Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 24. SEPT. 1964 Leto XVI. — Štev. 38 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV. KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIC — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA KIDRIČEVA UL. 43. TEL. 21-383
RAZPRAVE O STATUTU ZKJ V RADGONSKI OBČINI
Kritični pomenki o delu
»Lahko trdimo«, je dejal sekretar občinskega komiteja ZKS v Radgoni, tovariš Milan Koren, »da je razprava o predlogu za spremembo statuta zajela vse člane Zveze komunistov v naši občini. Uvod v poglobljeno razpravo je bilo posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZK in članov ideološko politične komisije. To je bil pravzaprav dogovor za plan razprav in o načinu, kako naj razprave potekajo. Nakar je o tem razpravljal tudi občinski komite ZK, ko je hkrati imenoval tudi poseben aktiv in mu dal nalogo zbirati predloge, ugotovitve in sugestije posameznih osnovnih organizacij ZK v zvezi s statutom. Aktiv ima še nalogo usmerjati razprave in posredovati gradivo višjim forumom.
Dosedanje razprave so dokazale, da so osnovne organizacije sprejele razpravo o statutu kot odgovorno nalogo. Sprejeli so poseben plan obravnav in tako razpravljajo posebej o organizacijskih načelih Zveze komunistov, o demokratičnem centralizmu pa o odnosih do oblikovanja stališč. Vse osnovne organizacije si prizadevajo, da bi statuta ne obravnavale samega zase, temveč čimbolj povezano s praktičnim partijskim življenjem.
Tako so na primer osnovne organizacije v Radgoni razpravljale o vprašanju aktivov in sicer tako, da so skušale ugotoviti, v čem je bistvo aktivov, ali naj bodo to študijska ali akcijska telesa. Prevladovalo je stališče, da so aktivi študijska telesa, ki pomagajo članom ZK konkretneje in bolj poglobljeno spoznavati posamezna področja dejavnosti. Predlagali pa so, naj bi aktiv ustanavljale tudi osnovne organizacije in ne le komiteji, kot je predvidoma v statutu, Osnovna organizacija v Radencih je razpravljala o sestanku osnovnih organizacij in o tem, ali je prav, da v predlogu ni določila, da naj bodo sestanki enkrat na mesec. Vendar so prišli do zaključka. da določila v sedanjem predlogu statuta ne kaže obravnavati praktično in da to ne pomeni, da bo sedaj manj sestankov, temveč da bo to določilo celo vplivalo na češče sestajanje. V Apačih so razpravljali o rotaciji v vod-
stvih organizacije Zveze komunistov. Menili so, da bi bilo prav, če bi tudi za občinski komite statut določil obvezno izmenjavo članov po določenem časovnem obdobju. Tudi glede kaznovanja so predlagali, naj bi ne obveljalo določilo, da se sme člana kaznovati le ob njegovi navzočnosti. Predlagali pa so kazen, tistemu, ki trikrat izostane, čeprav je bit obveščen za sestanek.
V nekaterih terenskih osnovnih organizacijah, tako v Radgoni, Vidmu in še ponekod so razpravljati o principih, po katerih se ZK organizira v krajevni skupnosti. S tem v zvezi so govorili tudi o tem, kako povezati komuniste na določenem področju, predvsem, kako v akciji povezati komuniste na terenu in v delovni skupnosti. Predlagali so, naj bi jih povezovali komiteji, oddelki, aktivi ali podobno.
»Aktiv za statut in ideološko politična komisija sta že tudi razpravljali o dosedanji angažiranosti komunistov pri obravnavi statuta,« je nadaljeval tovariš Koren. »Skupna ugotovitev je bila, da izhajajo razprave iz konkretne prakse in da analizirajo predvsem vsebinsko misel statutarnih določil. Tako na primer na mnogih sestankih razpravljajo o določilu, da je član ZK dolžan obvladati teorijo znanstvenega socializma. Ob razpravi o tem določilu si komunisti celo zastavljajo vprašanja, ali po svojem delu ustrezajo tej določbi. Ob tem iščejo tudi poti, kako bi svoje znanje idejno poglobili. »Prav obravnavi o tem določilu statuta,« je dejal tovariš Koren, »se imamo zahvaliti za mnoge koristne pobude v zvezi z organizacijo političnih šol, kadrovanjem vanje in za pobude za večje angažiranje članov ZK.«
»Dosedanje razprave so dokaz, da se komunisti zavedajo nalog in da zavestno iščejo organizacijskih oblik, ki bodo omogočile uveljaviti vlogo ZK, kot je predvideno v smernicah za VIII. kongres ZKJ,« je zaključil tovariš Koren, sekretar radgonskega občinskega komiteja ZK, razgovor o predkongresnih razpravah na področju njihove občine.
Ansambel »Slavko Osterc« na festivalu v Radencih. Poročilo na 4. strani.
LETO DNI DELOVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Krajevnim skupnostim več pristojnosti
Pred letom so v lendavski komuni ustanovili krajevne skupnosti. Torišče dela s prepuščenimi jim kompetencami so KS v glavnem dobro obvladale.
O vsebini dela KS je pred kratkim razpravljal občinski plenum SZDL Lendava in ugotovil, da je večina našla mesto svojega delovanja. Odbori krajevnih skupnosti in komisije so se na prvem mestu lotili reševanja komunalnih problemov. To je sicer bilo tudi torišče dela že vaških odborov, vendar za razliko krajevne skupnosti niso ostale samo pri tem. Množico problemov iz socialnega skrbstva, kmetijske proizvodnje in prosvetne dejavnosti posamezne komisije niso mogle rešiti. Predložile so jih zborom volivcev, ki so v času delovanja krajevnih skupnosti pridobili na kvaliteti in postali občasni vaški forumi za reševanje širših krajevnih problemov.
Krajevne skupnosti so pri svojem delu prišle tudi do problemov, ki so bili izključno krajevnega pomena, pa jih vendar niso mogle rešiti, ker je bila občinska skupščina pri dodeljevanju kompetenc bolj skopa kot pri dodeljevanju dela. Tako se pojavlja težnja prenesti še nekatere pristojnosti na krajevne skupnosti. Sporno je vprašanje otroških vrtcev. Kot varstvene ustanove spadajo vsekakor h krajevnim skupnostim, kot vzgojne ustanove (priprava na šolo) pa k šolam in tako tudi pod
okrilje občinske skupščine. Podobno je s servisnimi delavnicami. Pozitivni predpisi jih postavljajo v komunalna podjetja, potrebne pa so krajevnim skupnostim, ki pa
vedno niso zmožne, da bi jih vzdrževale.
Plenum, ki je vsa ta vprašanja obravnaval, ni sprejel dokončnih sklepov. Zaključke bo ponovno obravnaval Izvršni odbor občinskega odbora SZDL.
JŠ
Dolgo pričakovano asfaltiranje ceste M. Sobota — Gederovci se je začelo.
VODO V MORAVCIH JE SMATRATI KOT
Naravno zdravilno sredstvo
O kopališču v Moravcih je bilo popisanega že precej časopisnega papirja. O Moravcih so pisali novinarji in kopalci. Vsak po svoje in nihče izmed njih ni bil strokovno dovolj podkovan, da bi lahko dal objektivno sodbo o zdravilnosti vode, ki prihaja na dan v odprtini Mt-1.
Zato je strokovna analiza, ki jo je nedavno dobilo gostinsko podjetje »Zvezda«, toliko bolj zanimiva za Moravce in za Pomurje sploh. Analiza tudi kaže, da se okrog 55 tisoč kopalcev, ki so od maja do srede septembra letos obiskali kopališče v Moravcih, ni zmotilo, ko so verjeli v zdravilnost vode v moravskem bazenu.
Pred dnevi pa je Republiški sekretariat za zdravstvo poslal dopis, v katerem na osnovi 7. člena zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih in na osnovi strokovnega mnenja Zavoda SRS za balneologijo v Rogaški Slatini in po predlogu občinske skupščine M. Sobota razglaša termalno in mineralno vodo, ki prihaja na dan iz vrtine Mt-1 v Moravcih kot naravno zdravilno sredstvo. Voda v Moravcih je karakterizirana s svojo toploto ter prisebnostjo natrijevega klorida, bikarbonata ter pro-
ste CO₂ in železa. Te vrste vode nimamo še nikjer v Sloveniji, prisebnost ogljikove kisline v prirodno vroči vodi pa zelo razširi njeno uporabnost v zdravilne namene. Zaradi toplote, prisebnosti CO₂ in rudnin v vodi vrtine Mt-1 v Moravcih pa moramo računati s sledečim indikacijskim področjem: revmatična ter
GASILCI KROGA
degenerativna obolenja lokomotornega aparata, bolezni ženskih spolovil in bolezni srca in ožilja.
Zato se pred kopališče v Moravcih postavljajo nove perspektive, o katerih bodo razpravljali v prvih dneh oktobra predstavniki gostinskega podjetja »Zvezda«, občinske skupščine Murska Sobota, »Proizvodnje nafte« iz Lendave, zdravstvenih organov, Zavoda za balneologijo iz Rogaške Slatine in drugi.
DRUGI V SLOVENIJI
Na okrajnem tekmovanju gasilskih enot, 13. septembra v Ptuju, je prostovoljno gasilsko društvo iz Kroga, ki je zastopalo soboško občinsko 'gasilsko zvezo, zasedlo v močni konkurenci tretje mesto. S to kvalifikacijo so gasilci iz Kroga dobili pravico boriti se z najboljšimi društvi Slovenije. Republiško tekmovanje je bilo minulo nedeljo. V ostri konkurenci so predstav-
niki soboške občine tekmovali v štafetnem teku na 450 m, v šesteroboju in hitrim trodelnim mokrim napadom. Tokrat je bilo presenečenje še večje. PGD iz Kroga je med najboljšimi društvi Slovenije zasedlo drugo mesto. Vztrajnost in delavnost gasilcev iz Kroga je lahko vzgled prenekateremu društvu v naših vaseh.
Troje praznovanj v Veliki Polani
V teh dneh se v Veliki Polani z veliko vnemo pripravljajo na praznovanje 30. obletnice Ljudske pravice, krajevnega praznika in pionirskega dne.
Na predvečer krajevnega praznika, 26. septembra, bo iz različnih koncev vasi krenila bakljada v središče, kjer bodo pred spomenikom žrtev NOB prižgali spominske ognje. Kmetijska razstava in svečan prevzem omrežja ulič-
ne razsvetljave bo na sam praznik, ko bo tudi tekmovanje pionirjev v spretnostni vožnji. 28. septembra zvečer bo pionirski kres s programom domačega petja in narodnih kol. Svečani del pionirskega dne predstavlja pio-
nirska konferenca 29. septembra dopoldne, popoldne pa športna srečanja.
Z namenom, spoznati kulturno zgodovinske kraje področja krajevne skupnosti, bo 30. septembra organiziran orientacijski pohod pionirjev. Šole Velika Polana, Turnišče in Črensovci se bodo srečale na športnem polju 1. oktobra. V režiji standardne oddaje »Pokaži, kaj znaš« bodo 2. oktobra obdelali prekmursko ljudsko pesem, folkloro, Prekmurje v zgodovini in literaturi ter pristne prekmurske šale. Slavnostna prireditev v počastitev 30. obletnice Ljudske pravice bo 4. oktobra.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 24. sept. do 4. okt.
V splošnem nestalno vreme s pogostimi padavinami in ohladitvami. zlasti pa med 24. in 26. septembrom, okrog 29. septembra in 2. oktobra.
Dr. V. M.
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
— Za vaše vsakodnevne potrebe
— ŽIVILA IN GOSPODINJSKE POTREBŠČINE
— V naših poslovalnicah »Špecerija«, »Novi dom«, »Preskrba« in »Živila«.
NA VPRAŠANJE VOLIVCEV NEGOVE ODGOVARJA PREDS. SKUPŠČINE RADGONA:
Dve varianti
Volivci s področja Negove so naslovili na naš list vprašanje, kako je z gradnjo negovskega kulturnega doma in telovadnice pri Negovi. Predsednica Občinske skupščine Radgona tov. Marija Levarjeva je dala o omenjeni gradnji naslednji odgovor:
Glede na izvajanje predpisov o investicijah bo v prihodnje veliko težje graditi komunalne in kulturno-prosvetne objekte, saj zahteva banka, da mora imeti investitor ob pričetku gradnje na razpolago vsa sredstva. V prejšnjih letih je bilo tako, da smo da-
jali iz proračunskih sredstev vsako leto po nekaj za določeno gradnjo in tako nam je v treh ali več letih vendarle uspelo posamezne objekte zgraditi.
Za negovsko dvorano in telovadnico sta dve varianti: prvič — da se v prednjem
delu gradu, ki je bil leta 1947 na novo prekrit in danes ne služi nobenemu namenu — uredi telovadnico oz. dvorano. To pa je mogoče urediti samo v primeru, če obstoječe zidovje vzdrži adaptacijo. Zadnjo besedo o tem morajo povedati gradbeniki. Drugič: gradnja nove stavbe, za kar pa je po že omenjenih pogojih investiranja veliko težje, saj občinska skupščina ne more zajamčiti v enem samem letu dovolj sredstev za celotno gradnjo. Tako dvorana kot telovadnica pa je pri Negovi potrebna, saj je v tamkajšnji šoli letos 265 otrok.
OD TEDNA DO TEDNA
Novotny v Jugoslaviji
V	ponedeljek je dopotoval v Jugoslavijo predsednik Češkoslovaške socialistične republike in prvi sekretar CK Komunistične partije Češkoslovaške Antonin Novotny s soprogo in člani spremstva. Visokega gosta je na beograjskem letališču pozdravil predsednik SFRJ in generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz Tito s soprogo in svojimi najožjimi sodelavci. Predsednika Novotnyja pa so Beograjčani spontano pozdravili.
Predsednik ČSR in prvi sekretar CK KPC Novotny prihaja v našo državo v času intenzivnega in pozitivnega urejevanja odnosov med obema državama. Znano je, da se ti odnosi nekaj časa niso razvijali, v zadnjih letih pa tudi v tem pogledu nastopajo razveseljive spremembe. Doslej sta obe državi že izmenjali vrsto delegacij, kar je seveda prispevalo k boljšemu razumevanju in spoznavanju, predstavniki obeh držav pa so v dosedanjih stikih našli tudi polno stičnih točk, da so se lahko sporazumevali v interesu obeh držav.
Zato ni nič čudnega, da je bilo v zadnjem času sklenjenih tudi več sporazumov o sodelovanju na gospodarskem in tehničnem ter kulturnem področju in ustanovljen mešani odbor. Povečala so se tudi potovanja državljanov iz ene države v drugo. Posebno letos je bilo opaziti v naši državi mnogo češkoslovaških turistov.
Ob vsem tem ni dvoma, da so bili ustvarjeni dobri pogoji za nadaljnji razvoj, vendar pa je treba ugotoviti, da vse možnosti še tudi niso izkoriščene. Zato bo brez dvoma srečanje najvišjih državnikov pripomoglo k poglobitvi in razširitvi sodelovanja in hkrati omogočilo izmenjavo mnenj o vrsti vprašanj.
V	torek sta se sestali delegaciji obeh držav. Na tem sestanku sta oba predsednika proučila seznam vprašanj, ki sta jih ena in druga delegacija predložili v razpravo. Obe delegaciji sta ugotavljali, da sta zadovoljni z dosedanjim razvojem odnosov med obema državama, predsednika sta pa tudi izmenjala mnenja o mednarodnem poli-
ZASEBNI OBISK
WALTERJA ULBRICHTA
V	soboto je dopotoval v Jugoslavijo na enodnevni obisk predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike in prvi sekretar CK Enotne socialistične stranke Nemčije Walter Ulbricht. Ulbricht je bil z vladno in partijsko delegacijo na obisku v Bolgariji in se je z delegacijo ustavil na neuradnem obisku v Jugoslaviji. Na letališču ga je sprejel predsednik republike Josip Broz Tito.
Razgovori med državniki obeh držav so potekali v prijateljskem razpoloženju. Udeleženci so izmenjali mnenja o odnosih med obema državama, o nadalnjem razvoju odnosov med socialističnimi državami ter o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Z namenom nadaljnjega razvoja odnosov med obema državama so proučili tudi izmenjavo vladnih in partijskih delegacij.
DE GAULLE V JUŽNI AMERIKI
Predsednik francoske republike general de Gaulle je v ponedeljek odpotoval na štiritedenski obisk v Južno Ameriko. Obiskal bo deset držav. Njegov obisk vzbuja precej pozornosti, posebno se v ZDA sprašujejo o tem, kaj bo počel v Južni Ameriki. Pričakuje se sicer, da bo hotel tesneje povezati te države s Francijo, vendar ne računajo, da bi storil kake odločnejše korake za spodrivanje vpliva ZDA s tega kontinenta. ZDA so namreč v zadnjem času svoj vpliv utrdile.
tičnem položaju in položaju v mednarodnem delavskem gibanju. Predsednik Novotny bo na uradnem obisku v Jugoslaviji do 26. septembra in bo med tem časom obiskal več krajev.
ZBOLJŠANJE NA CIPRU
Ciper je še vedno nemiren otok, vendar je v zadnjem času prišlo tudi do izboljšanja. K temu je precej prispeval sklep ciprske vlade, da prekine z ekonomsko blokado ciprskih Turkov. Prvič se je zgodilo, da so prebivalci turške narodnosti zapustili svoj del mesta in odšli na delo v grški del. Omogočeno je bilo tudi, da je osem tovornjakov prepeljalo Turkom hrano in zdravila, ki jih je poslala Turčija.
OB ZAKLJUČKU III. POMURSKEGA SEJMA IMAMO PRILOŽNOST POVEDATI:
Svetle in senčne strani
Tretjič po vrsti so se ustavili na radgonskem sejmišču vrtiljaki, tretjič je utihnil hrup zvočnikov, trgovci in vsi ostali, ki so prišli na sejem zato, da potrošniku nekaj nudijo, so naredili bilanco v svojih mošnjičkih. Podobno bilanco pa so naredili (bolj potihem) tudi vsi oni, ki so bili na sejmu redni gostje, saj je bilo slišati dan ali dva pred zaključkom sejma nekoga, ki je skoraj obupano Vzdihnil: »Če bo ta sejem še dolgo trajal, nas bo vrag vzeli« Morda je naravno, da ob podobnih prireditvah poskušamo malce primerjati. V spomin si prikličemo Mariborski sejem, Kranjskega in podobne prireditve. Od tod potem poskušamo narediti nekakšen zaključek o tem, ali je bilo vse v redu in tako kot smo želeli. Seveda, trgovci so rekli, da je cena za prodajni prostor v paviljonih izključ-
no previsoka. Potrošniki pa so bili vzporedno s tem mnenja, da je bilo blago predrago. Letos je bilo na sejmišču nekoliko manj Zabavnega parka, kar sejmu verjetno ni prav nič škodovalo, v ostalem pa je bilo vse skupaj nekoliko bolj smotrno in pregledno urejeno.
