155 številka.
• decembra
(▼ Trata, t torek *jatrq 4aa 29. decembra 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINORT"
libaia po trikrat na teden t leettk is-danjih ob torkih, A*«r«klh
in sobotah. Zjatranje iadanje it-
haja ob 8. uri zjutraj, večerno pa ob 7. an večer. — Obojno isdaaje stane: ca Je<l#ninM«ft . l. l.—, ir.ven A vatri] a f. 1.50 » tri mesta, . . 3.— . . . «.&•
» pel lota . , .	, , , y__
M ve« lato . . , 12.— ... 18.—
Nartč«lna Je plačevati naprej u eare6be krer priložene aarsoalne te aprava m •tir«.
Poaaaičae itavilke ae dobivajo t pio-dajalnteah tobaka t> lratn po S nv*. iavnn Trsta po a nvi.
Oglaai en rtiont pa tarifa t petita; aa naalovo i debelini Srkam) te plažaje
freator, kolikor obaefa noTadrih vratle. oalana. osmrtnice In javne zahvale, domači afrlaiti itd. aa raOunajr> po pe^odbi.
Vai dopiai naj ae pofiiljajo urertniitva nliea Caaerma it. 13. Vaako piano mara biti frankovano, ker tiefrankovana ae na •prejemajo. Rokopisi »e on vrm'a.io.
Naročnino, reklamacije iu »gmat? apro-jeuia npriitmiif.ro ulic* ilolino pit-aolo hit. II. nadst. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. <Mi>rie rnklvma* n|0ij«» »o proate pnnoin"
GI a a i I o alovanakaga političnega društva ta Primorsko.
,r ««Mn*a*4 Jt mm",
Ulični napisi v Ljubljani.
O zadnji seji mestnega zastopa ljubljanskega, katere smo omenjali tudi mi na kratko v zadnjem izdanju in v kateri ae je razpravljalo in sklepalo o gori označenem vprašanju, to pa gotovo ne v ponos „narodni stranki" na Kranjskem, zabeležiti nam je nekoliko iqav.
„Soča« piše:
.Svojim očem nismo verjeli, ko smo Čitali dvakrat to brzojavko 1 Ali je kaj takega mogoče v središču Slovenije? Nemci in Lahi nimajo nikjer ni najmanjšega obzira za Slovence, v Ljubljani pa .slovenski radikalci" zagovarjajo Nemce, ko bi jim sploh morali zanikati pravico do obstanka. Pričakujemo natanjčnejih poročil. Povemo pa, da »govorniki dvojezičnih napisov v Ljubljani pri sedanjih razmerah, ko nam v Gorici in Trstu ne privoščijo niti ljudske šole, med Slovenci na Goriškem zgubć za vselej še oni ugled, kateri so doslej morda se ohranili«.
V j Slov. Narodu" čitamo le govor g. dr. Ivana Tavčarja, ki je menil, da je gosp. dr. Gre goric le iz nagajivosti stavil svoj predlog za samoslovenske napise, da bi namreč delal zadrege narodni stranki. Potem je rekel dr. Tavčar po priliki : Položaj se je bitna spremenil. Nemška stranka je priskočila mestu na pomoč po oni grozni katastrofi. Če se danes prevdari položaj, priznati se mora, da bode še pogosto treba apelovati do nemške stranke na zložno sodelovanje. Tudi na '* pomoč kranjske hranilnice bode treba apelovati. Če bi se porušilo složno delovanje, bil bi to hud udarec za naše meščanstvo. Narodna stranka ne more jemati na-se odgovornosti, da ona ruši ta položaj, s katerim so se že s p o p r i j a z n i 1 i meščani nemške narodnosti.
Tako je načitan g. dr. Tavčarja govor v .Narodu'. Vprašali bi lahko g, dra. Tavčarja, od kje pa si je tista kranjska hranilnica nabrala svoje milijone, radi katerih naj bi sedaj ljubljansko slovenstvo delalo poklone pred nemško — kliko ? 1 Slovenski so groš i, s katerimi sedaj rožljajo po žepu nemška gospdda v Ljubljani; kakor pa
PODLISTEK
Krivoseška gostilna. 83
Srbski spisal Gjaro Jak a i <5; preložil A. B.
Bala se je in trepetala kakor trepetlikovo pero; vendar je šla dalje, ker je vedela, da jo na tajnem mestu čaka on, ki ima v svojih prsih več poguma in možatosti, nego deset tistih bahačev. Tako je dospela na tajno mesto, a Rake ni bilo. Bliski so švigali, robci so žalostno plapolali v vetru. Do kože je bila premočena, od las jej je kapljalo, zobje so jej klopotali. Zdajci je zaslišala votlo stokanje. Kaj je bilo to ? Ali mrtvi ustajajo? Ali se jej le zdi ? Glas je bil čedalje razločnejši. Čedalje jasneje se je slišalo, kakor bi nekdo klical na pomoč. Najedenkrat se jej je zazdelo, da ■sliši klicati svoje ime. Je-Ii morda ou ? Utripajočim srcem je hitela proti cerkvi. Sedaj se je za-bliskalo ravno pred njo in v svitu je zagledala ljubimca v krvi na tleh...
Posrečilo se jej je, spraviti ga po konci. Pe-ljaln ga je na tajno mesto, izprala mu tukaj rano, jo za silo obvezala ter ga potem peljala domov.
■Raka«, je govorila, „jaz te ne zapustim več, če prav me oče ubije zaradi tega".
da na tem dejstvu ni dovolj materijalne žrtve, zahteva se sedaj od mesta ljubljanskega še ogromna mor&lna žrtev. Kajti gospdda v narodni stranki naj bode na jasnem, da po njih sedanjem postopanju se Ljubljana odmika bolj in bolj od svoje velike naloge kakor metropola naroda slovenskega! Take cene ni vredno niti nemško „prijateljstvo*!
No, po poročilu v „Slov. Naroda" smo vsaj še mogli slediti argumentaciji g. dra. Tavčarja, ali ko smo v „L a i b a c h e r Z e i t u n g« čitali poročilo o Tavčarjevem govoru, ustavil se nam je tok naše misli in nemo smo obstrroeli. V „Lai-bacber Zeitung stoji namreč: „Wer nun unbefan-gen in die Zukunft. bliekt, muss zugeben, dast die Stadt auf den guten Willen dtr deutschen Partei angeiviesen ist !*
Torej mesto ljubljansko stoji le še ob „dobri volji* milostne nemške gospode !
Taka izjava, ako jo je res storil dr. Tavčar, zahteva in kliče na slovesen protest od vse slovenske javnosti. Ako jo je res storil dr. Tavčar in ako se z isto identifikuje tudi „narodna stranka*, potem bodi povedano, da je narodna stranka s to izjavo napravila križ čez vso svojo minolost, svoje tradicije, svoja načela in svoj program.
