/ '. Na Goriškem letališču odvažanje azbesta in razstrelitev granat - i ta _14 Na kongresu SKGZ za Goriško Semolič potrjen za predsednika Na tržaški prefekturi srečanje o tovarni Stock ¿11 Primorski Kriza ni dober razlog za zastrupitev Aljoša Gašperlin Po razburkanem dogajanju v februarju in marcu, ko so po trdih pogajanjih s sindikati in z javno upravo preprečili zaprtje škedenjske železarne, je deželna vlada po večletni zamudi končno izdelala uraden dokument za proizvodno preobrazbo po letu 2015. V njem je po ustreznem sporazumu s sindikati navedena vrsta konkretnih ukrepov, na osnovi katerih bo mogoče v prihodnosti izdelati programski sporazum za spremembo dejavnosti v železarni. Zdaj se postavlja vprašanje, kaj bo do takrat. Tržaška občinska uprava je namreč včeraj ostro kritizirala vodstvo železarne, ker ne vlaga v varnost in ker še naprej onesnažuje okolje. Konec marca je iz koksarne zaradi okvare uhajal amonijak, tako da je mnogo škedenjskih prebivalcev obšla slabost. Župan Roberto Cosolini je zato postavil ultimat družbi Lucchini in zahteval zaposlitev novega izvedenca. Ta bo moral jamčiti redno vzdrževanje vseh strojev in naprav ter nadzorovati upravljanje železarne. Toda že zdrava pamet veleva, da je treba tako strukturo stalno nadzorovati in vlagati v varnost. Za to je seveda zadolženo vodstvo železarne oz. lastništvo, ki razpolaga z ustreznimi upravljalnimi načrti. Vprašanje je, ali jih tudi dosledno izvaja. Zaradi tega je nedopustno, da mora javna uprava dejansko ukazovati pooblaščenemu upravitelju, naj upošteva zakonodajo. Dejstvo, da je železarna v bistvu v rokah bank, ne opravičuje onesnaževanja okolja in neupoštevanja varnosti pri delu. Gospodarska kriza pa še ni dober razlog, da se zastruplja prebivalstvo. dnevnik ČETRTEK, 19. APRILA 2012_ št. 92 (20.415) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € RIM - Senat v prvem branju odobril ustavni zakon Deželni svet bo »izgubil« deset ali enajst svetnikov Nedorečeno vprašanje izvolitve slovenskih predstavnikov ITALIJA - Vlada odobrila finančno-gospodarski dokument Gospodarska kriza se poglablja, a Berlusconija skrbijo TV frekvence RIM - Italijanski državni proračun bo uravnotežen šele v letih 2014 ali 2015, in ne že leta 2013, kot so sprva zagotavljali. Letos bo proračunski primanjkljaj dosegel 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 0,5 odstotka BDP. Tako predvideva finančno-gospodarski dokument, ki ga je včeraj odobrila vlada. Glavni razlog za nedoseganje fiskalnih ciljev tiči v padcu gospodarske rasti. Medtem ko se vlada trudi, da Italije ne bi zadela usoda Grčije, pa se bivši premier Silvio Berlusconi nanjo jezi, ker je ukinila brezplačno dodeljevanje televizijskih frekvenc. Na 5. strani kakšna usoda nas čaka SLOVENIJA Stavkalo sto tisoč delavcev javnega sektorja LJUBLJANA - Po Sloveniji je včeraj potekala splošna stavka javnega sektorja, uperjena proti predlaganim vladnim varčevalnim ukrepom, ki se je je po ocenah sindikatov udeležilo okoli 100.000 ljudi. Sindikalist Branimir Štrukelj je ocenil, da je stavka uspela, premier Janez Janša pa je opozoril, da so stavkali tisti, ki jih kriza ni prizadela. Javni uslužbenci so stavkali na delovnih mestih, za številne pa je veljala zakonska omejitev, po kateri so morali zagotavljati minimalne standarde delovnega procesa. Na 2. strani Pobegnite v svet, kjer je mogoče pozabiti vse skrbi in se predati izkušenim rokam naših terapevtov. IDILA, Wellness & Spa center vas pričakuje... Privoščite si naše pomladno darilo: Wellness voucher v vrednosti 15 € Voucher lahko izkoristite ob rezervaciji navedenih storitev: • ABHYANGA (90 min) • TAJSKA MASAŽA Z IZBRANIMI OLJI (90 min) • VITAMISKA MASAŽA S KARITEJEVIM MASLOM (90 min) • POPOLNA OSVEŽITEV OBRAZA (90 min) Info: +386 3 75 76 334, wellness-idila.eu Osnova ponudbe je veljavni cenik. Ponudba velja ob predložitvi tega kupona, v času do 30. 06. 2012. Ostali popust in nakup darilnih bonov se izključujejo. RIM - Senat je v prvem branju odobril ustavni zakon, ki zmanjšuje število deželnih poslancev Furlanije-Julij-ske krajine. Sedanji statut določa, da je deželni svetnik odraz 20 tisoč prebivalcev, po novem pa bi odražal 25 tisoč prebivalcev. Deželni parlament bi bil tako prikrajšan za deset ali enajst svetnikov (od sedanjih 59 na 49 ali 48). Rimski zakonodajalec pušča popolnoma odprto vprašanje izvolitve deželnih svetnikov slovenske narodnosti. Senatorji so se zavzeli tudi za zmanjšanje števila deželnih svetnikov na Sardiniji in Siciliji. Na 3. strani Delo: Dimitrij Rupel vse bliže Trstu Na 2. strani Čedajska banka uspešno kljubuje krizi Na 4. strani Zgodba o mazačih v deželnem svetu Na 7. strani Škedenjski železarni ultimat Občine Trst Na 11. strani Izšla monografija o Jožefu Tomincu Na 12. strani Doberdobski občinski svetnik tožil župana Na 14. strani Multietnični Tržič Na 14. strani MARINI GH Nova kolekcija POMLAD/POLETJE tp Terme Zreče CanadienS«*1 Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 19. aprila 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Splošna stavka javnega sektorja potekala tudi na delovnih mestih Proti vladnim ukrepom stavkalo okoli sto tisoč javnih uslužbencev Sindikalist Štrukelj zadovoljen - Premier Janša dejal, da so stavkali tisti, ki jih kriza ni prizadela LJUBLJANA - Po Sloveniji je včeraj potekala splošna stavka javnega sektorja, uperjena proti predlaganim vladnim varčevalnim ukrepom, ki se je je po ocenah sindikatov udeležilo okoli 100.000 ljudi. Sindikalist Branimir Štrukelj je ocenil, da je stavka uspela, premier Janez Janša pa je opozoril, da so stavkali tisti, ki jih kriza ni prizadela. Javni uslužbenci so stavkali na delovnih mestih, za številne pa je veljala zakonska omejitev, po kateri so morali zagotavljati minimalne standarde delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo državljanov. Med okoli 100.000 javnimi uslužbenci je v stavki sodelovalo 40.000 zaposlenih v izobraževanju, 30.000 zaposlenih v zdravstvu ter 8000 zaposlenih v policiji. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da je bila splošna stavka javnega sektorja, ki jo je izvedlo 22 sindikatov, uspešna. Podpora stavki in protestnim shodom je bila po njegovih besedah večja od pričakovanj optimistov, pa tudi vlade in sindikatov. Stavko so ob 19. uri prekinili, nadaljevali pa so jo v policiji. Premier Janez Janša pa je ob robu vladnega obiska v ptujsko-ormoški regiji opozoril, da stavka ni rešila nobenega problema. Po njegovih besedah so stavkali "tisti, ki jih kriza ni prizadela", medtem ko si brezposelni in zaposleni v gospodarstvu česa takšnega ne morejo privoščiti. Premier je ob tej priložnosti ponovil, da stavka ne bo plačana. Kot je še dejal na novinarski konferenci na Gradu Ormož, stavke med včerajšnjim vladnim obiskom več kot 50 različnih inštitucij v Spodnjem Podravju ni bilo zaznati. "Gospodarstvo danes trdo dela in si ne more privoščiti tega luksuza, da bi stavkalo," je dodal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Turk pa je dejal, da žvižganje in skandiranje ne prineseta konstruktivnih predlogov. Včerajšnjo stavko sta komentirala tudi predsednik DZ Gregor Virant, ki je poudaril, da je stavka sicer legitimna, vendar trenutno nepotrebna, in predsednik republike Danilo Türk, ki stavko razume kot zelo odločen poziv k resnim pogovorom. Koliko je državo stala stavka ni znano, saj na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, kot so pojasnili za STA, tega podatka nimajo. Javni uslužbenci so stavkali na različne načine. Vrtci in šole so bili zaprti, a so pod določenimi pogoji zagotavljali minimum delovnega procesa. Štrukelj, sicer tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) je na posebni novinarski kon- Branimir Štrukelj ferenci med drugim poudaril, da so kakovost v šolstvu pripravljeni braniti tudi za ceno svojih plač. Policisti in cariniki so delo opravljali še bolj temeljito. Oba policijska sindikata sta izpostavila, da stavka ni usmerjena proti državljanom, ampak proti vladi. Stavkati nameravajo vse do takrat, ko bodo izpolnjene njihove stavkovne zahteve in bo status policista urejen. Sicer bodo stavko zaostrili. Stavka v zdravstvenih domovih in bolnišnicah je potekala po nedeljskem režimu dela. Na novinarski konferenci so v UKC Ljubljana pojasnili, da zaradi stavke delavcev v zdravstvu do zamud pri obravnavi bolnikov ni prihajalo. Za nujne primere, ponekod tudi za nenujne, je bilo poskrbljeno, bolniki zaradi tega niso bili nič na slabšem, so dodali. Ob tem so opozorili na številne pritiske na stavkajoče. Veliko javnih uslužbencev je stavkalo na delovnih mestih, nekateri pa so se odpravili tudi na protestne shode po večjih mestih. V Ljubljani se je pred vlado zbralo nekaj tisoč ljudi. "Od vlade zahtevamo pravične rešitve, sicer bo naslednji protest še bolj množičen," je na shodu dejal Štrukelj. Protesti so potekali tudi v drugih večjih mestih po državi. Število protestnikov se je gibalo med nekaj 100 in več kot 1000. Jasnejše obrise pa že dobivajo tudi napovedi sindikatov o vlaganju referendumskih pobud. Danes bodo namreč sindikati javnega sektorja v DZ vložili pobudo za začetek postopka razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki jo je DZ sprejel v torek. (STA) SLOVENIJA Sindikati protestno zapustili pogajanja z vlado LJUBLJANA - Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je protestno zapustila vcčerajšnja pogajanja z vlado o ukrepih na področju plač. Zaenkrat ni znano, ali se bodo pogajanja danes nadaljevala. Koordinacija bo dopoldne vladi poslala svoj pisni predlog. Kot je povedal državni sekretar Aleš Živkovič, je vladna stran prosila sindikalno, da svoj torkov predlog posreduje v pisni obliki. Zahtevali so nek banalen pisni predlog, ki so ga že zavrnili, ne razumem, zakaj zdaj zavlačujejo, pa je dejal Štrukelj. BRUSELJ - Na srečanju zunanjih ministrov držav članic Nata Erjavec in Clintonova o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama BRUSELJ - Zunanji minister Karl Erjavec se je včeraj v Bruslju sestal z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. Ena osrednjih tem je bila krepitev gospodarskega sodelovanja, je po polurnem sestanku povedal minister in dodal, da je možnosti za to veliko. "ZDA so zainteresirane za sodelovanje s Slovenijo, treba je najti konkretne možnosti, da bi prišlo do sklenitev pogodb, ki lahko pomenijo gospodarsko rast, ki jo Slovenija nujno potrebuje," je poudaril minister v povezavi s pogovorom o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Clintonova se je po Erjavčevih besedah tudi zahvalila za pomoč Sloveni- Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje **** 46. redni občni zbor danes, v četrtek, 19. aprila 2012 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu AŠKD KremenjakvJamljah (GO), Prvomajska ul. 20 Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v torek, 24. aprila 2012 ob 10.