Skozi vse sejmske dni je bila vrsta prireditev. Najbolj obiskana je bila modna revija, ki pa bi ji lahko očitali predvsem to. da niso poskrbeli za primerno razsvetljavo, prireditev pa že ob otvoritvenem dnevu pomaknili nekoliko na kasnejši čas, kajti modna revija ima svoj mik in čar ob primerni razsvetljavi. Na sporedu je bil tudi Srbski večer, Dalmatinski večer, pogrešali pa smo Prleški večer in Prekmurski večer. To tembolj, ker je bil letošnji sejem posvečen nekako tudi turizmu. Naši vinogradniki so i-
meli sicer svoje točilnice, toda poskušnja vina po dva deti, in to ob izredno skromni izbiri vin, ni več poskušnja. Tu so obiskovalci sejma pogrešali tudi nekakšen ilustrativni pregled uspehov našega vinogradništva, seveda ne tako kot pri tistem »posevku« hibridne koruze takoj ob vhodu na sejmišče, kjer je nekdo med koruzo vtaknil tudi buče, čeprav, da hibridna koruza ne trpi nobenega sosevka oziroma podsevka.
Če trdimo, da je radgonski sejem potrošniški sejem, potem mu ne bi škodovalo, če bi bilo na sejmišču več blaga in več konkurence in to brez bojazni, da bi potrošnika razvadili. Če si vse te pripombe odmislimo, pa ni mogoče reči kaj kritičnega na celotno organizacijo sejma takega kot je bil. Tu se je že odražala triletna praksa. Sejem verjetno postaja to, kar
naj bi bil: potrošniški sejem, brez velikih pretenzij, da v svojem okvirju in ob svojih možnostih postane pregled pomurskega gospodarstva, toliko več pa ima možnosti, da izkoristi turistično-propagandno vlogo pri prikazovanju vsega onega, kar je v naši pokrajini mikavno. Okrog 30 tisoč obiskovalcev, med kateribi so bili tudi iz sosednje Avstrije, pomeni, da si Pomurski sejem počasi, toda vztrajno utira pot in da so prehude kritike na njegov račun do mere odraz pregovora: »Če bi gorela »favšija«, bi zgorel celi svet!« Da, tako je mogoče razbrati iz uničujočih pripomb nekaterih obiskovalcev sejma, ki so zatrjevali, da bi bil sejem stokrat boljši, če bi ga organizirali oni, v svojem kraju.	-jm
IZKUŠNJE PRI DELU OBČINSKE SKUPŠČINE V RADGONI SO POKAZALE:
Preveč drobnih upravnih zadev
Občinska skupščina v Radgoni doslej ni prakticirala, da bi imeli ločene seje zborov, razen ob sprejemanju letnega plana in proračuna. Vso problematiko obravnavata zbora na skupnih sejah. Predvsem odborniki občinskega zbora imajo tudi redne stike z volivci in to preko zborov volivcev, udeležujejo pa se tu sestankov krajevnih skupnosti.
Po drugi strani pa odborniki zbora delovnih skupnosti doslej še niso sklicali niti enega zbora volivcev v podjetjih, kjer so bili izvoljeni. Predsednica skupščine Marija Levarjeva sodi, da odborniki zbora delovnih skupnosti niso dovolj seznanjeni s problematiko svojih podjetij, bilo pa je tudi premalo teženj k aktivizaciji omenjenega zbora kot celote. Med odborniki so posamezniki izredno prizadevni. Odbornik Marjan Flandija iz Lutverc si je veliko prizadeval pri asfaltiranju ceste Radgona—Apače. Podobno Lojzka Kerič, ki se zavzema za gradnjo nove šole na Kapeli.
Skpščina zaseda približno enkrat mesečno. V spomladanskih mesecih, ko so razpravljali o statutih pa so imeli na mesec tudi po tri seje. Kljub temu pa se je za vsako sejo nabralo doslej toliko gradiva za obravnavo, da so bile seje tudi po mnenju odbornikov predolge oziroma preobširne. Predsednica skupščine o tem sodi, da mora skupščina razpravljati o preveliki obilici drobnih upravnih zadev, ki bi jih lahko reševal izključ-
SPREMEMBE V UREDNIŠTVU
Na zadnji seji Izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL Murska Sobota je bil za odgovornega urednika Pomurskega vestnika imenovan Štefan Balažic. Jože Vild je bil imenovan za odgovornega urednika Radia Murska Sobota in predlagan za imenovanje na delovno mesto vodje delovne enote časopisov, radia in založbe pri ČZP »Pomurski tisk«.
POPRAVEK
V zadnji številki je pri tehničnem urejanju izpadlo ime avtorja sestavka »Pred jesensko setvijo«, objavljenega na 2. strani. Sestavek je napisal inž. Edi Perhavec, podpredsednik občinske skupščine M. Sobota.	Uredništvo
no pristojni svet, vendar po zakonu to ni mogoče in jih mora obravnavati poleg sveta tudi skupščina.
Skupščina je sprejela program dela, ki ga pa ne bo mogoče realizirati v času, ki je predviden. Računajo, da so se po programu predvidene razprave zakasnile približno za en mesec, možno pa je tudi, da je celotni program nekoliko preobširen. Poskušali so, da bi pripravili za vsako sejo skupščine problematiko po trije sveti, kar pa ni izvedljivo. Obravnavajo lahko kvečjemu problematiko s področja dela dveh svetov oziroma služb, kar pa po drugi strani onemogoča večkratno
razpravo skupščine o določeni problematiki. Program dela, ki ga je sprejela skupščina pa je pozitiven predvsem v tem, ker posamezne službe in drugi organi lahko temeljiteje pripravijo vsa potrebna poročila, prav tako pa pride program prav tudi odbornikom pri njihovem kontaktiranju z volivci.
Precejšnjo aktivnost so pokazali tudi sveti, vendar ne vsi. Svet za socialno varstvo je bil sklican dvakrat, vendar niso mogli doseči sklepčnosti, zato so bili prisiljeni nekatere člane sveta zamenjati. Na splošno pa je več prizadevnosti pri vseh onih svetih, ki imajo opravka z neposredno gospodarsko problematiko, dočim so sveti s takozvanega negospodarskega področja manj aktivni, kar pa ni prav.
Mladina v Agroservisu je imela letno konferenco
Prejšnjo nedeljo je mladina v Agroservisu izvedla letno konferenco. Iz poročila je bilo razvidno, da je mladina v podjetju bila skozi celo leto aktivna. Kritično oceno na tej konferenci bi lahko dali samo o tem, da program ni vseboval idejno vzgojnega dela in politične razgibanosti med mladino, kar je bilo opaziti tudi na konferenci. Zaradi slabega sodelovanja mladinske organizacije in osnovne organizacije ZK seveda boljših uspehov ni bilo pričakovati. Sekretar ZK v Agroservisu je predlagal, da bi
se v bodoče večkrat sestajali in programsko izvajali sprejete naloge s področja ideološke dejavnosti.
UGODEN ZASLUŽEK
nudimo tistemu, ki ima zračne in sončne kletne prostore (glavno klet in predkletje) in bi bil pripravljen prevzeti točenje vin na veliko — čez cesto. V poštev pridejo večji kraji v Pomurju.
Pismene ali ustmene ponudbe sprejema uprava Pomurskega vestnika. Na osnovi ponudb in ustreznih prostorov nagrada po dogovoru.
KNJIŽNE  IZDAJE
POMURSKE
ZALOŽBE
ZENIT
Zbirka prinaša dela priznanih domačih in tujih pisateljev,
ki so že bodisi doma ali v mednarodnem merilu postali pojem klasike.
V letošnji knjižni zbirki »Zenit« bodo izšle tele knjige: Tone Seliškar: Noč in svitanje Zsigmond Móricz: Bodi dober do smrti Vicki Baum: Ljubezen in smrt na Baliju L. P. Hartley: Popolna žena
Vse štiri knjige bodo imele okrog 1700 strani. Cena zbirke v prednaročilu, vezane v platno, znaša 7.500 din, vezane v polusnje 8.300 din. Plačljiva je največ v desetih mesečnih obrokih po 750 din za knjige v platnu in 830 din v polusnju.
Knjigotrška cena bo znatno višja.
Posamezna dela si lahko naročite direktno pri založbi, ki vam bo knjige poslala na vaš naslov takoj po izidu, vendar po knjigotrški ceni, plačljive v najmanjšem znesku po 1200 din.
VICKI BAUM:
Ljubezen in smrt na Baliju
Priljubljena ameriška pisateljica nemškega rodu opisuje v tem romanu življenje na idiličnem otoku Baliju v prvih letih 20. stoletja, ko so si v nekaterih njegovih provincah nizozemski kolonisti šele počasi utrjevali oblast. V središču dogajanja je kazenska ekspedicija belcev proti domačim knezom. Ta tragični dogodek je hkrati vrh in konec romana, pripravlja pa se počasi in zloslutno vse od začetka: v idilično harmonijo otoškega življenja se vplete bolj in bolj izrazito kot grozeča basovska spremljava. V osredju je domačin Pak, ob njem pa vrsta njegovih sovaščanov, preprostih kmetov, pa tudi ljudi višje kaste — plesalcev in duhovnikov. Drugi pol je banduški knez in njegov dvor. Pisateljica z mostrskimi potezami slika prastare otoške običaje, vsakdanjost in praznike, delo na riževih poljih in razvedrilo v plesih in igrah, otoško idiličnost in primitivnost, lepoto in tragiko, ljubezen in smrt. Pred bralcem vstaja Bali. kakršen je bil ob prelomu stoletja; njegova lepota, eksotika. tragika in usoda ljudi ga priklepajo na knjigo do zadnje strani. Delo odlikuje tudi nekoliko privzdignjen pesniški jezik, ki je popolnoma v skladu z nevsakdanjo zgodbo in okoljem.
V prihodnji številki nekaj več o romanu L. P. Hartleya »Popolna žena«).
NAROČILNICA
TU ODREŽITE
IN ODPOŠLJITE
TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE
TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE
TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE
GPS — 3
S to naročilnico nepreklicno naročujem pri POMURSKI ZALOŽBI V M. SOBOTI, KOCLJEVA 7
izvodov
KNJIŽNE ZBIRKE ZENIT
S cenami knjižne zbirke sem seznanjen. Knjižno zbirko naročam na takojšnje odplačilo
na —
obrokov (neustrezno prečrtati).
Naročena posamezna dela bom plačeval v
obrokih, a v najmanjšem ob-
roku po 1.200 din.
Naročnik
kraj
bivanja in točen naslov
pošta
Naslov podjetja
ali ustanove, kjer je naročnik zaposlen
V
dne
1964
(Lastnoročni podpis naročnika)
VSAKO SOBOTO IN NEDELJO OD 7. DO 19. URE KAPELSKA VINA V MALOPRODAJI NA VG KAPELA
Neizkoriščena investicija
V Bakovcih je bil letošnjo spomlad dograjen hlev za 200 glav živine, za katerega je investicije vložila Kmetijska zadruga iz Murske Sobote. Po nedavni reorganizaciji kmetijstva se je zadruga združila z nekaterimi zadrugami, ki skupno tvorijo organsko celoto obrata za kooperacijo pri
KIK Pomurka, ki pa je brez lastne proizvodnje.
Torej, hlev je prazen! Zakaj je prazen, se sprašujejo tudi Bakovčani? Ni jim razumljivo, zakaj je hlev že dograjen, in neizkoriščen, medtem ko je štiri stanovanjski blok za prosvetne delavce, ki jim primanjkuje stanovanj, še v izgradnji. Dela obeh zgradb so se pričela istočasno. Da bi razvozljali to vprašanje o hlevu, smo se obrnili na direktorja kmetijskega obrata za kooperacijo KIK Pomurka, ki nam je povedal sledeče:
■— V Bakovcih je lev res trenutno prazen, ker imamo še prosta stojišča v hlevih na drugih obratih našega kombinata. Vendar je tudi pomanjkanje telet eden od vzrokov, da ne moremo hleve napolniti z živino, čeravno so na tem področju ugodni pogoji za proizvodnjo, ker je krmske baze v neposredni bližini dovolj. Zaradi tega imamo v perspektivi še gradnjo treh hlevov, seveda, če bo obnova živine večja.
Hlev v Bakovcih je prazen
2
POMURSKI VESTNIK, 24. SEPT.
PRED LETNIMI KONFEREN
CAMI ZMJ
Večja pozornost kadrovanju
Široko področje dela aktivov ZM vključuje tudi delo klubov mladih zadružnikov. V prenekaterem mladinskem aktivu soboške občine tak klub obstoja. Zadružniki so dobili zemljišča od kmetijskih zadrug in jih zasejali, ponavadi z žitaricami, kajti te so bile za aktiv najbolj donosne. Prizadevnost, s katero so delali mladi zadružniki na skupnih njivah, je pohvale vredna. Z dohodki so opremljali klubske prostore. Do tu je bilo vse lepo in prav.
Pred kratkim je revizijska komisija občinskega komiteja Zveze mladine v Murski Soboti obiskala aktive in pregledala poslovanje. Žal stanje ni bilo povsod rožnato. S pridobljenimi sredstvi so posamezni aktivi nevestno gospodarili. Komisija je ugotovila, da so si skupna sredstva nekateri mladinci prilaščali; tako je začasno prepovedala uporabljati televizorje, radioaparate, gramofone. Še danes je nerešeno vprašanje pridelka pšenice s površine enega hektara mladinskega aktiva v Moravcih. Proti mladincu iz Stanjevec so morali uvesti celo pravni postopek itn.
Te in podobne malverzacije postavljajo zaradi nevestnosti posameznih članov celotno mladinsko organizacijo v slabo luč. Tolikokrat omenjeno vprašanje kadrovanja zopet stopa v ospredje. Smo tik pred letnimi konferencami aktivov ZM. Vodstva se bodo menjala, oziroma, menjati se bodo morala tista, ki niso opravičila zaupanja članstva. Potrebno bo temeljito premisliti in pretehtati vsakega kandidata, ki bo voljen v sekretariat aktiva.
j. Šabjan
V vrtcu v Bogojini se otroci radi igrajo
NA OBISKU V OTROŠKEM VRTCU V BOGOJINI
Najraje se igrajo zunaj
V	soboški občini, kot tudi v ostalih občinah v Pomurju, iz leta v leto narašča število otrok, ki obiskujejo vzgojno varstvene ustanove za predšolsko mladino. Med take otroške vrtce, ki iz leta v leto povečujejo število svojih »članov«, spada tudi otroški vrtec v Bogojini, ki je sedaj že v tretjih prostorih od svoje ustanovitve. Vse pa izgleda, da bo v teh prostorih dokončno tudi ostal.
V	mali skupini je 21 otrok, v večji pa kar 24. Že v začetku pa moram povedati, da so vsi vedno nasmejani in veseli, saj preden sem vstopil, sem zaslišal že pred vrati sproščen smeh, ker se je Štefanu prevrnila stolpnica, ki jo je postavil iz kock. Najbrž je i-
mel slabo konstrukcijo ali kaj podobnega, sem si mislil ter potrkal.
Obiskal sem najprej malo skupino. Ob mojem prihodu, ki je bil malce nenavaden — starejši ljudje redko zaidejo v take prostore —, so me malčki pogledali malce neprijazno, vendar pozdrava in to skupnega, niso pozabili. Kmalu pa so pozabili na mojo prisotnost ter nadaljevali s konstrukcijami vseh možnih objektov iz kock.
Obiskati sem želel tudi veliko skupino. Pravkar so poslušali pravljico o Rdeči kapici. Počakal sem, da je tovarišica končala s pripovedovanjem, medtem sem pa opazoval malčke, ki so z velikim
zanimanjem poslušali pravljico, saj so nekateri izmed njih imeli kar odprta usta.
Od igric, ki jih najraje imajo v vrtcu, so pa vsekakor kocke, pa tudi igračke iz plastike niso nezaželjene. Poleti se pa najraje igrajo zunaj in to v pesku, ki ga imajo na dvorišču. Na vprašanje: »Ali bi se šli ven igrat?«, so vsi takoj pristali ter stekli k omari kjer jim je tovarišica delila igračke.
Sonce, ki je bilo zunaj tako mikavno in toplo, je malčke kaj hitro sprejelo v svoje okrilje ter jim nudilo vso svojo gorkoto in prav prijetno zabavo.
Tonček Casar
OBČINSKI ODBOR RK V MURSKI SOBOTI JE RAZPRAVLJAL
O tednu tuberkuloze
Pred dnevi je bil sestanek občinskega odbora RK, kateremu so prisostvovali tudi predsedniki krajevnih organizacij RK. Na sestanku so razpravljali o Tednu tuberkoloze ki traja od 21. do 27. septembra in je nadaljevanje svetovnega dneva zdravja pod geslom »S tuberkolozo ni premirja«
Sklenili so, da bodo v Tednu tuberkoloze dali poudarek predvsem zdravstveni vzgoji mladine. Mladino bodo seznanili s problemi tuberkoloze s predavanji in razgovori na šolah, krajevne organizacije RK pa bodo podobna predavanja organizirale tudi po posamez-
nih vaseh. Ta predavanja bodo pravzaprav že priprava na akcijo flourografiranja, ki bo v soboški občini prihodnje leto februarja ali marca. V tednu tuberkoloze bodo povsod povečali in utrdili sodelovanje aktivistov RK s patronažno zdravstveno službo, sredstva, ki se bodo zbrala v tem tednu, pa bodo namenili za pomoč socialno ogroženim družinam.
Na sestanku so nadalje razpravljali tudi o pripravah na letne občne zbore krajevnih organizacij RK, ki naj bi v soboški občini bili v mesecih novembru in decembru. Poudarili so, da morajo bližajoči se občni zbori biti delovne konference, na katerih je potrebno kritično oceniti dosedanje delo in sprejeti nove naloge. Med razpravo o delu komisij so poudarili pomembnost dela komisije za krvodajalstvo. Delo v tej komisiji je potrebno še okrepiti, saj
se bo v drugi polovici oktobra spet začela krvodajalska akcija v občini.
Iz tiska smo prejeli nove šolske knjige: »Botaniko« za gimnazije in »Šesto slovensko berilo« za osnovne šole
Na zalogi imamo veliko raznih leposlovnih knjig
Pisalne in računske stroje, glasbene inštrumente itd.
Za obisk in ugoden nakup se vam toplo priporoča kolektiv
knjigarne in papirnice
»DOBRE KNJIGE«
Murska Sobota
GOSPODARSKO-PROPAGANDNA REPORTAŽA O TOVARNI OBLAČIL, PERILA IN PLETENIN »MURA« IZ M. SOBOTE
Štirinajst let gospodarji
Nedvomno je medrepubliško sodelovanje v okviru združenja »Standard-konfekcija« dobro zastavljeno, saj temelji na gospodarski bazi in osnovni težnji, da bi se potrošnja konfekcijskih oblačil v naši državi še povečala. Gre predvsem za specializacijo znotraj združenja, katerega člani so poleg »Mure« še »Naprijed« in »Kamensko« iz Zagreba ter »Varteks« iz Varaždina, ki bo omogočila članom združenja večjo proizvodnost dela, večjo kvaliteto in večji asortiman proizvodov, kar je izredno važno zlasti zaradi vse večje zahtevnosti potrošnikov. Pri tem ne gre zgolj za
zmanjševanje razkoraka med zmogljivostmi prodajnega omrežja in oblačilne industrije, marveč tudi za kakovostno omasovljenje tovrstne proizvodnje, ki bo lahko vse bolj uspešno osvajala domače in inozemsko tržišča. Značilnost dosedanjih naporov podjetij oblačilne stroke je namreč bila v tem, da je vsakdo proizvajal vse, kar je imelo negativen vpliv na gospodarjenje teh podjetij in tudi na samo tržišče. Nova delitev dela v okviru združenja bo tudi »Muri« prinesla jasnejšo proizvodno usmeritev, saj bo proizvajala pretežno le moške in otroške obleke športnih krojev, pri Čemer bo lahko mnogo bolj prišel do izraza tudi pestrost sortimentadesenov in krojev.
