo in pot otrok v starosti od enegs do deset let, v starem krsju ps enegs brsts in mater. V imenu društvs Zvezs, št 84 SNPJ, se zabvalju^enk vsem člsnom društvs In drugkmu občin-stvu ss udeležbo prf pogrebu, posebno ps tistim, ki so dsli ns rszpolago avtomobile. Veeh jo bilo okrog dvajset, ds je bil vssk udeleželencc preskrbljen zs vožnjo, čersvno oo bili nekateri prenapolnjeni. Družini pokojniks izrekam najglobokejše eožalje. — Anton Sotisr. Zadružno gibanje posvetna Kandidati gali. sadrugarji so — Pred kratkim dovršene volitve v Ameriki so pokassle, ds ljudje pričenjajo voliti več pro-greaivce kskor pa nsjreakeijo-onsrnejše kandidate in Isvolje-nih je bilo toliko progresivocv, collkor še nikdar prsj. Smith W. Brookhart jo odon izmed progresivnih fsrmarjsv ln dolsvoov ,v owi, ki bo ssdsj lahko "pomagal sadrugarjem v eenstu. On je od očen nasprotnik sssobnogs last-ništva ln dobičkarje* ter jo še pomsgsl ustanoviti veliko število zadrug produeentov in konzu mentov v državi, ki ga jo isvolil eenst. D/. Henrik Shipotosd ls Ifinneeote po avojem prvotnem poklieu sieer no epsds mod fsr marje, vendar eo ga v večini is-volili farmarji ln dolsvel v soast, kor ee po njegovih delih sa druiništvo ln narodno lastništvo posneli, da jo progrealveo. Za Imirarjl v Nebraaki oo izvolili J. B. Howolls ia v Severni Dskoti prejšnjega governerja Frazierja, da jih boeta zastopala v sonata Znamenita jo asssga Wllliama K. Swecta v Ooloradu, ki js bil pri volitvsk isvoljen aoviai go-vemorjem kot eden nsjboljših sogovornikov, sadružništva. W K. 8wcet js proučeval zadružništvo t Evropi akosi daljšo dobo In mnogo pripossogol, ds js ss-dražaifttvo v toj delali doeoglo stopinjo, aa kateri ss nakaja danes. Tsko ss tadi veeclijo koopo ratiati v OkUkomi. da eo pripomogli do saugs J. C. Waltoaa, ki so gs oal kot velikega sagovoral ka sadružništva pestoviH a didata. aiji in preganja kooperatiate. Zadrugarji nekaterih drugih evropskih držav ao na take vesti poslali v Rusijo svoje zaetopnike. da preiščejo, koliko je na tem resnico. V svoje preeenečenje pa ao našli v Rusiji močnejše zadružno gibanje kot kdaj prej in uvideli, da vlada po vei svoji možnosti podpira zadružništvo. Ravno take f.odbe o "preganjanju" za-drugarjev eo širiU o eovjetoki republiki Georgiji, kjer pa v reenl-ci zadružništvo lepše cvete kakor kjerkoli na svetu, kot je epreje-la poročilo Vseameriška zadružna komisijs. Pred kakima dvema letoma je mala republika v kavkaškem gorovju, ravno na jugu Rusije osnovala svojo sovjetsko vlado prav po vzorcu ruske. Večina voditeljev, ki ao prišli na vlado te nove republike Georgije, ao bili po mišljenju veliki zadrugarji, ki so od začetka imeli aiccr težavno delo, a po kratkem čaeu ee jim je posrečilo po vsej deželi započeti mogočno zadružno gibanje. Ob času, ko so bile v Georgiji zaprte vee zaaebnc banke in denarni zavodi, je bil najbolj ugoden čas zs zadružništvo in uetanovljati so se pričele zadružne banke, ki jim je šla vlada poveod na roko krediti in dovoljenji. Vlada je sprejela zakon, da mora dobavljati državna uprava vae potrebno blago od zadružnih organizacij, kjerkoli je mogoče in dovoljenje sa odpiranje zaaebnih trgovin vlada izdaja aamo v slučajih, kjer zadružno podjetje me more dobavljati predmetov, ki so v rsbi. Velik uepeh v bodočnosti se jo nsdejsti, da bodo imele zadruge v trgovanju z inozemstvom, ki jih je držsvs takorekoč sama priklicala v življenje. Na kratko rečeno, poizvedovanje in raziakovanje evropejskih zadru-gsrjcv v novih sovjetskih republikah je potlačilo vse laži mogotcev po kspitsllstičnlh državah o uničevanju zadrug po sov-jetih. Ursdns poročilo so prepri-čsls svet, ds zadružno gibanje v sovjetskih republikah pod zaščito sovjetov sloni ns zdrsvi in trdni podlsgl. Trust sa milo js premagan. Productranje mila, ki je za deeet odetotkov boljše kot milo iz tovarn zaeebnikov in je njegs cena ea deaet odstotkov nižja od onega iz tovarn od privatnih Jsat-nikov je pravi bojkot Zadružne zveze v Seattlu, Waah., ns-pram profitarekim podjetnikom /ovarn za milo, ki ao ekužali zadrugo uničiti. Zadhiga pa je ra-sla, kakor bi ji zatiranje od privatnih mogoteev gnojilo Iga da-po enem letu je narasla za tristo odstotkov ter že rsstc vedno bolj. Pred neksko enim letom je zs družns zvezs prodsjsls milo, ki jo je proizvsjsls milsrns v Port-andu, Oreg., kompanije s 90.tr govinami na drobno v Washing tonu ln Idshu. Podjetniki milar nic v Portlsndu so bili tskoj nas-protniki zadružne svese, čeprav , e pri njih kupovala milo in hotc-|SS jo izkorilčsti, ds ao proda .ali zadrugi svoj proisvod samo >o prekupcih, ki eo eeveds zahte vali veliko provizijo. V odgovor na tako manipulacijo jesadruž na sveža odgovorila zob pamet no. Uetanovila je svojo lastno tvomico ss milo v Tacoml, kjer sedaj izdeluje milo aa pranje, zs umivsnje in pomlvsnje posode najboljše kskovoeti, kolikor jih do dsnee poznamo in ksr je še več: tvoraiea izdaja milo sa deset odstotkov nižjo oeno kot pri vatne tvornice zahtevajo sa svoje alabejšo blago. Umevno- je, da po takem ravnanju zadrugi ni to-iko konkurirati s privatnimi pod jetniki, kajti polog vsega ima še doblŠek. Zaaebni tvorničarji pa penijo joss, ker šterilo njih konsnmontov »o je pričelo nsns k loma krčiti. Svoj^asno so BMgotei zagnali velik propagadal krik las aovjo-te. Prileti eo