V „Slov. Listu" čitamo tudi, da je rekel dr. Tavčar, „da bode grmelo in bliskalo se ob jadranskem morju, a njega to ne moti*. Na to bodi odgovor čisto kratko, da smo se uverili že davno sami in da ni trebalo zopetnega zatrdila, da izvestno gospddo prav čisto nič ne briga gromenje in bliskanje ob morju jadranskem. Da-li pa je tako ne-briganje za toli važno pozicijo dostojno stranke, ki se nazivlje narodno, o tem naj sodi oni, ki ima še kaj slovenskega srca v prsih.
Danes smo prejeli nastopni dopis z Dunaja: „Vaša „izjava* v zadnji štev. Vašega cenj. lista nam je segla do srca, ker je tudi nam izšla iz srca. Bog Va* živi! Ne strašite se boja! Dozdaj samo „v Trstu grmi«, Če Bog d i, „grmelo« bo skoraj tudi v Ljubljani. Nazdar!"
S tem vsklikora akademiške mladine skle-parno za d«nen svoje opazke.
To je bil njen trdni sklep in odslej se res ni več ganila od njega.
Ko je tisti popoldan pred hišo obstal voz, ki ga je imel na povelje okrožnega pisarja prepeljati v uradno poslopje, je ona nanosila slame na voz, pogrinjalo pogrnila čez, več blazin položila na mesto, kjer mu je imela počivati glava, in potem pomagala, ko so ga nesli ven, da so ga le položili kar se da rahlo.
Rnvno ta čas je prišel zraven tudi pregled* nik. Zarudil se je nenavadni lepoti selske devojke, jo pazljivo motril, in ker je na njenih prsih ugledal dragoceno čipkasto nabornico, mu je nekaj prišlo na misel in pogledal je svojega patidurja.
„Ujema se*, je dejal pandur in iz neke posode vzel tisti krvavi platneni kos, katerega so naili na tajnem mestu. Preglednik je v duhu primerjal ta kos z njeno nabornico. Devojka je opazila, da jo neznani gospod posebno pozorno motri, in urna kakor srna mu je hote/a uiti. A uradnik jej je naglo zastopil pot.
„Za Boga, drago dete*, je rekel zaupnim glasom, molć jej kos platna, „ali moreš spoznati ta kos* ?
Devojka ga je pogledala čudovitimi, velikimi
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 98. deembra I8M.
„Obrtna zveza za Kranjsko" je imela
dne 27. t. m. javen shod v gostilni „pri Maliču" v Ljubljani, Razpravljalo ae je o obrtnem vprašanji, o z j e d i n j e n j u slovenskih strank na Kranjskem ino državno-zborskivolitvi. — O tem shodu smo dobili nastopno brzojavko: „Javni shod „obrtne zveze za Kranjsko" je vzel gledd jugoslovanskega kluba besedilo političnega društva .Edinost" v svojo resolucijo. Ogromna večina je bila tudi za zjedi-njenje slovenskih strank na Kranjskem. Pozdrav tržaškim Slovencem ! Odločno naprej !*
Evropa in Turčija. Iz Londona javljajo: „Mauchester Guardian* poroča, d ji je angleški ministerski predsednik, lord Salijbury, te dni pozval poslanike velesil v sejo ter jim priobčil misli Angleške gledć definitivnih nasvetov Rusije za konečni nastop evropskih držav v upravi Turčije. Lord Saliabni y je naprosil poslanike, da priobčijo svoji« vladam ruski načrt, da dobe potrebnih in-strukcij za slučaj, ako bi ae upirala Turčija. V tem slučaju namreč, ako bi se turška vlada v teku osmih dnij ne udala zahtevani velesil, odločile bi se le-te do energičnih korakov. (Naravnost smešno je, kolikokrat že so velele uustile to grožnjo, za katero se pa Turčija niti /.menila ni do sedaj. Op. ured.)
Šnvalov je odstopil. Iz Peterburga došlo je to-le službeno poročilo: Grof Šuvalov je vsled lastne prošnje iz zdravstvenih ozirov odpuščen is službe kakor generalni guberner in poveljnik v Varšavi.
Različne voati. Nekoliko opazek k debati v mestnem svetu tr2aikem o slovenskih volilnih reklamacijah. Iz
poročila o mestni seji dne 22. t. m. razvidijo naši čitatelji, kake razloge so navajali g. župan Pitteri, in meslna svetnika dr. Piccoli in dr Mojzes Luz-zatto zoper nalog visokega namestništva, da mora magistrat sprejeti slovenske volilne reklamacij« in rekurze.
očmi, jih potein povesila ter zopet hotete ubežati. Ko pa je on ponovil svoje vprašan/«, ga je pogledala ponosno,
„Da, gospod, da, jaz se« mu obvezala rano", in ihtć je nadaljevala: „O;, da ste vi videli, kako je ležal v svoji krvi, *ako so jra razmesarili lopovi I Brezbožnika *ta ga hotela umoriti!"
Lepi obraz je obrnila v »tran ; oči je imela polne solza.
„Ali potrdiš to tudi pred sodiščem ?*
,Z>a, gospod, vse povem, kar sem videla v grobni noči. In *isto noč je bilo vse grozno - zem-)j& in uebo in njega prelita kr !
Preglednik je bil, dasi na videz strog, prav za prav vendar Ijubeznjiv človek.
„Ti si dobro dete*, je rekel ter jej hotel povedati še nekaj pohvalnih besed, a ona se ie samo še ozrla na ranjenca ter odhitela Rako so odpravili v uradno poslspje.
* ♦
Že deset dnij je minolo od teli dogodkov, a sodnik se še niti jedenkrat ni bil pokazal v gostilni. Zaman sta ga pop in cincar nagovarjala k temu ; njega ni bilo.
(Pride ie.)
Naravno je ter ne potreba povdarjati posebe, da je izzvala burno pohvalo večine svetovalcev izjava županova, da nas jezik ni uraden jezik in tudi ne jezik mesta.
Izvajanja govornikov, gori navedenih, pa »o plitva in aofistična, da bolj ne morejo biti ter iz-podmikajo faktično podlago stvari.
Gospod dr. Piccoli je trdil namieč mej oata-lim, da visoko namestništvo ne bi bilo smelo sprejeti alovenskih reklamacij in rekurzov, ker niso bili uloženi na magistratu kakor kompetentni oblasti.