Z združenimi sredstvi bodo člani združenja »Standard-konfekcija« razširili prodajni prostor v Jugoslaviji — predvsem z ustanavljanjem večjih blagovnih hiš. Pri tem kaže omeniti, da gre v tem primeru za povsem enakapravno sodelovanje partnerjev na osnovi vloženega deleža proizvedenih oblačilnih predmetov za
tržišče. Prav te dni bo združenje pričelo s formiranjem svojega prodajnega omrežja, kar naj bi zaključilo do konca junija prihodnjega leta.
OBETAJOČA IZVOZNA USMERITEV
Lani so v »Muri« planirali izvoz svojih izdelkov za 250 tisoč dolarjev, izvozili pa so za 1 milijon dolarjev. Na osnovi tega izrednega dosežka so letos planirali izvoz v vrednosti 1 milijon 200 tisoč dolarjev, vendar pa predvidevajo, da bodo tudi letošnji plan presegli za okrog 150 tisoč dolarjev. Pomembno je tudi to, da ima izvoz na zapadna tržišča mnogo večji delež (okrog 1 milijon dolarjev). Izvažajo predvsem z Zapadno Nemčijo.
Na področju mednarodne delitve dela bi v podjetju nedvomno dosegli še večje uspehe, če ne bi imeli nekaterih težav, katere je v glavnem mogoče zreducirati v prekratke roke kupcev za izdobavo izdelkov in neredno dobavljanje surovin in pomožnega materiala po domačih tovarnah.
S PLANOM SO NA ČISTEM
V podjetju kot celoti so dosegli finančni plan s komulativnim obračunom za obdobje januar — julij s 102 odst., kar pomeni, da so ustvarili namesto planiranih 3 milijarde 670 milijonov dinarjev že 3 milijarde 750 milijonov dinarjev, še več pa so prodali: za 3 milijarde 760 milijonov dinarjev, kar je prav gotovo uspeh, ki kaže na ugoden proizvodni start podjetja že v prvi polovici proizvodnega leta. Na osnovi dosedanjih dosežkov pa so tudi povsem realna pričakovanja, da bodo letošnji plan podjetja zanesljivo dosegli po količini in vrednosti, kljub nekaterim objektivnim in subjektivnim težavam, s katerimi se srečujejo.
Po posameznih obratih znaša komulativna izpolnitev plana za že omenjeno obdobje takole: perilo 99% po količini in 103,6% po vrednosti, oblačila 102,3% po količini in 99,l% po vrednosti in pletenine 92,3% po količini in 97,l% po vrednosti.
VEČKRATNA STIMULACIJA VZPODBUJA
Taki proizvodni dosežki so prav gotovo predvsem rezultat stimulativnega nagrajevanja zaposlenih, kate-
remu posvečajo v podjetju izredno pozornost, vse zategadelj, da bi tako kar najbolj spodbudili sposobno-
sti in prizadevanja delavcev na delovnih mestih.
Osnove tega stimulativnega nagrajevanja so zastavljene tako, da pri izpolnitvi norme ne bi smela delavka zaslužiti manj kot 25.000 dinarjev mesečno. Nagrajevanje obsega več elementov stimulacije.
Velika večina delovnih mest v podjetju je normirana. Zaposlena delavka je lahko za vsak odstotek presežka norme stimulirana z nagrado v znesku do 4.000 dinarjev. Podjetje je razdeljeno na tri obrate, obrati pa na več obračunskih enot. Vsaka delovna brigada predstavlja obračunsko enoto zase in si ustvarja dohodek, na doseženem dohodku pa tudi sama partipicira in ga torej ob zaključku meseca po odbitku vseh prispevkov deli med svoje člane. Gibljivi del iz tega takoimenovanega kompleksnega nagrajevanja delavcev v obračunskih enotah znaša od 40 do 50% vseh ustvarjenih osebnih dohodkov. Izrata prednost tega nagrajevanja je tudi v tem, da si lahko delavka dnevno izračunava svoje osebne dohodke in si jih tudi komulativno prišteva k svojim mesečnim dosežkom, tako da obračunska služba osebnih dohodkov v podjetju »obračunske liste« zaposlenih delavk ob zaključku meseca praktično samo kontrolira. Zanimivo je, da odkrivajo proti kontroli »obračunskih list« delavk relativno zelo malo napak, kar tudi kaže na veliko zanimanje zaposlenih za že uveljavljeni sistem nagrajevanja.
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV — KORISTNA USTANOVA ZA PODJETJE
Seveda pa so kljub dobro zastavljenim osnovam nagrajevanja v podjetju tudi izjeme, ko delavke zaslužijo mesečno manj kot 25.000 din. To so predvsem nove — priučene delavke, katerih storilnost še ni tolikšna, da bi lahko dosegle startno osnovo. To jim je mogoče doseči šele po 10 mesecih dela na delovnih mestih, čeprav nekatere dosežejo startno osnovo tudi že prej. Takih delavk, ki so se zaposlile na delovnih mestih po priučevanju v lastnem centru za izobraževanje kadrov, pa je trenutno samo v obratu perila okrog 70. V centru pa priučujejo še nad 100 novih delavk.
Če smo že pri centru za izobraževanje kadrov, naj še omenimo, da je center za podjetje izredno koristna ustanova. V njem se delavke predhodno priučujejo za delo v proizvodnji. Tako se na pr. delavka nauči sešiti srajco, vendar pa se specializira za eno ali dve delovni operaciji kateri bo pozneje prevzela v proizvodnji.
NE ZGOLJ PROIZVAJALCI. TUDI UPRAVLJALCI . . .
Kakor pomeni 36-letna doba obstoja tovarne »Mura« upoštevanja vredno tradicijo na področju proizvodnje perila in konfekcije, tako predstavlja 14 let upravljanja po neposrednih proizvajalcih pomembno zrelostno dobo, ki se vedno bolj očituje tudi v kvaliteti upravljanja tega največjega podjetja v Pomurju.
Vpliv organov delavskega upravljanja (delavski svet podjetja, upravni odbor podjetja, delavski sveti treh ekonomskih enot) na proizvodnjo in sploh dogajanje v kolektivu je vedno bolj zaznaven. In ne samo to: pozitivne razprave upravljalcev o reševanju določenih problemov, povečanju storilnosti in kvalitete izdelkov so vedno pogostejše in tudi odločilno prispevajo k izpolnjevanju proizvodnih nalog posameznih ekonomskih enot in podjetja kot celote. Mnogi predlogi neposrednih proizvajalcev so bili doslej skrbno analizirani, proučeni in tudi rešeni, a kar je najmanj: podane so bile vsaj ustrezne obrazložitve na prihodnjih sejah.
Znaten napredek je bil dosežen tudi pri pomlajevanju organov delavskega upravljanja. Že sam način izbire kandidatov je omogočil, da je prišlo v organe delavskega upravljanja v zadnjem času veliko več mladih ljudi, da žene, ki tvorijo ogromno večino kolektiva, posebej ne omenjamo. Tako so na pr. brigade — tudi tiste, katere tvorijo mladi proizvajalci — same predlagale svoje člane v delavski svet podjetja in svoje ekonomske enote. S tem je tudi bilo doseženo sorazmerno zastopstvo mladih v teh organih.
SKRB ZA ČLOVEKA BO ŠE STOPNJEVANA
Čeprav doslej zaradi zaostrenih investicijskih naporov v tovarni »Mura« niso mogli zajemati »s polno žlico« za življenjski standard zaposlenih
za investiranje v človeka- proizvajalca, pa so določene uspehe na tem področju vendarle že dosegli.
Do leta 1963 so /gradili vsega le
14	stanovanj za zaposlene, letos pa so odkupili že 32 stanovanj, katera so razdelili med zaposlene na podlagi Pravilnika o delitvi stanovanj ob upoštevanju več elementov prednosti (število družinskih članov, pridnost pri delu, stalnost pri zaposlitvi, kvaliteta dosedanjega stanovanja, socialni momenti itd.) Pričakujejo pa, da jim bo nova delitev dohodka med družbo in gospodarsko organizacijo omogočila, da bodo lahko v bodoče še več vlagali v stanovanjsko izgradnjo.
Podjetje se je odločilo za poskušnjo prevoza delavk na delo in nazaj na domove z avtobusom na progi Murska Sobota — Ljutomer. Ugotavljajo, da je naval na avtobus izredno velik, vendar pa, kot kažejo dosedanje izkušnje, avtubus samo za eno podjetje ni rentabilen. Zato bi kazalo resno prisluhniti predlogu »Mure«, po katerem naj bi v Mur. Soboti ustanovili novo prevozniško podjetje, ki bi opravljalo prevozne usluge za več podjetij hkrati in na več relacijah. V »Muri« še namreč imajo delavke, ki kolesarijo tudi do
15	km daleč samo na eno stran. S tako rešitvijo bi kajpak izdatno prispevali k prizadevanjem podjetij za večjo storilnost in tudi k reševanju stanovanjskih problemov.
V »Muri« posvečajo dokajšnjo pozornost tudi zdravstvenemu varstvu zaposlenih. Z Zdravstvenim domom v Murski Soboti so sklenili ustrezno pogodbo o sodelovanju, nabavili so tudi že opremo za zobozdravstveno ambulanto, v kateri imajo zaposleni že sedaj prednost pri zobozdravstveni pomoči in storitvah, rezervirali pa so tudi že 4 milijone dinarjev za nabavo opreme za splošno ambulanto. Njihov končni smoter je: postaviti zdravstveno službo v okviru podjetja na lastne noge, kar bo vsekakor pomembna pridobitev za zaposlene.
Tovarna »Mura« v Murski Soboti v perspektivi več ne predvideva večjih investicijskih vlaganj v razširjevanje proizvodnih prostorov in opremo, saj bodo glavno pozornost usmerili predvsem k izkoriščanju obstoječih zmogljivosti. V tem pa je tudi jamstvo, da se bo v prihodnosti mnogo več dinarjev in tudi milijonov iz proizvodnje lahko obrnilo neposredno k človeku — zanj, ki že danes za te-cilje ustvarja težke milijarde.
Vzpodbuden primer medrepubliškega sodelovanja industrijskih podjetij konfekcije — združenje »Standard-konfekcija«, katere članica je tudi »Mura«. — Letošnji izvozni plan bo predvidoma presežen. — Izvažajo pretežno na zapadna tržišča. —Pri komulativnem izpolnjevanju plana po količini in vrednosti so na tekočem. — Stimulativno nagrajevanje odločilno prispeva k večji storilnosti zaposlenih, kjer se lahko pohvalijo celo z evropskimi povprečji. — Po velikih in odločilnih investicijskih naporih bo tudi skrb za človeka-proizvajalca v bodoče lahko vedno bolj stopnjevana. — Ugodni poslovni in proizvodni rezultati ob letošnjem jubileju.
Štefan Ošlaj, predsednik sindikalnega odbora tovarne »Mura«:
Ob našem prazniku...
24. septembra 1950. leta so naši proizvajalci prevzeli upravljanje tovarne v svoje roke. Od tedaj je minilo mnogo sej in razprav, za nami je mnogo izkušenj. Ta jubilej bomo tudi letos dostojno proslavili s svečano proslavo, ki bo v nedeljo dopoldne v grajski dvorani. Kulturni program
za proslavo je pripravila mladina našega podjetja, ob tej priložnosti pa bomo nagradili tudi več delavk, ki so v »Muri« zaposlene že nad 25. let.
Izkoriščam priložnost, da ob tem jubileju čestitam vsem članom našega kolektiva in jim zaželim še mnogo skupnih uspehov in osebne sreče — v dobro našega podjetja, komune in širše družbene skupnosti.
POMURSKI VESTNIK, 24. SEPT.
3
MED NOVIMI KNJIGAMI
DRAGO GRAH:
KONEC PRAVLJICE
Pri Pomurski založbi je pred dnevi izšla zbirka dveh daljših novel mladega slovenskega pisatelja Draga Graha pod naslovom »Konec pravljice«. Tak je naslov tudi prve novele, a druga novela ima naslov »Zorenje na Bajni.«
Obe noveli sta tako po vsebini kakor tudi po stilu svojstveni. Avtor v njiju z globoko doživetostjo in prizadetostjo razkriva tista obdobja mladosti, ko ta prehaja od sanj, vizij o življenju v stvarnejša spoznanja o svetu, ki kruto trgajo rožnate predstave in zato ustvarjajo velik prepad med željnim in stvarnim in tisto željno ostaja kot nekaj nedosegljivega.
V prvi noveli je osrednja junakinja mlada učiteljica Barica, ki se nekje sredi Goričkih hribov navdušuje nad Bethovnom, Brahmsom, pripravlja kulturne programe, vadi mladino za folklorni nastop ob otvoritvi šole, otrokom pripoveduje pravljice ob samotni peči, toda ob vsej tej delovni vnemi se ob melodijah velikih glasbenikov v večernih urah prebujajo v njej tihe želje, zasanjanost, v kateri oživlja spomin na nedoživeto ljubezen in hrepenenje po njej. V to življenje pride nekega dne Brane, ki beži pred življenjem, Brane muzikant, ki išče srečo v tej samoti in nenehno vznemirja Barico v njenih sanjah. Toda Brane se je neopazno vtihotapil v te sanje, ki so postale resničnost, vendar še vedno le kot sanje, dokler jih nekega večera, ko se pojavi Branetovo dekle in odide Brane z njo, ne zamenja bolest in krčevito oklepanje spoznanje, da jo ljubi in da ga tudi ona ljubi, ljubi tega nenavadnega človeka sredi navadnih ljudi. In sanje se razpredejo dalje, razpredejo se o pravljici, ki jo bo zjutraj povedala otrokom in ko ji bodo od navdušenja zaploskali. Toda v samotni koči, kjer so tla postlana s slamo, sveča dogoreva in Bariča se zbudi sredi plamenov, ki plešejo okoli nje.
Tudi druga novela »Zorenje na Bajni« je povest o iskanju mladega človeka, povest o njegovem zorenju, ki se zanj nevidno začne že v otroških letih z nagajanji med fanti in dekleti in se ob nenadnem tatinskem pogledu na golo dekliško telo spremeni v vroče fantazije, blodnje in hrepenenje, ki ostaja v človeku kot nekaj neizpolnjenega. se spreminja v večno iskanje idealov, ki se pa prepleta s trpkimi bolestmi in razočaranji. Novela je pisana avtobiografsko, kar pisatelju omogoča, da ta subtilna doživljanja še neposredneje izpove in tudi z večjo prizadevnostjo.
Dogajanje obeh novel krajevno ni jasno opredeljeno, toda ni težko uganiti, da je v obeh novelah to Goričko s svo-
jimi hribi, da so Andraši, Ratniki in drugi ljudje, ki jih je mladi pisatelj spoznal in ob njih rastel, torej ljudje iz rojstnega kraja.
Kakor nenavadne po snovi, so novele svojstvene po stilu. Čeprav bi v prvi pričakovali v začetku epsko pripoved, se ta kaj hitro spremeni v liriko, ki le tu in tam prehaja v epsko pripoved, vendar so ti Vložki ubrano vključeni v celoto. Druga novela je okvirna in njeno jedro je ob iskanju kipa na dnu tolmuna eno samo vročično doživljanje iskanj v mladih letih in srečanj in odkrivanj oseb drugega spola.
Drago Grah se nam je s tem delom predstavil že kot pisatelj z dokaj izoblikovanim in svojstvenim stilom, kakršnega je uveljavil že tudi v svoji prvi knjigi vtisov s popotovanj po Zahodni Nemčiji. Odkriva nam veliko pronicljivostv doživljanju naj slabotnejših premikov v človeški duševnosti in komaj zaznavnega drhtenja v občutljivem svetu mladih ljudi. Štefan Balažic
ŠALOVCI
Z letošnjim šolskim letom so na šalovski osnovni šoli uvedli tudi v višjih razredih posebne ure za učenje madžarskega jezika. V prvem in drugem razredu je madžarščina obvezni predmet. Za pouk madžarskega jezika je bilo med otroci slovenske narodnosti zelo veliko zanimanje, saj so se prijavili vsi. Zaradi novega predmeta bodo odpadle ure pouka o kmetijstvu.
Po zgledu drugih šol bodo letos na šalovski osnovni šoli uvedene tudi posebne ure, na katerih bodo razredne skupnosti razpravljale o svojih problemih.
Kvintet Eichendorff z Dunaja na festivalu
II. Festival sodobne komorne glasbe
V dneh 18., 19. in 20, septembra 1964 se nam je nudila zopet izredna ugodnost, prisluhniti prireditvam — tokrat že II. mednarodnemu festivalu sodobne komorne glasbe v Radencih.
Čudovito naravno okolje, okusno opremljeni prostori sodobno grajene kavarne, ki so bili spremenjeni v koncertno dvorano, skladno povezani z umetniškimi deli mariborskih umetnikov slikarja Kotnika in kiparja Tihca so v tej obliki ustvarili osnovo za popolno dojemanje sodobnih glasbenih umetnin.
Prireditve so bile zasnovane v dveh delih: koncertnem, kjer so bile izvajane skladbe, ki jih večinoma uvrščamo med najvišje umetniške dosežke komorne glasbe 20. stoletja, v študijskem pa aktualne teme glasbeno ustvarjalne
dejavnosti pri nas in v svetu.
Na otvoritvenem koncertu v petek ob 20. uri so bila na sporedu dela klasikov sodobne jugoslovanske glasbe Osterca in Slavenskega v izvedbah sopranistke Zlate Ognjanovič, violinista Igorja Ozima, pianistov Marjana Lipovška in Pavla Šivica, ansambla »Slavka Osterca« iz Ljubljane ter pihalnega kvinteta Eichendorff iz Dunaja.
Sodobni koncert je bil v znamenju del madžarskega glasbenega velikana 82-letne-ga Zoltana Kodálya, ki se žal zaradi bolezni ni mogel udeležiti festivalskih prireditev, kamor je bil povabljen kot častni gost. Dela so izvajali: Mezzosopranistka Jolan Boross, pianist dr. Arato Pal in znameniti godalni kvartet Tátrai iz Budimpešte.
V nedeljo dopoldan je bila na sporedu sodobna jugoslovanska glasba. S svojimi deli so bili zastopani skladatelji Josif, Škerjanec, Malec, Lipovšek, Kelemen in Petrič, ki so jih izvajali Igor Ozim, Marijan Lipovšek, harfistka Pavla Uršič-Petrič, ansambel »Slavko Osterc« z dirigentom Ivo Petričem ter zagrebška solista oboist Željko Veršič in pianist Fred Došek.
Zaključni koncert v nedeljo popoldan nam je predstavil dela klasikov sodobne glasbe. Nemškega skladatelja Hindemitha, Francoza Honeggerja in Madžara Bartoka v izvedbah Ozima, Lipovška, kvarteta Tátrai ter kvinteta Eichendorff.