pripovedovati cvetu. kako eovjstsks vlada v Rusiji aaUajo sadražae gibaaje v PUMA MA POŠTI v Chieagu imajo sledeči vojaki: Vueina Nlk, 4594, Burich Anton, It. »17, Chmell Nick, št. 932, Ool-nar Prsne, št 923, Gaber Majk, It 945, Kupce Tomaa, It 938 Naglle Jooo, It 1000 in Vulie mre. Margarita, It. 104S. dobite ns glsvni polti v veži Adssse eeate. Poleg tekočo števil ke po vetje tudi kraj, odkod pl «mo prišakujete. — Radi pofcagH mo pri takik aadevak, toda pod pfaaa mora Mti odbor, Id vod etvar, kot ss jo to zgodilo PennejrlvaaijL Podpis "Kaaaal a jev praClovek iu lh. Ker je lov bil življcsiaka podlaga ga pragodovinskegs Človeka in je tvoril erodišče vae njegove kulture, je za epoznavanje onih pradavnih čaeov važno vedeti, ksko je prsčlovek lovil. Raziskovalci so zbrali že obilico materiala, da nam morejo odgovoriti na tozadevna vprašanja. Čeeti preostanki nekaterih živalekih vAt najdeni na krajih, Id amo jih epozna-i kot kulturne plasti pračloveka, nam tolmačijo kake živali ao padale predzgodovinakemu človeku v plen. Vrete orožja ae dajo dognati iz proučevanja orodja, ki s« j« našlo ns krsjih, kjer so prs-zgodovkmki lovci pustili tudi preostsnke svojega koeila; O značaju prazgodovinskih pokrajin nas. poučijo tedanje živalake in rastlinske vrste. O starejši ksmeniti dobi se posebno vsiljuje dosdej nerešena u-ganka, ksko je prsčlovek mogel svojim najprimitivnejšim orožjem uspešno trebiti tedanje velike divjo svori. Zsdnje čsae pa so začeli proučevati loveke načine še danee živečih prirodnih ijudatev, ki ae nahajajo še vedno na ailno primitivni stopnji ln tako so s primerom dognali, da ai je prsčlovek z vednim lovom pridobil poeebno spretnost, ds jo n. pr. lshko ubil medveda z enim samim ostrim udarcem kameni te sekire preko gotoce. Najdene medvedske črepinje kažejo znate takih udarcev in zato je verjetno, da ae prsčlovek ni bsl bor-)o z medvedi ter je s ovojo kame-nito eekirico imel uspeha posebno pri mlsjši zverjsdi. Uporaba loka in aulice je bils v najstarejši kameniti dobi čleto nepoznana. Iz mlajše kamenite dobe pa že najdemo sledove in preoetanke lokov. Lovcem iz te novejše dobe moramo tudi že pripisovati poznavsnjc otrovsnih pušic, kajti učinki mrliškega strups so jim bili gotovo dobro znani in po čeetih izkustvih so se lshko pršpričali, ds se živsli, oslabljene veled otrovane puščice, dajo prav lshko premagati. Z lovom in strelo pa ae je pričel pračlovek počasi lotevati tudi veliki zveri tedanje dobe; pridobil al je v streljanju tsko epretnoet, dS jo s pšioo predrl telo divjega prašiča, ali pa celo divjega bika. To lahko sklepamo iz tega, ker le danee z lokom premsgajo cev lonskegs slona; zato morsmo e-nsko spretnoat v atreljanju z lo kom priznavati tudi prazgodo "vinskemu lovcu, ki jc premagoval n- pr. tedanjegs mamuta. V borbi a takimi živalskimi veliks-ni pa je eeveda prazgodovinskemu lovcu bilo za malo, da bi ae loteval ptišsv sli ps ribjegs lova. dole iz mnogo posnejše dobe imamo sledove ds je prsčlovek uvrstilv svoj lovski šport tudi te dve vrsti. ia aašs zemljo. Odrediti težo zemljo je že star problem, lri zanima učene glave« Prve poskuse ss njegovo rešitev ete že v letih 1774 do 1778, ns Škotskem pod vzela Hutoa ln Me-eketajner; v novejši dobi se je profesor Jolli posluiil zelo občut ljivih tehtnic, ki se nahajajo i posebni zgradbi monakovake u-niverze. Na eno in drugo skodeU co jc s kovinsko žioo dolgo dvoj set do petindvsjset metrov, pri vezana nova skodelica. Ako ee ksk predmet, na primer metalna krogljlos, položi v zgonyo skodelico, se točno iztehta njena teža. In sko se nato položi kroglji 'ca v spodnjo ekodelico, pokaže tehtnica večjo težo, ker jc kro gljics rsdi večje bližine k se meljakemu eredišču bolj priteg njena in asto kaže Večjo tefto. Fl sika Rikards in Kruger-Menssl eta dolgo let študirala isti problem aa ta način, da sta v kaze matih škandinavske citadele operirala s svinčenim blokom, težkim etotieoč kg. Po teh preizknsih je precenjena prooečna goetoet ze meljake krogle ' aa 5.06; sa vso zemeljeko kroglo se tako da is-računati njena precejšnja teža 5.980 trilijonov kg. — V novejši dobi oe jo poaknšalo odrediti težo svastemu epremljevaleu ni zemlje. Hinka jo baje izračunal, da je meaečna masa 81.05 krat msmjla kskor ses&eljsks. Teža potemtakem znaša 78.5 trilijonov ton. Zamlalimo al da iasamo nalogo. odetraaiti zeadje la sssi la natovoriti vlake, dolge po 100 voaov. Aka voako aekaade odpeljejo po ea vlak, ki tekom oao leta odpravili okrog 15% milij^r do ton. Za atovorjonje cele sam lje M potrebovali STS mfljard lat, sa laao pa eesso U mfljafd lat nieteoritio Turški sultan je šel za Uoh Georgejem — na izprehod ' 1 • • • V Švici je zopet običajna koa-ferenca — pol tiča in pol mili ki najbrž prmeae pol miru in 'pol vojne. V • • a Tiger Clemenceau je v N®* Yorku vprašal, če je šs Wall Street Um. To vprašanje diii po denarju, oziroma pomeni, da ims Tiger slabo vest. • a • Nemčija propada, ker ima slab denar. Cchoalovakija propa.i, ker ima dober denar. Tako je v kapitalističnem deliriju. • • • Irci obešajo in etreljajo Irce ns Irskem v imenu svobodne Irske in za svobodo Ircev. • a • Pred volitvami so bili angleški laboritjo boljševild, ko je pa bilo 142 laboritov izvoljenih v parlament, so pa — po mnenju bar-žoaznih kritičarjev — naenkrat poetali zmerni in konatruktivni