Veče, recimo samo, aofistike, si pač ne moremo misliti, nego je taka. Magistrat ni hotel sprejeti slovenskih reklamacij in rekurzov niti na zapisnik, kar je nezaslišano, ker velja povsod načelo, da zapisnikar mora sprejeti vse, kar prihaja na zapisnik, tndi če je turško, a dotični kouceptni uradnik ima še-le presojati, se li sprejme taka nloga, ali se zavrne ; če bi torej niti namestništvo ne smelo sprejeti ter dostaviti magistratu v takem slučaju slovenskih ulog, kam naj bi jih uložili P Slovenski reklarnanti so hodili po pravi poti ter so hoteli uložiti svoje reklamacije na zapisnik magistrata ; magistrat je torej sam kriv, ako je namestnidtvo primorano rušiti njegove pravice, katere zloiablja ou tako brezobzirno in protizakonito. Grožnja namestoištva torej ni kršenje Statuta, pač pa je kršil magistrat Statut, kateri statut nikjer ne izključuje deželnega jezika slovenskega.
Oba govornika (Piccoli in Luzzatto) sta skušala nadalje dokazati, da spadajo volitvene stvari v samostojno področje okčine ter sta se v tem obziru sklicevala na statut mesta dunajskega, a o tem sta pozahila nehotć (?), da so v Trstu mestne volitve istočasno deželnozborske, kar ne velja za Dunaj ter da je valed tega odločilen za Trst deželnuziiorski volilni red od leta 1861., ki v tem obziru spreminja statut mesta tržaškega od leta 1850
Po vseh deželuozborskih volilnih redih in tudi po onem za Primorsko pa spadajo volilne stvari v izročeno področje. Ni torej nelogično, kar je trdil cesarski komisar baron Conrad, da volitvene stvari spadajo v izročeno področje, pač pa bi bilo nelogično, ko bi mestni svet razsojal v zadnji instanciji o deželuozborskih volilnih stvareh.
Sploh pa logika kaj rada zapušča gospode na magistratu, ko jim ne ugaja kaka stvar. Naši slovenski .avvocatiui* pa vendar-le nekaj znajo ; vsaj zakon poznajo bolje, nego slavni magistrat. Kaj ne da je tako P1
Stvarni ne morejo biti! Na drugem mestu današnje številke najdejo naši čitatelji neko „poslano* gosp. dra. Gregoriča iz Ljubljane. Ta gospod opravičuje svoje glasovanje v zaduji seji mestnega zastupa ljubljanskega gledć podpore slovenskemu gledališču. Da-li se mu je to posrečilo, ali se mu ni posrečilo, to nas ne briga dalje. Re-agovati pa moramo tu na opazko „Slovanskega Naroda": »Radovedni smo, kako bode dr. Vinko Gregorič to svoje stalisče opravičeval ob o b ali h sinjega morja, kjer mislijo, da je žnjim prejela Ljubljana pravega narodnega odrešenika.* —
Kako — oprostite — smešni so včasih ta ljubljanska gospoda, in kako .majhni" in „nizki", ker vidijo pred seboj vedno le — o s e b e 1 Ali ne poznamo nikakih .odrešenikov", ampak 1« delavce za narodno stvar, in menimo, da Ljubljana že cel<J ne treba nikakega odrešenika; ker ne treba drugega, nego da prvaki in meščanstvo vrše s v o j o narodno dolžnost in da delajo ua to, da Ljubljana zadobi vse atribute kulturnega središča vsega naroda sloveuskegal
Ili ne poznamo in ne priznavamo „odrešenikov" in najmanje bi hoteli dra. Gregoriča smatrati odrešeni kom. Ako stori kaj pametnega, ga radi pohvalimo; kadar pa zgreši pravo pot, bo-demo karali istotako, kakor tedaj, ako jo je zgrešil, recimo, dr. Tavčar. Tako je naše stališče in menimo, da je pravilno. Le žalostno je, da se v Ljubljani ne morejo in ne morejo povapeti do stvarnega presojanja in se tam vse politiško življenje suče okolo — oseb !
„Edinost' na razprodaji v Ljubljani in v Gorici.
.Edinost* se prodaja po 4 nvč. številka v Ljub-Ijani t prodajaluici g. Steffe, pred škofijo št. 13, v G o r i c i pa v tabakarni Scbwarz, via delle Bcuole.
Tega pa je 2e preveč. Iz Rojana nam pišejo: Zadnjič smo vzklikali: Kara jadramo ▼ Rojanu ? — danes pa moramo vprašati še določneje in jasneje: .Kaka daleč hoče dotirati naš g. župnik ? ! Ali ni še dovolj razburjenja ? !■
Sodeči po'dogodkih od dne 27. t m. moramo misliti, da g. župniku še niso dovolj razburjeni duhovi in da se smatra svojim najnujnejim opravilom — da priliva olje v zubelj.
Dne 27. t. m. ob S. uri pop. je bil pogreb člena društva ,Zarja", g. Jakoba Cjaka. Po svoji stari navadi je društvo skazalo poslednjo čast svojemu mnogoletnemu členu. A ker je bil pokojnik posebno značajen in delaven rodoljub in je hotelo društvo še posebno proslaviti njegov spomin, je povabilo v poranoženje svojega zbora tudi nekoliko pevcev bratskega diuštva „Adrija" v Bark ovijah.
Da ne bode zaprek na nobeno atran, naznanilo je društvo to svojo nakano policiji, jeden Člen rodbine pokojnika pa se je že dan pred pogrebom podal tudi k veleč. g. župniku. Ko je dotičnik povedal g. župniku, da je želja vse družine, da bi se pokojniku zapela v cerkvi žalostinka, g. župnik ni odbil te želje kar naravnost — iz česar moramo sklepati, da se tudi g. župniku ni zdela ta želja nedopustna —, ampak je vprašal: Kateri pevci naj bi peli ? 1 Ko pa je gosp. župnik začul ime .Zarja*, je kar planil: .Zarja* pa ne, tu sem jaz gospodar, v cerkvi ukažem le jaz 1* — Dotični člen je prijavil to predsedništvu društva, in to poslednje je sklenilo takoj, da se ukloni odredbi župnika in da bode pelo društvo pred hišo in po poti. Tako se je tudi zgodilo.
Ljudstva se je sešlo pred hišo žalosti več j stotin. Ljudstvo je od vseh strani pozdravljalo 1 obče priljubljenega veleč. gosp. kapelana, kar je j vidno razdražilo živce g. župniku. Ko sta gospoda ! dospela na dvorišče in je g. župnik zazrl pevce i društva .Zarja*, ga je ta okolnost tako razburila, ! da je velel g. kapelanu, naj gre on sam blagoslovit truplo pokojnika (da-si g. kapelan niti štole ni imel), a g. župnik je zbežal z dvorišča in po cesti kakih 300 korakov daleč in cerkovnik za njim s križem!
Na cesti je g. župnik naletel na jednega redarja (stražarja) in z istim se je povrnil zopet na dvorišče hiše žalosti. Tu se je postavil pouosuo med pevce in zakričal: .Ako nočete pozdraviti mene, pozdravite vsaj križ in recite .hvaljen bodi Jezus Kristus 1*. Na to kričanje — grobni molk od strani ljudstva. A g. župnik zopet in še bolj na glas: .Amen se reče, kadar sem izustil jaz .Jezus Kristus!" Zopet molk !