V študijskem delu sta bila dva referata: Prof. Pavel Šivic je prikazal sodobno jugoslovansko glasbeno ustvarjalnost, Danilo Pokorn, glasbeni urednik RTV Ljubljana, pa je v svojem predavanju orisal umetniško podobo Zoltana Kodálya.
Umetniški nivo koncertnih izvedb je bil na svetovni višini. V tem so soglašali številni glasbeniki, ki so prišli v Radence iz vseh večjih kulturnih centrov Jugoslavije. Festivala so se udeležili poleg izvajalcev glasbeniki iz Švedske, Nemčije in Avstrije. Vse prireditve so redno spremljali vidni slovenski politični predstavniki in predstavnik madžarskega veleposlaništva iz Beograda.
Splošna ugotovitev vseh navzočih je bila, da so dosegle festivalske prireditve v Radencih pogoje, ki so osnova za pravo mednarodno fe-
stivalsko obliko, prireditve, ki služijo visokemu cilju spoznavanja in širjenja najvišjih umetniških dosežkov glasbene kulture ter kulturnemu zbližanju narodov.
L. Vereš
PROGRAM DELA DELAVSKE UNIVERZE V LENDAVI
Največja pozornost
izobraževanju delovnega človeka
V lendavski izobraževalni instituciji — Delavski univerzi so sprejeli program dela za sezono 1964/65. Že površen pregled tega pove, da je osrednja točka in torišče dela DU v izobraževanju zaposlenih v gospodarskih organizacijah in tistih izven, ki obdelujejo svoja polja.
Na podlagi dobro proučenih potreb in možnostih izobraževanja je celoten program razdeljen na področja, katera s svojimi vedno novimi dognanji, izsledki zahtevajo temeljito znanje delavca-upravljalca in kmeta-kooperanta.
V ideološko-političnem področju so zajete večerne politične šole za člane ZK in ZM. V teh bodo slušatelji imeli možnost razširiti si znanje o socialističnih procesih v našem
gospodarstvu in družbenem življenju. K intenzivnemu dojemanju snovi bo veliko pripomogel že ustaljen način razgovorov po predavanjih. Poleg političnih šol pa bo DU organizirala za občane politična predavanja
V družbeno-ekonomsko področje spadajo seminarji za samoupravljale, poseben seminar za predsednike delavskih svetov, za novoizvoljene člane delavskih svetov, za kolektive kmetijskih organizacij, za mlade proizvajalce in za vodstva sindikalnih podružnic. V teh bi se naj udeleženci seznanili z delom v sindikatu, z družbeno-ekonomskim razvojem, vlogo samoupravnih organov in drugim.
V	naših delovnih organizacijah je veliko nekvalificirane delovne sile; to predvsem v tovarnah, kamor vodi industrializacija gospodarstva največkrat mlade ljudi iz vasi. Za te bo v tovarni »Dežnikov in pletenin« več mesečni tečaj za pridobitev kvalifikacije. Predavanja bodo tudi za strokovno izpopolnitev kmetijskih delavcev in individualnih proizvajalcev, predvsem kooperantov. Predavanja bodo skupna za posamezni teritorij in bodo uspešna le ob pomoči kmetijskih zadrug.
Že v minuli sezoni so se pokazale uspešne šole za starše, ki so trostopenjske. S temi bo DU tudi letos nadaljevala. Za mladino so v program vključili šole za življenje, katere bi naj sistematično vzgajale mladino in jo pripravljale na zakonsko življenje.
To so osrednja poglavja dela DU Lendava v bodoče, vendar se s tem program dela še ne konča. Tu so še razna občasna zdravstvena predavanja, predavanja iz obrambne vzgoje prebivalstva, predstave potujočega kina idr.
J. Šabjan
S seje KO SZDL v Veliki Polani
Pred kratkim je odbor krajevne organizacije SZDL v Veliki Polani razpravljal o delu krajevne skupnosti. Odbor je ugotavljal, da je skupnost dosegla doslej velike uspehe. Posebno uspešna je bila komunalna dejavnost, saj je bilo na cesti s prostovoljnim delom navoženih nad 800 kub. metrov gramoza, očiščeni pa tudi odtočni jarki. Ustanovljena je bila tudi servisna kovaš-
ka delavnica, ki zadovoljivo deluje. Krajevna skupnost je tudi uspešno reševala zdravstvena in socialna vprašanja, vendar ji je pri tem primanjkovalo sredstev.
V krajevni skupnosti razmišljajo o preskrbi prebivalstva s kruhom, brivski delavnici, uvedbi druge avtobusne proge, zdravstveni ambulanti in drugem.
SZÁSZ K.: Salamon. Budapest. 1878.
TELEKI S.: Egyröl — másról. Budapest. 1882.
APPONYl A.: Beszédei. Budapest. 1897.
BÁRSOVY I.: Dobogó szivek. Budapest. 1907.
ENGELS F.: Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka. Ljubljana 1948.
ŠOLOHOV M.: Tihi Don. Ljubljana. 1947.
ZBORNIK Filozofske fakultete. Ljubljana. 1960.
SCMIDTH V.: Slovenščina v naših osnovnih šolah v prvi polovici XIX. stoletja. Ljubljana. 1962.
GRAD A.: Notes on the causative use of intransitive verbs in English. Ljubljana. 1960.
»FINANSIJE« Beograd. 1956. ARANITOVIČ R.: Organizacija knjigovodstva u preduzeču. Beograd 1956.
NOVA administracija. Beograd 1957.
RADANOVIĆ B.: Komentar zakona o eksproprojaciji. Beograd. 1957.
SOCIOLOŠKA biblioteka. Beograd. 1962.
DURIČ M.: Problemi saciološkog metoda. Beograd 1962.
DURKHEIM E.: Pravila sociološke metode. Beograd 1963.
DEBRECZENI J.: Emberhús. Novi Sad 1959.
SCHILLER F.: Gesammelte Werke. Berlin. 1959.
SCHILLER F.: Gesammelte Werke. (nadalj.)
DEBRECZENI J.: Csodabolt. Novi Sad. 1959.
A POLITECHNIKAI Kutató munkaközösség tájékoztatója. Budapest
1960.
DOKUMENTUMOK az 1959 — 60 tanév gyakorlati foglalkoztatásairól. Budapest. 1960.
GUIDE to the charter of the United Nations. New York 1958.
ANDRIĆ I.: Válagotott müvei. Novi Sad. 1962.
LEOVAC S.: Drama poezije. Sarajevo 1963.
TAMARIN.: Teorija groteske Sarajevo. 1962.
KETTLE A.: Engleski roman. Sarajevo 1962.
RÁDAI Ödön: Kalandok a tenger mélyén. Budapest. 1963.
JOVANOVIĆ J.: Zakon o javnim službenjcima. Beograd. 1963.
MAJTÉNYI Z.: Királyi földönfutó. Budapest. 1963.
CAJNKAR S.: Misli o svetopisemskih knjigah. Maribor. 1962.
LEFEBVRE H.: Eseji. Sarajevo.
1961.
LEOVAC S.: Mit i poezija. Sarajevo. 1960.
OB 30-LETNICI LJUDSKE PRAVICE
MIŠKO KRANJEC
List, ki ga je pisalo ljudstvo
V	zadnjo številko »Ljudske pravice«, ki je izšla 17. avgusta 1935. leta sem ob predaji uredništva zapisal v članku »Bralcem Ljudske pravice«:
... » ... Zakaj poudariti moram, da lista nisem pisal jaz, temveč ga je pisalo slovensko delovno ljudstvo, kmetje, delavci, obrtniki...« Seveda takrat ni bilo mogoče povedati, da so uvodnike, politične preglede in nekatere članke pisali člani KPJ za Slovenijo in drugi partijci. Toda ne glede na to človek že pri površnem prelistavanju vidi, da so dopisi. ki so jih pisali zares delavci. kmetje, obrtniki, in drugi, obsegali po navadi vsaj polovico lista, pogosto pa tudi več. opazi lahko že na prvi pogled, da so ti dopisi posebne vrste, ne taki. kakršnih smo bili vajeni in kakršne srečujemo danes, temveč da mnogi obsegajo celo kolono; med njimi pa so taki, ki obsegajo dve koloni in še več. In opazi človek hkrati še. da v skopem letu, kar je list izhajal v Lendavi (I. in II. letnik) v njem sodeluje vsa Slovenija.
V	Drvi številki je »Ljudska pravica« naslovila na slovensko delovno ljudstvo poziv: »Prosimo vse prijatelje našega lista, delavce, kmete in obrtnike, da nam dopisujejo v list predvsem o svojih gospodarskih težavah ...« Dva ali
trikrat je še sledil podoben poziv, eden od teh nekoliko določnejši za dopise«... iz vseh krajev širom Slovenije. Samo tedaj bo list v polni meri izpolnil nalogo, ki si jo je zastavil kot glasilo preprostega slovenskega ljudstva, če bo vemo zrcalo njegovih vsakdanjih gospodarskih težav in borb«. Dopisi naj bodo stvarni »da bodo tudi drugi sotrpini spoznali vašo borbo in jo pridružili svoji«. Dopisi, pravi poziv, naj ne vsebujejo osebnega nerazpoloženja »temveč razpoloženje, voljo in borbo vsega preprostega ljudstva dotičnega kraja«. Seveda tudi naj ne bo v njih klevetanja, denunciantstva, osebnega blatenja itd ...
Že prva številka prinaša nekaj dopisov, ki so značilni za vse nadaljno dopisništvo: vprašanje petanjskega broda, dalje o prilikah v soboških tvornicah perila ter pismo Kluba prekmurskih akademikov »Soči«: »Slovenščina je jezik, ne narečje!«
Ljudska pravica je poromala po Sloveniji. Naletela je
na tako topel, prisrčen odziv, kakršnega še zlepa ni bil deležen noben časnik do narodnoosvobodilne borbe. Že v naslednji številki se odraža ta odnos do listov v dopisu iz Trbovelj: »Nekako slučajno sem dobil v roke list Ljudsko pravico in jo prebral, list, ki je bil v naši bedni, črni, že stokrat prekleti dolini najbolj potreben, da bi uspel in se kolikor mogoče razširil med rudarji. A ne samo med nami, naj bi se širil tudi med ostalim delovnim ljudstvom, in bi ga brali tudi kmetje ...« Ali npr. dopis z Rožičkega vrha: »Na Rožičkem vrhu stanujemo zvečine mali kmetje, želarji in viničarji, torej ljudje, katerim je Ljudska pravica v prvi vrsti namen jena ...« Ali kakor pravi dopisnik iz Toplic: »Tovariš urednik, dovoli tudi nam malo prostora, da se oglasimo v Ljudski pravici, ki je pravi ljudski prijatelj, da potožimo svoje gorje ostalim sotrpinom po slovenski grudi...« Ali pa dopisnik iz Bele Krajine (Poljane — Črnomelj): »Gospod urednik,
prosim za nekoliko prostora v tem vašem za kmetsko delavske pravice borečem se listu v katerem podajam nekoliko bodrila in pomislekov našemu kmečko delavskemu in rokodelskemu stanu ob kritičnem času, ko stoji ta prej imenovani stan z njegovim uničenimi in poteptanimi pravicami ob robu prepada.«
Položaj, v katerem je živel v tistih letih slovenski delovni človek, je bil porazen. Neki J. K. iz Bele Krajine ga v dopisu »Kako se hrani naš človek« takole slika med ostalim, kjer natančno členi, koliko je vredna kmečka hrana: » ... Letos jeseni mi je sosed pokrival svinjak. Navada je, da se krovec hrani pri oni hiši, kjer dela in da se mu pripravi kaj boljšega, kot pa je domača družina. Jaz nisem imel kaj takega. Moral bi kupiti, pa mi sosed pravi: »Veš kaj, hranil se bom doma, pa mi boš plačal za to en dinar več. Tako mi je računal kot sosedu samo vrednost domače hrane. Veliko več pa naša
vsakdanja hrana tudi ni vredna.«
Naj dodam še dopis nekega podeželskega trgovca, ki bo to porazno podobo našega človeka samo dopolnil: »O tem, da se je začel gospodarski položaj boljšati, ni govora. Na dan 1. februarja (1935) je znašal dnevni promet v moji trgovini 7 din 25 par, in sicer sem prodal za teh 7 din 25 par nekaj živalske soli, katere pa živina ne bo nikoli okusila, ker se bodo z njo sladili naši podeželčani, dalje škatlico vžigalic, katero je kupil kmet A. K., ker je prišla vrsta nanj. Zadeva je ta, da kupi vsak sosed v določenem času škatlico vžigalic. Vsi ostali pa hodijo k dotičniku po žerjavico ali pa si prihajajo tja prižigat svojo pipo, ki je nadevana z »valdmajstrom« ali pa Drava cigareto. Vžigalnike so pri nas financi popolnoma iztrebili. Končno sem ta dan prodal pol kilograma dr. Pirčeve sladne kave za 5 din. Sladkorja v novem letu sploh še nisem prodal. — Po drugih špecerijskih predmetih sploh ni povpraševanja. V zimskem času prodam tu in tam nekaj popra za domače klobase in včasih tudi kak košček mila, s katerim se umivajo kmetovalčevi otroci pred odhodom v šolo. Če kriza ne bo prenehala, potem bodo otroci pri-
hajali v šolo umazani in ne da bi zaužili kaj toplega za zajtrk ...« K temu je dodana opomba uredništva: »Iz dopisov, ki jih prejemamo, smo doznali med drugim, da dajejo v Halozah otrokom namesto zajtrka eno čašo jabolčnika in skorjico kruha ...«
Ista podoba skrajno nevzdržnega položaja delovnega človeka prihaja do izraza v dopisih viničarjev, ki so služili ob svoji hrani po sedem dinarjev dnevno, iz dopisov delavcev in rudarjev, kjer je poleg slabega zaslužka gospodarila tudi brezposelnost.
V takem položaju so ljudje povsem razumljivo vzeli Ljudsko pravico za popolnoma svoj list, v čemer so jih uvodniki, politični pregledi in drugi članki samo potrjevali, a jih hkrati tudi poučevali, dvigali, organizirali in jim kazali pot iz tega brezupnega položaja. To zaupanje se srcali v teh dopisih od začetka do kraja. Tako zaupanje razodeva npr. dopis iz M. Sobote: iz Sobote nam sporočajo (ob priliki napada v Ljudski pravici na tovarnarja perila Cvetiča), da je gospod Š(iftar) kot, da je pri njem vse v najlepšem redu, ob neki priliki pripomnil: »Tem (to je našemu listu) bi naj gospod Cvetič stisnil nekaj jurjev, pa bi mu dali za vedno
mir!« Mislimo, da najboljši odgovor telj, ki mu je odgo lahko da tudi ce pa ne bodo zamol
Dopisniki so da kvir, da bi samo držen položaj v S čelo se je z obra izkoriščevalcev del stva, razkrivanj so se pregrešili pr od vaških tajnike strov od tovarnar ti, Cvetiča, Šiftar do KID, TPD, vs so tlačili in iz ljudstvo. Popolno čeno pravi članke »Notranje politič «... Položaj se je viji toliko spretne ske množice zaht tičnih pravic, da nje mora ozirati več vladati »očet ozira nanje... množicam ne osta gega, kakor vera ... Bodočnost slov roda je v široki množicah...« Tod pisali tudi ljudje, ti dopisi prihajali skih goric, Bele bovelj, Jesenic koli: povsod ista sod ista zavest, d; ba skupno boriti. se mnogih dopisov ravnost govorili 
SOBOŠKA VRTNARIJA NE ZADOŠČA POTREBAM
Premalo materiala za nasade
V Murski Soboti se vedno več gradi, novi bloki, enonadstropne hiše in drugi objekti močno spreminjajo videz mesta. S tem se širijo nasadi, za kar so potrebne večje količine dendrološkega materiala. Tudi za preureditev nasadov bodo potrebne velike količine novih rastlin. Sedanje zmogljivosti soboške vrtnarije so zelo majhne. S površino 5 a in slabimi proizvodnimi pogoji ni mogoče zadovoljiti potrebam, ki pa bodo iz leta v leto večje. Razpoložljiva osnovna sredstva: rastlinjaki, tople grede, je čas prehitel, ker več ne ustrezajo proizvodnim pogojem, ki so potrebni za rentabilno in uspešno gospodarjenje.
Vrtnarija ima sedaj 137 kvadratnih metrov površin rastlinjakov, ki deloma ustrezajo odgovarjajočim proizvodnim pogojem. Po preračunih so te površine 3-krat premajhne, ker imajo v načrtu povečati dejavnost na 379 kvadratnih metrov rastlinjakov. Večji je razpon med dejanskim stanjem in planiranimi potrebami toplih gred. 180 kvadratnih metrov je sedaj v uporabi, v načrtu pa imajo 607 kvadratnih metrov toplih gred.
V kolikor bodo odobrena sredstva in odmerjen prostor, bo vrtnarija še letos pričela širiti svoje površine. Za nekaj časa bi 1,5 ha zadoščalo, v perspektivi pa bo imel obrat možnost širitve na 4 ha. Zemljišče, na katerem bodo gradili vrtnarski obrat, ima za rastline ugodne pogoje. To zemljišče je bilo oskrbovano pred-
Tak je najpogostejši motiv v teh dneh. Trava je, paše tudi dovolj, toda mladih pastirjev ni. Mladi so odšli v mesta, zato pa je pastirjevanje ostalo starejšim.
vsem z mineralnimi gnojili, zato bi bilo potrebno površine posejati z mešanico trav in detelje ter nato podorati. S tem bi se zemlja obogatila z nitrifikacijskimi bakterijami.
S povečanjem vrtnarskih površin bi se zadovoljile potrebe, uporabljala bi se lahko mehanizacija in tako bi z manjšimi stroški po enoti dobili večjo količino kvalitetnega in cenejšega materiala. Proizvodna cena bi se zmanjšata, sredstva, ki si jih sedaj ustvarjajo vrtnarije od koder material uvažamo, bi pa potem ostala doma.
TO IN ONO IZ BAKOVEC
Letos odhaja sadje iz Prekmurja predvsem preko te postaje v Murski Soboti. Z letino pa sadjarji niso zadovoljni
Mnogo prizadevanj in želja
Vas Bakovci je oddaljena od Murske Sobote le nekaj kilometrov. Prijetna okolica in neposredna bližina mesta sta močno vplivala, da se je vas tako razširila površinska in tudi po številu prebivalcev. Sedaj živi v Bakovcih okrog 1.400 prebivalcev, katerih struktura se hitro spreminja. Dobršen del vaščanov je zaposlenih v raznih podjetjih in ustanovah v Murski Soboti. Mladina po končani osemletki odhaja od doma, večina želi šolanje nadaljevati ali pa se kje zaposliti. Doma je ostalo le nekaj otrok, ki niso dobili zaposlitve ali niso imeli pogojev za nadaljnje šolanje.
Bakovčani imajo precej razgibano življenje v vasi. Preko raznih organizacij in društev si prizadevajo, da bi čim več vaščanov pritegnili v svoj delokrog, ker le na ta način uspehi ne bodo izostali in bo življenje na vasi prijetnejše.