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v četrtek, 26. aprila 2012 ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: 1. otvoritev, imenovanje predsedstva, zapisnikarja, imenovanje verifikacijske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju in o zaključnem računu na dan 31. decembra 2011; 3. predstavitev bilance; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava in odobritev bilance; 6. potrditev kooptacije člana Upravnega odbora; 7. izvolitev Nadzornega odbora in določitev honorarja; 8. Poročilo o stanju in perspektivah založniške hiše Primorskega dnevnika. je pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu in pozitivno ocenila delo slovenske vojske v okviru Natovih sil Kfor na Kosovu. Poleg tega je izrazila pričakovanje, da bo Slovenija še naprej dejavno sodelovala pri prizadevanjih Nata glede Afganistana, tudi pri načrtovanem financiranju afganistanskih varnostnih sil po letu 2014, vendar o konkretnih številkah prispevka Slovenije po ministrovih besedah nista govorila. Slovenski minister je ameriški kolegici tudi poročal o svojem nedavnem obisku v Zagrebu. Povedal ji je, da bo slovenska vlada nadaljevala dosedanjo politiko na tem področju in da pričakuje, da bo arbitražno sodišče sprejelo odločitev, dobro za obe strani. Erjavec je še povedal, da obstaja velika možnost, da Clintonova obišče Slovenijo. "Upam, da bo glavna gostja na blejskem strateškem forumu," je dejal. S Clintonova sta po ministrovih besedah ocenila, da so odnosi med Slovenijo in ZDA dobri in da se državi zavzemata za enake vrednote. Hillary Clinton na TK po prvem dnevu zasedanja zunanjih ministrov Nato ansa SLOVENSKA DIPLOMACIJA - Namesto Vlaste Valenčič Pelikan Delo: Dimitrij Rupel vse bliže generalnemu konzulatu v Trstu LJUBLJANA - Čeprav se je na položaj generalnega konzula v Trstu prijavilo več kandidatov, poznavalci razmer v slovenski zunanji politiki ocenjujejo, da je nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel tako rekoč že imenovan na ta položaj, piše ljubljansko Delo. Kadrovska komisija zunanjega ministrstva je, denimo, med kandidati že izbrala dva, ki bosta šla v drugi krog. Neuradno je eden izmed njiju Rupel. Pogovor z obema bo opravila še zunanja strokovna komisija, ki bo ministru Karlu Erjavcu predložila mnenje, ta pa bo vladi predlagal imenovanje, piše v članku izpod peresa Roka Kajzerja. Vlada predsednika Janeza Janše je konec marca razrešila generalno konzulko v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan, že pred uradno objavo tega sklepa pa so se pojavile v slovenskih medijih govorice, da vlada Ruplu »odpira« delovno mesto. Mandat bi Pelikanovi, ki je bila konzulka v Trstu Dimitrij Rupel arhiv že med letoma 1995-1999, sicer potekel prihodnje leto, po nedavnih Erjavčevih pojasnilih pa so vzrok za razrešitev »delovne potrebe«. »Čeprav po naših informacijah z delom dosedanje konzulke v Trstu niti na zuna- njem ministrstvu niso bili najbolj zadovoljni, kar je zagotovo pripomoglo k razrešitvi, pa je po prepričanju poznavalcev eden glavnih vzrokov to, da so bili z njo nezadovoljni v stranki SDS,« beremo v Delu. Kajzer pri tem omenja »odstranitev« z generalnega konzulata deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina in posledični odziv poslanca SDS Mira Petka, ki je zahteval zamenjavo generalne konzulke. Slovenski časnik piše, da za imenovanje generalnega konzula v Trstu ni potreben podpis predsednika države Danila Türka. To pomeni, da se v primeru, da bo vlada izbrala Rupla, ne bo ponovila zgodba iz leta 2008, ko Türk ni dal soglasja za imenovanje Rupla za veleposlanika na Dunaju. Sicer pa je Rupel - piše Kajzer - pred nekaj dnevi na spletni strani zunanjega ministrstva, kjer je zaposlen, kritiziral predsednika države prav v zvezi z dogajanji izpred štirih let. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 19. aprila 2012 3 RIM - Senatna skupščina v prvem branju odobrila ustavni zakon Prva zelena luč za zmanjšanje števila deželnih svetnikov v FJK Po novem bo en deželni poslanec odraz 20 in ne več 25 tisoč prebivalcev - Kaj pa slovenska manjšina? RIM - Senat je soglasno odobril zakonski predlog, po katerem en svetnik v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine ne bo več odraz 25 tisoč, temveč 20 tisoč prebivalcev. Deželna skupščina bo zato po novem štela 49 ali 48 svetnikov, medtem ko je trenutno deželnih poslancev 59. Senat se je opredelil tudi za zmanjšanje števila deželnih svetnikov na Sardiniji (z 80 na 60) ter na Siciliji (z 90 na 70). Iz reforme, če jo tako lahko imenujemo, sta bili izvzeti Dolina Aosta in Tridentinska-Južna Tirolska, ki se sklicujeta na navzočnost narodnih manjšin. Tega ni naredila Furlanija-Julijska krajina, tako da ostaja popolnoma odprto vprašanje slovenske narodne skupnosti, ki ima na osnovi sedanje volilne zakonodaje pravico do olajšane izvolitve svetnika ali svetnikov. Gre dejansko za povezave med narodno stranko in vsedržavno stranko na osnovi katere je bil pred štirimi leti izvoljen svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Senat je prižgal zeleno luč za ustavni zakon, ki zahteva dvojno parlamentarno branje, tako da ga morata po dvakrat odobriti obe parlamentarni skupščini. Po nekaterih napovedih naj bi se to zgodilo jeseni, nato bi moral deželni svet FJK pohiteti z odobritvijo novega volilnega zakona, ki bi stopil v veljavo že na vo- Deželni svet FJK sestavlja danes 59 poslancev, po novem naj bi jih bilo 49 ali 48 litvah spomladi leta 2013. To je ena od hipotez, obstaja pa tudi možnost, da bomo prihodnje leto šli na volitve s sedanjimi pravili in torej izvolili 59 deželnih poslancev. Zmanjšanje števila deželnih svetnikov je dejansko sad političnega dogovora med levo in desno sredino, ki ga je na koncu podprla tudi Severna liga. Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo pozdravlja ukrep senatne skupščine, ki se mu zdi dobra popotnica za nižanje stroškov za politiko, ne da bi pri tem okrnili zemljepisno zastopanost deželnega parlamenta. Podobno razmišlja tudi predsednik deželnega sveta Maurizio Franz (Se- verna liga), medtem ko je Demokratska stranka želela, da bi senat v ustavnem zakonu jasno opredelil sestavo novega deželnega parlamenta z 48 svetniki. To ni bilo mogoče, kljub tem pomislekom pa so demokrati vseeno podprli ta zakon. Če bi se vzdržali, kot so nameravali, bi to s senatnim poslovnikom pomenilo odklonilni glas. Rimski parlament hoče s to potezo spremeniti 13. člen posebnega statuta Furlanije-Julijske krajine, ki -kot rečeno - določa en svetniški mandat za vsakih 20 tisoč prebivalcev. Italijanski parlament je statut Furlanije-Julijske krajine z ustavnim zakonom odobril januarja leta 1963. Najdite svoj nasmeha .„na Rogliin v Termah Zreče* hoU pflrtjtis iirttAto lioh^rpr prijetno ivriirHh, biijiM» lelfnje in iKVlfot pilil! liliji ¿1 Litiju. j|i JjIjšl piibfj! iyl vsi kd j ji j ti it L i)h M.io-:|,.'|nL klurii in zJrjrilfluffl inku pn."il»fcliipf pod it ni tki h dni iK-pouJbrini r.r (iV-dr- iij ki, ali Jih prclin Ijilu ipurl-no aktivno ilL |k'i m1 ra|e pred^j*1r poiicku in ru.v.ipin. J"- liu^li ponija ohtU> rvuitrmtl n .ikclviui pninljii^jc privjLtfi i.ivi r* *h gerur-r Jtriii- in vvsfJi lf t ruti v-j^h. IVvLsuininl Ij.rki bodo pragnili m.iI r.ir.iL1 ihl^ht in vakc. hltdiH pwiil«tnr irtitirmnpc ravnu pravšnje tj razigrane puhiKlniLe jli l|.|V(J MM. MC kiA.-HjriC IflllM MJ wdal- ](i va* bnhdo populili med ^Ldlnnr jtrncr-Irt1 in ioLm jraend. k!u(hA4> V utripe polmrakih ftftiilav. .'jluvj, V\ po nl.ili polenr jdr*.--njlin, ne ptuni staranih ameldev 1.'V ,'tiiL-i' (i|x iiCil* vf1rr okoli umjs iit hilrad. ki dh^nr iitfjiL ulrlp hounlnja |><> jdii,-nalirukcm unkali±£u Zludrjevo kol njljif V Dr i rt i dobrega po£u1pi us f»toLl Utto ni rii^l« duia. ITfil«» utrujeni rt iptfMill ulf neirtem intiLn iopt leeiiulnr vfldf. ki s Mnii ini iibdi]»<.'i|irtii bl^giktajtiu vplivi iu btokvii: In poškodbo Ribal. Fki[>j L r i. jVh "i i.i iiK|H ikjiLiI.h.-iiiIi zdravnikov., ntnltrukili -k^rr in fu.kHi.Tjpe v tov bo pomagala pomiti ■ iUlmiL-1. {¡iIhno*.-: 11L ^lIlulHnilllh-.''.! JhhIIII'.-. l'r±Y pn*flirw roeiLo s L zatluii iu»vna pohunka j..i vrjLj vdr.ti |l-i n ti ni kilefLiu-Su zadjij? sledi itfmpenottL in naperili I"h i j IJil.il! lil- tih nbiA.il lilltr-, ft'. i ri u j j. i i h iiitviliK f*dliiiw kop^i kn h odlik.UK.Hh jjeliUjr ol>j in blj^Je-; ni dn-- vl lafcuhmli rok vSkviuvh! v j i, bih bcuJa Liiploi j . itn: j nihala amma h ptttvtfilt bint (t v.ikLiU'. i-.J ■Hrn". J h J-h Ki II.V, iilKll.1 tufiia [HHnuidtj JI TJi lir Hulula l)ofara^ a, k|i-r hišni kuhjnkt nLn|-,iji pj-i-jHTJvljiipo iivn-Liic kijli iiariiiiie ilobnrie, "ki ,iih Mlliiiu vina po prlpontiJu s^mtinvlicnrv. V L-ibji-n-iii VL-lL-iii-(y htbofja vi^ -|.ic hL'ikij.iL'i>:< ■: I.n J ■: ■ -i r j iutvi Clt prijazri □ ILj:HK,lLll|i:ih.nJ 4Hivw.unitur.Eull 4 Četrtek, 19. aprila 2012 GOSPODARSTVO BANKE - Pred občnim zborom delničarjev, ki bo 25. aprila Čedajska banka kljub krizi z dobrimi rezultati poslovanja Predsednik Lorenzo Pelizzo v pismu 12000 članom izpostavil glavne podatke iz lanske bilance ČEDAD - Banca Popolare di Civi-dale, ki je lani uspešno zaključila svoje 125. poslovno leto, je sklicala občni zbor članov, ki bo v sredo, 25. aprila ob 10. uri v Centru sv. Frančiška (Centro San Francesco) v Čedadu. Čedajska banka, ki ima tudi delničarje slovenske narodnosti, nekdanje člane Kmečke banke Gorica (v upravnem svetu jih zastopa podpredsednik Karlo Devetak), je bila ustanovljena julija 1886 in je najstarejša banka v Furlaniji. Leta 200 je banka postala razčlenjena bančna skupina z interesi, ki presegajo deželne okvirje. Kljub zelo problematični gospodarski konjunkturi, je čedajska zadružna banka lani dosegla dobre poslovne rezultate. Matična družba skupine, Banca Popolare di Civida-le, je leto 2011 sklenila s tekočim poslovnim prihodkom v višini 15,7 milijona evrov in s čistim poslovnim dobičkom 11,6 milijona evrov, kar je 15,1 odstotka več kot leto prej. Kot je predsednik banke Lorenzo Pelizzo zapisal v pismu, poslanem 12.000 članom, kaže lanska konsolidi-rana bilanca skupine 3248,3 milijona evrov (+8,2%) zbranih neposrednih vlog, medtem ko so posojila strankam dosegla vrednost 3108,2 milijona evrov in glede na leto 2010 zrasla za 2,5 odstotka. Rezultat poslovanja je dosegel 45 milijonov evrov (+22,4%), medtem ko je čisti dobiček skupine znašal 8,7 milijona evrov, kar je 7,6 odstotka več kot leto prej. »S temi rezultati smo počastili 125 let zgodovine naše banke, ki je po zaslugi delavnosti in odločenosti zaposlenih in članov tudi v času globoke gospodarske krize dosegla nadaljnji razvoj, ustvarila