Tupa treba povdariti še posebno: daje bilo vse ljudstvo spoštljivo odkrito, ko je dospel g. ž u p ii i k.
Po tej epizodi je g. župnik vendar odšel v hišo, da blagoslovi truplo. Po dovršenem cerkvenem obredu je društvo zapelo na dvorišču žalo-stiuko .Nad zvezdami". A gospod župuik tudi tu ni mogel premagati svoje nagle jeze in je med petjem upil: .Naprej, avanti, avanti!" Ker pa so pevci mirno peli naprej, se je g. župnik obrnil do navzočega stražarja, naj le-ta opozori pevce, da naj nehajo. Seveda tudi to ni pomagalo, ampak pevci so mirno odpeli žalostinko.
Na to se je začel premikati sprevod. Mejpo* toma so peli pevci .Molitev*, kar je g. župniku tako segalo do — žolča, da je bil ves bled in so mu celo listki leteli iz molitvene knjige.
Sprevod je dospel pred cerkev. Pevci so odstopili na »tran in nositelji so položili krsto na tla; a to se ni zgodilo likom cerkve na cerkvenih tleh, ampak še na ulici, kjer menda še ni .gospodar* g. župnik. Med tem pa je g. župnik hitro akoćil preko stopujic ua cerkvena tla in je o i velike daljave blagoslovljal krsto. Ko pa so pevci začeli peti „Blagor mu", jel je g. župnik kričati na ves glas : .Naprej, naprej l* — tako glasen je g. župnik, da je nadvladal glasove kakih 40 pevcev. I tu se je g. župnik cbrnil do nadzornika redarjev, da naj ta poslednji prisili, da se krsta prenese v cerkev. Toda nadzornik je odgovoril lakonično, da tega ne more storiti, ker je društvo dobilo dovoljenje od policije, da sme peti na ulici. Pevci so peli naprej, pobožno razkrito ljudstvo jih je poslušalo ganjenim arcem in g. župnik je — lepo sam zbežal v cerkev.
Ko so pevci dovršili, podal se je sprevod v cerkev, toda ljudstvo je bilo tako užaljeno po tem postopanju g. župnika, da najmanje polovica niti ni šla v cerkev.
Tako se je dogodilo, spoštovani g. urednik, v Rojanu dne 27. decembra leto 1896. po Kristu« Bovem rojstvu. Ali naj pišemo obširen komentar k takemu postopanja ? t Menda ne treba. Dejstvo ie, da se duhovnik med vršenjem svoje svete službe vedno in vedno obrača do stražarjev za pomoč — že to dejstvo je zuačilno dovolj samo na sebi. Obžalovati pa je take dogodke tudi zato, ker bi utegnili provzročiti družili ne le neprijetnih, ampak za posamičnike tudi lahko pogubnih posledic. Saj vemo vsi, da kri ni voda. Tem bofy moramo tu izreči zahvalo redarstveni oblasti, oziroma nje organom, ki so bili navzoči pod vodstvom nadzornika Viranta, na njih taktnem in modrem postopanju. G. župniku pa ne želimo druiega, nego, da bi vendar enkrat začel — misliti, kam da ga slednjič mora dovesti pot, po kateri hodi sedaj t Kajti, ako ne ve, mu povemo mi tu na vsa U4taf da t e g a j e že preveč v našem sicer mirnem Rojanu.
Iz Rojana nam pišejo: Nekega dne minolega tedna došel je prevzvišeni škof Š t e r k v našo cerkev k „zornicam" in to že ob uri zjutraj. Prevzvišeni je daroval bv. mašo. Kakor pa je že nmevno samo po sebi ob poznanem mišljenju g. župnika Jurce, je le-ta po dovršeni daritvi ponudil škofu tablico, na kateri ao v latinskem jezika natisnjene po sv. maši običajne molitve. Toda prevzvišeni je odklonil to tablico na tak način, da je opazila vsa cerkev, in je potem molil — v slovenskem jezik n, in vse ljudstvo je na glas molilo za svojim višim pastirjem, dočim isto ljudstvo molči, kadar moli gosp. župuik. Ljudstvo pa ne molči morda iz upornosti do gosp. župnika, ampak zato, ker — ga ne razume!
Vsakako pa mislimo, da gosp. župnik najbrže ne zapiše tega dogodka med svoje mnr&lne zmage.
Ro|an — v Afriki. Istega dne pred obhkom prevzvišenega škofa tržaškega v cerkvi rojunski, sta se bila menda gosp. župnik Jurca in mladi cerkovnik nekje nekako zamudila, da se zornice j niso mogle pričeti ob določeni uri. Ljudstvo se-j veda ni vedelo o tej zamudi in je prišlo točno i kakor po navadi. Ker pa je bila cerkev še zaprta, j čakalo je ljudstvo potrpežljivo pred vratmi, neko-j liko oseb pa se je podalo do župnišča, ker so se I bali, da ne bi se bilo kaj pripetilo gosp. župnika. In jeden njih je potegnil tudi za hi*ni zvonec.
Na to je kmalu prisopihal gosp. župnik in je jel kričati na dotičnike: „Takih ljudij še nisem videl, res ne vem, ali ste rojeni v Afriki, alivRojanul Med takimi ljudmi ni možno živeti 1*
Tako ae je dogodilo ljudstvu, ki je — deloma od daleč — prihitelo na vse zgodaj, da bi vršilo svojo versko dolžnost. G. župnik torej ne v6, da li so njegovi žup[jani rojeni v Rojanu ali v Afriki, to pa vemo mi prav dobro, da so se laj v Rojanu — afričanske razmere, na katerih pa menda ni krivo ljudstvo!
Da bodemo vedeli, pri Čem da smo! Odličen slovenski duhovnik — ne tržaški — nam piše gled6 vprašanja italijanske propovedi v Rojanu: .Kakor sem čital te dni v slovenskih časnikih, je veleč, ordinarijat tržaški dovolil v*led prošnje Italijanov in nekaterih Slovencev (!!) (3 četrtine jih je bilo med prosilci. Op. ured.), bivajočih v Rojanski fari — italijansko pridigo. Meui niso dovolj znane rojanske razmere, da bi se upal sodbo izreči o tem škofijskem odloku. Če je ie fes tamkaj toliko Italijanov, da pridige v svojem jeziku potrebujejo, bedi I Saj se pridiga v materi-i nem jeziku cel6 divjakom, zakaj bi se Italijanom j ne smelo in ne hotelo, ako oni res iz prepričanja to zahtevajo. Krščanska pravičnost in ljubezen ne poznata narodnosti.