Krajevni odbor SZDL je imel pred kratkim sestanek, na katerem so pripravili predloge za novi odbor. Sklenili so tudi, da bodo povečali število članstva od sedanjih 30 na 50 odstotkov vseh volilcev. Tudi mladina živi v duhu predkonferenčne aktivnosti v organizaciji ZM. Na zadnjem sestanku, ki je bil pred nekaj dnevi so se pogovorili o pripravah na letno konferenco, ki jo bodo imeli v dveh dneh.
»Z dograditvijo novega paviljona in z okrepljenimi prosvetnimi kadri se je situacija
PROSVETNI DELAVCI IZ TIŠINE V ZAGREBU
Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev na Tišini je v minulih dneh organizirala za svoje člane enodnevni izlet na zagrebški velesejem. Med potjo, ko so se vračali domov, so se ustavili v Varaždinu in na Jeruzalemu.
ŠPORTNI DAN NA SŠTV
Pretekli teden so imeli dijaki in dijakinje SŠTV iz Murske Sobote svoj prvi športni dan. ki pa je zelo dobro uspel. Ob tej priliki so izvedli orijentacijski pohod iz Murske Sobote — Rakičan — Letališče — Bakovci — Krog in Murska Sobota. Med potjo so si ogledali športne objekte ter druge važnejše objekte na tem območju.
na naši osemletki precej popravila. Seveda v perspektivi imamo še gradnjo paviljona in telovadnice.« Tako nam je razlagal upravitelj osemletke Štefan Antolin. »Velik problem je tudi pamanjkanje stanovanj za prosvetne delavce. V gradnji je štiri stanovanjski blok, ki bo prihodnje leto dograjen. Seveda nam še to ne zadošča ,ker so potrebe za stanovanja večja. Tudi pros-
tore za otroški vrtec bi bilo potrebno povečati, ker je trenutno stanje nevzdržno«.
Krajevna skupnost ima v načrtu gradnjo vaškega doma, za katerega imajo že dalj časa zbranega nekaj gradbenega materiala. Tudi telefon pogrešajo tamkajšnji prebivalci, da bi jih povezal z mestom.
Še vrsto drugih želja in teženj imajo Bakovčani v načrtu.
Z MLADINSKE KONFERENCE V TEŠANOVCIH
Politične organizacije sodelujejo
Pred nekaj dnevi je mladina v Tešanovcih izvedla letno konferenco, katere so se poleg predstavnikov političnih organizacij iz Tešanovec udeležili tudi člani občinskega komiteja ZMS iz Murske Sobote.
Referat predsednika je obravnaval problematiko mladine na vasi. Največ je bilo v referatu govora o pomanjkljivem izobraževanju kmečke mladine, ki ostaja doma na vasi. Večkrat so vzrok za to, da mladina zapušča vas, neurejene stanovanjske razmere, slabe plače v kmetijski proizvodnji in še vrsta drugih faktorjev, ki so sicer manjšega pomena, vendar
DIJAKI SKŠ V ZAGREBU IN RADGONI
Zadnje dni so dijaki 3. in 4. letnika Srednje kmetijske šole v Rakičanu obiskali zagrebški velesejem. Za tovrstno ekskurzijo vlada na šoli vsako leto precej zanimanja, posebno v višjih letnikih ker je na velesejmu precej domačih in tujih razstavljalcev, ki razstavlajo kmetijsko mehanizacijo in druge dosežke na področju kmetijstva, za katere se dijaki zanimajo.
Tudi na Pomurskem sejmu so bili. Tokrat dijaki cele šole. Ogledali so si sejmske prostore ter živinorejsko razstavo in plemenski sejem.
vplivajo na življenje mladega človeka, ki je danes bolj zahteven, kot je bil nekoč. V referatu je predsednik omenil tudi problem nesistematičnega dela s starejšo mladino, ki se počasi odtujuje od organizacije. Poročilo je zajelo dejavnost aktiva v preteklem obdobju in opozorilo na nekatere pomanjkljivosti pri izvedbi samega programa.
K razpravi se je mladina v začetku malo prijavljala, toda pozneje se je o delu nekaterih dejavnosti razvila živahna diskusija, ki je nedvomno prispevala k obogatitvi vsebine konference. Diskutant, ki je spregovoril o delu kluba OZN, je ocenil tovrstno dejavnost kritično, vendar pa je menil, da so z delom kljub temu zadovoljni.
Sekretarka osnovne organizacije ZK v Tešanovcih je v svoji diskusiji pozdravila dosedanje delo mladine in njeno sodelovanje z ostalimi političnimi organizacijami. Menila pa je, da starejši člani še v bodoče želijo, da se mladina tako množično udejstvuje in sodeluje z njimi.
Graditeljem stanovanjskih hiš
V RADENSKEM OKOLIŠU
KOMUNALNI SKLAD OBČINE RADGONA razpisuje na podlagi 10. in 21. člena Odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Radgona (UV okraja Maribor, štev. 1/64)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo mestnega zemljišča v uporabo za gradnjo stanovanjskih hiš na območju ožjega gradbenega okoliša — naselja Slatina Radenci v k. o. Šratovci.
1.	Zemljišče, ki je predmet natečaja in ki je označeno s parcelno številko 324/2 — travnik v izmeri 586 m2 in s parcelno štev. 324/3 — travnik v izmeri 586 m² v k. o. Šratovci, je predvideno za gradnjo dveh enodružinskih stanovanjskih hiš.
2.	Odškodnina za uporabo oddanega zemljišča znaša 50 din za 1 m² in jo je potrebno plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča.
3.	Ponudnik mora z gradnjo pričeti najpozneje 1965. leta, končati pa jo mora 1967. leta, sicer izgubi pravico do nadaljnje uporabe mestnega zemljišča. V takem primeru bo investitorju vrnjena odškodnina za uporabo oddanega zemljišča, prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča in znesek koristnih stroškov gradnje, medtem ko bo varščina zadržana.
4.	Varščino v znesku 20.000 din mora vsak ponudnik plačati na tek. račun štev. 605-113-669-09-59, Sklad za komunalno dejavnost občine Radgona.
Potrdilo o vplačani varščini je priložiti pismeni ponudbi. Varščina bo najugodnejšemu ponudniku vračunana v zadnji obrok zneska, ki ga plača ponudnik kot prispevek za ureditev mestnega zemljišča, ostalim ponudnikom pa bo varščina vrnjena.
5.	Izklicna cena prispevka investitorjev k stroškom za urejanje mestnega zemljišča je 150.000 dinarjev za enodružinsko stanovanjsko hišo. V 30 dneh po podpisu pogodbe mora ponudnik plačati polovico prispevka k stroškom za urejanje mestnega zemljišča, drugo polovico prispevka pa je dolžan plačati do 30. junija 1967. Če v določenem roku prispevek ne bo plačan, bo Sklad uveljavil prisilno izterjavo.
6.	Komunalni sklad se obvezuje, da bo iz prispevka investitorjev k stroškom za urejanje mestnega zemljišča uredil na oddanem zemljišču:
a)	dovozne poti
b)	javno razsvetljavo in
c)	kanalizacijo — zbirni kanal.
7.	Udeleženci natečaja morajo vložiti ali odposlati pismene ponudbe na naslov »Komunalni sklad občine Radgona« v zapečatenih kuvertah najpozneje do 30. septembra 1964.
8.	Ponudbe ne bodo upoštevane:
a)	če ne bodo vložene v pismeni obliki in v določenem roku in
b)	če ne bo ponudbi priloženo potrdilo o vplačani kavciji oziroma varščini.
9.	Ponudnik lahko zraven parcele, za katero reflektira, navede v ponudbi še drugo parcelo, na katero se podrejeno nanaša njegova ponudba.
10.	Za najugodnejšega ponudnika bo smatran tisti ponudnik, ki bo plačal višji prispevek investitorja, oziroma oni, ki bo plačal prispevek v krajšem roku, če gre za enak prispevek — znesek.
11.	Vsi ponudniki bodo o izidu natečaja obveščeni pismeno.
Vse informacije v zvezi z javnim natečajem in ostalem je mogoče dobiti v pisarni Komunalnega sklada občine Radgona v sobi štev. 29/II vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure.
Radgona, dne 15. septembra 1964.
Predsednik UO komunalnega sklada: Jože Hrastelj 1. r.
, da mu je dal ovor oni prijaodgovoril: »Tem i celo tvornico molčali krivice!«
o	daleč prešli omo slikali nevz-
v Sloveniji. Zaobračunavanjem v delovnega ljudvanjem vseh, ki ili proti ljudstvu, jnikov do minirnarjev v Soboiftarja in Benka , vseh tistih, ki
	izkoriščali to polnoma upravilankar v članku olitični položaj«: se je v Jugoslaremenil, da ljud-
zahtevajo polida se vlada nairati in ne more očetovsko« brez ... Slovenskim  ostane nič druvera vase in boj t slovenskega naširokih delovnih Toda tako so judje, pa naj so hajali iz SlovenBele Krajine, Tric -- od koder ista vera in povest, da se je treoriti. Spominjam opisov, ki so narili o revoluciji,
o tem, da je treba z vsem obračunati in ustvariti novo oblast. Ti seveda niso izšli v Ljudski pravici. Rokopisi pa so se mi izgubili. Toda že to, kar je v Ljudski pravici, dovolj nazorno priča, kako so slovenske delovne množice bile razgibane v tistih letih, kako je Partija segla v sleherni kot slovenske zemlje, kako je zavestno, korak za korakom pripravljala vse tisto, kar je potem sledilo: Partija je že davno prej, kakor je prišla okupacija zrevolucionirala in zmobilizirala ljudske množice in jih pripravila za odločilno borbo in za revolucijo. V Ljudski pravici se od vsega početka manifestira trdna zve za med delavci in kmeti. O tej zvezi pišejo delavci, o tej zvezi pišejo kmetje: nikdar delavci ne govorijo samo o sebi, nikdar kmetje ne obidejo delavcev. Pojem »delovno ljudstvo« je obojim izraz za revolucionarne, nove ljudi.
Na koncu leta 1934 je nekdo upravičeno napisal v uvodniku »Na pragu v 1935«: » ... Ni ga več predela jugoslovanske Slovenije, kamor »Ljudska pravica« ne bi prodrla«, od Prekmurja prek Slovenskih goric in Haloz, prek Pohorja do Šaleške doline in do Dravograda, mimo Posavja na Dolenjsko do Bele Krajine, na Notranjsko, na Go-
renjsko do Jesenic. Kraj za krajem razodeva, da je Ljudska pravica postala povezava med delavcem in kmetom, da je vsaj malo dala možnosti izpovedim in obračunavanjem nad vsem, kar je sovražno. Hkrati pa je tudi jasno povedala, kje je bodočnost in odrešenje slovenskemu ljudstvu, npr. v uvodniku »Trbovlje...«: »Slovenski rudarski kraji so prava podoba naše dobe in današnjega gospodarskega reda. Hkrati so zrcalo trpljenja slovenskega ljudstva in prav zaradi tega up in nada lepše slovenske bodočnosti ...«
Razkrivanje zatiralcev in izkoriščevalcev, ki se je vršilo po teh dopisih, je seveda vzbujalo pri vladajočih ne samo nejevoljo, temveč zahtevo po obračunu s takim listom. Toda treba je nekaj poudariti: da je vso to izkoriščevalsko družino navdajal strah pred tako Ljudsko pravico. Spominjam se npr. Murske Sobote, kjer smo obračunavali s Cvetičem, Šiftarjem in Benkom, da jim, čeprav so bili vsemogočni, nikakor ni bilo vseeno, ali se jih Ljudska pravica loti ali ne. Toda zanimivo je, da v enem letu, ob tolikih dopisih, ki so se skoraj vsi ukvarjali z razkrivanjem izkoriščevalcev in zatiralcev in to imenoma, pri čemur nikakor ni
bilo mogoče voditi kontrole, ali, so dopisi verni ali ne. Ljudska pravica ni doživela niti ene tožbe. Vsega dvakrat je previdno prinesla preklic, na zahtevo seveda, ker se je izkazalo, da poročilo ni bilo natančno. Seveda, to pomeni, da protesti niso prihajali. Še danes se mi opletajo nekje ti ostanki protestov ter zahtev po preklicih s svojim: »Prosim, da objavite v številki na istem mestu z istimi črkami... Ni res ... itd ... »Lahko si je predstavljati zadrego, v katero sem prišel, ko v dveh primerih niti nisem vedel za dopisnika, da bi ugotovil resničnost dopisov. Moral sem se spustiti z užaljencem v dopisovanje, pojasnjevati, zagotavljati, da imam proti njemu še hujših stvari, ki jih bom moral objaviti, če bom moral pred sodišče. Najhujše boje sem imel z nekim oskrbnikom vinogradov Benediktinskega samostana v Admontu, ki so prevažali dobro kapljico iz svojih vinogradov v Slovenskih goricah v Avstrijo. Dopisnika nisem poznal niti po imenu, oskrbnik pa v svoji užaljenosti ni hotel nič slišati o drugem, kakor da izdam dopisnika ali pa pojdem pred sodišče. Mislim, da sva stvar premlevala dobra dva meseca. Potem je bil neki učitelj z Gorenjskega, ki je za-
trjeval, da ni nikdar govoril kaj slabega o delavstvu in da mu ni vseeno, če se tako piše o njem. Prepričal sem ga, da je v neki družbi pri pijači govoril še hujše stvari in da bom, če pridem pred sodišče, to tudi dokazal. Nazadnje je pozabil na svojo zahtevo: »Ni res...«
No, vsi užaljenci se niso zadovoljili s takimi zahtevami in poravnavami. Ti niti niso pošiljali takih preklicev. Pripravljali so Ljudski pravici pogin. Zakaj tisto, kar jim v začetku ni bilo jasno in so imeli Ljudsko pravico za navaden »zakotni listič«, kakor so jo imenovali, kar naj bi si bil jaz izmislil za domače prekmurske razmere, za obračun s Kleklom in njegovo družbo, za obračun s Cvetiči, Šiftarji in drugimi, jim je postajalo od številke do številke jasnejše: da Ljudska pravica ni nikakor moj list, da je marveč list slovenskega delovnega ljudstva, katerega očitno vodi Partija. Kar je nameraval ob ustanovitvi lista PK KPJ za Slovenijo, da bi v takem provincijskem mestecu, kot je Dolnja Lendava, obšel najstrožjo cenzuro in da bi tako lista ne zatrli prehitro, se je popolnoma posrečilo. Čeprav je Ljudska pravica izhajala v Dolnji Lendavi skopo leto (od oktobra 1934 do av-
gusta 1935), je postala ne samo znana vsemu delovnemu ljudstvu v Sloveniji, postala je njegovo glasilo. Med uvodniki, političnimi pregledi ter drugimi članki, ki smo jih dobivali iz Ljubljane, ter med temi dopisi ni bistvenih razlik: povsod ista revolucionarnost, povsod ista zavest ustvarjalnosti tiste sile, ki bo nekoč pretresla slovensko zemljo in zagospodarila na tej zemlji. Dopisi, ki so jih pisali preprosti ljudje, delavci in kmetje presegajo daleč pojem dopisov, kakršne smo poznali prej in kakršne — žal — poznamo tudi danes. Dopisa »Kako se hrani naše ljudstvo« in »Slovenski kmetovalec« sta že pravi študiji, ki presenečata s svojo prodornostjo, s svojim pravilnim zastavljanjem vprašanja. A takih je bilo mnogo. Bili so spodbuda delovnemu človeku, da se je nad vsem globoko zamislil in da se je tudi sam lotil, da pove nekaj iz domačih razmer delavcem in kmetom. Kuni teh dopisov so romali v Veliko Polano, kjer sem takrat živel in urejeval Ljudsko pravico. Najmanj po trije dnevno, a tudi po deset jih je prišlo, mnogo preveč za štiristranski štirinajstdnevnik. Toda tudi to, kar je izšlo, danes pretresljivo nazorno prikazuje tisto dobo in po-
ložaj slovenskega delovnega človeka. Ta material je še danes enako zgovoren, članki niso na svoji živosti prav nič izgubili. Spremenilo se je samo v tem, da se danes uresničuje vse tisto, o čemer je takrat slovenski delovni človek sanjal, čeprav ni docela jasno, v kar je neomajno verjel in za kar se je potem tudi boril. Iz Ljudske pravice diha z vsake strani tista revolucionarnost, ki se je do leta 1941 do kraja sprostila in zajela vso zemljo. Velika zasluga naše Partije je, da je to revolucionarnost med delovnimi množicami budila že davno prej, ne pa šele v usodnem trenutku, in da je znala najti možnosti tudi za tak list, kot je bila Ljudska pravica, že v tistih časih, da se je v njej odrazilo vse tisto, kar je živelo v slovenskem delovnem ljudstvu in da je prek Ljudske pravice vodila te množice k njegovemu pravemu cilju. Slovenski delovni človek pa je v teh dopisih manifestiral da je dozorel za naloge, ki so ga čakale.
Nogometaši »Nafte«
SLOVENSKA CONSKA LIGA — VZHOD
Grafičar premagal Nafto
V tretjem kolu slovenske conske lige — vzhod je bilo najzanimivejše srečanje pomurskih rivalov Grafičarja in Nafte, ki pa se je proti pričakovanju končalo z zmago Grafičarja, z rezultatom 3:2 (1:0).
MADŽARSKI STRELCI V MURSKI SOBOTI
V počastitev občinskega praznika Murske Sobote, organizira Občinski strelski odbor v Murski Soboti mednarodno strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško serijske izdelave med strelci županije Vaš iz LR Madžarske in strelci občine Murska Sobota. Tekmovanje bo pod pokroviteljstvom Občinske skupščine Murska Sobota in bo prvo tovrstno srečanje madžarskih in prekmurskih strelcev. Gostujoči strelski ekipi iz sosednje LR Madžarske bo organizator Občinski strelski odbor Murska Sobota pripravil tudi krajši kulturni program ter organiziral obisk nekaterih krajev v Pomurju.
BOGAT PROGRAM DELA ŠŠD NA SŠTV
Te dni je imelo šolsko športno društvo na SŠTV v Murski Soboti svoj prvi redni sestanek, na katerem so pregledali lanskoletne uspehe ter razpravljali o programu dela za sezono 1964-65. Sklenili so, da bodo tudi v letošnjem letu najaktivneje posegli v najrazličnejša tekmovanja v republiškem, okrajnem in občinskem merilu, hkrati pa tudi nastopali kot organizatorji in sodniki najrazličnejših tekmovanj. Z ozirom na izkušnje iz prejšnjih let, vodstvo ŠŠD na SŠTV upa, da bodo pester program dela tudi v celoti uresničili.
ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA GRIŽE : BELTINCI 13:28 (4:14)
V tretjem kolu štajerske rokometne lige so rokometaši Beltinec gostovali v Grižah v Savinjski dolini ter zabeležili pomembno zmago. Beltinčani so že v začetku silovito napadli ter prišli v vodstvo z 8:0. Sele nato so domačini dosegli prvi zadetek in se nekoliko razigrali, vendar pa nikakor niso bili kos tehnično boljšim gostom, kateri bi lahko dosegli še izdatnejšo zmago. Zanimivo je tudi to, da so tokrat vsi igralci Beltinec dosegali zadetke.
Beltinci: Horvat. Kovač 6, Kovačič 5, Kokalj 5, Klemenčič 3, Števančec 6, Žižek 1, Miholič 1.