dohodek zase in za okolje in nagradila člane,« je zapisal Pelizzo v pismu delničarjem. »Doseženi rezultati kažejo, da naša banka kljubuje recesiji, naša bančna skupina pa še enkrat izstopa po skrbnem upravljanju po načelih ljudskega kredita, za katere je v ospredju podpora družinam in majhnim podjetjem,« je še zapisal predsednik. Pelizzo je izpostavil tudi znatno rast števila strank z odprtjem več kot tri tisoč novih tekočih računov (+4,4%); posojila podjetjem imajo kar 73-od-stotni delež vseh posojil, ki so zrasla za 2,5 odstotka; število zaposlencev je zraslo za 2,9 odstotka na 598; vztrajno raste tudi število članov, ki je lani doseglo številko 11.905. Banka je lani odobrila več kot 700 prošenj za prispevke, kamor niso všte- te sponsorizacije, za katere so zaprosila združenja, društva, lokalne uprave, kulturne, socialne, izobraževalne, športne, verske in promocijske ustanove. »Podatek, ki sam po sebi zgovorno priča o vlogi, ki jo naša banka igra v lokalni skupnosti,« je zapisal Pelizzo. Glede strategije razvoja čedajske bančne skupine je njen predsednik zapisal, da se nadaljuje sodelovanje z banko Credito Valtellinese in z osrednjim zavodom ljudskih bank Istituto Centrale fra le Banche Popolari. Drugi strateško pomemben delež imajo Če-dajci v družbi Itas Spa (25%), zgodovinski zavarovalnici, s katero razvijajo bančno-zavarovalniške produkte, medtem ko je hčerinska Nordest Banca postala medregijska referentka za zeleno ekonomijo. Mreža poslovalnic se je lani z odprtjem treh novih povečala na 72, zelo pomembna pa je pridobitev zakupa blagajniške službe za videmsko trgovinsko zbornico, ki jo je čedajska banka prevzela z začetkom leta 2012. Predsednik čedajske banke Lorenzo Pelizzo arhiv TURIZEM - Prihaja Seabourn Oddyssey V Kopru se jutri začne sezona turističnih ladij KOPER - S prihodom potniške ladje za križarjenje Seabourn Oddys- sey se bo jutri v koprskem pristanišču začela sezona ladijskega turizma. Ladijskih obiskov bo letos sicer precej manj kot v minulem letu, ko je Koper obiskalo 78 ladij s 108.820 potniki. Letos jih bo predvidoma 48 z okrog 70.000 potnik. Seabourn Oddyssey bo na krovu pripeljala 4560 potnikov in 335 članov posadke. Sicer pa bodo letos v Kopru pristajale ladje različnih dimenzij, od dolžine 45 metrov do tudi nekaj manj kot 300 metrov. V pristanišče bodo tako kot minulo leto priplule zjutraj in zvečer odšle. Izjema bo ladja Variety Voyager, ki bo priplula v Koper 17. junija in bo tam ostala 24 ur. To je manjša ladja s približno 70 potniki. Trideset manj pristankov kot v preteklem letu gre sicer pripisati odločitvi ladjarja Royal Caribbean, da ladjo Voyager of the Seas preusmeri v Azijo. Royal Caribbean bo sicer tudi letos prisoten v Kopru z drugimi, manjšimi ladjam. Poleg omenjenega ladjarja bodo v Kopru pristajale še ladje družb Oceania, P&O, NCL, Thomson Cruises, Fred Olsen, Celebrity Crisers, Princes Cruises, Yachts of Seabourn in drugih družb. Ladijske goste bodo obalni turistični delavci pričakali s podobno ponudbo kot v lanskem letu, s katero so bili gostje zadovoljni, zato za letošnje leto ne načrtujejo velikih sprememb. Koliko denarja bodo križarke prinesle slovenskim turističnim delavcem, je težko izračunati. Po ocenah potniki na postanku v koprskem pristanišču porabijo med 50 in 60 evrov, kar na letni ravni znese od štiri do štiri in pol milijona evrov prihodkov. Ladje bodo tako kot doslej pristajale na poglobljenem potniškem terminalu Luke Koper. Gradnja novega potniškega terminala je predvidena za leto 2014, če bo seveda šlo vse po načrtih. IZOBRAŽEVANJE Enrico Cucchiani ostaja predsednik poslovne šole MIB TRST - Dosedanji predsednik tržaške poslovne šole Enrico Tomaso Cucc-hiani, ki je medtem postal pooblaščeni upravitelj bančne skupine Intesa San-Paolo, bo tržaško šolo vodil še naslednji triletni mandat. Imenoval ga je upravni svet šole MIB, ki je za podpredsednika izvolil Raffaeleja Agrustija, sicer generalnega direktorja tržaške zavarovalnice Assicurazioni Generali. Naslednja tri leta bodo v upravnem svetu sedeli še Claudio Sambri, Alessandro Calligaris (predsednik deželne Confindustrie), Edi Snai-dero (predsednik Friulie), Lorenzo Pel-izzo (predsednik banke Banca di Civi-dale), Antonio Paoletti (predsednik tržaške Trgovinske zbornice), Andrea Mo-retti (profesor na videmski univerzi) in Mario Vianelli (prejšnji predsednik inženirske zbornice). Danes ob 16. uri bo v palači Ferdi-nandeo, kjer ima sedež menedžerska šola, dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili deset programov master in pričevanja prestižnih podjetij, kot so Illycaffe, Generali, Umana, Freud in Wartsila. FINANCE - V Ljubljani se je začel sejem Kapital 2012 Brez tujega kapitala ne bo šlo Tako je prepričana večina sodelujočih na uvodni okrogli mizi - Začaran krog nizko kapitaliziranih bank in zadolženih podjetij LJUBLJANA - Vodilni finančniki so ob začetku sejma Kapital 2012 govorili tudi o potrebi po tujem kapitalu v Sloveniji. Predsednik uprave Uni-credit banke Slovenija France Arhar meni, da »tuj kapital potrebujemo, saj se sami ne bomo mogli premaknitiA. Prvi mož KD Group Matjaž Gantar pa kot prioriteto vidi reševanje podjetij s pretvorbo terjatev v kapital. Arhar, ki se z junijem poslavlja s položaja v banki, ocenjuje, da so sedanje številke o tujih naložbah v Sloveniji porazne in da bi se država morala posluževati tujih investicij in pri tem staviti na modele, ki so v EU že preskušeni. Med njimi je omenil priložnosti na področju javno-zasebnih partnerstev. »Slovenija je del EU in moramo spremeniti naše prepričanje glede tujega kapitala,« je prepričan. Izvršni direktor Alta skupine Aleš Škerlak je menil, da je Slovenija sistemsko zelo tvegana država, saj ji primanjkuje kapitala. »Tega v zadnjih letih nismo bili sposobni privabiti, saj smo se v preteklosti zapirali in dajali slabe signale vlagateljem,« je dejal. Zdaj se po njegovi oceni nahajamo v začaranem krogu, ko je treba po eni strani dokapitalizirati banke, te pa so v veliki meri tudi lastnice prezadolženih podjetij, ki potrebujejo nov lastniški kapital, da bi lahko banke lažje zadihale in se posvetile svoji osnovni dejavnosti. Škerlak je prepričan, da Slovenija potrebuje okolje za privabljanje tujega kapitala in tudi nekatere večje prodaje državnih naložb. Pri tem ocenjuje, da je treba v Slovenijo v naslednjih letih privabiti vsaj pet milijard evrov tujega kapitala, saj drugače iz začaranega kroga ne bo mogoče priti. Ekonomist Jože Mencinger je pojasnil, da sam sicer nima ničesar proti tujim lastnikom, a ne ve, zakaj je treba vse prodati. Prepričan je, da je treba prodati le tisto, kar je nujno. Glede morebitnih posledic prevelikega odprtja tujemu kapitalu je spomnil na velik odliv tujega kapitala iz srednje in vzhodne Evrope v času krize. Prvi mož Ljubljanske borze Andrej Šketa je ocenil, da se je treba dogovoriti, na kakšen način bo Slovenija pritegnila tuj kapital. Prepričan je, da je modelov več in da vpliv tujega kapitala ni tako enoznačno slab. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je izpostavil tudi potrebo po razvijanju kakovostnega slovenskega menedžmenta. Kapital, ki bo prihajal, mora po njegovih besedah zagotoviti razvojno pot slovenskega gospodarstva, zato potrebujemo slovenski menedžment, ki bo znal slovenska podjetja uveljaviti zunaj meja države. Brez razvojnih vizij bo tudi nov kapital izgubljen, je prepričan. Predsednik uprave NLB v odstopu Božo Jašovič pa je poudaril, da Slovenijo bremeni koncentracija lastništva, saj se je iz nekdanjega kapitala podjetij naredilo obveznosti. Kapital po njegovih besedah potrebujemo, lahko pa ga uvozimo ali pa ga ustvarijo podjetja z dobički. To sicer ne bo šlo hitro, zato ga bo treba del uvoziti, pojasnjuje. Podobno je menila večina sogovornikov. Nekoliko drugačen poudarek pa je dal Gantar. Kratkoročno težav s tujim kapitalom po njegovih besedah ne bo moč rešiti, saj je prva naloga reševanje prezadolženih podjetij in takih podjetij trenutno ni pametno prodajati. Ko so podjetja v težavah, se ta kupujejo poceni in Slovenija bi sedaj podjetja prodajala poceni, opozarja. Prvi mož KD Group zato meni, da bi bilo treba izvesti preoblikovanje terjatev v kapital skozi t.i. debt to equity swap. Pri tem bi morala po njegovih besedah sodelovati tudi država, ki bi se morala zadolžiti z izdajo obveznic in začasno vsaj delno stopiti v lastništvo podjetij ter nato svoje lastniške deleže dražje prodati. Ocenjuje namreč, da Slovenija v tem trenutku še ni tako zadolžena, zato da bi bilo tako novo zadolževanje dobra razvojna odločitev. Škerlak je medtem opozoril, da ugled Slovenije na finančnih trgih trenutno ni velik, zato mora država najprej rešiti svoje javnofinančne težave. (STA) EVRO 1.3093 $ -G/3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1B. aprila 2G12 evro (povprečni tečaj) valute 1B.4. 17.4. ameriški dolar 1,3093 1,3132 japonski jen 106,64 105,96 kitajski juan 8,2468 8,2758 ruski rubel 38,6720 38,8550 indijska rupija 67,8280 67,6000 danska krona 7,4389 7,4397 britanski funt 0,81915 0,82340 švedska krona 8,8500 8,8822 norveška krona 7,5525 7,5475 češka krona 24,816 24,799 švicarski frank 1,2032 1,2018 madžarski forint 296,84 297,35 poljski zlot 4,1804 4,1905 kanadski dolar 1,2966 1,3082 avstralski dolar 1,2628 1,2664 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3788 4,3753 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6988 0,6989 braziljski real 2,4369 2,4229 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3456 2,3515 hrvaška kuna 7,4898 7,4900 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1 B. aprila 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23975 0,46565 0,73190 0,07167 0,11167 0,18500 0,409 0,750 1,044 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.180,96 € -247/47 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1 B. aprila 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,80 IMTTTDCI IDDDA ilCfl -3,33 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,29 1040 -3,85 -0,40 -0 10 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 140,00 192 00 +2,19 +1 80 TELEKOM SLOVENIJE 69,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 - ACDnnDnh/i i n ibi iama um DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,01 1 30 -13 33 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,30 -7,04 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1900 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 8,99 -- PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 5,80 8,02 221 00 -- SALMS, L_IUB!