Mi torej ne zavidamo Italijanov zaradi ita-| lijanske pridige, ki se bode slišala odslej v cerkvi rojanski. Vsakemu svoje I
Ali kakor smo našim sosedom pravični, tako morajo biti oni nam nasproti. Tudi tržaški Italijani morajo Slovencem privoščiti slo ven-! sko pridigo pri sv. Justu. Veleč, ordiuarijat
tržaški bo gotovo Slovencem tako pravičen kakor Italijanom. O tem ni dvomiti. Zatorej naj tržaški Slovenci prire lijo slično prošnjo, ko rojanski Italijani, da se jim zopet dovoli pridiga pri sv. Justu. Gotovo bode mogoče Slovencem zbrati več podpisov, ko rujanskim Italijanom. Na tak način se da slavnemu ordinarijatu prilika pokazati svojo nepristranost in pravičnost in Italijani — bodo poparjeni morali molčati. Prosim torej slavno uredništvo, da aproži to idejo v svojem listu in podpise za prošnjo preskrbi ter ordinarijatu — pokloni 1
Na tak način menim, bi se ugodilo obema narodnostima. Ako pa bi veleč, ordinarijat ne hoteL Mgoditi opravičeni prošnji Slovencev, da se slov. propoved zopet uvede pri sv. Justu, ali pa v kaki drugi cerkvi, kjer jo je treba, tedij bi vedeli, pri čem da smo.
Pozor 1 Pred kakimi dvemi meseci je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen neki Anton Turk, ker je kupoval ukradene limone. Sedaj pa so raznesli — ali iz nevednosti ali iz zlobe — po nekod glas, da je bil obsojen naš obče spoštovani rodoljub in posestnik Josip Turk s Škorklje in da ! je isti tudi v zaporu. Opozarjamo torej okoličane, J da je gosp. Josip T u r k živ, zdrav, svobodeu j pošten in spoštovan kakor je bil vsikdar, odkar \ ga poznamo.
Poročilo o shodu ,pri lovcu* smo morali od- j ložiti na denašnje večerno izdanje radi obilice j druzega gradiva.
Za „Božičnico" so nadalje darovali: ga. Mici i Protner 6 kron, gd Marija Ćehovin 1 krono, iz ■ Milkine pušice 8 kron. Vsem darovateljem srčna hvala. Nadalje je nabrala gospa Tereza Metliković j 20 krou 10 stot., katere so darovali sledeča go- ! Bpdla: Marica Vinšik, Maša Dolenčeva, Franja Košir, Marija Rapotec, Keržš, Marija Zaveršek, : Jakop Žuebel, Antonija Urdič, Katiuka Zupan, Janko Malovič, Ana Babič in Karlo Colja po 1 ; krono. Karabajč 2 K. Živic in prof. Butar po 4 krone. Tiskarna Dolenc 6 kron. Mladiua v Delalskem podpornem društvu 2 Kr. 10 stot.
Za inoftko podružnico družbo sv. Cirila in Metoda v Sežani se je skupilo na svatovščini g. J. Pi rja vica v Drenjah 17 gld. 50 nč., vesela dru- ! žba „pri Maliorčič-u* 80 nč., pri „Zvezdi* 20 nč.
Za rodbine ponesrečenih Križanov poslali so ! nam dosedaj: Gosp. prof. Ivan Jesenko ... 4 kron; i
. I S........ 2 kroni; j
a Pepi ....... 3 kroue,
n A. K........ 4 . !
Skupaj .	13 krou; j
K temu prejšnja izkazana svota 468 kron ; ■ Skupaj . 481 krou. ;
Nadaljue darove sprejema drage volje naše j upravmštvo (Via Moliu piccolo št. 3).
Vabilo na Silvestrov večer, ki ga priredi te- j lovadno društvo .Tržaški Sokol" dne 31. decembra t. 1. v društveni telovadnici na vogalu ulic Farneto in Auialia se sodelovanjem tamburaškega zbora. Vspored: 1. Tamburanje. 2. Tambur nje. 3. Šaloigra: .Gospod Lukin" ali „Silvestrov večer v Mičetivi hiši" (dejanje se vrši v tržaškej okolici) in prizor iz leta 1896. 4. Tamburauje. 5. Aligoriški prizor: .Kedaj, kaj in zakaj?!* prizor z alego-riško sliko, oboje priredil Stukovič. 6. Tambura-nje. 7. Nagovor staroste o prehodu iz st.rega v novo lei.o. 8. Srečkanje na dobitke. 8. Svobodna zabava. O polunoči predsednikov pozd av. Začetek točno ob 8. uri in pol uri zvečer. Vstopnina za člane 20 uč„ za nečlane 40 nč. Člani v dru-štveui opravi so ustopnine prosti.
Bralno društvo v sv. Križu na Vipavskem bode imelo du6 3. januvarja 1897. ob 4. uri po-poludne letni občni zbor. Po zborovanju svobodna zabava, za društvenike brezplačno, neudje plačajo 10 nč. ustopnine. Na obiluo udeležbo uljudno vatii	Odbor.
Družba Rdečega križa za Pulj. Dunajska družba Riečega križa je poslala v Pulj 8 barak po-poluomu urejenih za pomožne bolnišnice. S tem bode vsai udpomagano dosedanji boluišniški mi-seriji v Pulju.
Leg&r (ali tifus) v Pulju Stanje epidemije dne 23. t. in.: Meščanstvo: n->vih slučajev 20, ozdravilo 10, umrl 1; vkupno 680, od kojih 109 v bolnišnici. — Vojaštvo: novih slučajev 9, ozdravilo 11, umrl 0; vkupno 610.
Dne 24. t. m. : Meščanstvo: novih slučajev 17, ozdravilo 9, umrli 4 ; vkupno 684, od kojih 99 v bolnišnici. — Vojaštvo : novih slučajev 12, ozdravilo 10, umrli 4; vkupno 608.
Due 25. t. m.: Meščanstvo: novih slučajev 12, ozdravilo 15, umrl 1, vkupno 680. — Vojaštvo: novih slučajev 20, ozdravili 4, umrl 1, vkupno 623.
Vitez Nabergoj zoper list „Indlpendente*. —
(Dalje.) Branitelj toženega lista, dr. Mandel, je prosil gosp. predsednika naj mu saj na kratko raztolmači vsebino slovenskega govora gospoda odvetnika dra. Gregorina.
Predsednik (proti branitelju): Kar se tiče zahteve, naj Vam prevedem govor, oziroma raztolmačim na kratko vsebino govora obtožitelje-vega zastopnika, moram izjaviti, da ni moja dolžnost biti Vam tolmačem; Vi ste morali predvideti slovenski govor obtožitelja ter skrbeti sam za tolmača. Prosim pa gosp. referenta, da prečita inkriminiram članek.
Prečital se je na to inkriminirani članek.