možje. Tako operira buržoazna pamet v povojni dobi. 1 • a • Ako ti prede slaba, epomni ie starega farmarja v Minnesoti, ki je bridko tožil: Moj vodnjak se je posušil, moja krava ae je posušila in moja domovina ae je posušila! Vee, vae je suho — in tudi ti, moj £og, ei ae posušil, ker nizi poslal dežja!" a • • Član kar v čikaški "Dailj News" piše 20. t. m., da edino v Minneeoti so še "Auetrians" drugod po Ameriki jih ni več. Cenjeni mr. člankar še ni bil v kranjskem Jolietu. Ako prideš v Joliet in vprsšaš za Slovence, to debelo gledajo in majejo s glsvo. Čim vprašaš za Avstrijce, tskoj vzkliknejo: 'tWe got you now" — in ti pokažejo kranjeko oerkev. Tam Imaš kranjeko jed-noto, kralja Avstrijcev in zalogo kranjakih mašnih bukev. Taka je kranjaka kultura v Jolietu. • • e Mieter prezident jc zopet pove- dsl mareikaj. Amerika je že imela med pre- zidenti generale,, političarje in državnike. Gospod Hsrding je pe čitstelj govorov. e a e Čudovito oži vi jen je "mrtve" demokrstske in republikanske strsnke, ki se menjata v grobo vsake dve, oziroma štiri leta, je vaekakor pripiaati oslovski žlezi, ki jo cepijo politični mazači zdaj eni in zdaj drugi stranki. Oslovskih žlez je pa še dosti. . . e e e Stori Clcmencesu. hodi okrog po Ameriki in hujsks ns vojno, poljubuje deklice in poklsda venec na grobove in kapitalistične Amerika nori za njim. Kam plo-vemof • e • e ' Sedemnajst komunistov mori v aapor od enega do pet let samo zato, ker oe Izrekli nekaj besed. Ako pa drviš z avtomobilom po eesti in povoziš človeka do smrti, boš v Chieagu k večjemu plačal 50 dolarjev globe, v Detroitu si mora šogledati ubito Žrtev fb v Clevelandu moraž iti za pogrebom svoje žrtve^ Taka je kazen in taka je justi ca za to in one ljudi. e e e Vera kapitalizma je sila. Brez te vere se ne obdrži eno leto. e e e Senator Newberry, Id ae je ssm sunil iz eenata, je predhodnik ks pitalizma. Ravnotako se bo kapitalizem nekega bodočega dne sunil is ameriške postavodaine zbornice. e e e Ameriški in mehiški fSUeti le ne bodo orali akupaj. Ameriški fatiatl sovražijo katolišsne in mehiški sovrsžijo vse, ksr ni katoliško. Fašizem je duševna "flu", ki mora imeti avojo perijodo. K.T.E ^■kdo vb ZAHJ? Rada bl ttvodcla, kje ee nehajo eia Ivaa Ooplč, ki ml ai pi odkar eem ma pkmla, da eem oslepela ia ga preaiU, aaj ml kaj possaga do zdravnika. Ifjsgov t Jože je odšel v loško srms prod štirimi meeeci pa tadi ai ne duha ae eluhe o ajem. Pr« _vae Čopiče S^om Amerik« * prijatelje Ivana Čopiča, Id jih V imel več, ske kaj vodo o ajem. h sam ae bi dobil bete r reke. »P* rečati ma lasam aakaj sslo vsi Moj aaskov Js. fnm 0+ t se It ^ moj esl, brst do več PROSVETA Razne vesti "POSTAVI SB HI, DA JI VOJ HA ZLO&H." Tako iijavlja aodnioa Plorenoe B. Slovenska Narodna ! 118,000 razpisanih kol nagrada. PLEBISCIT SA SAPADHO TBAOUO ODKLONJEN. Ohioago, DI. — Poitne oblaati ao razpiaala dvanajat tiaoč dolarjev nagrade tiatema, ki naznani ali odkrije poštne tolovaje, ki oo okradli poštni tovorni avtomobil, d jo bil na potu v Maywood, kjer ao nahaja poštna aračna poet a ja. Ukradenih je bilo šeetnajet vreč, v katerih je bilo 450 funtov pošte. Banditjo ao e samokresi v rokah obkolili tovorni avtomobil in prieilili šoferja William Uogana, da je odšel a njimi v bandiUki avtomobil. Voaili ao ga nekaj čaaa po ineatu, na kar ao ga apodili na ulieo. Veo čae jo moral šdeti v avtomobilu na tleh. Med tem oo pa drugi banditjo odpeljali pošt-li tovorni avtomobil, katerega ao kaaneje našli praanega in okrade-nega pod nekim viaduktom. lELUHliKA DRUŽBA ŽILI OBDRŽATI KA VSAKO OKNO SVOJO UHZJO. Uk«rp. IT. jvalj* 1007 « drtavl UUmmU. New Tork, H. T. — "Imamo razne poeta ve, ki določajo, kako ao nej vodijo vojne, nimemo pe še poatave, ki določe, de jo vojna aločin. Ljudatvo jo proglaeilo atare fevdalne vojno ze aločin in prenehale eo."___ Tako je govorila 0 "lojni pred Jrooklinakim društvom ae etično culturo gdč. Florenoe B. AUen, d je bile v drle vi Ohio izvoljene za členioo najviš"*« državnega sodišča. "Vojna ne bo odpraviiene, dokler ljudatvo ne pravi, da ne bo vojne," jo nadaljevala Allenova. Ko je komentirala počaano eod-nijako postopanje in aavlačeve-nje aodnijakoge postopanja, je povedala, kej je aamo došivela v Clevelandu. Bila je odškodnin-aka tožba, ki jo je povaročila avtomobilska nesgoda. Pred njo je prižla aadeva po pet letih. V teh l»et letih je umrle edine neprisa-deta priča in schrsvnik, ki je sdra-vil žrtev. Porotniki ee morali sdsj ugibeti, ne čigavi strani jo previea. ŠTABI "SLAOU" JI PKI PO-UTIKAŽIH il VIDHO V MODI. (Nadaljevanje s prve strani.) Rim, 23. nov. -w Listi poročsjo, ds Anglija in Francija ne bosta imeli gladkih potov v Lossni, sk< nc prisnsts Italiji njenih zahtev. Mussolini zahteva, da mora Ita lija dobiti Dodekaneške otoke \ svojo sbsolutno posest in poleg tega odškodnino sa angleške in francoske mandste v Mali Asiji. Pariš, 23. nov. — Tukaj se po ga je jo saetopniki angleških, fran coekih in ameriških oljnih intere sov glede deležev petroleja v Me zopotamiji. Carigrad, 23. nov. — Ustoliče-nje novega kalifa je bilo odgode no do petka. Angoreka vlade je imenovela Galib pašo voješkim govemorjem v Carigradu, dr. Edinah boj jc pa civilni governor. Rtfot paša, governor Traeije, je cK^otoval v Drinopoljc. OMOOOOUJK JO MAJHMA DO-LO0BA V ZAKOHU ZA KKOU