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 11,00 178 00 -4,35 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 72,00 14,50 +1,34 +0,69 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1 B. aprila 2G12 -1/52 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,4666 84,35 11 47 -3,79 -0,35 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,123 -0,86 -3,11 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,2622 0,353 -3,32 -3,50 EDISON ENEL ENI 0,856 2,454 16 70 -0,06 -2,15 FIAT FINMECCANICA 4,01 -0,77 -4,02 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,468 10,45 -3,93 -2,34 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,204 12 97 -3,37 -2 19 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 27,23 1 794 -0,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,90 1 728 -1,91 -3,32 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,98 12 66 -1,37 -1,64 -1 56 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 37,90 +0,40 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,396 5,285 -1,16 -0,09 TENARIS TERNA 0,832 13,79 -0,06 +0,44 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,822 0,0369 -0,35 -0,27 -1 62 UNICREDIT 2,664 3,118 -3,65 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 102,53$ -1/6Q IZBRANI BORZNI INDEKSI 1 B. aprila 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 610,52 +0,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.839,83 -0,28 FIRS, Banjaluka B^l^v 1 C B^/ir^ 833,56 1.784,71 rnyl /1") +0,03 -0,29 _n ->r\ LIBICA 1 J, UOjyiOU \J,¿-\J SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 /1QQ/in un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.952,12 -0,19 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 13.041,49 2.720,89 -0,56 -0,10 S&P 500, New York 1.358,86 -0,35 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.287,09 6.732,03 5.745,29 -2,26 -1,01 -0,38 CAC 40, Pariz 3.240,29 -1,59 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.010,00 922,80 2.327,84 -3,08 +0,22 -1,66 Nikkei, Tokio 9.667,26 +2,14 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.000,58 20.780,73 2.380,85 +0,47 +1,06 +1,96 Sensex, Mubaj 17.392,39 +0,20 / ITALIJA Četrtek, 19. aprila 2012 5 VLADA - Napovedi vladnega finančno-gospodarskega dokumenta Italijansko gospodarstvo bo ponovno raslo šele v letu 2013 Proračun bo uravnotežen še pozneje - Monti: Vsak dan se borimo, da bi se izognili grški usodi RIM - Kot smo že včeraj poročali, je parlament v torek v skladu z medvladno pogodbo večine držav članic Evropske unije zapisal v ustavo zlato fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu. Toda italijanski državni proračun bo uravnotežen šele v letih 2014 ali 2015, in ne že leta 2013, kot so sprva zagotavljali. Letos bo proračunski primanjkljaj dosegel 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 0,5 odstotka BDP. Tako predvideva finančno-gospo-darski dokument, ki ga je včeraj odobrila vlada. Glavni razlog za nedoseganje fiskalnih ciljev tiči v padcu gospodarske rasti. BDP se bo po napovedih vlade letos skrčil za 1,2 odstotka. Hkrati se bo letos zvišal javni dolg, in sicer za 3,9 odstotne točke na 123,4 odstotka BDP. Kljub temu vlada ne namerava sprejemati dodatnih varčevalnih ukrepov za uravnoteženje proračuna. Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal premier Mario Monti, bo Italija tudi z uresničitvijo navedenih napovedi spoštovala svoje evropske obveze. Po njegovih navedbah je treba vsekakor izključiti nove davčne ukrepe, saj bo davčni pritisk letos dosegel rekordno vrednost 45,1 odstotka, prihodnje leto pa celo 45,4 odstotka. Tako hud ni bil niti leta 1997, ko je Italija uvedla t. i. evropski davek, da ne bi izpadla iz evropskega monetarnega sistema. Vladni finančno-gospodarski dokument za prihodnje leto predvideva 0,5-odstotno rast BDP in rahlo skrčenje javnega dolga na 121,6 odstotka BDP. Ta napoved je po Mednarodnem denarnem skladu (IMF) nekoliko optimistična, toda vlada računa, da se bodo že v kratkem začeli poznati učinki njenih reform. Tako naj bi doslej že sprejete reforme omogočile 2,4-odstotno rast BDP do leta 2020, druge načrtovane reforme pa še za dodatnih 5 odstotkov. Monti je na tiskovni konferenci priznal, da reševanje dolžniške krize postavlja izredno težko breme na pleča družin, mladih, delavcev in podjetij, in to celo do takšne mere, da prihaja do samomorov iz ekonomskih razlogov. Vendar bi bila vsaka druga pot po premierjevi oceni slabša, saj bi vodila v slepo ulico, v katero je zabredla Grčija. »Vsak dan se borimo, da bi se izognili grški usodi,« je dejal. Zato je po njegovih besedah nujno potrebno še pospešiti reforme, tudi tiste, ki zadevajo volilni sistem, javno financiranje političnih strank in zmanjšanje števila parlamentarcev. »Tudi to prispeva k izboljšanju ugleda Italije, kar se posredno odraža na finančnem in sploh gospodarskem področju,« je poudaril. Premier Mario Monti in minister za gospodarski razvoj Corrado Passera (levo) na tiskovni konferenci po včerajšnji seji vlade TELEVIZIJSKE FREKVENCE - Skupina Mediaset na bojni nogi Silvia ne bo na kosilu Berlusconi odpovedal srečanje z Montijem - Confalonieri o prizivu, upadu reklame in dnevniku TG4, kije zdaj boljši RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi se danes ne bo sestal s svojim naslednikom Mariom Monti-jem. Po izbruhu polemik v zvezi z dodeljevanjem televizijskih frekvenc je Berlusconi, sicer ustanovitelj skupine Mediaset, včeraj popoldne napovedal, da se kosila ne bo udeležil. Uradno naj bi se »oče« Ljudstva svobode tako odločil, da ne bi prilival olja na ogenj polemik, vse-državni mediji pa si odpovedano srečanje razlagajo drugače. Berlusconija naj bi razdražila Montijeva prepričana podpora vladnemu ukrepu, ki na pobudo ministra za gospodarski razvoj Corrada Passere ukinja brezplačno dodeljevanje televizijskih frekvenc. Skupina Mediaset je na deželno upravno sodišče (DUS) Lacija že marca vložilo priziv proti spremembi kriterijev za dodeljevanje televizijskih frekvenc. Vlada je namreč - najprej januarja, dokončno pa v torek - ukinila dosedanje brezplačno dodeljevanje frekvenc družbama Mediaset in RAI, ki mu v političnih Silvio Berlusconi ansa krogih pravijo »lepotno tekmovanje« (z angleškim izrazom »beauty contest«). Vest o prizivu je na Mediasetovi skupščini potrdil predsednik Fedele Confalonieri. Skupščina je minila v dokaj živčnem ozračju, ki mu botrujejo tudi negativni podatki o letošnjem poslovanju, saj je Mediaset v prvem trimesečju na italijanskem trgu izgubil za celih deset odstotkov prihodka od reklame. Pooblaščeni upravitelj Giuliano Andreani je vsekakor podčrtal, da so rezultati v primerjavi s konkurenco dobri. Javna televizija RAI je v prvih treh mesecih izgubila od 15 do 20 odstotkov prihodkov od reklame. Fedele Confalonieri je tudi povedal, da se Mediaset morda ne bo udeležil dražbe za dodelitev frekvenc. Razložil pa je, da se z dražbo kakorkoli že ne bodo zaključile polemike, saj bo Mediaset do konca zagovarjal svoje pravice. Confalonieri pa je novinarjem mimogrede povedal, da se je dnevnik TG4 po odstavitvi direktorja Emilia Fedeja izboljšal. Predsednik vlade Mario Monti je včeraj odločno podprl ukrep in svojega ministra Corrada Passero: »Vlada je sprejela odločitev, kot predsednik pa jo podpiram in branim.« Na novinarsko vprašanje je odgovoril, da tema frekvenc najbrž ne bo vplivala na odnose med vlado in Ljudstvom svobode, na današnjem kosilu pa naj se z Berlusconijem o tem ne bi pogovarjala. Kmalu po Montijevi novinarski konferenci pa je Berlusconi odpovedal srečanje in tako nedvoumno potrdil, da televizijske frekvence zanj sploh niso postranskega pomena. Severna liga, diamanti, Maroni in ... Portorož MILAN - Somišljeniki v Severni ligi so na račun Roberta Maronija pripravili vohunski dosje, v katerem so bile očitno tudi grobe napake. Samega Maronija, nekdanjega notranjega ministra in najverjetnejšega naslednika Umberta Bossija na čelu stranke, je zadeva močno razjezila. »Videl sem dosje in zdi se mi zelo hudo, predvsem če so bili nekateri s tem seznanjeni,« je komentiral včeraj. Dosje je po Maronijevem mnenju smešen, saj vsebuje tudi izmišljotine, edini cilj teh informacij pa je diskreditiranje njega samega. Izrecno je citiral odlomek dosjeja, ki je bil objavljen v tedniku Panorama: »Odkrili so, da imam v Portorožu v Sloveniji veliko barko, medtem ko sem v resnici pred leti imel barko v Portu Rosa, ki je nasproti Eolskih otokov.« Dosje je naročil donedavni blagajnik Severne lige Francesco Belsito, ki je tedniku Panorama izjavil, da je bil Bossi o tem obveščen. Medtem so milanski preiskovalci ugotovili, da sta senatorja Severne lige Rosi Mauro in Piergiorgio Stif-foni podpisala nakup diamantov za 300.000 evrov. Tožilstvo skuša ugotoviti, čigav denar sta uporabila. Gradbeni sektor strmo navzdol MILAN - V februarju 2012 je gradbeni sektor doživel strm padec v primerjavi s februarjem lani, saj se je proizvodnja po podatkih zavoda Istat zmanjšala za petino: -20,3 odstotka. Gre za najslabši podatek po januarju 2009, ko je upad znašal 23,3 odstotka. Velike skrbi pa vzbuja tudi primerjava na mesečni ravni, saj se je februarska proizvodnja v primerjavi z januarjem letos zmanjšala za 9,9 odstotka. Obeti so še slabši, saj bo novi davek IMU po izračunih zavoda Censis povzročil povprečno 20-od-stotno znižanje cen nepremičnin, v nekaterih primerih pa naj bi cene padle celo za dobrih 50 odstotkov. Audi bo naposled res prevzel italijanski Ducati MÜNCHEN - Novica je od včeraj uradna. Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen bo prek svoje hčerinske družbe Audi prevzel italijanskega proizvajalca motociklov Ducati. Tako sta sinoči sklenili vodstvi obeh nemških družb, ki bosta za prevzem odšteli 860 milijonov evrov. Novica se je v evropskih poslovnih krogih dalj časa pojavljala. Ducati danes velja za vodilno podjetje na svojem področju. KRIZA - Casoria Contemporary Art Museum V neapeljskem muzeju v protest m • v • v« proti varčevanju zazigajo dela NEAPELJ - V muzeju Casoria Contemporary Art Museum (CAM) blizu Neaplja so začeli v znamenje protesta proti krčenju sredstev za kulturne ustanove zažigati kose iz zbirke sodobnih umetniških del. V muzeju so v torek zažgali delo francoske umetnice Severine Bourgignon »Promenade«, ki je protestno dejanje podprla in ga je celo spremljala po Skypu. Direktor muzeja Antonio Manfredi je dejal, da bodo uničili kakih tisoč del, po tri na teden, pobudo pa so poimenovali »Vojna umetnosti«. Manfredi je znan po tem, da je že lani pisal nemški kanclerki Angeli Merkel in jo zaprosil za azil, češ da je sit izsiljevanja s strani mafije in nesposobnosti italijanske vlade, da bi zaščitila italijansko kulturno dediščino. Od kanclerke odgovora ni dobil. »Če vlada dovoli, da propadajo Pompeji, kakšno upanje lahko ima moj muzej,« je tedaj dejal Manfredi. Muzej, ki ga vodi, je znan po drznih razstavah proti moči neapeljske mafije Ca-morre, direktor pa je bil že večkrat žrtev ustrahovanja. Direktor CAM Antonio Manfredi zažiga delo francoske umetnice Severine Bourgignon PREISKAVA - Zaradi lažnih računov Zasegli 2,5 milijona za dnevnik LAvanti RIM - Finančni stražniki so se včeraj po nalogu neapeljskega tožilstva predstavili na sedežu predsedstva vlade v palači Chigi v Rimu in zasegli 2,5 milijona evrov pri oddelku za založništvo. Gre za denar, ki bi ga moral prejeti dnevnik LAvanti za leto 2010. Do zasega je prišlo v okviru preiskave, ki jo neapeljski tožilci vodijo proti nekdanjemu odgovornemu uredniku časnika Valterju Lavitoli, ki so ga v ponedeljek aretirali po večmesečnem begu v Južni Ameriki, in proti senatorju Ljudstva svobode Sergiu De Gregoriu, za katerega so v senatu vložili zahtevo po hišnem priporu. Dvojica je obtožena, da je prek dnevnika LAvanti nezakonito prejemala državne prispevke za založništvo, in sicer s predložitvijo lažnih računov. Na tak način sta v letih 1997-2009 prejela kar 23 milijonov evrov, ki so se v glavnem porazgubili po bančnih računih v tujini. Gre za enega žal dokaj številnih primerov zlorabe prispevkov za založništvo, zaradi katerih je ta način javnega financiranja tiska postal tarča kritik v javnosti Valter Lavitola ansa in v političnih krogih, tako da bi ga nekateri hoteli zdaj celo ukiniti. Seveda pa so pri tem oškodovani časopisi, kot je naš dnevnik, ki skušajo korektno opravljati svojo funkcijo informiranja. Prav včeraj je italijanska zveza časopisnih založnikov Fieg objavila študijo »La stampa in Italia 2009-2011« (»Tisk v Italiji v letih 2009-2011«), iz katere izhaja, da so tiskani časopisi v letu 2011 izgubili prihodke za 2,2% v primerjavi z letom prej, in to predvsem zaradi padca prihodkov od reklame za 5,7%. To izgubo le delno nadoknadijo spletne izdaje. / SVET Četrtek, 19. aprila 2012 6 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 772418 trst@primorski.it DOLINA - Izredna seja občinskega sveta o marčevskem razdejanju v naravnem biseru Dolina Glinščice: kdor je brez greha, naj zaluča kamen Občina, Dežela, civilna zaščita, prostovoljci, tehnični odbor, pa tudi naravovarstveniki na zatožni klopi Kdo je odgovoren za oporečni marčevski poseg v strugi reke Glinščice? Na to vprašanje bi moral odgovoriti včerajšnji izredni sklic dolinskega občinskega sveta. Vsaj tako so si, verjetno, nadejali svetniki desnosredinske opozicije, pobudniki izredne seje, pa tudi številni udeleženci. Odgovora na vprašanje ni bilo. Morda tudi zato, ker enega od spornih protagonistov za Dolino Glinščice nesrečne zgodbe, deželnega odbornika za civilno zaščito in podpredsednika deželne uprave, Luce Cirianija, ni bilo na sejo. Zbolel naj bi ... Če ni izredna seja posredovala odgovora na temeljno vprašanje, je pa ponudila celo vrsto različnih, mnogokrat nasprotujočih si pogledov na zadevo. Občinska uprava je izkoristila priložnost, ki ji jo je ponudila akcija deželne civilne zaščite Čiste struge, za očiščenje Glin-ščice »brez stroškov za dolinske davkoplačevalce«. Namera je bila hvalevredna, njena uresničitev - tako se je izkazalo - porazna. Že pri pripravi potrebnih formalnih aktov je prišlo do nerodnosti, občina ni mogla poiskati pomoči pri teh-nično-znanstvenem odboru, ki je zapadel po zapadlosti konvencije o upravljanju naravnega rezervata Doline Glinščice. Pač pa so se člani odbora sestali »post factum«, dan pred izredno sejo, a niso izdali skupnega mnenja o posegu, ker se niso o njem zedinili. Sam poseg je bil pripravljen - po mnenju opozicije - v nasprotju z zdravo pametjo, ki bi narekovala začetek čiščenja struge v dolini, na območju industrijske cone, ne pa več kilometrov gor, ob sedaj medijsko zelo poznanem lesenem mostičku. Celotna operacija je bila izvedena brez potrebne pozornosti do tamkajšnjega edinstvenega naravnega okolja. V papirjih je pisalo, da dreves s ptičjimi gnezdi ne gre posekati, pa so padla drevesa z gnezdi vred. Nič čudnega, da se je znašla civilna zaščita na zatožni klopi tržaške javnosti. Med sodelujočimi je bilo tudi 19 prostovoljcev dolinske civilne zaščite. »To niso vandali, kot so jih ožigosali po časopisju; treba se jim je zahvaliti za vse po- Izredna seja o posegu v Dolini Glinščice je privabila v občinsko dvorano številne udeležence kroma sege, ki so jih doslej nesebično opravili,« jih je branil podžupan Antonio Ghersinich. Na seji je prišla na dan tudi druga plat kolajne. Mnogi med tistimi, ki sedaj protestirajo nad razdejanjem v Dolini Glinščice, prihajajo v naravni rezervat z motornimi kolesi, avtomobili, terenskimi vozili. Boljunčani protestirajo, ker popotniki parkirajo svoja vozila kar pred vhodi v stanovanja in domove. Plezalci uporabljajo v naravnem rezervatu svedre za namestitev klinov, kar ni zgledno »ekološko« dejanje. Da ne govorimo o mazačih: občina je porabila kakih 6 tisoč evrov za odstranitev napisov v cerkvici na Pečeh. Ob takem prepletanju odgovornosti je težko pokazati na krivca. Kvečjemu lahko vsakdo poišče grešnega kozla,pri-mernega (ali potrebnega) za zadovoljitev lastnih (upravnih, institucionalnih, naravovarstvenih ... ) strasti. Kdor je brez greha, naj zaluča kamen, piše v svetih spisih. Tam pa je govor tudi o izvirnem grehu. V primeru razdejanja v Dolini Glinščice je zelo lahko poiskati izvirni greh: vzdrževanje struge, ki ga (več desetletij) ni bilo. M.K. DEŽELA - Poseg v Glinščici »Grda stran za Deželo • • •■ V v« - in civilno zaščito« O posegu v Dolini Glinščice je bil včeraj govor tudi v deželnem svetu. Na dnevnem redu je bil odgovor deželnega odbornika za civilno zaščito Luce Cirianija na vprašanja, ki so jih zastavili svetniki Franco Brus-sa (Demokratska stranka), Alessan-dro Corazza (Italija vrednot), Igor Kocijančič (Mavrična levica) in Stefano Alunni Barbarossa (Občani). Odbornika zaradi bolezni ni bilo, zato je njegov odgovor prebrala od-bornica Angela Brandi. Ciriani je v bistvu zvrnil vso odgovornost na dolinsko občino, ker je zaprosila za poseg za očiščenje struge Glinščice, da bi s tem preprečili nevarnost morebitnih poplav v Bo-ljuncu in v obrtno-industrijski coni v dolinski občini. Odbornik je še zapisal, da je šlo za poseg po hitrem postopku. Brussa z odgovorom ni bil zadovoljen. Omenil je, da je bil mar-čevski poseg v Dolini Glinščice »grda stran za Deželo in civilno zaščito«. Dodal je, da je odbornik skušal zvrniti odgovornost na dolinsko občino, ker je zaprosila za pomoč, pozabil pa je omeniti, da se poseg ni omejil zgolj na strugo reke, temveč je bilo posekanih več dreves na bregu, s čemer je bila prizadeto tam-kajšne naravno bogastvo. Edini, ki ne nosijo krivde v tej zgodbi, so prostovoljci civilne zaščite, ki so le izvršili dana jim povelja, je ocenil Brussa. Obvestilo izletnikom Prijavljene na izlete v organizaciji agencije Aurora za obe potovanji v Španijo in v Dolino Aoste prosimo, da poravnajo zadnji obrok v torek, 24. aprila, med 9. in 13. uro na sedežu Primorskega dnevnika v ulici Mon-tecchi. Ker so se letališke pristojbine podražile, je nova - dokončna - cena za potovanji v Španijo višja za 8,00 evrov po osebi. Za potovanje v Dolino Aoste so na razpolago še 4 mesta. Interesenti se lahko javijo v agenciji Aurora. O digitalni TV tudi slovenski strokovnjaki V hotelu Savoia se bo danes (ob 9. uri) začel dvodnevni mednarodni posvet o digitalni televiziji. Posvet spada v evropski projekt Digi.tv, ki ga koordinira slovenska Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK), pri njem pa sodeluje 14 partnerjev iz desetih držav južno-vzhodne Evrope. Njegov namen je preučiti dobre prakse posameznih držav na področju prehajanja z analognega na digitalni sistem oddajanja. V Italiji se je prehod začel leta 2008, zaključil naj bi se junija letos. Tržaški posvet so-organizirajo deželni odbor Core-com, ustanova Informest in agencija Agcom. Na današnjem odprtju bo med drugimi spregovoril direktor agencije APEK Franc Dolenc. V Boljuncu srečanje o uplinjevalniku Občina Dolina prireja danes ob 18.30 v Sprejemnem centru doline Glinšči-ce v Boljuncu javno srečanje s strokovnjaki Tehničnega omizja o tržaškem uplinjevalniku. Govor bo o načrtovanem uplinjevalniku v Žavljah. Po pozdravu županje Fulvie Premolin bodo govorili koordinator sindikata gasilcev UIL v FJk Adriano Bevilacqua, Marino Valle, Fulvio Crisciani, Livio Si-rovich, Giorgio Trincas, Gianrossano Giannini in Radoslav Nabergoj. Pierpaolo Roberti novi pokrajinski tajnik SL Pierpaolo Roberti je novi pokrajinski tajnik Severne lige. 32-letnega Rober-tija, ki je nasledil Massimiliana Fedri-go, so izvolili v nedeljo na pokrajinskem kongresu stranke. OBČINA TRST - Po skoraj 10-urni mestoma burni razpravi v občinskem svetu Davek IMU je zavekal v ranem jutru Z Ukmarjevim pod-amandmajem davčna stopnja za stanovanja podjetja Ater spet 5,8 odstotna - Davek na kmetijske nepremičnine bo znašal 0,1 odstotka Davek na nepremičnine IMU je v tržaški občini zavekal v zgodnjih jutranjih urah. Včeraj, četrt pred peto, je mestna skupščina z glasovi levosre-dinske večine odobrila odlok, ki uvaja nov davek na nepremičnine. Porodni popadki so bili kar dolgi in mestoma tudi mučni, saj je obravnava trajala skoraj deset ur. Desnosredinska opozicija si je z več kot 800 popravki prizadevala, da bi ga splavili ali vsaj preložili njegovo rojstvo, a ni ji uspelo. Dopoldne, le nekaj ur po porodu, je na tiskovni konferenci napadla občinsko upravo, ker ni izbrala ugodnejših davčnih stopenj, predvsem kar se tiče stanovanj ljudskih gradenj podjetja Ater, o katerih se je v občinskem svetu razvnela burna razprava. Levosredinska večina je opozicijo razburila s predstavitvijo popravka, v katerem je zahtevala zvišanje davčne stopnje za stanovanja podjetja Ater od prvotno predlaganega 5,8 odstotka na 6,5 odstotka. Svetniki Ljudstva svobode (in Menievec Lobianco) so zagnali vik in krik. Očitno niso doumeli, da je šlo za trik, s katerim je hotela večina pritisniti na opozicijo, da bi omilila Stefano Ukmar kroma očitno amandmajsko obarvano ob-strukcijo. Manevra so se zavedli šele potem, ko je svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar predložil pod-amandma k popravku, s katerim je dejansko izničil naboj amandmaja: tako se je obdavčenje stanovanj podjetja Ater vrnilo na osnovno stopnjo 5,8 odstotka (a po zadnjih vladnih odločitvah naj bi bila tovrstna stanovanja deležna še blažje obdavčitve, in sicer 3,8 odstotka, kar znaša celo 0,2 odstotka manj od osnovne stopnje za obdavčitev prvih stanovanj, ki znaša 4 odstotke). Med sejo so najprej obravnavali amandmaje manjših opozicijskih sil, to je Prihodnosti in svobode, Severne lige in Un'altra Trieste. Po njihovi obravnavi so svetniki teh strank zapustili dvorano, kmalu se jim je pridružil še Carlo Grilli (Dipiazzova lista). Tako so ostali na seji ob svetnikih večine le še predstavniki Ljudstva svobode in svetnika Gibanja 5 zvezd. Seja je bila nekajkrat prekinjena, po kakih 40 amandmajih je prišlo do dogovora: večina je pristala na osvojitev nekaterih resolucij opozicije, v zameno naj bi opozicija umaknila ostale popravke. Tako je tudi bilo, kar je omogočilo dokončno odobritev odloka o uvedbi zakona na nepremičnine IMU v ranih jutranjih urah. Odlok vsebuje, ob davčni stopnji 3,9 odstotka za prva stanovanja, stopnji 5,8 odstotka za stanovanja podjetja Ater, 6,5 odstotka za stanovanja v najemu, 9,7 odstotka za druga stanovanja in 10 odstotkov za prazna stanovanja, tudi novo davčno stopnjo, in sicer za kmetijske dejavnosti. Slednja znaša 0,1 odstotka, kar je polovico tega, kar je predvidela vsedržavna norma. M.K. Občina Trst: »soudeležba« občanov pri pripravi prostorskega načrta Tržaški župan Roberto Cosolini in odbornica za krajevno načrtovanje Elena Marchigiani sta v dvorani občinskega sveta predstavila postopek, ki naj bi privedel do soudeležbe občanov in krajevnih organizacij pri pripravi novega prostorskega načrta. V tem pogledu bodo odigrali pomembno vlogo rajonski sveti, je bilo poudarjeno na srečanju, občina pa bo zadevi posvetila prostor na lastni spletni strani. / TRST Četrtek, 19. aprila 2012 7 DEŽELNI SVET - Odziv odbornika Riccardija na Gabrovčevo vprašanje Tudi deželni odbor v • Zgodba o mazačih, ki so ju pred kratkim zasačili v Štivanu, je včeraj odmevala v dvorani deželnega sveta. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je namreč vložil vprašanje s takojšnjim odgovorom, v katerem je pristojnega odbornika Riccarda Riccardija vprašal, kako se bo Dežela Furlanija-Julijska krajina vključila v pregon storilcev. Deželni odbornik je v svojem odgovoru obsodil vsakršno obliko vandalizma in še posebno znake rasne ali etnične nestrpnosti, zato bo deželna uprava s pravnega vidika proučila zadevo, da bi zaščitila vse skupnosti, ki živijo na njenem ozemlju. Kot smo poročali, je za kazenski postopek bistvenega pomena, da domnevna storilca prijavi predvsem lastnik pomaza-nih in poškodovanih prometnih smerokazov, ki je v tem primeru Dežela Furla-nija-Julijska krajina, saj je dvojezične table v devinsko-nabrežinski občini pred nedavnim postavila njena družba FVG Stra-de. Pred dnevi so pripravljenost, da vložijo ovadbe, izrazili tako domačini kot Pokrajina Trst, ki je lastnica pomazanih prometnih smerokazov iz enega izmed prejšnjih vandalskih pohodov. Gabrovec je v svojem vprašanju spomnil, da običajni neznanci že več desetletij nekaznovano mažejo in poškodujejo dvojezične smerokaze, pa tudi spomenike padlim, poslopja slovenskih organizacij in slovenskih šol. Tokrat se je prvič zgodilo, da so karabinjerji po zaslugi budnega domačina zasačili dvojico vandalov v bližini sveže pomazanih tabel pri Štiva-nu in dokazi o njihovi krivdi so neizpodbitni (pomazane roke, sprej, rokavice itd). »Poleg vprašanja gmotne škode gre tu za potrebo po vzgojnem kaznovanju odkri- Riccardo Riccardi kroma tega primera izražanja etnične, jezikovne in kulturne nestrpnosti. Zato je potrebno, da se deželna uprava kot dejanski lastnik poškodovanih tabel in istočasno kot institucionalna zastopnica oškodovane (deželne) skupnosti aktivno vključi v pregon storilcev in predvsem v ožigosanje njihovega simbolno hudega dejanja,« je še poudaril slovenski deželni svetnik. Deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi je obsodil vsakršno dejanje zoper javno lastnino, predvsem pa primere, ko so ta dejanja prežeta z znaki rasne ali etnične nestrpnosti. Gre za nekulturno početje zoper skupnost, njene tradicije in kulturo, zato ga je treba strogo kaznovati, je dejal Riccardi in spomnil, da avtonomni značaj Dežele FJK izhaja tudi iz zgodovinske potrebe po zaščiti skupnosti z različnim jezikom in kulturo. Odbornik je zagotovil, da deželni odbor pravno proučuje zadevo in ugotavlja, kako »primerno zajamčiti spoštovanje skupnosti, ki sestavljajo deželno stvarnost«. Ga-brovec pričakuje, da bo »deželna uprava konkretno ovadila storilce kaznivega dejanja in se nato priglasila kot oškodovana stranka,« sam pa bo stopil v stik z deželnim pravnim uradom. POKRAJINA TRST - Včeraj predstavitev Promocija Krasa Javni razpis za upravljanje sesljanskega promocijskega centra Promocija Krasa, njegovih krajinskih posebnosti in kulture uživanja tipičnih proizvodov in vina s tega območja sodi med strategijo prostorskega razvoja tržaške pokrajine. Ta strategija je eden od temeljnih prostorskih aktov Pokrajine Trst, ki želi v okviru projekta Trženje Krasa ovrednotiti in nadgraditi ukrepe za ohranjanje Krasa in krepiti razvojno vitalnost in privlačnost tega kraja. Prav zato je Pokrajina Trst včeraj predstavila javni razpis za zbiranje ponudb, povezanih z upravljanjem se-sljanskega Centra za teritorialno promocijo (bivši AIAT). Več o novi pobudi je na tiskovni konferenci povedal podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc, ki je vse zainteresirane, tako posameznike kot skupine, povabil, naj na njihov naslov pošljejo prošnje, v katerih morajo biti zbrani vsi osebni podatki in delovne izkušnje, po možnosti povezane s projektiranjem in realizacijo pobud teritorialne promocije. Rok za oddajo prošenj je 30. april, namen in cilj pobude pa je, je pojasnil podpredsednik, da bi stopili v stik z osebami ali skupinami, ki bi bile za določen čas pripravljene produktivno upravljati se-sljanski Center za teritorialno promocijo. V tej prvi fazi bi izbrali najbolj primernega kandidata, ki mu bodo za pri- pravo in realizacijo enega ali več projektov, v sklopu katerega bi skrbeli za promocijo kraške kulturne, krajinske, jezikovne, enološke in kulinarične dediščine, dodelili 33 tisoč evrov sredstev. Najprimernejši kandidat bo poleg finančnih sredstev dobil tudi prostore (kot že rečeno bivši AIAT), v katerih sicer ne bo mogel izvajati profitne dejavnosti, bo pa moral skrbeti za promocijo Krasa. Ko bo ta eksperimentalna faza zaključena, bo Pokrajina Trst objavila pravi razpis, v sklopu katerega se bodo zainteresirani lahko potegovali za upravljanje Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu, je bilo poudarjeno na včerajšnji predstavitvi. Če ponovimo, naj povemo, da bo javni razpis za zbiranje projektov, povezanih z njihovim izvajanjem v omenjenem centru, na razpolago do konca meseca, ko se bo iztekel rok za oddajo prošenj. Prošnje naj zainteresirani pošljejo po navadni ali elektronski pošti, lahko jih prinesejo osebno ali pošljejo po faxu, in sicer na naslov Ufficio Protocollo della Provincia. Dodatne informacije je mogoče dobiti tudi na telefonski številki 040 3798277 ali preko e-pošte HYPERLINK "mailto:silvana.sparpaglione@provin-cia.trieste.it" silvana.sparpaglione@pro-vincia.trieste.it. (sč) DANES ZAPORA NA OBALNI CESTI Obalna cesta bo danes od 9.30 do konca nujnih del zaprta za promet, je sporočila deželna družba FVG Strade. Med včerajšnjim popoldanskim čiščenjem pobočja med Obalno cesto in Križem je osebje namreč spet naletelo na nevarno izpostavljene velike skale, ki ogrožajo varnost na cesti. Skale se nahajajo nad odsekom od odcepa za Brojenco in restavracijo Tenda Rossa, včeraj pa so jih zavarovali z jeklenimi žicami. 12. marca so v bližini že odstranili več ton težki skali. Danes od 9.30 bo odsek od Sesljana (nad Botanjkom) do Brojence (kilometer št. 142) dostopen samo za domačine, tako kot odsek od križišča pri miramarskem gradu do kriške cestarske hiše (kilometer št. 142+300). Tristometrsko območje delovišča bo za promet in pešce zaprto. Družba FVG Strade priporoča voznikom, naj bodo previdni in naj spoštujejo navodila policije ter tehničnega osebja. Igor Gabrovec kroma Volitve 2012 DEVIN-NABREŽINA : n Renzo Tondo podpira Massima Romito Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo podpira županskega kandidata desne sredine Massima Romito. Tondo bo danes gost na Romitovi predvolilni pobudi ob 19. uri v ribji restavraciji v Ribiškem naselju. Navzoči bodo tudi vodilni predstavniki stranke Ljudstva svobode, ki ji pripada Romita, med njimi številni deželni poslanci. Drevi v Praprotu gosta SSk Kukanja in Louvin Nadaljuje se niz javnih srečanj po vaseh, na katerih se županski kandidat leve sredine Vladimir Kukanja skupaj s kandidati list, ki ga podpirajo, sooča z domačini tako glede splošnih programskih smernic kot tudi o problemih in predlogih, ki zadevajo posamezne vasi ali območja. Danes dopoldne se bo županski kandidat Kukanja selil v Trst, kjer se bo v dopoldanskih urah v prostorih deželnega sveta v spremstvu deželnega svetnika Igorja Gabrovca sestal s podpredsednikom deželne komisije za zdravstvo Sergiom Lu-pierijem in pogovarjal o stanju zdravstvenih storitev na območju občine Devin-Nabrežina ter o vsebinah napovedane reforme deželnega sistema javnega zdravstva. Med obveznostmi v večernih urah bo Vladimir Kukanja ob 19. uri v kmečkem turizmu Lupinc v Praprotu na uradni predstavitvi kandidatne liste Slovenske skupnosti za občinski svet. Srečanja SSk v Praprotu se bo kot častni gost udeležil tudi deželni svetnik iz Doline Aoste prof. Robert Louvin. Jutri v Nabrežini poslanec IDV Donadi V Grudnovi rojstni hiši bo jutri ob 18. uri volilni shod stranke Italija vrednot, na katerem bo glavni govornik vodja poslancev Massimo Donadi. Prisotna bosta županski kandidat Vladimir Kukanja in pokrajinski tajnik IDV Mariom Marin. Demokrati o Krasu in kmečkem turizmu Demokratska stranka prireja jutri v osmici Škerk v Praprotu srečanje o Krasu in kmečkem turizmu. Govorili bodo podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc ter kandidata za občinski svet Massimo Veronese in Francesco Fo-ti. Začetek ob 18. uri. Volitve 2012 t DEVIN-NABREŽINA - KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO preučuje primer mazacev Zagotoviti spoštovanje jezikovnih skupnosti in kaznovati nekulturna dejanja Vasilij Pipan (SSk) ne mara besedičenj Rojen sem v Gorici leta 1978. Diplomiral sem za tehnika mehanske industrije na poklicnem zavodu Jožef Stefan v Trstu, živim pa v Mav-hinjah. Tu aktivno sodelujem pri Jusu Mavhinje, ki mu trenutno predsedujem, ter pri ŠKD Cerovlje -Mavhinje. Oče me je kot podjetnik in kmetovalec že v mladih letih vpeljal v svet dela, kjer sem se kmalu začel soočati s težavami okolja in birokracije. Kdor me pozna ve, da sem po značaju zelo praktičen: najraje ne besedičim in si takoj zaviham rokave. Dobro se zavedam, da so problemi našega časa sila resni in da se jih ne da zlahka rešiti, vendar to še ne pomeni, da se jih ni vredno lotiti. Prepričan sem, da je treba začeti pri osnovi in to korak za korakom. Tudi na občinski ravni se da veliko narediti in izboljšati vsakdanje življenje občanov. V mislih imam npr. izboljšavo občinskih storitev, od izdajanja gradbenih dovoljenj do drugih vsakodnevnih stikov z občani. Ti morajo biti pravilno seznanjeni