Po prečitanju je spregovoril branitelj gosp. dr. Mandel blizo tako-le :
Najprej mi je konstatirati v formalnem obziru, da je smatrati, da je obtožitelj odstopil od obtožbe. Ko se je namreč prvi sodnik „ex primo decreto* izrekel nepristojnim soditi o ovadbi, ni tožitelj rekuriral zoper ta odlok. S tem je postal ta odlok pravokrepen ter bi bila nastopila pristojnost deželnega kakor porotnega sodišča, ako bi bil izjavil tožitelj v treh dneh, da hoče nadaljevati kazensko postopanje pred deželnim sodiščem. Ker tudi tega ui storil, odbiti je ovadbo sploh.
Kar se tiče nasprotnikove argumentacije, da bi prestopek razžaljenja časti po §. 496. k. z., storjen tiskopisom, sploh ne bil kažnjiv, ako bi se postavilo načelo, da se mora za vsako razžaljenje časti, sto jeno tiskopisom, tožiti pred porotnim sodiščem, ker da se ne da psovka nikakor kvalificirati po §§. 487. in 492., omenjati mi je, da v takem slučaju se tako žaljenje lahko kaznuje policijskim pdtom. Sploh pa se da tudi psovka kvalificirati po §. 491. kaz. zak. ker se s psovko v tiskopisu izročuje osebo javnemu zaničevanju.
O psovkah inkrimiiiirauega članka se pa lahko reče, da so is'e le kritika postopanja gosp. Nabe goja, seveda v krepkih izrazih, katera kritika je sposobna, da izročuje gosp. Nabergoja javnemu zaničevanju. Na vsak način je treba pretresati inkriminirane psoyke v zvezi z drugo vse-biuo članka ter se ne sme ločiti eno od druzega. t Ako bi se to smelo, bi lahko n. pr. državni j pravdnik, ko ima tožiti koga radi hudodelstva ! težkega telesnega poškodovanja, iz katerega je ! nastala 46-dnevna nezmožnost za delo, izjavil, da j skrči obtožbo na tridnevno nezmožnost za delo, j s čemer bi nastal iz hudodelstva navaden pre- i stopek.
Sploh je pa omenjati da §. 496 kaz. zak i govori le o tem, da se s kom na očitnem kraju : grdo dela ali pa da se komu dajejo grde besede.
Inkriminirani Olauek pa ne daje gosp. Na-bergoju grdih besed, nego le z grdimi besedami izraža zaničljive lastnosti. In kaj naj se reče o tržaškem mestnem svetniku, ki ne pozna mestnih administrativnih predpisov in ki se upa zavračati odlok spisan v uraduem jeziku mesta tržaškega ?
Ne vem, je-li gosp. zastopnik tožiteljev, kakor v prvi instanciji, tudi danes predlagal objavo kazenske razsodbe v toženem listu. Na vsak način bi bila taka zahteva v zakonu neutemeljena, ker se sme objavo kazenske razsodbe zahtevati le glede hudodelstev in pregreškov storjenih tiskopisom, ne pa gledć prestopkov.
Prosim, veleslavno deželuo sodišče naj iz vseh teh razlogov odbije nasprotno ovadbo.
Dr. G r e g o r i u je repliciral na to:
Nasprotnikovo trditev, da je smatrati kakor da bi bil odstopil tožitelj od svoje ovadbe s tem, da ni rekuriral proti odloku c. kr. Preture, s katerim se je ista brez razprave izrekla nekompetentno razsojati o tej kazenski stvari ter s tem, da ni takoj tekom treh dni nadaljeval kazenskega postopanja pred deželnim kakor porotnim sodiščem, je v vsakem obziru neosnovana.
Opomniti je tu najprej, da je bil ta odlok
prvega soduika nezakonit; prvi sodnik ni namreč imel nikakor pravice izreči svojo nepristojuost kar naravnost brez razprave nepristojnost izreči je temveč z razsodbo izrečeno vsled razprave.
Iz očite nezakonitosti pa pač ne more izhajati za tožitelja nikaka kvarna posledica. (Pride še.)
Samomor. 68letni dninar Anton Potrata, stanujoči s6 svojo družino campo S. Giacomo bšt. 8, si je prerezal z britvijo grlo. Našli so ga v krvi ležečega, mrtvega. Ostavii je vdovo in 4 odrasle otroke. Vzrok temu samomoru je bila bržkone obupnost, ker je bil starec že dokaj časa brea dela.
Grozna nesreča. V Resici, malem trgu na Oger«kem, je mnogo ogljenic. Ogljenice so se vnele. Ne ve se, kdo je kriv grozni nesreči, kajti navadno ostajajo skriti oni, ki so pravi vzrok enakih katastrof. Do zdaj so izvlekli iz ognja mrtvih, težko ranjenih in zdravih rudarjev, a 45 se jih še nahaja v jami; so-li mrtvi ali živi? Kdo to ? ! — Enake nesreče se prepogosto ponavljajo po rudnikih na Češkem in Moravskem. Delavec se poti v podzemskih jamah za borni kruh, a da bi le bil varen življenja ! Toda akcijonerji, ki si kopičijo tisočake, premnogokrat ne skrbe dovolj za potrebno nadzorstvo in drugo varnost v teh rudnikih. Posledica je, da se mnoič osiročene družine, za katere se navadno kmalo niti ne zmeni nihče.
Nesreča. Minole srede je 24letna postrežnica Marija Stepančič, stanujoča v ulici deli' Olmo hšt. 2, v svojem stanovanju kuhala nevarno zmes iz voska in terpentina za Učenje podov. Hkrati se je vžgal terpentin v posodi, dekle je pograbilo ponev instinktivno, da jo odstavi od ognja; toda posoda je bila vroča in jo je opekla tako, da je isto izpustila ua tla. Goreča tekočina se je polotila tudi nje obleke. Na kričanje ubozega dekleta so prihiteli domačini, pogasili ogenj ter spravili po-j uesrečeno dekle v postelj. Pozvali so zdnvnlka z zdravniške postaje, ki je konstatoval, ua si je dekle hudo opeklo nog': iu v obče ves spodnji del telesu. Ponesrečeno so pripeljali v bolnišnico.
Pomilovanja vreden siromak. Nedavno smo sporočili, da se je vojak Ivan Idrejčič tukajšnjega 97. pešpolka v nedeljo 29. nov. t. 1 v veseli družbi nekoliko zakasnil, ter se vsled tega ni upal vrniti se v vojašnico. Blodil je skoro tsden dni po okolici, prenočivši pod milim nebom v grmovju, v kakem jarku ah kjerkoli »i bodi. Povedali smo tudi, da so tega siromaka našli dne 6. t. m. zjutraj, čepečega v jarku ob cesti via Cisternone. Bil je brez zavesti. Spravili so ga v vojaško bolnišnico in tam se je pokazalo, da je bil siromak pol mrtev od gladu in truda in nogi sti mu bili zmrzli. Omenili smo že tedaj, da je malo nadeje, da ozdravi. Ta bojazen se je izpolnila na strašen način: ubogemu mladeniču pojavil se je rak na obeh zmrzlih nogah in — da mu rešijo življenje — morali so mu odžagati obe nogi! In io prav pred Božičem. Strašna posledica mladenišico lehko-miseluosti. Siromak je res pomilovanja v. eden.