Tekma je bila izredno zanimiva, borbena in hitra ter razburljiva. Po začetnih obojestranskih napadih si je prvi ustvaril priložnost za gol Grafičar že v 30. minuti igre, ko sc je Bažika sam prebil do vratarja Farkaša, vendar je streljal mimo gola. Samo nekaj minut kasneje je Madžar pobegnil po desnem krilu, vratar Farkaš pa slabo ocenil pot do žoge in že je bilo 1:0 za Grafičarja. Nato je tudi Nafta odgovorila s protinapadi, ki pa niso prinesli uspeha in tako se je prvi polčas končal s prednostjo Grafičarja.
POMURSKA NOGOMETNA LIGA
VISOKI ZMAGI VERŽEJA IN GRADBENIKA
V	petem kolu pomurske nogometne lige sta presenetili z visokima zmagama v gosteh ekipi Veržeja in Gradbenika. Veržej je slavil visoko zmago v Šalovcih, Gradbenik pa v Bogojini. Beltinci so zanesljivo zmagali v Dobrovniku z domačo Brazdo in si popravili slab start na tabeli. Srečanje med Turniščem in Puščo se je končalo brez borbe s 3:0 za Turnišče, ker ekipa Pušče ni nastopila. Srečanje med Bakovci in Puconci pa je bilo pri stanju 3:1 za Bakovce prekinjeno, ker je nedisciplinirano občinstvo vdrlo na igrišče. Tekma med Soboto B in Radgono pa je bila preložena.
Rezultati V. kola:
Turnišče : Pušča 3:0
Bogojina : Gradbenik 0:6
Brazda : Beltinci 1:3
Bakovci : Puconci 3:1
Šalovci : Veržej 0:7
POMURSKA MLADINSKA LIGA
NAFTA V VODSTVU
V	petem kolu pomurske mladinske nogometne lige je bila odigrana le ena tekma in sicer med Grafičarjem in Nafto. Z boljšo igro so zmagali gostje iz Lendave z rezultatom 5:3 ter vodijo na tabeli.
VISOK PORAZ OBČINSKEGA PRVAKA
Minulo nedeljo se je pričelo pokalno tekmovanje v občinski nogometni ligi Lendava. Tekmovanje se odvija na ta način, da se nasprotnika srečata doma in v gosteh ter se zmagovalec iz obeh srečanj uvrsti v nadaljnje tekmovanje. V prvem kolu vsekakor najbolj preseneča visok poraz občinskega prvaka Olimpije iz Dolge vasi v Dolini. Preseneča pa tudi zmaga Graničarja v Lendavi nad Himojem.
Rezultati I. kola:
Zvezda : Olimpija 6:0 Himo : Graničar 0:3 Svoboda : Mladost 1:1
V drugem polčasu je najprej napadla Nafta in rezultat po Horvatu izenačila. Toda takoj zatem je odgovoril s protinapadom tudi Grafičar in preko Bažike zopet prišel v vodstvo. Veselje domačinov pa je bilo zopet kratkotrajno, kajti Bači je nepričakovano streljal od daleč in zadel mrežo ter zopet rezultat izenačil. Ko je bilo pričakovati, da se bosta moštvi razšli z neodločenim rezultatom, je še bolj prišla do izraza napaka Nafte, ki je zamenjala vratarja Farkaša z Krampačom, ki pa je bil zelo nesiguren in tako je Grafičar zopet preko Bažike dosegel tretji gol in s tem zmago. Zmaga Grafičarja je zaslužena, saj je imel več zrelih priložnosti za gol od Lendavčanov. Najboljši pri Grafičarju je bil Lovač in Vigali, pri Nafti pa Bači. Tekmo je sodil z manjšimi napakami Romih iz Celja.
Grafičar: Turner II, Burger, Žalik, Bagari, Vigali, Lovač, Madžar, Strnad, (Horvat), Turner I, Tinev, Bažika.
Nafta: Farkaš (Krampač), Kerek, Kepe (Furšt), Bači, Sekereš, Matičič, Horvat, Pinter, Gobec, Horvat. Bači.
OBČINSKA PIONIRSKA LIGA LENDAVA
PIONIRJI NAFTE OBČINSKI PRVAK
Končano je bilo prvenstvo v občinski pionirski nogometni ligi Lendava, kjer je nastopalo skupno sedem enajstoric. Samo tekmovanje je bilo zelo zanimivo, saj so bila moštva precej izenačena, razen zmagovalca, pionirjev Nafte, ki so bili za razred boljši od ostalih in zasluženo zmagali. Za ostalimi sta nekoliko zaostali le ekipi Graničarja in Zvezde, ki sta pristali na dnu tabele. Sicer pa uspešno izvedena občinska pionirska nogometna lipa Lendava pomeni zopet korak naprej pri nadaljnjem razvoju nogometa o občini Lendava, za kar gre tudi priznanje strokovnemu odboru za nogomet pri Občinski zvezi za telesno kulturo v Lendavi.
Končna tabela
Nafta	12	12	0	0	68:2	24
Mladost	12	6	2	4	15:17	14
Svoboda	12	5	3	4	15:8	13
Olimpija	12	5	2	5	17:19	12
Petišovci	12	5	1	6	17:25	11
Graničar	12	2	1	9	7:27	5
Zvezda	12	1	1	10	8:49	3
POMURSKA KOŠARKARSKA LIGA
PUCONCI ALI SOBOTA?
V	minulih dneh je bilo odigrano 7. in 8. kolo pomurske košarkarske lige, ki. pa ni prineslo presenečenj. Kandidata za prvo mesto Puconci in Sobota sta zanesljivo premagala svoje nasprotnike ter še naprej ostala tesno drug ob drugem. Položaj pa bo jasen že v naslednjem kolu, ko se bosta medseboj pomerila in odločila, kdo je trenutno boljši in komu bo pripadel najvišji naslov. Kot je že znano, je moštvo Lendave odstopilo od nadaljnjega tekmovanja in se srečanja registrirajo z 20:0 brez borbe, posebej še, ker je bilo moštvo Grafičarja domačin.
Rezultati:
VII.	kolo:
Lendava : Puconci 0:20
Grafičar : Radenci 0:20
Sobota : Rakičan 68:37
VIII.	kolo:
Rakičan : Lendava 20:0
Radinci : Puconci 34:43
Sobota : Grafičar 67:28
OBČINSKA ROKOMETNA LIGA — ČLANICE
KATASTROFA MURE
V	drugem kolu občinske rokometne lige za članice najbolj preseneča poraz Beltinec od Sloge ter katastrofa Mure od ESŠ. Preseneča tudi visoka zmaga ŠZD nad Elanom, medtem ko je bila zmaga Kroga nad Rakičanom pričakovana.
Rezultati II. kola:
ESŠ : Mura 26:0 ŠZD : Elan 9:2 Beltinci : Sloga 6:7 Rakičan : Krog 6:14
Na tabeli vodi ESŠ pred Krogom, obe imata po 4 točke. Sledijo ŠZD 3, Elan in Sloga po 2, Beltinci 1 ter Mura brez točke.
Moštvo SK Lendave leta 1937
40
let nogometa

v pomurju
13
Takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije je bilo Prekmurje okupirano od strani madžarske vojske. Delovanje SK Mure je za nekaj časa zamrlo. Režim madžarske okupacije pa zdaleka ni bil tako brutalen kot nemški režim na ostalem okupiranem področju Jugoslavije. Tako se je večina mladine domačinov vključila v SK Muro in se je nogomet kmalu začel naprej igrati in razvijati vse do leta 1944, t. j. do kapitulacije Madžarske, ki so prišli na oblast njilaši in je bilo moštvo SK Mure skoraj v celoti aretirano ali pa so posamezniki prenehali igrati. Iz predvojne Jugoslavije so ostali v vrstah SK Mure še naslednji nogometaši: Jadl, Kukanja, Šrimf, Čagran, Deškovič I, Klanjšček, Zelko,- Matuš, Kološa I. Iz vrst mladinskega moštva pa so pozneje prišli Deškovič II, Gorčan, Bencik in drugi. Jedro nogometnega moštva SK Mure so tako tvorili v glavnem domači igralci, od katerih pa je bila večina leta 1944 aretirana in poslana v koncentracijska taborišča. V času druge svetovne vojne je imela Murska Sobota kvalitetno zelo dobro enajstorico, lahko bi celo rekli najboljšo enajstorico v času 40-letnega obstoja kluba. Toda to ni bila zasluga okupacijskih oblasti, temveč rezultat pravilne vzgoje mladega naraščaja še iz leta 1939 naprej. Večina teh mladincev je v letu 1942 in 1943 prišla v prvo moštvo, ki je bilo kvalitetno tako pripravljeno in sposobno meriti se z marsikaterim najkvalitetnejšim madžarskim klubom.
Med aktivnimi člani športnega kluba Mura, ki so se udejstvovali bodisi v nogometni, plavalni ali ostalih sekcijah, so bili tudi organizatorji OF in so kot taki bili odpeljani v koncentracijska taborišča, kjer so umrli ali bili že prej usmrčeni. Kot prva žrtev okupacije je bil Cvetko, za katerega vemo, da je bil eden izmed najboljših plavalcev SK Mure ter Kardoš, aktiven nogometaš SK Mure. To sta bila člana SK Mure, ki sta bila usmrčena že leta 1941. Nadaljni sodelavci OF so bili Slavko
Jandl, ki je bil večkrat med okupacijo aretiran, leta 1943 pa odpeljan v zapore. Poleg njega so bili kasneje aretirani še Čagran, Deškovič I. in Deškovič II, Vadnal in drugi. V športnem klubu Mura je bilo tudi več naprednih mladincev, ki so bili kot simpatizerji OF preganjani. Med temi so bili: Mesarič, Tručl, Šerbec, Rušanov, Hradil, Ferjan itd.
Tako je bilo v SK Mura precej naprednih Slovencev, ki so se za časa okupacije aktivno vključili med simpatizerje in organizatorje OF ter kot taki bili usmrčeni ali umrli v koncentracijskem taborišču ali pa se po srečnem naključju po končani vojni vrnili živi, toda izmučeni iz zaporov in taborišč. Prav tako ne smemo prezreti dejstva, da je bilo v času okupacije v moštvu SK Mure vedno slišati slovensko besedo in slovensko pesem vsepovsod na Madžarskem in da je bilo prav zaradi tega več izpadov od strani madžarskih gledalcev, ki so naše nogometaše imenovali za partizane.
(Nadaljevanje prihodnjič)
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA:
Sobota: Železničar 2:2 (0:1)
V prvenstveni tekmi četrtega kola SNL sta se moštvi Sobote in Železničarja iz Maribora razšli z neodločenim rezultatom 2:2 (0:1). Po slabem startu Sobote, je bilo pričakovati, da bo moštvo tokrat vendarle doseglo prvi dve točki proti Železničarju.
Toda neučinkovit napad in pa
nesigurna obramba Sobote, sta bili vzrok, da je doma ostala samo ena točka. Sama tekma je imela dva skoraj povsem različna polčasa. V prvem polčasu so bili gostje v rahli terenski premoči in
imeli več zrelih priložnosti za gol, od katerih pa so samo eno realizirali, ko je Frangež izkoristil nepazljivost obrambe Sobote in iz neposredne bližine dosegel vodstvo.
V drugem polčasu je prevzela pobudo Sobota ter bila terensko nadmočna. V tem delu je neprestano oblegala vrata Železničarja in si ustvarila številne stoodstotne priložnosti za gol, katere pa nespretni napadalci niso znali izkoristiti. Sobota je rezultat izenačila v 60. minuti preko Maučeca, samo 7 minut kasneje pa je isti igralec dosegel drugi gol za Soboto. Ko je bil 15 minut pred koncem tekme pri vodstvu Sobote izključen iz igre igralec Železničarja Podbrščak, je vsakdo pričakoval, da bo Sobota rezultat povečala. Toda zopet se je ponovila napaka prejšnje nedelje. Iz prostega strela so gostje nepričakovano rezultat izena-
čili in odnesli dragoceno točko iz M. Sobote. Tekmo je
sodil Golež iz Celja. Prihodnjo nedeljo igra Sobota v Novi Gorici.
Sobota: Vrdjuka, Rantaša, Martinuzi, Puškarič, Perša, Šarotar, Tkalčec, Sečko, Kološa, (Horvat), Maučec in Miloševič.
Sobota : Železničar 3:2 (3:2)
V prvenstveni tekmi SML je moštvo Sobote premagalo Železničarja iz Maribora z rezultatom 3:2. Rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu. Mladinci Sobote so namreč začeli forsirati oster tempo igre in prišli v vodstvo 3:0. Toda nepazljivost obrambe in gostje so znižali nekaj minut pred koncem prvega polčasa na 3:2. V drugem polčasu je bilo na obeh straneh nekaj priložnosti za gol, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. Za Soboto sta bila uspešna Opec 2 ter Kerčmar. Sodil je Bolkovič iz
OKRAJNA ROKOMETNA LIGA — VZHOD
Trije še neporaženi
Tretje kolo okrajne rokometne lige — vzhod ni prineslo posebnih presenečenj. Rokometaši Radgone so v derbi srečanju z Radenci zabeležili svojo prvo zmago. V vseh ostalih treh srečanjih so zmagali gostje, od katerih vendarle nekoliko preseneča poraz Kroga od Velike Nedelje, ki je tako zabeležila že tretjo zaporedno zmago in je skupaj z ESŠ in Lendavo, ki sta premagali Ljutomer oziroma Mladinca še vedno neporaženo moštvo. Čeprav je poteklo šele tretje kolo, je vendarle ugotoviti, da se bosta za naslov prvaka potegovali moštvi ESŠ in Lendave, ki sta, kakor izgleda, najbolje pripravljeni. Trenutni podvig Velike Nedelje pa je bil dosežen le zaradi slabših nasprotnikov, čeprav s tem ne gre podcenjevati rokometašev Velike Nedelje,
OBČINSKA ROKOMETNA LIGA — ČLANI
ELAN V VODSTVU
V drugem kolu občinske rokometne lige za člane sta bila dosežena pričakovana izida. Beltinci B so visoko premagali ESŠ B. medtem ko je Elan s težavo premagal Rakičan.
Rezultata II. kola:
Beltinci B : ESŠ B 31:11 Rakičan : Elan 16:18
Natabeli vodi Elan s 4 točkami pred Beltinci B in Slogo, ki imata po 2 točki ter Rakičanom, Agroservisom in ESŠ B, ki so brez točke.
ki pa so se vsekakor za letošnje tekmovanje boljše pripravili od lanskega.
Rezultati III. kola:
Mladinec : Lendava 28:31
Krog : V. Nedelja 9:18
Ljutomer : ESŠ 22:30
Radgona : Radenci 31:18
Tablica
KOŠARKARJI KSŠ V SAVINJSKI DOLINI
Pred nekaj dnevi so gostovali dijaki SKŠ in ostali člani košarkarske ekipe Partizan-Rakičan v Preboltu. V prijateljskem srebanju so se pomerili z ekipo iz Prebolta, ki je bila v letošnjem letu celjski občinski prvak. Sestali so se dvakrat. Prvič so zabeležili rezultat v svojo korist 33:31. V povratnem srečanju pa so domači nastopili v kompletni postavi in tako košarkaše SKŠ visoko porazili 71:40.
POMURSKA HOKEJSKA LIGA
BREZ PRESENEČENJ
V prvem kolu pomurske ige v hokeju na travi ni prišlo do presenečenj. Pomurski prvak ESŠ je premagala Beltince. SŠTV pa Tišino, medtem ko je bilo moštvo Elana prosto.
Rezultati:
ESŠ : Beltinci 6:2 Tišina : SŠTV 0:4
Ta teden v črnem okvirju
KOLESAR PODLEGEL PROMETNI NESREČI
Na ulici Stefana Kovača v Murski Soboti se je dne 16. 9. 1964 ob 14.15 uri pripetila huda prometna nesreča med voznikom osebnega avtomobila reg. št. MB 131-25, ki ga je vozil Franc Župančič iz Murske Sobote in kolesarjem Nikolajem Peterko iz M. Sobote. Do nesreče je prišlo pred hišo št. 20 na ulici Stefana Kovača, ko je kolesar nenadoma zavil na levo stran cestišča, zaradi česar je prišlo do trčenja. Pri nesreči je kolesar dobil hude telesne poškodbe na glavi in je med prevozom v bolnico podlegel poškodbam. Na osebnem avtomobilu je nastala materialna škoda za cca. 100.000 dinarjev, na kolesu pa za 5.000 dinarjev.
ZANESLO GA JE IN PADEL
Do hude prometne nesreče je prišlo tudi dne 16 . 9. 1964 ob 18.05 uri na ulici Zorana Velnarja v Murski Soboti. Mopedist Brdnik Jože iz M. Sobote, Severjeva 1, je vozil iz centra mesta po Kidričevi ulici. Ko je zavil iz Kidričeve ulice v Zoran Velnarja ulico, ga je na gramozu spodneslo in je padel po cestišču. Dobil je težke telesne poškodbe in obležal v nezavesti. Prepeljan je bil v soboško bolnišnico, kjer mu je bila nudena prva pomoč. Materialna škoda je bila neznatna.
ZARADI PREVELIKE HITROSTI NI MOGEL IZVOZITI OVINKA
Dne 20. 9. 1964 ob 10.05 uri se je pripetila težka prometna nesreča na cesti II. reda na relaciji Rakičan —
Murska Sobota. Voznik osebnega avtomobila reg. št. GG-HA-786 Rudolf Kurbus iz Rakičana je vozil iz smeri Rakičan proti Murski Soboti. Ko je pripeljal v bližino židovskega pokopališča v levi ovinek, ga zaradi prevelike hitrosti ni mogel izvoziti in se je prevrnil, vozil 50 m po nasipu, nato pa zadel v električna drogova, ju prelomil, nakar ga je zaneslo nazaj na cestišče. Pri nesreči je dobil voznik težje telesne poškodbe — pretres možganov in je bil prepeljan v soboško bolnišnico. Po nestrokovni oceni materialna škoda znaša 300.000 dinarjev.
Gasilsko društvo Tešanovci bo priredilo v nedeljo 27. septembra domače koline z bujto repo. Vljudno vabljeni!
M-730
razno
Upravni odbor AVTO-MOTO DRUŠTVA »ŠTEFAN KOVAČ« MURSKA SOBOTA razpisuje prosto delovno mesto
MOJSTRA DELAVNICE
Pogoj: mojster avtomehanske stroke s triletno prakso ali pomočnik avtomehanske stroke s sedemletno prakso.
Mesečni prejemki po pravilniku društva. Nastop službe takoj. Razpis do zasedbe delovnega mesta.