in soudeleženi pri upravljanju teritorija in javne dobrine. Prepričan sem, da so na pravice vezane tudi dolžnosti. Sami se moramo prvi potruditi, da izboljšamo svet, v katerem živimo. Naša občina se razteza na čudovitem območju. Ta teritorij potrebuje stalno redno in izredno vzdrževanje, na mesto tega pa ga smo ga dejansko že nasičili z elektrovodi, naftovodom, cestnimi in gradbenimi infrastrukturami. Prava politika mora skrbeti za resno in dolgotrajno ovrednotenje teritorija ter sloneti na obnovitvi in vzdrževanju enkratne zgodovinsko-arhitektonske zakladnice. Sonja Rebula (Zveza levice) zaupa mladim Sonja Rebula bivajoča v Slivnem. Poročena in mama dveh punčk. Sem dejavna pri kulturnih in šolskih združenjih,ki so prisotna na teritoriju. Skupaj z možem upravljam družinsko kmetijo. Sem geometer in sodelujem v delu projektiranja in izvajanja posegov, planiranja in revitalizacije. Zaradi vsega omenjenega,sem nenehno seznanjena z dogajanjem in predvsem z nastankom in razvojem problemov, ki so značilni za našo občinsko realnost. Zaupam naši novi generaciji in verujem,da bo nov sistem komuniciranja v povezavi z našim dobrim poznavanjem občinske stvarnosti,odločilno pripomogel k vključevanju vseh prebivalcev v konstruktivno sestavo sistema razvoja in upravljanja. Zavedam se,da je sedaj pravi čas,da se vključim v ekipe,ki so si zadale nalogo, da si s svojim pristopom osebno in direktno prevzamejo odgovornost. Čutim podporo okolja in upam,da bodo moje ideje pozitivno vplivale in pripomogle k temu. Moje prioritete slonijo prav na preseganju bivših omejitev v prostoru, v kulturi in predvsem v odprtosti medsebojnih odnosov. Roberto Briščak (SSk) upa, da bo občinska * — uprava spet v domačih rokah Izziv kandidature na listi Slovenske skupnosti na letošnjih upravnih volitvah v devinsko-nabrežinski občinski svet sem sprejel na povabilo so-vaščana. Glavni vzvod te odločitve je bil priložnost, da s svojim doprinosom vplivam na krajevno delovanje javne uprave. Trenutno gospodarsko stanje zahteva nujno spodbujanje in pomoč domačim podjetjem, obrtnikom in kmetovalcem. Vse je treba voditi k čim večjemu koriščenju možnosti delovanja in to v sozvočju s spoštovanjem lastnosti tukajšnjih običajev ter v sozvočju s smotrno uporabo naravnih virov. S tega vidika mora lokalna javna uprava kot prva v največji možni meri sodelovati z domačimi podjetji in obrtniki. Pomemben in vpliven dejavnik morajo postati vaški odbori kot tudi odbori jusov, kajti le ti podrobno obvladajo vaške potrebe in zahteve. Rojen sem v zavedni slovenski družini, kjer je vzdrževanje tukajšnje kulture in običajev nekaj samoumevnega. Kot eden od mnogih prostovoljcev v domačih društvih si prizadevam, da bi se društva ohranjala in razvijala kot živ in zanimiv družbeni steber. Pozivam vse volivce in volivke k čim večji udeležbi na letošnjih upravnih volitvah, kajti ponuja se konkretna možnost, da bo Občina ponovno v rokah domače slovenske uprave. Joško Okretič (SSk): Občinska uprava mora biti bolj pozorna do kraških vasi Letnik 1959, rojen v Grudnovi Nabrežini, srečno poročen in oče dveh otrok, Joško Okretič je po poklicu podjetnik v trgovskem sektorju. Od vedno je družbeno angažiran, trenutno kot odbornik ŠD Sokol in kulturnih društev Igo Gruden in Cerovlje-Mavhinje. Za sabo ima športno aktivno izkušnjo kot nogometaš pri klubih Krasa in Zarja. Prvič kandidira na listi Slovenske skupnosti, kjer se je soočil s prijaznim in vsestransko odprtim tako človeškim kot političnim okoljem. V nagovarjanju volivcev in volivk izpostavlja potrebo po ponovni vzpostavitvi popolne enakopravnosti slovenskega jezika v občinskem aparatu. Občinska uprava mora na novo premisliti svoj odnos do kraških vasi in njihovih potreb, saj je bila pozornost županstva predolgo usmerjena izključno s »pogledom na morje«. Prav tako mora nova uprava vzpostaviti stalno omizje s prostovoljnimi društvi in gospodarskimi kategorijami. Občinske storitve naj bodo vse bolj zamišljene v tesnem sodelovanju z okoliškimi občinami in tudi s pogledom na potrebe celotnega obmejnega pasa. Rezultat tega bo povečana kvaliteta storitev in njihova varčnost. Tudi vlaganje v turizem naj bo zamišljeno v širšem kontekstu promocije ozemlja med Krasom in morjem, saj nismo osamljen otok. Na novo gre premisliti ponudbo javnih prevozov in vzajemno dopolnjevanje ponudbe železnica-avtobus, saj je vse to trenutno nesmotrno urejeno. Kar zadeva športne objekte pa velja razmisliti o ideji izgradnje športnega bazena, ki bi služil potrebam širšega prostora. Sidonja Radetic (SSk): Zaščita narave se ne sme izvajati v škodo kmetijstva Kandidatka (rojena leta 1977) je kmetijska podjetnica mlajše generacije in upravlja uspešno kmečko-turistični obrat v Medji vasi. S tem nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je od vsega začetka nadgradila z visokošolsko pridobljenim znanjem, saj je diplomirala iz enologije na videmski univerzi. Ponosna je, da kandidira na listi Slovenske skupnosti. Ponudba domačih proizvodov, ki gredo od vina in mlečnih ter mesnih izdelkov do zelenjave, pri Radeticevih sloni na pojmu pristnosti in okolju prijaznega kmetijstva. Paša živine na odprtem od pomladi do jeseni je tako povezana z vzdrževanjem zelenih površin okoli vasi. Kmetijstvo in enkratna podoba Krasa, ki nam jo vsi zavidajo, je sad simbioze med ne vedno prijazno naravo in marljivostjo domačega človeka. Od tu pravi nesmisel in pravzaprav škodljivost utesnjujoče in-terpretiranih naravovarstvenih zakonov in norm, ki v načelih ščitijo naravo, dejansko pa se sprevržejo v opuščanje kmetijskih dejavnosti in torej negovanja teritorija. Nekontrolirano zaraščanje, požari in neobdelane rodovitne površine so sad tega negativnega pristopa. Potrebe in pričakovanja novih generacij uspešnih kmetovalcev in domačinov Sidonja zagovarja tudi v okviru Kmečke zveze, kjer ji je bila zaupana vloga podpredsednice. 8 Četrtek, 19. aprila 2012 ŠPORT / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Prof. Ivan Verč na Kavi s knjigo O razumevanju jezikov književnosti Ob predstavitvi knjige razgovor o književnosti in še marsičem Gost sredinega srečanja na Kavi s knjigo v Tržaški knjigarni je bil tokrat prof. Ivan Verč, ki sicer poučuje ruski jezik in književnost na tržaški Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce, med drugim pa je tudi avtor monografskih študij o Do-stojevskem in Plinjaku. Vendar pa na včerajšnjem srečanju beseda ni tekla o teh delih, temveč o literarni vedi na sploh, kateri se je prof. Verč popolnoma posvetil v publikaciji z naslovom Razumevanje jezikov književnosti. Z gostom, ki je v knjigi, ki jo je izdal Inštitut za slovensko literaturo in vede ZRC SAZU, in sicer v zbirki Studia litteraria, natančno analiziral, kaj pravzaprav literarna veda je, se je pogovarjala Martina Kafol. Zvesto občinstvo Tržaške knjigarne je lahko prisluhnilo zanimivemu in strokovnemu predavanju, v sklopu katerega je gost večkrat ponovil, da v sodobni družbi proizvedemo več informacij, kot smo jih sposobni prebaviti. Prav zato, tako Verč, ne živimo več v svetu, kjer imamo sami neposreden stik s stvarnostjo, temveč verjamemo tistemu, kar drugi povedo. Na vprašanje, kako so književniki skozi zgodovino uporabljali književnost, je prof. Verč odgovoril, da ta odnos ni bil vedno enak. V srednjem veku je veljalo neko splošno pravilo, da je njihovo življenje na tem svetu odvisno od neke višje sile; od Boga, je dejal gost in dodal, da se je vse spremenilo z renesanso, ko človek ni bil več odvisen od višje sile. Kot realnost Prof. Ivan Verč na včerajšnji Kavi s knjigo pa beremo tudi realistične romane, ki so nam začeli odkrivati svet, ki nam je bil prej neznan. Ob vsem tem pa je avtor menil, da z enim samim opisom nikakor nismo sposobni zajeti vse realnosti, saj je jezik zaprt sistem neskončnih možnosti, meni prof. Verč. In ker je avtor v dotični knjigi namenil precejšnjo pozornost ruskemu realizmu, je beseda včeraj tekla tudi o ruskih pisateljih. Verč je z analitično mislijo na kratko reinterpretiral ruski realizem in kulturne modele, ki iz njega izhajajo. In če strokovni esej Razumevanje jezikov književnosti zahteva poglobljeno branje, je nekoliko bolj kroma enostaven Verčev pogled na današnji univerzitetni sistem, ki se je po njegovi oceni preveč »merikaniziral«. Kot rečeno, so meje vedenja danes neomejene in neusmerjene, zaradi česar se mladi ne znajo poglobiti v zadevo, je poudaril včerajšnji gost. Zi-veli naj bi v svetu reprezentacije. Tu pa naj bi imel bistveno vlogo jezik, ki zastavlja osnovni problem - da danes bivanje v svetu jezika enačimo z bivanjem v realnem svetu. Priljubljene in vedno dobro obiskane literarne matineje ob sredah se bodo vrnile po majskih praznikih. Naslednje srečanje naj bi bilo na sporedu 9. maja. (sč) Odbor Društvene gostilne na Preseku vabi člane na REDNI OBCN1 ZBOR danes,19.4.2012, ob 20.30 v lastnih prostorih ^^ Sklad Mitja Čuk fff^jft vabi na FestinvalOp 4. srečanje drugačnih gledališč Danes ob 10. uri Prosvetni dom na Opčinah Glasbena Wr\ matica I I I vabi na GLASBENI APERITIV s klavirjem in flavto danes,19. aprila 2012 ob 18. uri v Kavarni Tommaseo v Trstu Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 19. aprila 2012 LEON Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.45 - Luna vzide ob 5.02 in zatone ob 18.26 Jutri, PETEK, 20. aprila 2012 NEŽA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1001,3 mb raste, vlaga 46-odstotna, veter 16 km na uro vzhodnik, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 21. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 360605). U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 21.00 »George Harrison: Living in the material world«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Battleship«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Bel Ami - Storia di un seduttore«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancane-ve«; 16.25, 18.15 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 16.30, 20.30 »Titanic 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Act of valor«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Street dance 2«; 21.00 »Opera on Ice«. FELLINI - 16.00, 20.10 »Marigold Hotel«; 18.00, 22.10 »Romanzo di una strage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bel Ami - Storia di un seduttore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 17.40, 19.10, 20.40, 22.15 »Ciliegine«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Masaker«; 18.30, 20.50 »Parada«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 21.00 »V deželi krvi in medu«; 19.00 »Zaobljuba ljubezni«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.15 »Vse za denar«; 15.20, 17.20 »Lorax 3D - sin-hro.«; 16.30 »Lorax - sinhro.