„Loterijski kralj* Miha Farkas. Naši čč. čitatelji se izvestno še spominjajo na onega Madjara, ki je pred par leti osleparil loterijski erar za preko pol milijona goldinarjev. Svojih par let ječe je izvršil v kaznilnici v Szegediuu ter se o tej priliki izučil mizarstva. Sedaj pa je ta mož v severni Ameriki, v Ohio, kjer ima veliko tovarno za izdelovanja pohištva. Tak6 je namreč sporočil od tam domov v Temešvar neki Peter Knoll, rojak Farkašev. V tem pismu pravi mož, da je Farkas jako bogat, vpliven in obče spoštovan industrijalec. Je že mogoče, kajti tam se nihče ne briga, od kje e uzel .tovarničar Farkas* potrebnega denarja, da si je zgradil in uredil svojo tovarno. Treba je priznati, da je dobro uporabil prislepar-jeni denar. Kajti od prigoljufauega pol milijona našla se je takrat komaj polovica, namreč kakih 250.000 gld, v tem ko je Farkas trdil gledć druge polovice, da je razdelil denar med svoje soigralce na Dunaju. Tega mu seveda že takrat nihče ni verojel, toda nasprotnega dokazati mu tudi nihče ni mogel. Sedaj je pa že popolnoma jasno, da je bil Farkas kakih 260.000 gld. skril v kakšen varen kraj. In s tem denarjem igra sedaj onkraj morja v .novem svetu" ulogo poštenjaka, občespoštovanega industrijalca.
Dolgo življenje. Pred par dnevi je umrla v
Berolinu ženska, ki jo bila rojena v Frankobrodo lata 1794, ki je torej doživela 102 leto, te dni pa je nmrla v Bebrovnikn, okraj Tarnovic, ženska, •Ura 104 leta.
Kako ti jo znal pomagati t Rojen je bil v Varaždina, svali so ga „de H i z d o v*, a ker te s tem imenom ni mogel preživeti, čel je na Dunaj in tam se izdal pod Sirokoostnim slovom: Le Prince Ervln Hazden Chevalier de Petri tschoy-ko (Princ Ervin vitez Petričojko). Bilo mu je komaj 29 let, a pod tem imenom sleparil je po Dunaja, da je bilo veselje. Posebno pri mladih gospicah je imel dokaj sreče. Ali, ker jih je »kuhal menda ven d ar-le preveč, so ga stražniki shranili za bo-iične praznike v posebno — varstvo.
Koledar Danes (29.): Tomaž, škof, mučenec. Trofim, muč. — Jutri (30.): David, kralj; Nicefor ■učenec. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. ari 46 min., zatoni ob 4. uri 18 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 7 stop. ob 2 pop. 9 6 •top. C.
Loterijsko Številk«, izžrebane dnć 24. t. m.: Dnnaj	3, 60, 39, 48, 54.
Gradec	62, 85, 72, 46, 76.
Najnovejie vesti«
Gorica 28. Deželni zbor se je otvoril na slo-▼esen način. V svojem nagovoru je deželni glavar omenjal elementarnih nezgod, ki so zadeli deželo ter je izrazil nado, da priskoči država na pomoč. Svoj govor je zaključil z vsklikom na cesarja. Vladni sastopnik je pozdravil zbor v obeh deželnih je-sikih. Začasni proračun se je vsprejel soglasuo. V predloženi interpelaciji je zahteval posl. Berbuč, da se zgrade nekatere ceste, posl. Grča pa, da se razpusti društvo za namakanje tržiške ravani. Na to se je odložilo zasedanje.
Dunaj 28. Cesar se je povrnil iz Monakovega na Dunaj.
Dunaj 28. Deželni poslanec Fftrnkranz je umrl nagle smrti. Zadela ga je kap.
Havana 28. (Ustaja na Kubi.) Ustaši so po-tolkli Španjce med Manzanillo in Bayamo. Po uradnih poročilih so zgubili Španjci 6 častnikov in 115 mož. _
Poslano.*)
Podpora Dramatičnemu društvu v ljubljanskem občinskem svitu.
V debati o proračunu ol»čiue ljubljanske sem stavil jaz predlog, naj se, z ozirom na žalostne razmere v Ljubljani po potresu, ne povišajo občinske do-klade, gleda naj se pa na to, da se bode kolikor mogočt štedilo pri izvanrednih potrebščinah in se na ta način ohrani ravnotežje v budgetu, ne da bi se obremenili davkoplačevalci. Ob točki „podpora Dramatičnemu društvu* sem glasoval za predlog mestnega magistrata, naj se dovoli svota 3000 gld. in zoper predlog finančnega odseka, naj se dovoli 6000 gld., z ozirom na pomisleke o zvišanju doklad. To se mi sedaj šteje v greh, kakor bi bil izdal narodnost. Družbi sv. Cirila in Metoda seje dovolilo samo 500 gld , akoravno ima ta isto. ako ne važnejšo nalogo v vzgoji naše narodnosti Nobeden teli gospodov, ki sedaj bijejoob veliki boben, ni zasledil narodnegn čnU v svojem srcu in ni preui.tgdi, kctkor „Dramtličnemu društvu" ti»di „Družbi sv. Cirila in Metoda" več izvanredne podpore, iz razlogov, kateri so gotovo gnani njim samim... Kako mislijo gg. o podporah slovenskemu gledališču, nam je dokaz debata o g. Kalanovem predlogu v deželnem zbor«, naj se da slovenskemu gledališču več podpore, nego u^mškerau. Iz vsega je razvidno, da se hoče stvar zasukati in pozornost odvračati od madeža, ki ga je provzročil gledčsamoslo-venskih uličnih napisov v Ljubljani predsednik „Narodne tiskarne", g. dr. Ivau Tavčar. Moje postopanje je bilo po-poliu m i pravilno. Protiveči se zvišanju davka, glasovati sem moral logično, da se ohrani ravnotežje, za znižanje davkov. Če bi bilo mesto v ugodnih finančnih razmeiah, bi mi kaj takega ne bilo treba io z veseljem bi glasoval še za večjo podporo slovenskemu gledališču. Da pa smatrajo 3000 gld. podpore „Dramatičnemu društvu* v sedanjih razmerah sa ljubljanske finance primerno tudi drugi, nam spričuje nasvet mestnega magistrata — kateremu predseduje župan — ki je stavil 3000 gld. v proračun za leto 1887.
Toliko v pojasnilo, da se pozornost na odvrne od postopanja „narodni h* (!) gospodov v Ljubljani.	-Dr. Vinko Gregoriti»
'7 Za stvari pod toni naslovom uredni&tvo ie toliko odgovarja kolikor mu postava veleva.