AMD Murska Sobota

Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Kušar Majda iz Podsmreke — deklico, Zver Katarina iz Odranec — deklico, Jerebic Emilija iz Melinec — dečka, Hozjan Magdalena jz Dolgovaških goric — deklico, Podvratnik Ana iz Murske Sobote — dečka, Dokl Marija iz Lastomerc — dečka, Fargaš Olga iz Črenšovec — dečka, Casar Jolanka iz Otovec — deklico, Fajfar Veronika z Orehov-
skega vrha — deklico, Godina Ana iz Srednje Bistrice — deklico, Zadravec Sabina iz Strehovec — deklico, Drvarič Ida iz Veščice — dečka, Perkič Marjeta z Satahovec — deklico, Malok Ana iz Prosenjakovcev — deklico, Cener Emilija iz Serdice — deklico, Flisar Jolanka iz Sela — dečka, Muhič Frančiška iz Vučje vasi — dečka, Šernek Julijana iz Turnišča — dečka, Sušeč Terezija iz Beltinec
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 27. SEPTEMBRA
8.00 Mladinska radijska igra, Wil-lis Hall: Vladarjeva kopel; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 10.00 še pomnite, tovariši ... Andrija Koprivica: Najstarejši partizan in njegove srečanja; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 15.05 »Danes popoldne«;
20.00	Leo Delibes: Coppelia; 20.50 Športna poročila; 21.00 Glasba ne pozna meja; 22.10 Godala v noči.
PONEDELJEK, 28. SEPTEMBER
8.05	V dvo in tričetrtinskem taktu;
8.25	Madžarska in bolgarska zabavna glasba; 8.55 Za mlade radovedneže; Obisk na gradbišču; 10.35 Naš podlistek — Djabvala: Delhi — odprto mesto — I 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Nada Puppis: Krava naj oteli vsako leto; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Zvočni razgledi — japonska in holandska zabavna glasba;
20.00	Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 29. SEPTEMBRA
8.05	Jugoslovanski pevci popevk; 8.30 Slovenske narodne; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. Preverjanje znanja iz pravopisa; 10.15 Z opernimi pevci po svetu; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti. Ing. Dušan Terčelj: Letošnja trgatev; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Spartak; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 20.20 Radijska igra; Ephraim: Blaumilchov prekop; 21.31 Zvočna panorama.
SREDA, 30. SEPTEMBRA
8.05	Plesni orkester Alfred Hause;
8.25	Ena Haydnovih simfonij; 8.55 Pisan cvet pravljic in zgodb; Ta črni ljubi Peter; 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.15 V tričetrtinskem taktu; 10.30 Človek in zdravje; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Rihar: Zazimovanje čebel; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Kulturna transverzala; 20.00 Iz naših študijev; 20.35—22.40 Georges Bizet: Lovci biserov, opera v treh dejanjih;
ČETRTEK, 1. OKTOBRA
8.05	Poje slovenski oktet; 8.25 Romunska in poljska zaabvna glasba; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; Spartak; 9.25 »Veseli pozdravi«; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Mag. ph. Janez Kromar: O naših gobah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Turistična oddaja: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer umetniške besede, Nada Gabrijelčičeva; 22.10 Jazz s plošč.
PETEK, 2. OKTOBRA
8.05	Majhni zabavni ansambli; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Slovenski pevci zabavnih melodij; 10.35 Naš podlistek — L. Santucci: Vizije redovnike, Gesomina; 11.15 Pozar, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Zafošnik: Razvoj vinogradništva na kmetijskem kombinatu Jeruzalem — Ormož; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; Samarog in lev;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Plesna glasba.
SOBOTA. 3. OKTOBRA
8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev); Samerog in lev; 9.45 Zabavna glasba Sovjetske zveze; 10.15 Moderni plesni ritmi z majhnimi zabavnimi ansambli; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Prof. Edi Senegačnik: Med — naša vsakdanja hrana; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Novo v znanosti; 20.30 Sobotni večer v naših krajih; 21.15 Plesna glasba; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Radio
Murska Sobota
Nedelja 27. septembra
6.00	— 11.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11.30 — 12.00 Na valu 202; 12.00 — 12.45 Domača poročila »V nedeljo opoldne« (naš nedeljski intervju, aktualnosti, vedro kramljanje); 12.45 — 13.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.30 — 14.15 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.15 — 15.00 Želeli ste - poslušajte; 15.00 —23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
Torek, 29. septembra
15.00	— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00 — 17.15 Domača poročila, športne vesti, kronika;
17.15	— 17.25 Obvestila, zabavna glasba, vmes reklame; 17.25 — 17.30 Aktualnosti in novice iz kolektivov; 17.30
—	17.40 Narodne in domače, za prijetno torkovo popoldne; 17.40 — 18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00
—	23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
Petek, 2. oktobra
15.00	— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00 — 17.10 Domača poročila, kronika; 17.10 — 17.15 Obvestila in pregled nedeljskega sporeda;
17.15	— 17.40 Vsega pomalem — za vmes popevke in domače melodije); 17.40 — 18.00 Odaja v madžarskem jeziku; 18.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
— dečka, Horvat Olga iz Pinc — dečka. Kuzma Marija iz Petišovec — deklico, Šoštarec Terezija iz Puconec — deklico, Lukač Terezija ir Gradišča — dečka, Vajs Ivana iz Polic — deklico, Lovenjak Frida iz Poznanovec — deklico.
POROKE
Poročili so se: Drvarič Dezider uslužbenec iz Brezovec in Čontala Rozalija (Marija) uslužbenka iz Krajne. Kodila Ludvik, mesar iz Murske Sobote in Legenič Sonja, šivilja ir Murske Sobote.
SMRTI
Umrli so: Kramar Avgust, upokojenec iz Murske Sobote — star 58 let. Peterka Nikolaj, delavec iz M. Sobote — star 52 let.
6
POMURSKI VESTNIK, 24. SEPT.
DPD „SVOBODA“ M. Sobota: občni zbor
Upravni odbor DELAVSKO-PROSVETNEGA DRUŠTVA »SVOBODA« MURSKA SOBOTA vabi svoje člane in ostale občane, ki se zanimajo za delovanje na kulturno-prosvetnem področju na
DRUŠTVENI OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 29. sept. 1964 ob 19. uri v društvenih prostorih v soboškem gradu.
Na dnevnem redu bodo volitve organov zbora, poročila društvenih organov, razprava in volitve novega upravnega odbora društva.
Vljudno vabljeni!
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 25. septembra — Uroš Sobota, 26. septembra — Justina Nedelja, 27. septembra — Kozma Ponedeljek, 28. septem. - Venčeslav Torek,. 29. septembra — Mihael Sreda, 30. septembra — Jelka Četrtek, 1. oktobra — Julija
dežurna služba
ZDRAVSTVENI DOM M. SOBOTA
25.	septembra dr. Vlajeva
26.	septembra dr. Gruškovnjak
27.	septembra dr. Gruškovnjak
28.	septembra dr. Gregorčeva
29.	septembra dr. Vlajeva
30.	septembra dr. Rousova 1. oktobra dr. Lopert
KINO
MURSKA SOBOTA 25. in 27. septembra italijansko-francoski-španski barvni kinemaskopski film: »MADAME SANS GENE«.
28.	in 29. septembra zahodnonemški film: »GÖRINGOV SOŠOLEC«. 30. septembra in 1. oktobra švedski barvni film: »ALI SO SE ANGELČKI«
LENDAVA 24. in 25. septembra ameriški kinemaskopski vestern film: »SEVER-SEVEROZAHOD«.
29.	in 30. septembra francoski zabavni film: »ESTERINA«.
SLATINA RADENCI 26. in 27. septembra francoski film: »USODA NA VRTU«.
1. oktobra ruski film: »ČLOVEŠKA USODA«.
LJUTOMER 26. in 27. septembra ameriški barvni film: »DOŽIVLJAJI LETA«.
30.	septembra in 1. oktobra ameriški barvni western film: »DVOBOJ NA SONCU.«
KRIŽEVCI pri Ljutomeru 26. in 27. septembra italijanski kriminalni film: »KAM S TRUPLOM«.
APAČE 26. in 27. septembra film: »ZALJUBLJENI DETEKTIVI«.
VERŽEJ 26. in 27. septembra angleški kinemaskopski barvni film: »OBTOŽENI STE OSCAR VILDE«.
BUČKOVCI 27. septembra romunski film: »NA VALOVIH DONAVE.«
BELTINCI 26. in 27. septembra švedski film: POLETJE Z MONIKO«.
ČRENSOVCI 26. in 27. septembra ameriški barvni kinemaskopski film: »DREVO ŽIVLJENJA«.
ŠALOVCI 26. in 27. septembra angleški film: »OLIVER TWIST«.
PRODAM
LES, tesan, za kompletno ostrešje, v izmeri 12 x 9 m, prodam. Naslov v upravi lista.
M-735
HIŠO, stanovanjsko, ugodno prodam. Puconci 68.
M-702
MOTORNO KOLO, NSU-Maxi, lanski letnik, ugodno prodam. Samo resne ponudbe na naslov: Mirko Kordež, Stročja vas 4, p. Ljutomer.
M-719
GROZDJE ugodno prodam. Ciril Metodova 14, M. Sobota.
M-720
12 AROV MLADEGA VINOGRADA s pridelkom nujno prodam v Lendavskih goricah. Partizanska 111. Lendava.	M-722
STROJ za sadje ugodno prodam. Franc Car, Poznanovci 22, p. Bodonci.	M-723
OTROŠKO POSTELJO in harmoniko prodam. Petkovič, šivilja, Lendavska ul., Murska Sobota.
M-725
DNEVNO SOBO, spalnico iz trdega lesa (orehov furnir), dve kolesi -moško in žensko — po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista.
M-731
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, nov, ugodno prodam. Dr. Ludvik Hajdinjak, Arhitekta Novaka, 15. Mur. Sobota.
 M-733
KORUZO s koruziščem v izmeri 23 arov, lahko tudi vsako posebej, prodam. Murska Sobota, Kidričeva 34.
M-736
SESALEC za prah, malo rabljen, kuhalnik na dve plošči, ugodno prodam. Balažic, Stefana Kovača 21, Murska Sobota.
M-739
PEC, »Plamen 4«, ugodno prodam. Stefana Kovača 5, pritličje 1, M. Sobota.
M-740
RADIOAPARAT znamke »Soča« in otroški voziček prodam. Naslov v upravi lista.
M-744
CITROEN 2 CV —SPAČEK — s 30.000 prevoženimi kilometri prodam za gotovino. Pisati na naslov: Miloš Velnar, Koper, Glagoljaška 1/b.	M-000
ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči in dve otroški postelji prodam. Ladislav Zavec, Stefana Kovača 17, Murska Sobota.
SOBE
OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu moškemu. Borovnjakova 12, M. Sobota.	M-723
SOBO, opremljeno, oddam dvema dijakinjama. Kidričeva 34, M. Sobota.
M-734
NEOPREMLJENO SOBO ali garsonjero išče mlad inteligent. v M. Soboti. Plača dobro. Ponudbe poslati na upravo lista.
M-742
agencija
Razpolagamo z večjim številom tovornih avtomobilov TAM 3000, poltovornih fijatov 615, kombijev, traktorjev Steuer in Ferguson s priključki, osebnih avtomobilov raznih vrst, motornih koles in mopedov.
Cene so ugodne — izredna priložnost za kupce-zasebnike!
Vse informacije dobite na Realitetni agenciji v Murski Soboti, Kocljeva 16 ali po telefonu štev. 21-139.
posredovalec želja
IZ SYDNEYA
Iz daljnega Sydneya, prelepega romantičnega mesta petega kontinenta — Avstralije smo prejeli lepo barvno razglednico s tremi željami našega izseljenca Antona Mencigarja.
—	Pozdravlja svojo staro domovino, sorodnike, prijatelje in znance, skratka: vse njene dobre ljudi.
Tej želji smo rade volje ustregli.
—	Želi, da bi objavili v našem listu prelepo barvno razglednico, katero nam je poslal.
Tej njegovi želji žal nismo mogli ustreči iz tehničnih razlogov, ker je kliširanje barvnih slik pri obstoječi tehniki zaenkrat še nemogoče.
—	In še eno željo nam je zaupal, katero tudi posredujemo
bralcem. Išče namreč dekleta iz domovine v starosti od 16 let naprej. Fotografije so zelo zaželjene!	L
Oglasite se na naslov: Anton Mencigar, 235 The Boulevarde Miranda Sydney N. S. W., Australia. Lahko kar z avionsko pošto!
Kiosk v prodaji
Tobačna tovarna Ljubljana, POSLOVNA ENOTA MURSKA SOBOTA prodaja naslednje osnovno sredstvo:
— en KIOSK NA TITOVI CESTI V M. SOBOTI
Informacije v upravi Skladišča »Tobak« v Murski Soboti, Zvezna 12.
KOMUNALNA BANKA
MURSKA SOBOTA
VLAGATELJI!
Ob letošnjem svetovnem Dnevu varčevanja pripravljamo za vas posebno presenečenje — žrebanje nagradnih vlog.
Zato se že danes uvrstite med naše vlagatelje!
Vabijo nova sodelavca
POSLOVNO ZDRUŽENJE KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV IN PREDELOVALNE INDUSTRIJE V MURSKI SOBOTI razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	KOMERCIALNEGA KORESPONDENTA (ke)
2.	ADMINISTRATORJA (ke)
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba in večletna praksa na enakih delovnih mestih.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje poslati do 1. oktobra 1964 Poslovnemu združenju v M. Soboti.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Obrat za kmetijstvo Rakičan: novi sodelavci
Komisija za delovna razmerja pri Kmetijsko-industrijskem kombinatu »Pomurka« — OBRATU ZA KMETIJSTVO RAKIČAN razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
a)	enega veterinarskega tehnika
b)	enega kmetijskega strokovnjaka (za svinjerejo)
c)	dveh kmetijskih tehnikov
Pogoji: pod b) višja šola z 1-letno prakso ali kmetijski tehnik s 3-letno prakso.	
Nastop službe je možen takoj.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN
Razpis
Komisija za sprejem in odpovedi delavcev in uslušbencev VETERINARSKE POSTAJE V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto
VETERINARSKEGA TEHNIKA
Pogoj: dokončana srednja veterinarska šola z diplomo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
KIK ,,POMURKAʻʻ:
prodaja osnovnega sredstva
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT ZA KOOPERACIJO — KZ MURSKA SOBOTA
prodaja naslednje osnovno sredstvo:
— 1 STANOVANJSKO IN GOSPODARSKO POSLOPJE V PEČAROVCIH
Navedeno osnovno sredstvo bo prodano na javni licitaciji v nedeljo, 27. septembra ob 9. uri v Pečarovcih.
zaposlitve
»AGROSERVIS« MURSKA SOBOTA sprejme takoj v uk vajence za naslednje poklicne stroke:
1 strojni ključavničar 1 avtoklepar 1 vozni ličar 1 avtokaroserist
Pogoj: uspešno končana osemletka in stanovanje v Murski Soboti ali najbližji okolici.
Stanovanje in hrano
NUDIM ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU. VSE OSTALO PO DOGOVORU. NASTOP SLUŽBE TAKOJ. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Menart. Karlovška cesta 11, Ljubljana.
M-727
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnica, sprejmem. Ulica 17. oktobra, št. 1, M. Sobota.
M-726
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k štiričlanski družini. Vprašati v Lekarni Murska Sobota, v dopoldanskih urah.
M-724
DEKLE sprejmem takoj za varstvo otroka. Kneževič, Kidričeva ul., blok ABC, Murska Sobota.
M-734
GOSPODINJSKO POMOČNICO s takojšnjim ali čimprejšnjim nastopom službe sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Plača dobra in po dogovoru. Starost ni važna. V poštev pridejo osebe od 16 do 50 let. Javiti na naslov: Jožica Kokolj, Ulica 15. maja štev. 1, Koper.
M-738
FANTA, od 15 do 18 let starega, sprejmem v službo. Hrana in stanovanje preskrbljena. Plača po dogovoru. Julij Hüll, Pekarna, Grad v Prekmurju.	M-743
izgubljeno
ROČNO URO sem izgubil od Severjeve do konca Mikloša Kuzmiča ulice. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v Mizarstvu »Ledava«, Murska Sobota.
M-729
KZ Grad: direktor
Razpisna komisija za izvedbo razpisa mesta direktorja V KMETIJSKI ZADRUGI GRAD razpisuje na osnovi 78. člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ št. 15/64) mesto
DIREKTORJA KMETIJSKE ZADRUGE GRAD
Razpisni pogoji so:
Diplomirani kmetijski inženir, kmetijski inženir, kmetijski tehnik ali enaka kvalifikacija ustreznih ekonomskih poklicev z najmanj 3- letno prakso na katerem koli delovnem mestu v kmetijski organizaciji.
Prošnje z ustreznimi dokazili in življenjepisom lahko vložite do 10. oktobra 1964 pri Kmetijski zadrugi Grad.
Člani razpisne komisije: ing. Edvard Perhavec, Alojz Marič, Ernest Olas, Bela Šiftar, Jože Dani in Karel Klement.
Dva referenta vabijo
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVARO-
VANJE MURSKA SOBOTA razpisuje naslednja delovna mesta:
1)	DELOVNO MESTO REFERENTA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV
za čas od 1. oktobra 1964 do 1. oktobra 1965 pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Murska Sobota
2)	DELOVNO MESTO REFERENTA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE pri podružnici
v Lendavi
Pogoji: za obe delovni mesti je zahtevana dokončana ekonomska srednja šola ali druga ustrezna izobrazba.
Osebni dohodek je določen v Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Murska Sobota.
Pismene prijave, kolkovane s 50 din, z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Murska Sobota.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Razpisna komisija KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE M. SOBOTA
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega moža, očeta, brata, strica in dedeka
NIKOLAJA PETERKE
IZ MURSKE SOBOTE
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v naši žalosti prvi stali ob strani in z nami sočustvovali. Prisrčno se zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ter mu darovali številne vence in cvetje. Posebna zahvala Tovarni mesnih izdelkov M. Sobota, Tovarni perila »Mura«, Komunalnemu podjetju M. Sobota, duhovščini, pevskemu zboru, govorniku tov. Merklinu in častni straži.
Murska Sobota, 18. septembra 1964.
Žalujoča Žena Uršula, sinova Franci in Jože, hčerka Katica, brata Feri in Ivan z družino in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob nenadni smrti našega preljubega očka in tasta
AVGUSTA KRAMARJA
iz Murske Sobote
stali ob strani, nas tolažili in nam izrazili številna ožalja, vsem, ki so se v tako lepem številu poslovili od njega na zadnji poti in mu darovali prelepe vence, prisrčna zahvala.
Prisrčno se zahvaljujeva vsem zdravnikom in strežnemu osebju Splošne bolnišnice v Murski Soboti, prijateljem in znancem.
Murska Sobota, 18. septembra 1964.
Žalujoči: hči Jožica in zet Štefan
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po prednaročilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: M. S., Kidričeva 43, gas. dom telefon 21-064 - Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11-1-365
POMURSKI VESTNIK, 17. septembra 1964
7
»TOMOS«-SERVIS V M. SOBOTI
Tovarna »Tomos« je odprla pri našem podjetju servis za mopede — na dvorišču prodajalne »Opremotehna« na Titovi ulici, poleg glasbene šole.
Kvalitetni servisni pregledi mopedov »Tomos« Servis »Tomosa« se vam toplo priporoča in vam želi srečno vožnjo!
Nenavadni strahovi
Ves slučaj se je začel takrat, ko je Ljubica Lenard v Podravski Slatini odpotovala in pustila v hiši na robu vasi tri deklice: enajstletno Dragico, otroka brez staršev, ki ji je bil dan v varstvo, svojo hčerko Anico in njeno prijateljico. Sredi noči so se nenadoma vežna vrata strahotno zatresla, otroci so poskakali s postelje in začeli kričati.