LAOIJO MESNE INDUSTRIJE. Washington, D. 0. (Federated Press). — Predsednik Hsrding se posluži msjhne določbe v postavi ss regulacijo mesne industrije, ko proglssi, ds so ame tvrdka Armour & Co. združiti a tvrdko Morris k Co. Harding pove veakemu, ki povprašuje zaradi združitve dveh velemesarakih tvrdk, da ne boete imela kaj govoriti o tej stvsri justični tajnik in svezna obrtna komisija. Takozvene postava ss kontrolo mesno industrijo pravi, ds spada v bodočnosti isvsjsnje protitrustovskega zakone z ozi-rom na mesno industrijo v področje poljedelskegs tajnika. Pri zagovoru toga načrta dela Harding razliko in vpoatavlja argument, ki ena biti dalekosežne-ge pomene. Postavno in pravilno je po mnenju predsednika, de se združujejo korporscijc, kontrolirane po vledi, ker no morejo napraviti škode pod vladno kontrolo, eko so tudi razvijajo v monopole. Ko eo mesarske korporecije prod dvema lotoma bile postavljene pod zvezno kontrolo, SO prišlo faed korporecije, katerim je dovoljeno uetanovljati monopole. In da bo regulacija pravilne, jc bile vrinjena odločba, po kateri ae odtegnejo nadzoratvu juatič-noge departmenta in zvesne obrtne komisijs. Ali to šc ni vee. Ako dobe korporecije pravico, da organizirajo monopole, ako oe podvržejo sves-ni regulaciji, tedaj je pot odprta, da ee oenuje železniški, brzojavni, telefonski monopol, polog njih pa še drugi monopoli, ako vlada pravi, da bo odpravile žkodo, ki bi imela priti od takih monopolov. Phillip Armour jo sugestiral predsedniku pri rasgovorn v Bor li hiši mslo prejo, proden jo bila združitev objevljena, da no vs-ljajo protitrustovske zakone za korporecije, ki jih regulira vlada. Zdaj je treba, da ta rasgovor potrdi šc najvišjo sodišče, pa bo pravilen s postavnega etališče. Horthj »aH dalja, kakor ka-šojo poročila is Dunaja. Podpisal je še nadalje veš emrtnik obsodb proti komunistom, ki so biU obdolšeno špijonašo. IIorthy je eieor jako veren katoličan, toda kadar ae gre ae obeojanje komunistov in socialistov, takrat je trebe neatopeti neiaproano. eo ao organisirali sadnji mosoo, ko so dosaali, da po nekaterik zasebnih tovarnah nI vee v redu, kakor predpisujejo sakoni. ftli so ln tovarne lnšpieirali, sedaj pa sahtevajo od vlade, takojšno re-organizacijo vodstev tovarn, nekatero pe sshtevajo, da saseše vlada. Kumunaka vlada šs ns mora plačati obresti od dolga, Uko je povedaU rumuneke finančna komisija v odgovor zsklsdnišksmu tajniku Mellonu. Obenem komisija tudi proai, da bi Amerika po-daljšala Rumunlji rok sa plašilo dolga. KA&ELJ ja vendar neprijeten znak in as ga ne ame sanemarjatb UlivajU 31 ksteri otajfca ketel) teodvrei i trpijtnia. Je ravne tak Sob odrssk kskor m etreke. Osne SS te SO seetev, VnralajtO ge lekaraah. COLS AND oSlP TABUnf pri |anmt vvm (Federated Preee) Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK. Uradna ure soi IOiOO ajutraj do SiSO popoldne. IdS E, Ohio Street. Telefon Oedsr 8SS8 H. S. PITTSBUEO, PA. Tobačbe delavka pri American-Italian Cigar Oo. v Sen Franciacu aUvkajo že tri tedne. Sprva eo delevke zaštrajkale proti zniža nju mesde od kosa, zdaj pa sahU-vejo tudi priznanje unije. Lest-nik tovarne je pripravljen dati delavkam sUro mesdo, noče pa priznati organisacijc. Vso delevke so Italijanke in laetnik tovarne je tudi iUlijan po imenu Angelo Petri. Organisacija tobačnih delavcev podpire sUvksricc. luska paamlna akcija. Fred Gibe in njegova žena, ki sU po-eootnika velikega vinograda v Gilrojm, CSaL, sU deU "PrijsU ljem BovjcUke Rusijo" vos letoš nji pridelek namianega grosdjs v prid stradajočim v Busiji. Organizacija je potrgaU grosdjs, rfa Prodala sa lep denar in skupiček je šel v sklad sa Rusijo. Unija kuharjev in gostilniških postrešnie v BekerfieJdu, Cel., de je vaeko aredo brezpUšno kosilo stavkajočim šelesniškim deUv cem in njih družinam. Pri zadnjem kosilu je bilo porabljenih dvanajst ovac in 60 ducatov jajc. Delavska solidarnost. Is Suttlns v Nemčiji javljajo, da so Um mornarji v sUvki ie več tednov. Ko je pe bilo trebe naložiti par nik s 1200 tonami materiale ss Kusijo, so sUvkarji bres oboUv-Ijaaja naložili bUgo na parnih, da je mogel odpluti bres aadrika. Ns psrnikn je bil »vel, stroji, orodje >n obleka. Detaiiarji Rusko-ameriške industrijske korporecije, katero je "rganisirala krojaške organiaaei js A. C. W. A. as operiran je kro jsškik delevnic v Busiji, se množe dnevno. Med tietlmi, ki eo ie ku Pili delnice, eo Bngeoe V , Dobe, inženir Charlce P. Buinasets. ^ank P. Welok, Jsne Adame, profeeor Harry Dane, Bete Clews HnmŠki Tilinn D. Wald, Cbarlee W Rrwin itd. a malimi isjsasemi vss strokovne unije V Ameriki ia * Chicago, Ul. — Afera novorojenčka bres rok in nog, ki se je rodil ssdnji teden v West Side bolnišnici, jo sbudUs splošno ss-nimenje po voej deželi. Sklep treh sdravnikov, da mora otrok živeti, čeprav bo imel težko življenje, ako kedaj odraste, je izsvsl po hvalo in grajanje. Otorokova mati jo omedlela, ko so ji pokasali deU, toda kseneje je izrekla le ljo ,de naj otrok živi. Oče — elek tričar James Le Breece — jc pa nasprotnega mnenja; on je proeil zdravnike, de naj na znanetven, neboleč pečin usmrtijo revno bitjo, de ne bo v nadlogo sebi In drugim. » Dr. B. U. Breakatone, eden omenjenih sdravnikov, ki so raz sodili, da Saj otrok Mri, je preje na stotine proteetnih pieem. Ze aiarivo je pieazo