Stenski koledar za 1.1897
Od več strani se je naglaiala potreba koledarja t slovenskemjeziku z* rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in
{a prodaja po 20 nč. komad, s posto 25 nvč Kdor si ga eli, naj pošlje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natanjč»-n naslov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št. 2, kjer dobi ga po 20 nvč. komad.
Tr^ovlnak« braoj«vka 1» T«all,
Bndlmpsits. Ptenie* jesen —•--•— rimc^ *a
spomlad 1*96 S.SS do S 97 Oves ta spomlad 5*91—6-94 Bi ta •pomlad 6.82—d.86. Koruza za maj-juni 1897. 3.88 3 90 Slabe ponudbe, ugodne povpraševanja. — Prodaja 18000 met. stot. 2-3 n«. draije. Vreme: del.
Praga. Nerafinirani sladkor (or. 11*97, novsmbor december 13'— neznansko bolj«.
Pruga. Centrifugal novi, p^tavljo* v Trsi •
carino vred edpnAUjatev precej f, 88*--*— Coiicw*»
84*60—'ČJetvorni <5 •SO'--' —. V glavah »odih 37-— mlačno* Bavr«. Kr.™ Hantoa good »mm?« december 62 50 aa april 62.50. stalno.
Hamburg. #sn»os good aver r r. Hecombor BO.75 r samare 1897..f. 51.50, sa leptember 52.95
Dnn^sfc« hovs«2S.d«onmbro IBft«
24. dec.	danes
Driavni dolaj v papirja .... 101.35	101.4'»
„ „ v »robni . . 101'4-S	!0l 50
Avstrijska reutn v zlatu . . . 122.90	122.90
„ v kronah . . 100.80	100.85
Kreditne akeije.......»74.--	875.25
London 10 Lit........120.__iao —
Napoleoni.........ft,5i	9.53»/.
SOmarir ...... n.76	11.7«
100 italj. Ur .......4R.35	45.49'/i
Trin« oan«
(C«m »s razumejo na debelo In e carino vred.)
Domaći pridelki.
Oen»	o>1 for.	do for.
Pitol: Koks...........100 K.	10.25	10 50
Mandoloni......... „	9.—	9.25
svetlorudeči........ „	8.60	8.75
temnorndeii........ „	—.—--
kanarček......... „	8.—	8.26
bohinjski......... „	9.—	9.25
beli veliki....................- .-	.-
. mali....................8.23	8.50
seleni, dolgi........ „	9 25	9*60
„ okrogli........ „	8.75	9 —
mešani hrvatski...... „	7.—	—.—
„ Štajerski...... „	7.25	—.—
Maslo fino itajersko................65.	70*—
Ječmen it. 10......................8.75	-.-
„ 9......................9 75
n 8......................11.50	-.—
Zelje kranjsko.......... „	6.50	7.-
Bepa „ .......... *	2.60	2.80
Zremplr, ........ „	2.25	2. M)
Proae kranjsko.......... „	8.—	8.25
Leda, kranjska......• . . . „	—■—	-.—
Bpsh ogerski......... „	58	59.—
Kaat	............
Kava Moeea......................„
Cejlon Plant. fina......100 K.
. P«rl..........
Portorleoo..................M
Java Malaag................9
Ouatomala..................m
8an Domingo........
Malabar Plant ..............."
n "Hve........„	„
Laguejra Plast........„
n native..............m
Santos fini . ....... .
„ srednje fini ...........,
s srednji........
. ordinar................„
Kio oprani..................„
. najfiniji..................„
. srednji..................„
Slfdkor Centri fugal 1. vrste.....
Concassi..................„
v glavah..................„
razkosani........
ftlft italijanski Uni................„
„ srednji...............
Japan fini AAA................„
„ srednji................„
Baugnon extra .........._
k:::-:::::	:
Petrolej ruski v sodih..............„
v zabojih od 29 kil. ....	„
Olje Italijansko najfinejl.....„
„ srednjefino..........„
bombažno, amerik. ...........„
dalmatinsko..................,
LimOBl Mesinski ........
Pomaranče „ ........zaboj
Handhljal Dalmatinski!	100 1 Bari . . f
Pinjoli..............
Sotlil Dalmatinski novi............„
„ Puljeiki....................»
S okve PuljeSke .........
, Orike v vencih, ...	„
3 altanlnel ....................„
V^rcjperllJ novi...........
Oib U I......................„
Poltnovkt sredice velikosti.....
„ velike . .............n
, male ..............„
Slanlkl v velikih sodih............„
. n *'/» • • ......	n
Zrsplo .............
50.—	51.—
165.-	166—
172.-	173.—
182.-	184.—
165.—	167.—
152.-	154.-
154 —	155*—
120!-	124*.—
118.-	120.—
112.-	114.-
106.—	108.-
12"!—	128!-
110.-	114,—
33.50	33.75
84.75	35.—
86.75 s«	37.21
OD.— 25.—	25 50
24.—	24^0
17.75	—.—
1676	—
18.—	13.50
11 —	11.50
10.25	10.50
19.75	— .—
6.15	—
«4,-	66 -
59. -	60.—
29.—	81.-
31,-	32.-
4.-	&.—
3 .—	5 .-
" 62!-	64!—
87.—	89.-
T—	7.25
5.—	5.25
12.—	12.25
1 >.75	13.—
46. -	64.—■
27.—	28,—
48!—	49!-
47.-	48.-
48.—	49,-
12.50	—
TRST
uza rontcrosso štev. 6.
S početkom prihodnjega leta prične izhajati v Trstu v zalogi „Edinosti" prvi slovenski Ženski list
.Slovenka'
Ta list prinašal bode našemu ženstvu razven koristnih, poučljivih in zabavnih spisov tudi spise o gospodinjstvi!, o hiši, modi itd.; sploh bavil se bode z vsemi v ženske stroke spadajočimi predmeti. Ker je ta list važnega pomena za nas Slovence, priporočamo istega vsem, osobito pa našemu ženstvu, vabeči na obilo naroč-bo. List bode stal za naročnike „Edinosti" le 2 gld. — za druge naročnike pa 3 gld. — na leto. Rokopise je pošiljati uredništvu „Slovenke", naročnina pa
G. T o n n i e s
Ljubljana.
Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta : Žage in stroji za obdelovanje lesa.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjovo lokamo v Pragi,
pripoznano ievr etno, bolečine blažfč« mazilo; dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 tfld- P" lc" knrnah. Zshievft naj se blagovoljno to ppJogno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot
Richterjev liniment s „sita"
ter »aj na previdnostno vnprejmrjo lo take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro*4.
Richterjeva lekarna
„Pri zlatem levu" ir Pragi
Lastnik konsorcij lista .Edinost". Izdavati in odgovorni urednik Fran Godnik. - Pmkarna Dolenc v Trutu.