Razburjeni sosedje so pohiteli, da vidijo, kaj se dogaja. Toda vse je bilo mimo. Pomirili so otroke, jim obljubili, da bodo drugi dan pogledali, kaj je bilo to, in odšli. Toda komaj so otroci zadremali, se je ropot ponovil.
Ena soseda je tiho rekla: »Jasno, to je duh Ljubičinega prvega moža, ki je zvedel, da se hoče drugič poročiti in je ljubosumen.«
Naslednjega dne zvečer se je okrog hiše zbralo nad sto ljudi in razpravljalo o tem, kaj bi to naj bilo. Večina žensk je verovala v duhove, nekateri so pa menili, da je to mogoče izbruh podzemljskega plina ali napake v električni napeljavi.
Zvečer je med ljudi sedel tudi miličnik. Vse je bilo tiho in ljudje so upali, da bo tako tudi ostalo. Toda okrog devete ure so vsi skočili: močno je zažvenketalo in vrata hiše so se strahovito zatresla.
Najpogumnejši so stopili v hišo in v kuhinji našli malo Dragico, ki je sedela in šklepetala z zobmi. »Spala sem,« je rekla, »potem me je pa prebudil ropot.«
Zjutraj so ženske iz cerkve prinesle blagoslovljeno vodo in z njo poškropile vso hišo. To bo pomoglo, so trdile. Ko se je Ljubica Lenard vrnila, je našla hišo obkoljeno od radovednežev.
Trije pogumni moški so se odločili, da bodo noč preživeli v hiši. Pri roki so seveda imeli sekire. Hoteli so pričakati duhove. Z njimi je ostala tudi Dragica, ki je trdila, da se ne boji strahov. Okrog hiše pa so vsak kotiček zasedli radovedneži. Nenadoma je zopet zažvenketalo steklo in začelo ropotati. Ljudje so kričali, bežali, grozili s sekirami, žene pa so se križale.
Končno je vso zadevo vzel v roke namestnik komandira postaje Ljudske milice. Ves dan je zasliševal sosede in stanovalce, končno so vsi odšli,
razen — Dragice. Njej pa je nenadoma mimo rekel: »Povej, Dragica, kako si napravila ta ropot?«
Mala Dragica dolgo ni hotela nič reči, končno pa je potem, ko ji je uslužbenka socialnega skrbstva obljubila nove čevlje, le začela pripovedovati, da jo je razjezila Anica, hčerka Ljubice, in jo je hotela prestrašiti. Ko pa je videla, da se zbirajo ljudje, pa je s straševanjem še nadaljevala. Kasneje pa se ji je vse skupaj zdelo tudi zelo zabavno, zlasti še, ko so ženske z blagoslovljeno vodo preganjale duhove iz hiše.
Petkratni morilec v planinah
V Žunjskih gorah blizu Tutina se že dva meseca skriva petkratni morilec Hazir Numanović. Koncem julija so ga pustih iz vojaške enote na petdnevni dopust, ker je v svoji prošnji navedel, da so mu starši bolni. Toda petega dne se ni vrnil, pač pa je šestega dne po prihodu na dopust odšel v sosednjo vas Čašic Dolac k hiši Iše Ramovića. Vas je bila že v temi. Vstopil je v hišo in brez besede je streljal s puško in ubil Iso, njegovega sina Asima in 18 letno hčerko Emiro. Vse to se je zgodilo pred Asimovo ženo Džamilo, ki jo je Hazir na pol oblečeno izvlekel iz postelje in jo gnal s sabo skozi gozd. Na robu gozda so jo našli zjutraj ubito. Pripovedujejo, da je bil že dolgo zaljubljen vanjo in jo hotel prignati k hiši, čeprav je bil že oženjen.
Peta žrtev je bil stari Zaim Omerovič. Od njega je zahteval 100.000 dinarjev, ki bi jih mu naj izročil v 24 urah. Tudi to bi naj bilo maščevanje. Hazir je 1957. leta ukradel nekoliko ovac. Zaimov sin ga je osumil in prijavil. Bil je obsojen, zato se je sklenil maščevati.
Po teh zločinih je pobegnil v samotne planine in gozdove, ki so sicer težko prehodni, toda on jih dobro pozna. Iz gozdov prihaja med ljudi, zahteva jelo, potem se pa zopet zgubi. Doslej so mu organi za notranje zadeve nastavili že
vrsto zased, toda vsem se je spretno izognil. Že nekajkrat so ugotovili, da je bil tudi čisto blizu. Vendar pa računajo. da se bo obroč kmalu zaključil, posebno ker je v jeseni zelo hladno in se bo moral umakniti v vas. Zime pa prav tako ni mogoče preživeti v samotnih gorah in gozdovih.
Nad temi zločini se prebivalci teh krajev zgražajo, njegovi sorodniki pa živijo v strahu pred maščevanji sorodnikov ubitih. V teh krajih prelita kri zahteva maščevanje. Cim bo morilec ujet in za zapahi, bo še težje, ker se sedaj sorodniki ubitih bojijo Hazirovega maščevanja.
Varljiva zgodovina
Mnogi zgodovinarji so že zdavnaj sumili v resničnost legende o švicarskem narodnem junaku Wilhelmu Tellu. Prvi, ki je resno podvomil v to, je drago plačal pogum, v novejšem času pa jih je več. ki imajo toliko poguma.
To ni lahko. Pogum je res potreben, kajti malo narodov je, ki bi bili tako ponosni na svojega junaka. V Tellu, nenadkriljivem strelcu, ki ni okleval niti pred tem, da bi z lokom zadel jabolko na glavi svojega sina, in borcu proti tiraniji vidijo Švicarji simbol svoje spretnosti, junaštva in svobodoljubja. Njegovo ime nosi na tisoče trgov, njegov lik je na znamkah, njegovo orožje pa je kot zaščitni znak na mnogih proizvodih švicarske industrije. Tudi spomeniki so njemu posvečeni.
Toda videti je, da bo za bodočnost ostal Tell le kot junak zgodb, drame in opere. Zgodovinski Tell, tisti Tell, za katerega se trdi, da je koncem trinajstega stoletja vodil osvobodilni boj za neodvisnost Švice, pa ni nikoli živel. Zgodovinarji so mu dali poslednji udarec. Toda že pred
dve sto leti je nek vaški duhovnik v posebni knjigi dokazoval, da so Tellova junaštva samo legende. Odkril je, da je na Danskem že koncem 12. stoletja zapisana zgodba o legendarnem strelcu Tokou, ki je sestrelil jabolko z glave svojega sina, a potem ubil tirana. Toda to je bilo zanj usodno, za druge zgodovinarje pa opozorilo.
Novejšim zgodovinarjem je uspelo dokazati, da so izmišljeni tako dogodki kakor tudi sama zgodba o Tellu. Tudi glede datuma neodvisnosti so spori. Za nekatere Švicarje predstavljajo ugotovitve težak udarec vendar se pa ni potrebno bati, da Tell kot proizvod fantazije ne bi ostal. Živel bo verjetno še mnogo dalje od zgodovinskega Tella in se mu ne bo potrebno več bati za slavo.
Mačke in milijoni
V tovarni sukanca »Dalmatinka« v Sinju imajo izobešene nenavadne napise: »Obnašajte se do mačk z obvezno pozornostjo«. Taki napisi niso neutemeljeni.
V tovarni so do nedavnega imeli strahotnega sovražnika: miši, ki so jim uničevale milijone in jim nikakor niso mogli priti na kraj. Tudi splitsko podjetje »Cian«, ki se ukvarja z uničevanjem škodljivcev, ni bilo uspešno. Njegovi uslužbenci so na mnogih mestih nastav. zastrupljene vabe, nad katerimi so obesili napise z opozorili, da je to strup. Toda miši se teh vab niso niti dotaknile in so se delavci že začeli posmehovati, da so se miši naučile čitati. Mimo so se podnevi sprehajale po dvorišču in poležavale. Podjetje pa je moralo »Cianu« plačati vsak mesec 250.000 dinarjev, poleg tega pa trpeti še veliko škodo.
Boj proti temu sovražniku je bil skoraj brezupen, dokler ni prišlo do žolčne razprave na seji upravnega odbora. Nekdo se je takrat spomnil
na mačke in že naslednjega dne je posebna komisija po vaseh nakupila 20 mačk. Toda to so bile »vaške« mačke, ki niso bile vajene na tehniko in zato so mnoge privajanje plačale z življenjem. Nekatere so se dotaknile električnih kablov, druge popile lužino, tretje zopet prišle v kremplje strojev. Toda spretnejše so le prestale preizkusno dobo, se privadile in začele uspešno preganjati miši. Postopoma so se tudi razmnožile, tako da jih je sedaj že čez petdeset.
Očitno pa jim miši niso več zadostovale za prehrano in so zato morali v ta namen odobriti mesečno 40.000 dinarjev in najeti posebno negovalko, ki jim vsak dan iz menze prinese hrano. Same pa so si si tudi spretno razdelile področje dela in tako si je vsaka izbrala nek teren.
Edinstven poizkus pri Korčuli
Pred kratkim so pri Vele Luki na Korčuli opravili nenavaden poizkus. V ladjedelnici iz tega kraja so izdelali protitip posebnega čolna, ki bi služil za reševanje posadke tankerjev, če bi se ti slučajno ponesrečili in bi se gorivo, ki ga prevažajo, vnelo.
V morje so spustili 18 ton nafte in jo zažgali. Dvignil se je velik in pošasten oblak dima, plameni pa so segali 100 metrov visoko. Temperatura
se je dvignila na 1.200 stopinj.
V ta pekel plamenov in vročine je zaplul čoln »Greben«, v katerem so za poskus bile le bele miši. Čoln je plul skozi ogenj 15 minut in osem sekund. Potem pa so s posebnimi reševalnimi ladjami jugoslovanske vojne mornarice razpršili nafto in s tem tudi pogasili ogenj. Nestrpnost je dosegla vrhunec: kaj je z belimi mišmi? Komisija s konstruktorjem Ivom Miroševi-
čem je pohitela na čoln, ki je bil popolnoma črn od dima in plamenov, a njegova konstrukcija ni bila poškodovana. Ko so odprli kletko z mišmi, so te veselo skakale, s čimer je bilo dokazano, da je čoln uspešno prestal preizkušnjo.
Doslej so podoben poskus na svetu opravili le v Angliji lani novembra, toda v manjšem obsegu. Čoln je bil v plamenih le 10 minut, a temperatura je dosegla 73,6 stopinj. Ladjedelnica v Vele Luki bo po tem preizkusu začela izdelovati prvo serijo takih čolnov, za katere je veliko povpraševanje. Šestdeset čolnov bodo izvozili v Sovjetsko zvezo in druge države.
PRVI PREMOGOVNIK V EGIPTU
V Egiptu so pred kratkim z velikimi svečanostmi odprli prvi premogovnik. Na svečanosti so bili člani vlade in bližnja beduinska plemena, ker ravno njim pripada zasluga, da so odkrili ta bogata nahajališča premoga. Ko so posebne ekipe 1956. leta začele iskati premog, so beduinom naročili, da naj iščejo vse, kar je črno. In res so maja 1960. leta našli premog. Računajo. da je v slojih sredi puščave okrog 40 milijonov ton premoga.
VINO V KONZERVI
V Parizu so se pred kratkim pojavile konzerve, v katerih pa je vino. Ljubitelji dobre kapljice smatrajo to za onečaščanje te pijače, čeprav je znano, da vino v konzervi ne bo dobilo drugega okusa.
Iz pekla plamena in vročine je prišel počrnel čoln.
Franc
Šrimpf
beg v jutro
35
roman
Tako je iz prvotnega stanja vznemirjenosti prišel, ne da bi vedel, kdaj in kako, v stanje pomirjenosti, četudi se je zavedal, da nima nikakršnega vzroka za pomirjenost in da bi bilo mnogo bolje, če bi bil še naprej vznemirjen, ker bi ga to bolj pomirjevalo.
Potem so prišle tudi minute, ko se je povsem odmaknil od te neskončne hoje in od te nikdar enake in vendar vedno se ponavljajoče poti, ko ga je nekaj neznanega preneslo čisto drugam, v drugo pokrajino, med druge ljudi. Njegova prisotnost tu, med temi tremi, se je zlahka spremenila v njegovo odsotnost s tem krajem, s tem časom in s temi ljudmi. Tu se je pomikal samo del njega, dočim je njegov drugi del bival zdaj tu zdaj tam. Nikoli ni bil dolgo na istem mestu, komaj trenutek, dva se je pomudil na znanem kraju, spregovoril z znanimi ljudmi, že hip zatem pa je lahko preskočil velike razdalje in gostoval zopet nekaj časa na čisto drugem kraju...
... »Ti, pazi, da ne boš zaspal!« je zaslišal Bračko šepetanje od spredaj in isti šepet je rekel: »Primi se me za suknjo, sicer te bomo še izgubili. Tako ne boš zaspal!«
Bračko je ubogal, se prijel prednjega za suknjo in šiloma odpiral oči, ki so se mu zapirale same od sebe.
V to hojo položene ure in minute so vendar vedno bolj krajšale pot in razdaljo do cilja, za katerega Bračko pravzaprav ni vedel, kje je in kakšen je. Bile so dolge ure v tej pokrajini, za katero je Bračko še komaj pomislil, da je bila nekoč čisto slovenska in da je danes manj slovenska, čeprav govori Greming še dosti dobro slovensko. Nazadnje sem vendar med svojimi, je pomislil Bračko, in noge so mu klecale od utrujenosti in od težkih nerodnih čevljev, ki niso delani za njegovo nogo in so ga močno tiščali.
Sedaj, v tej temi in med to hojo, ki je morala biti skrajno previdna, se je začel zavedati vedno bolj, da je napravil pomemben korak v življenju, mogoče najbolj pomembnega doslej, če ne računa prve odločitve za beg. Vendar bom tudi jaz izpolnil svojo dolžnost v tej vojni, ki jo ima vsakdo pa čeprav je na tej ali na oni strani, v tej ali oni vojski. Zdaj, v teh zadnjih trenutkih, se je zavedal, da je pobegnil iz nemške vojske prav zato, da bi lahko sedaj hodil po tej poti, po tej neznano znani pokrajini, proti temu znano neznanemu cilju. Ni mislil na to, kaj se bo zgodilo z njim v prihodnosti in tudi na to ni pomislil, kako bo z njim med prartizani, kako se bo bodil, kje in kakšni bodo novi tovariši. Na to ni mogel misliti, ker si ni mogel predstavljati natančno. Vedel je samo, da bo med svojimi.
Samo to mu ni bilo prav, da postaja z vsakim korakom bolj truden in da se ta pot vleče v nedogled in da nikakor ne kaže, da bi že tako kmalu prenehala.
Hotel je vprašati prvega, kako dolgo bodo še hodili, a si je premislil. Mogoče mu ne bi povedal pa tudi ni mu treba vedeti, da je že neznansko utrujen na prvem maršu in da bi najraje sedel, legel v travo in zaspal, četudi bi bili Nemci v bližini in četudi bi že šli proti njemu...
Tako so hodili tudi tistikrat. V Vogese. Hodili so ponoči in imeli so vso bojno opremo na sebi: težak tornister, puško, municijo, plinsko masko, čelado. Tudi takrat so hodili tako, nepretrgoma, uro za uro. Samo da tam ni bilo take poti, kot je ta, mehke in voljne, tako da se noga udira v travo in se le tu in tam zadeva ob korenine, in da so tu, na tej poti, veje dreves, ki se sklanjajo do njega in da ne udarjajo pretrdo v obraz. Tam ni bilo vej in tudi mehke poti ni bilo, ker so hodili po trdi, asfaltni cesti, ki je bila črna in nevljudna do vsega izmed njih. Tudi takrat je od utrujenosti spal med hojo. Hodil je na koncu zunanje vrste in je ob nekem ovinku hodil kar naprej, naravnost, medtem ko so drug zavili. Šele ko je začutil pod seboj mehko travo, se je zbudil in videl, da so drugi že daleč. Potem so mu rekli, naj se raje koga drži, ker se bo sicer izgubil. Poslušal jih je in se prijel tistega, ki je hodil v vrsti pred njim, prav tako kakor se drži sedaj tega, ki hodi pred njim...
... Za hip mu je prišlo na misel, da se tista pot samo ponavlja, da se vse samo ponavlja, in da bo najbrž vsak trenutek zagleda oficirja na konju, ki jih bo priganjal k hitrejši hoji in k disciplini v vrsti, četudi je noč in jih nihče ne vidi, kako hodijo.
Tako se mu je zgodilo že večkrat. Bil je prepričan, da se je dogodek, ki se je dogajal šele ta hip, že nekoč zgodil, podobno kot sedaj. Lahko bi prisegel, da je to nekoč doživel in da so se spremenile samo okolščine. Kakor da bi zavrtel film nazaj.
To se mu je zgodilo že nekajkrat. Ob dogodkih. Še večkrat je tako doživljal ob mislih. Mislil je o neki stvari in tisti hip se je spomnil, da je prav o tem že nekoč premišljeval, in da je sedaj mislil enako kakor tistikrat, z istimi besedami, z istimi presledki med njimi, z istim začetkom in z istim koncem. Mislil je, da je uganil nekaj novega in je bil te novosti vesel, potem pa je moral ugotoviti, da to ni novo, ampak, da je samo ponovitev tistega od zadnjič.
Toda tako utrujen kakor takrat, v Vogesih, v Alzaciji, sedaj še ni bil. Takrat so hodili vso noč, težko otovorjeni in lezli so visoko v hrib. Na vrh so prišli šele zjutraj in v trenutku so popadali po tleh in zaspali. Tudi oficirji in podoficirji so bili utrujeni, tako da se jim ni ljubilo spravljati moštva v red.
Vendarle bi lahko vprašal, kako daleč je še. Saj to niso Nemci. V njihovi vojski nisi smel vpraševati. In če si vprašal, si vprašal zaman, kajti odgovora nisi dobil.
»Kako dolgo bomo še hodili?« je vprašal tiho. Tisti, ki ga je vprašal in ki se ga je Bračko držal za suknjo, mu je vrgel tiho čez ramo:
»Potrpi. Ni več daleč.«
To je bilo toliko kot nič. Nedoločena tolažba za nedoločen čas. »Ni več daleč« je lahko pol ure ali tri ure.
Potem je molčal in ni več spraševal. Pot se je sunkovito vzpenjala in sedaj je moralo misliti samo še njegovo telo, njegovi živci, kako bi obvladali nov napor, nove bolečine, ki jih je povzročala svinčeno težka hoja njegovih nog. ki so se le počasi odlepljale od tal in se prestavljale na drugo mesto. Bilo je mnogo temneje kakor takrat, ko so odšli od Greminga. Še mesecu se ni več ljubilo gledati na zemljo. Zagrnil se je z oblaki, kakor z odejo, in proti jutru zadremal. Dovolj je bilo službe. Za nocoj.
Bračko je bil še sposoben prekleti goro, ki ima vznožje, hudo vzpetino in vrh in zatem zopet strm sestop na nasprotnem koncu, ki ga je zdaj komaj zmagoval. Za trenutek se mu je zdelo da je vse silovito nevažno: pot, cilj poti, pokrajina in gora, dva človeka pred njim in oni za njim in on sam. Samo, da bi že bili spodaj, spodaj, nekje- kjer bi lahko ležali, počivali...
(nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK, 24. SEPT.