Ane Dorn, 6807 Celumet Ave., ki je tudi od roj etve hrome. One piše, da nihče ne ve, kakšna mnka jr če je človek oboo jen ne takšno življenje. Muke ni semo toleene, temveč tudi duševna. Ona apelira na zdravnike, da naj pusU malo stvarco umreti Ce bi bile one ImeU bceedo Ukoj po ovojem poroda, bi oi bile izvolile smrt. Dublin, 23. nov. — Minister notranjih sadev se ne zmeni ss proteeU in prošnje aa ispustiUv Merjr Msc8wineyeve is ječe, v ke- dovni eUvki. Vlada je sdsj prepo vedela dnevna poročila sapornil sdravnikov o položaju jetniec in tudi ne dovoli obleke republiče nom. Njena seetre Annio je pe ž« šeeti dan na gladovni sUvki sune. pri vratih ješe. Tem sedi dan in noč na stolu ia ne vsasse nobene jedi. Per žensk ji streše. fckof CohsUn v Corku je dejel v prt difi, da je gladovna sUvks ssmo mor. Republičsnski vodja Childers še ni bil uetreljen. Priseljevanja Is etaraga Itra je v Ameriko ja WU> 1. julija t L odprto. PkMU aseal, de Vem eeredlm pri MŽŠmm lat d nhr a ssrsadnle VllPf Si? SSSIW London, 2S. nov. — Močni kor-doni poHeije eo danea sUll okrog zbornične peleče, ko je kral, Oeorge V. formalno otvoril nov angleški parlaaMat. Vlade oe je bela demonstracij brezpoeelnih delaveev. — Kralj je kot obilaj-no prešiUl svoj prestola! govor, keUrege mu je epieel ministrski predsednik. Dejal jo med dragim, da §a "Ure Ufta skrb" valed položaja, v katerem ee nahaja "»gfgova^ drle ve. Iraka ueUva more biti ratificirane aajkieaejs S. decembre. Parlament ee be moral beviti o problemom breenoeel-noeti la državnik iadstkov. Sitna sije na Bližnjem vskoda je druge i-lVn broase, toda oo epe, de bo- ZNI2ANE CENE. ion oiit a pums COLUMniA GRAF TOFONt od $30,00 mmm g280.00. VZUKA ZALOGA ftOU V VSSM JSZIKIM. f 4 BABICA, Obrasi is fthrljonja na kmetih Spisala laiki BOŽENA NBMCOVA Poslovenil FRANCK CBONAR. (Dalj*.) V spominja ee, kako vrele je mo liia, da bi ji dal Bof 00190, da bi ae ji prikazal tleti, kateremu ee je njena duia udala. Zaupanje, katero jo imela v usodni venec, ni je preverilo; videla je ▼ sanjah visokega mola s jasnim, milim pogledom — tistega, kateremu e-nekega na svetu ni bilo. Naameji ae babica temu detiaakemo hrepenenju, e katerim je pred aolnčnim v shodom tekla ns vrt, da bi vrgla venec tez jablano in ga pretekla ter zvedela, ali evojega Jurje kmalu dobi, ali ne. Vzpominja ae, kako je na vrtu vzhajajoče soince na njo plačočo zasijalo, plačočo sato, ker je venee daleč od jablane padel in tedaj ni bila upanja, da bode Jurij hmalu njen. — Dolgo stoji babica v mislih, nehote sklene roki, mirno, zaupljivo oko obrne k migljajočim zvezdam, in iz ust ji pride tiho vpralanja: "Kje pa se bova vi-dela, Jurij f" Zdaj zavoje etarhi lahek vetrič na bledo liee, kakor bi jo poljubil duh pokojnega mo-la. 8tarka ee zave, prekrila se in dve solzi ji podeta na ekleneni roki. Nekaj kipov potem tiko v kilo odide. Otrooi eo gledali ekozi okna, kdaj roditelja pridelaj biU eto v meetu v cerkvi. Oče je dal ta dan u sveto malo, in babiea je dala sa molitev veeh Ivanov njene rodbine, začenii od prvega rodu. ,Kraeni venee, čeotitke, darovi — t vae je lolalo na mizi pripravijo-'no. Barbika jo nagovarjala zdaj toga, zdaj onega, pa iz zame na-Iglice ni vsega povedala in a»ora-la je s nova zaleti. Babiea je i-me Is dela polne roke, ali sdaj pa I adaj je odprla vrata, pogledala v izbo in opominjala: "Bodite pridal, no počenjajte kaj napačnega t" ter je sopet saprla . j Prav ko je lla babiea resat pe-' trlllje na vrt, priteče Zalika črez brdo in neoo nekaj v ruti zavitega. "Bog daj dobro jutro, babi- ■ * PEOSVETA 24. NOVEMBRA 1922. j ca," pozdravi z veoelim, zardelim lieem, da ee je babica na njo o-zrU. — "Ti ai rdeča, kakor bi ee I bila na cveticah naspala," govori , babica ter ee nassseje. — "U^anis [Ii ste, babica, moje vzglavje je is j samih rož," odgovori Zalika. — "Ti bunčies, noče! umeti, ali naj bode le tako ali tako, da bode le dobro, kaj ne deklieat" — "Da, da, babica," potrdi Zalika, ali ko ugane, kaj babica meni, zardi malo. — "Kaj pa tukaj nesel!" — "Neeem vezilo Jožku; vedno ima veselje z našimi čopastimi golobi, prineola eem mu par mladih, da ae ju nagleda." — "Ali kaj si škodo delal, vsaj tega ni bilo treba," meni babica. — "Rada aem etorila, babica; jaz imam o-troke rada, in otroei imajo tudi s takimi rečmi veselje, tedaj jim to pustim. Ali zdi se mi, da vam le nisem povedala, ka j ee ja pred-sinočnjim pri nas pripetilo." — "Včeraj je bilo pri naa, kakor v ajdovi eetvi, «e govoriti niemo utegnili, ali vem, da ei mi hotela nekaj povedati o tem Talijanu. Tedaj povedi, pa ob kratkem, čakam nalih le is cerkve, in gooti-ja bo, da nikoli toke," izpodbode babica Zaliko. — "Pomislite, ta potepuh, to Italijan, hodil je k nam veak dan na pivo; to ne bi bilo nič hudega, gostilnics je ze veakega človeka — pa no, da bi kakor polten človek za mizo oe-del, pometal je kakor metla po vecm dvoru, lazil eelo v kravji hlev; kamorkoli eem ee obrnila, povaod mi jo bil za petami. Očetu je to mrselo, ali poznate ga, dober človek jo, no reče rad ial-be- smo to in ono, povedala eem tndi. se je umaknil od okna, ali sdaj so kak križ imamo a tem Italijanom, skočili izmej grmovja mladeniči, _ "No, pusti to, poakrbim vže|popali ga sa roke m zamsšili mu sede, ne odganja rad goetov, posebno gradekih ne. Zanašal ae je ____________ torej name; jas aem TlaSa ne- tolk, totk. Mislim si, kolikokrat dobro obrala, ali on " ' ee je držal, kakor bi mu bila Bog ve kako eladko govorila, m vem, da umeje češki, če tudi oe sns govoriti. Venomer je trobil svojo: "eeky olka, mam rld", roke k meni epenjal, eelo poklekal je pred me." — "To je budalol" re-če babioa. — "In to jo le tako, babiea, ti goopodjo, ti vam toke tvesejo, da vae ulesa bole; kam bi človek prišel, aka bi jim veroval ; toke reči mi ie v glavo ne gredo. Ta Italijan ee mi je priatu-dil. Včeraj smo grabile na loki in prilel je tako po naključju tudi Jakob tja — (babica ae je tem naključju nasmejala) — govorili jaz, da k vam ne bo več zahajal. — Ali, da očeta ne raslaltte," odgovorim, ker poznam žernov-ske mladeniče, to eo presneti na vikanci. — Zvečer je zopet prišel to ljubi Italijan; pa nekoliko hipov za njim eo prigrmeli mladeniči; bili eo štirje, mej njimi Jakob in njegov tovariš Tomaž — poznate Tomaša, ne t Dober junak, vzame Joitovo Anico, mojo tovarilidb. Bila sem veeela, da ao prišli, kakor da mi je kdo novo obleko dal. Letim veeela točit in vsakemu napijem. Talijan ee je selo kislo držal, ali njemu nikdar ne napijem; pee ga vedi, da bi človeku kaj ne dal. Mladeniči eo oeli za mizo in začeli karta ti, pa le na videz, pri tem ao ae vedno Italijanu apakovali. Vitkovec je rekel: "Poglejte ga, gleda kakor miš iz moke, drži ee kakor bi hren ribali" — Tomaž zopet ns to: "Jaz ga vodno gledali, ali ei od jeze ne odgrizne noea. Mnogo ne bi imel opraviti, sega mu vže do brade!" — Tako je to što; Italijan je od jeze obraz ispre-minjal, kakor puran, ali črhnil le ene ni. Nepoaled je vrgel, denarje na mizo, pustil pivo, šel in še poadravH nikogar ni. Jaz aem naredila križ za njim, mladeniči pa so rekli: "Da je mofrel e po-jgledom nas prebootl, gorje bi nam bilo." Ko je odšel, šla aem po svojih opravkih; to veste, kar mama boleha, opira in zavira ae na-me vae. Tudi mledeniči eo šli. — Vže je bilo krog desetih, ko eem Hs v izbo spat. Začnem se elačiti, kar okence: tolk, usta, da ni mogel kričati. "Počakaj, italijenaki Italijan, zdaj bova pleeala," oglasi ce Jakob. Jaz pa proeim Jakoba, naj ga ne topo, in zaprem okence — prav za prav le priprem, nisem se mogla utrpeti, da ne bi gledala, kaj bodo žnjimf "No, Jakob, kaj počnemo I njim t Strahopetec je, zajčje ercc ima, trepeče mu, kakor klopotec." — "Nalvigajmo ga s koprivami," zakriČi jeden.— (Dalje prihodnjič.) IVAN CANKAR: Iz predmestja. (Konce.) Zunaj pred oknom eo hodili goepoeko oblečeni ljudje; dame dolgih, iumečlh toaletah, z ve-likokrajnimi, čudovito okraieni-mi klobuki, čipkaste solnftnike v rokah, na uiesih biserne uhana.. in eolnce je sijalo in vse je bilo gosposko in veselo. Anka ee je napravila na ceeto. Sodila je vae, krilom; nekoliko ena je bila, sladkd utrujena; — to je bilo zaradi torte. Stopila jo v zlatornico, da bi ai kupila uhane, prave zlate uhane. - . in zlato zapeetnieo. . . in zlato broio. Tam je etal prodajalec, starikav, čemeren človek e kozjo brado in srepimi očmi; Anka ai ga akoro ni upala praiati. "Kaj bi rada gospodičnah je pralal e sladkim glasom. — An-ca se je spomnila na belo peno, potrka nekdo na oaw~* ki so bile v, torti in ki so se vle- Kotovo Jakob, morebiti je kaj pozabil, on veelcj kaj pozabi; jaz mu večkrat pravim, da še glavo pri naa pu-zti!" — "O, vsaj jo je vže pu-etil," prikima-babica na te beoe-de. "Vržem ruto na ae," dalje pripoveduje Zalika z nasmehom, "in grem tiho okence odpirat; in uganite, kdo je bilf — Italijani — Zalopim okno in od atuda pljunem. Ali on me je aačel proeiti in govoriti, in vo, da ga nič ne ume-jem, in podajal mi je elate protone o prstov. Rastogotim se, vzamem golido vode, stopim k oknu in govorim: "Ispred okna, ti po-kveka, išči ai gospice tam pri vaa, no tukaj, sicer te kretiml" Malo 1 ts&tfi^iM ■ '''Am k-sHl i r » M? Ivas Erazem Tstosbsl Historičen roman Is 17. veka slovena)m agodovine. h. I Josip JurUi Ootrto poglavje. Zdaj kllje tebi dvojni cvet, Pomladni cvet, čas mladih let. 8. Jenko. L V tem jo mlada hčerka Jurja Gornika morala rsama biti v mali viničarahi koči nad vinogradom. 'Sama, in niti ni vedela, čemu in zakaj 1 Da — prepričana ja bila, da je to eamo trma njenega •očeta, ia v lopi glaviei Marijaničini ae jo vsdlgo-.valo kakor neka josics ns očeta, katerega je si-,oor rada imela. In ni bila lala, sama bres dela tu stati in čakati, da odidejo goopoda! Ali jo mari tako grda, da aa na bi emeia ljudem pokasatlf Nejevoljno strese glavioo, da oa rumeni laocl une-rode in oe plave oči aaevotijo od oola. — Veliki ?poo Gornikov, sicer njen prijatelj, on edini jo je prilel obiskat, dobrikal ao jI, toda ona ga je jezno pognala od sobo, čeear ji pa on ni za alo jemal, aakaj vodoč, da naprijatoljstvo ne bode trajalo dolgo, legel je ob ogel in čakal. —• Doli v dolini pa ja Ha bal prod mrakom njena prijateljica Anka po vodo,ne studenec ln je pela veeelo, da oe Jo raalegalo po dolu in ob gorici do njo. Kako rada bi bila Marijanioa sls-tela po stezi za vinogradom k studencu, da bi bila veaj I njo govorila, da bi Ji bila naročila, (iele aa koncu razgovora ln tiho), naj ncee vodo mimo goopooke hiša, preko vinograda ter naj — malo pogleda, malo po etrani, ali — ali je s drugimi vred prilel tudi mladi grofov pisar ltt Ulj Bal V tam hipu ja sačula lum med zelenim trs-jam po steai proti sobi. • Pee jo bil salajal, a pre-ooj utihnil, torej mora biti snaa človek, ki pri SaJa. Trto as bila ob kolju previsoke, progoate, da M vtdola, kdo ja, da-ot jo bil prav bliau. Od-okoli naaaj In na pragu ao oprime stebra la laka: Jo 11 oše, jo U etara dekla, Je Ii morebiti ... V tam hipu uglede klobuk, raka, mlad molki obras; in lioo, prej eoUno, oo Ji zjasni kakor hI jo obsijala jutranje eolnce On je bil, on, njen Baltazar, io jo MU hipom storila dva koraka, da bi m« s veaaiim vuklikom hotela naproti, toda v njeni gfevloi aa bal tako naglo iarodi druga taktika. Stopi ▼ vala naaaj,.vrata pripre toliko, da P glavu | Ko BsHfft* Ribelj pride do vrat, aapre mu rad naaern ia UMI. A po kratkem parla aa trdnjava oda bres pogojev, njena _ odpre tal otopi ran, da ad truda sa- rUH obras ekrtjo w naročju ljubljenega mladega hudoben," pa sopot: "kako si dober, eamo to ni prav, da niai prilel večkrat." A on ji je odgovarjal kratko. Videti pa je mogla s njegovih oči, da jo ljubi s vso strastjo mlade duše. Dvo-jiti o tem ji oeveda ni prišlo na um, bila je pre-nedolina. In v tem je imel puroitvo tudi on, da je nslel v tej deklici dijsmsnt, sicer nebruien in nelikan, a čist. • V tem ko srečna mladost ijubuje, utegnemo mi o glavnem udeležencu ispragovoriti obširne- Ji. Baltazar Ribelj, piaar ali tajnik pri grofu Brazmu Tatenbahu, je imel kakih oeemindvajset let, bil je osrednje postavo, a čvrstega teleea. Obraz njegov Je kaaal umnega Človeka, in pri prilikah, hakor ga nahajamo tu. je bil celo lep, da-ai ja bilo aioor opasovati na nJem nekoliko sna-manj neaaupne lokavoeti, ki ga na prvi pogled ni prikupovala, baš tudi nasprotna nezaupanje budoča. Vendar mu je Tatenbah ta upal vee. Kar je Tatenbah vedel, to je snal tadi njegov plear Ribelj, in akoraj nobenega pisma ni brea njega pisal ali piaati dal. Pisem, ki oo ao tikala Taten-bahove aveso s Zrinjekim in Frankopanoin, ni pisal nihče drugi kot Ribelj. "pa mu je smel sa-upati, o tem oo jo imel priliko dovolj prepričati, ker nikdar ni imel ne najmanjšega dokasa, da, niti suaanje, da bi bila katera tajna etvar po Rib-lju prišla na dan. Istotoko je bil marljiv in aveat delavee. Kdino, kar ea mu ja moglo očitati, jo bila precej vidna lakomnost — no po časti, sakaj Ribelj jo bil ekromen ln oe ni nikamor silil vsnad svoj krog, temveč po imetju. Ribelj je ščedljivu livel in saalulek ovoj, kakor tudi darila, katera jo dobival, pašno spravljal ln mnolil. A tudi toga mu ni bilo samerjati. Vraatel ja bil ia bornih raamer, naravno, da ja skrbel aa bresakrbnejio bodočnost. Ribelj ee je imenoval po materi, očeta ni posnel na po imenu no po glasu. A tudi mati mu jo umrla, ko jo imel aedom let Puatila ja bila toliko imovino, da jo veruh njegov* etsr Župnik, dal ga po leljl materini v iolo v Nemški Orsdec. Ker je tudi varuk umrl, predno Jo Ribelj doraatel, ai poslednji o eebi in ovojih roditeljih svedel nikdar nič dokasanega. Spominjal ao Jo, da sta livela ■a aaatorjo oama na kmetih, da gs jo rada imela, da eo Je ljudi ogibala. Ljudje ao mu mogli pova-dati, da Je mati, nehdaj lopa dekHea, eluMe daleč nekje na neki graščini, odkoder Jo prllla v to vaa in porodite njaga. Da Je bilo uaio Imetje, katero Jo poteklo aa njegov« učenje ln odgoje vanje, vsota, a katero je kak goapooki sapaljiveo njegovo motor odpravil daleč etrani txliaeb*, to d Jo mogel misliti. - Ribelj Je imel kot tajnik pri Tatenbahu do slulbo. Lehko bi bU tabtral neveete v meetu, a poleg tega, da Je taaol svoje miali o lan ehah (In prilike j« »mol mnoflo opaaavati evat), jo hotel tudi, odkar Je posaal cvetočo lfcrijantoo Oornikovo, grah nepoanouoga svojega olota, storjen na materi svoji, oprati a lam, da je bil trdno naasenjen t sakoa vaetl Sa preprosto deklico, katera Jo s vaeoai iUieaaal prve ljubeani viae-ln na mjmt, odkar gs Ja gmaeals, — (Dalje pr.hodaM) Soince je etalo viaoko in akoro že nagibalo; evctlobe je a akozi liatje na belo, a peekom poanto pot, ki je bila vsa prepredene s sencami, kakor s čudnimi preprogami in čipkami. — Kina u ee je pot dvigala ter ae ožila, drevje se je zgrinjalo zmirom nižje. Anki, ki je bila navajena na mestni -šum, se je sdolo tiho kakor v cerkvi- Od ereče, od blagodišcčega zraka, ki je bil v parku in od dolge poti je bila Anka utrujena. Tam daleč , za drevjem, ee je evetila bela hiša in Anka se je napotila tja. Prod hilo so bile klopi in mize, par ljudi je aedelo tam v sen ei in natakar je prilel ravnokar a bile, v roki dvoje čai pcnaete-ga piva. Tudi Anka je eedla za mizo, ker je bila žejna in trudna in natakar ji je prineeel piva Vprašal jo je, če bi kar jedla in Anka ae je epomnila, da je lačna. Tako ai je naročila tudi sira in kruha. Ko je popila Anka pivo, oo ji onemoglile oči in ovet naokoli je zaatrl erebrikaat blekaat pajčo-an; kamor se je ozrla, poveod ee je svetilo kakor is daljave, isza meglenih gora. Prijetno ji je bi-o; leno telo ji je bilo omahnilo n niti z roko ni ganila, ali ustnice so se emehljale kakor v sa njah, rdeče pege oo gorele na li cih in oči so bile iiroko odprte, vlažne in mirne. ter ji pogledal je odgovorila kle kakor teeto -naravnoet v oči. Zlato broio" Anka. Prodajalec se je naamehnil ter položil prednjo cel predal broi. Anka je isbirala in vae eo ji bi pogodi. "Koliko pa etane ta slata bro-lat" Dva pozlačena golobčka sta stala na pozlačeni vejici ter ato priklanjala drug drugemu. "Štiri Ifrone". je odgovoril odajalec in se je spet naemeh pod črnimi brki. Anka jo >lačala štiri krono, ali sspestaioo in uhanov ni kupila, kar je bil prodajalce tako čemeren. Namenila ee je, da kupi pozneje, za Binkošti. . . da, sa Bm-košti zapeetnieo in uhane in še druge reči- Brošo pa je spravila ikatljo. Prodajalec je etopil na prag in je gledal za njo. Stopala je hitro, drobnimi koraki, skoro oe je nekoliko opotekala, mala, euhot-na Anka, siromsšno oblečena na glavi emeien, staromoden klobuk obledelim in razcefranlm trakom. Ob oglu eo stole debele Ženeke evetlieami; Anki eo zadilale šmarnice težko in prijetno in kupite je velik iopek. Prvikrat jo i mola šmarnice v roki in njih krepki vonj jo je akoro upijanil; zibalo ze je prod njo, vee naokoli ae je potapljalo v lepo, milo evetlobo. Hišo oo gledale prijazno in prasniško in obrazi vaeh ljudi, ki eo prihajali, mimo, so bili prijasni in blagi. Stopila je v omnibue, da bi ao vozila po tem jaanem bol jem cvetu. Vos jo drdral nerodno po eeeti, etreeal oo je ln sibaL Mi mo ao ivigale kočijo, po tlaku ee je vila nepreetano dolga vrsta ljudi, in ko jo doepel omnibue na Iiroko ceeto, oo zvonili mimo veliki rdeči tramvajeki vozovi. To eo bili čioto neznani kraji; ljudje ki oo hodili tod in oe vozili mimo kočijah in tramvajek&i bi morala kmalu de-mov," ai je mislila, toda genila ce ni. Skoro se je videlo, kako se j« soince pomikalo navadol, a Če so gledale oči natanko, eo videle, ksko je pojemalo in hitelo s veliko brzino mimo hiše, ob strehi navz-dol, zad za lietjem od veje do ve je ter ae že skoro opiralo ns nit. ki holm,tom v daljavi. Natakar je prišel in Anka j« odprla škatljo. Samo še deeetaki so bili v knjižici in Anka je dala natakarju enega. Vrtil ga je v ro ki ter gledal Anki nezaupno v o bras in na obleko. "Kaj nimate drobnega denar-jaf" jo je prašal. "Ne, nimam!" je odgovorila Anka ter se ozrla začudene nsnj. Vrnil ae je desetakom v hišo in Anka ei je mielila: "Ce pride pač nazaj ali če mi pobegne z njim t" Prikazal ae je apet na pragu in z njim je prišel debeli krčmar. Krčmar ee je ozrl na Anko, sko-mizgnil je z rameni, nato je sko-mizgnil tudi natakar ter se napotil k Anki, a v roki so mu cvenketole srebrne krone. Odštel je denar na mizo in Anka je spravila krone v škatljo ter ee napravila na pot* Oba, natakar in krčmar, ato stola in gledala za njo, dokler ni izginila v parku. Maročite "Proeveto" vašemu sorodniku ali prijatelju v stari domovini oo«ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo< I ' > ROJAK PAJK JE V trgovini nad IS let, na tlaoče dolarjev razpošlje blaga po celi Ameriki pa ae ni nikdar slišalo da ni vsak dobil pošteno blago. Kdor od naa enkrat kupi, še kupi. Pošilja bresplačne cenike po celi Ame- .■L. a. nr. .l.^Mtik. arak—faia rim za ure, zlatnina, ■reornin« Columbia gramofone, slovensk plošče, zastave, regalije, kape i. t. d. On je edini pravi saetoi fffbmiiiR) diARiMilSi prstena, dalja prava ^M slovanske in v vaeh drugih jezikih gramofonske je edini pra gramofone in plošče. >pnik v Conemaugh, Pa., sa Columbia J j En sam poakua in prepričali ee bodote. IVAN PAJK, 24 Mlin St, Conomatifh, Pa. ►0000 CUNARD & ANCHOR soaee Dva ogromna paraika ganjaaa a oljarn NARAVNOST V TRST IT ,000 Lukoorjosn« kabin« • H."!^ KmaM j«dUn« tob«, k.dUnU. la P°««valUA. prostor m prmlonaSo. — Donaia kablnja. Vm dommt, uKodooMti l»vr.tao patovaaja. ■UIJmbL OnajeM Vino BMtfli Jugo- voiajl Itoto pojasnil« upratajU blliaj^a » - ■ jfr ea s e^ss. i ^ ii 11 ■ is 11 ^ m ■ < ^ is ■ t ^ sa ■ VSAK DOBER ROJAK, KI MISU NA SVOJCE V STAREM KRAJU, POSUE DARILO ZA ' :Božič ■ l" • t . ,• • . ; ,. v i * Jaz izplačam vsako pobijate v hitro in gotovo še pred božičnim praznikom. Jaz računam najnižje cene in pošiljam denar popoiti in brzojavno. Pišite po nsš cenik. emil kiss bankir 133 SECOND AVE. NEW YORK, N. Y. Prodajam tudi paurobrodn« lietko. vih, eo bili vae drugačni; eladko in lahko jo bilo Anki pri oren, da je bila med njimi in da ee jo voai-la po tej naismerno dolgi, lopi eeeti. Takrat ao je prikasalo njenim o^em nekaj ^udovitagst omnibue je poetal ln tem je bilo drevje, reanično, seleno, košato, drevje, nii podobno tiotis^ opraienim in bolnim kostanjem, ki eo dremali po umetnih parkih. Hipoma eo jo meeto nekalo, očete oo oo laUla v prelepo oleje in prikaaale oo oo majhne ljuboanive loeiee. Anha je laatopUa ter pohitela v park. Rodila jo hitro, aaairom dalje; aaairom bolj tiho Ja bUo, ramolkli mestni šum jo umiral v daljavi In la Ja pihala mehka, hladna sapa, Is Ja iepetalo nao koli ter oo otreoaloi seleno liatje ee Jo pogovarjalo, zazibalo oo Jo čaaih, kadar Je safrfotal droben pisan tli, vzdignil ao ter odfrfo- "To jo goaij" ai jo mfalUa Anka te v pasih ao ji je nekaj II-rilo. da bi ^ n DENAR GOVORI! Var&ijte ia pripravljajte si s tam noodrianoet sa Valo starost Vlošite Vaša prihranke v domač savod^ kateri Vam aadl neoporakljive sigurnost te 4« obreatt od Vaših vlog. Vljudno sU vabljeni, da nam aaapate Vaše prihranka to pomnoilta število vlagateljev, kateri haaje nalošan svoj denar prt naa na "Spedal Interest Acconnt1 Uvarjani ajih bM. da bede Va« dolarji v lahko mirna epali. pra vik rekah FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE S2 Cortlandt Stroot, NaVI Yavfc» N* Y«