«; 18.45 »Bes Titanov 3D«; 19.30 »Titanik 3D«; 18.40, 21.00 »Ameriška pita: Obletnica«; 18.30 »Albert Nobbs«; 16.20 »Bes Titanov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Battleship«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30 »Biancaneve«; Dvorana 3: 18.00, 20.05, 22.15 »Diaz«; 16.40 »Pirati! Briganti da strapazzo«; Dvorana 4: 22.10 »Piccole bugie tra amici«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Street dance 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Battleship«; Dvorana 2: 17.00, 20.30 »Titanic 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.50, 20.00 »Biancaneve (dig.)«; 22.00 »Romanzo di una stra-ge«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Bel Ami - Storia di un seduttore«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Diaz - Non pulire questo sangue (dig.)«. S Izleti DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira ob priliki 110-le-tnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) do konca aprila. ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, za letnike '38 in '40 iz Brega. Prijave od 18. do 20. ure na tel. št. 040-228468 (Ada). Vpisovanje do 20. aprila. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS IZ SEŽANE organizira izlet na Poljsko, odhod 25. in povratek 29. aprila. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pi-vovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzydowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanja prestolnica, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41 634 750 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net. PREŠERNI IZLET Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom, v nedeljo, 22. aprila. Odhod ob 8.00 s parkirišča pri semaforju na Opčinah (smer Bani). Vpisovanja (do zasedbe mest) na tel. št. 3470410542 (Suzana). DRUŠTVO VRTNARJEV organizira izlet v Amsterdam, ki bo od 26. do 30. aprila. Prostih je še 8 mest. Program: ogled Amsterdama z okolico, borzo cvetja, cvetlični park Keukenhof, Haag. Informacije na tel. št.: 0038631372632, 335-6479875. IZLET V BOSNO organizira Fotovideo Trst80 od 10. do 13. maja: izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 3294128363 (Marko). PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 13. maja, na izlet v zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Go- renjskem. Vpisovanje in informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu na tel. 040-826661 in pri g. Boletu na tel. 040-417025. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@yahoo.it. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 19. aprila, na predstavitev knjige »Tipi tapi v rusi kapi« Martine Legiša in Štefana Turka. Knjigo bo predstavila Alina Carli ob sodelovanju lutkovne skupine Tipitapi liceja A.M. Slomška in Glasbene kambrce, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 18. uri. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice«. Sedmo srečanje bo danes, 19. aprila, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj: »Zlatkov zaklad« (Ruth Wielockx). SKLAD MITJA ČUK vabi na Festinva-lOp - 4. mednarodno srečanje drugačnih gledališč v Prosvetni dom na Opčine danes, 19. aprila, z začetkom ob 10. uri. Častna gostja bo Lara Komar, igralka SSG Trst. Zaključek z igralcem in pedagogom Stenom Vi-larjem »Mi smo sonce!«. Povezovala bo igralka Elena Husu. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave v Kavarni Gruden v petek, 20. aprila, ob 18. uri. Umetnico Ivi-co Zerjal bo predstavil mag. Simon Kastelic, sodeluje Glasbena skupina Metlarji. SLOVENSKI KLUB IN SKUPINA 85 pod pokroviteljstvom Hiše književnosti prirejata v petek, 20. aprila, de-batno srečanje z naslovom »Stiska mladih - Il disagio giovanile«. Pri debati bodo sodelovali Antonio Sangi-neto, režiser in avtor romana Il futuro nascosto (Zakrita bodočnost), Antonella Grim, občinska odborni-ca za vzgojo, šolstvo in univerzo, ter Miriam Kornfeind, koordinatorka skupnosti S. Martino al Campo. Moderiral bo Roberto Dedenaro, nekaj odlomkov iz romana pa bo podala Tatjana Malalan. Srečanje bo v knjigarni Minerva, ulica S. Nicolo 20, s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni! ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi na svečanost ob obletnici Osvoboditve v sredo, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkov-ca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik bo novinar Ivo Jevnikar, sodeloval bo MoPZ V. Vodnik iz Doline pod vodstvom Anastasije Purič. V soboto, 21. aprila, ob 15.30 bo Odbor polagal cvetje pri spomenikih padlih na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani in na Vojaškem pokopališču (Ul. della Pace). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na dvodnevni otroški praznik ob zaključku likovnega natečaja »Igrajmo se pravljice«. V soboto, 21. aprila, od 15. do 17. ure: likovni ex tem-pore za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol. V nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri: igra »Heidi« v izvedbi članov Radijskega odra in režiji Lučke Susič ter nagrajevanje. Bogat srečolov. Prireditev bo v Marijinem domu v Ro-janu (ul. Cordaroli, 29). SKD BARKOVLJE, SKD I. GRBEC IN SKD S. ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v soboto, 21. aprila, ob 18.00 v Marijin dom pri Sv. Ivanu na premiero gledališke predsta- ve »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatič in Patrizia Jurinčič. ZSKD IN DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo Fantje s'pod Karlovice-Pregarje, MePZ Faros-Piran, ZePZ Ivan Grbec-Škedenj, MoPZ Krom-berški vodopivci-Kromberk, MePZ Cominum-Komen, DePZ Mavrica-Postojna, MePZ Obal'ca-Koper. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ vabi v Slovensko Stalno Gledališče v Trstu v nedeljo, 22. in ponedeljek, 23. aprila, ob 20. uri na ogled Donizettijeve opere Ljubezenski Napoj (L'Elisir dAmore). V jutranji urah bodo predstave za otroke in šolsko mladino. RAZSTAVA PIRHOV V NABREŽINI Tudi letos bo ob sobotah do 22. aprila, od 16. do 19. ure v župnijski dvorani v Nabrežini tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta (več kot 700). Urnik ob sobotah in praznikih: 16.00-19.00. RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR vabi v nedeljo, 22. aprila, v Dol pri Vogljah na prireditev »Spoznajmo Repentabor«. Ob 13. uri bo organiziran pohod po poti sedmih ka-lov (start izpred vaškega doma - Dol pri Vogljah, traja približno tri ure). Ob 18. uri bo ob kulturnem programu Kraljica terana 2011 Maruša Ro-gelja podelila plakete najboljšim vinarjem repentabrskega območja, nato bo ples ob glasbi Dua Limit. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. SDD JAKA ŠTOKA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTO-VEL vabita na ogled gledališke predstave Beneškega gledališča Samice (priredba Anna Iussa, režija Gregor Geč), ki bo v nedeljo, 22. aprila, ob 18.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR bo polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB v torek, 24. aprila, po sledečem razporedu: ob 19.30 pred spomenikom padlim NOB v Repnu, ob 19.45 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu, ob 20.00 na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nem-garja na pokopališču na Col. Ob 20.30 bo v organizaciji VZPI-ANPI, v kulturnem domu na Colu, članski večer na katerem bo spregovorila zgodovinarka Marta Ivačič. CENTER ZA KULTURNE RAZISKAVE BARDO IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v nedeljo, 29. aprila, ob 15.30 v Cerkev sv. Florijana v Zavarhu. Nastopajo Vokalna skupina Pobegi, MePZ Igo Gruden-Nabrežina, ZePZ Rože-Nova Gorica, MoPZ Kazimir Nanut-Kanal, MoPZ Izola, DePZ Kraški slavček-Nabrežina. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Zi-ve Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. 5 TIS0ČINK za Sklad Mitja Čuk Za podporo Skladu f j iz svojega dohodka vpišite davčno številko: JC.R 00639780329, / TRST Četrtek, 19. aprila 2012 9 Claudio Magris SAJ RAZUMETE režija: Igor Pison DANES 19.aprila ob 19.30 (prvi Četrtek) petek, 20. aprila ob 20.30 (drugi petek) sobota, 21. aprila ob 20.30 (druga sobota) nedelja, 22. aprila ob 16.00 (prva nedelja) Četrtek, 26. aprila ob 19.30 (drugi Eetrtek) petek, 27. aprila ob 20.30 (tretji petek) sobota, 28. aprila ob 20.30 (tretja sobota) nedelja, 29. aprila ob 16.00 (druga nedelja) OSNOVNI ABONMA (v Mali dvorani) Prosimo cenjene abónente, da pravočasno obvestijo o morebitni odsotnosti. vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com S PoslovniogIasi PODJETJE V TRSTU IŠČE izkušenega računovodjo m/ž, nudimo part-time redno zaposlitev. Življenjepis pošljite na: pisarna@email.it 0 Mali oglasi 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik ter kot splošni delavec išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot otroška varuška. Tel. št. 340-2762765. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. št. 335-6445419. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, po možnosti v dolinski občini. Tel. št.: 392-3842937. OPEL CORSA 1.3 CDTI, 90 cv, letnik 2007, 59.000 km, 6 prestav, prodam za 7.900 evrov. Kontakt: b.borut@gmail.com ali 349-3843155 ali 040-213518. PO ZNIŽANI CENI PRODAM BMW X5, letnik 2006, malo prevoženih kilometrov. Tel. št. 335-6322701. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM SKUTER 250 v odličnem stanju s 4.000 prevoženimi kilometri. Tel. št. 348-5913170. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt. Tel. št.: 040-764682. PRODAM avto volkswagen passat sw, letnik 1998, edini lastnik. Tel. št.: 3387408271. PRODAM fiat punto, letnik 2002, klima in ABS, črne barve, 1500,00 evrov. Tel. št.: 339-3924888. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040-280910. PRODAM stanovanje pri Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. SKD Barkovlje Ul. Bonalata 6 > i., s pokroviteljstvom ZSKD inSIovenske prosvete vabi DANES, 19. APRILA na predstavitev knjige tipi topi v rusi kopi MARTINE LEGISA in ŠTEFANA TURKA J Knjigo bo predstavila Alina Carli ob sodelovanju lutkovne skupine Tipitapi liceja A.M. Slomška in Glasbene kambrce, ki jo vodi Aleksandra Pertot Začetek ob 18. uri PROFESIONALNI STROJ ZA REZANJE suhomesnatih izdelkov prodam po ugodni ceni. Tel. št. 335-6322701. STANOVANJE V CENTRU OPČIN dajemo v najem za urad ali ambulanto. Tel. št.: 040-420604 v večernih urah. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pomaga dijakom pri študiju angleščine, slovenščine in italijanščine. Tel. št. 328-0704565. V ŠKEDNJU v dvostanovanjski hiši dajem v najem prenovljeno in popolnoma opremljeno stanovanje, 110 kv.m. s parkirnim prostorom. Tel. št.: 347-8003883. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA - Ul. Weiss 15, bo v petek, 20. aprila, od 16. do 18. ure predavanje predstavnikov poštne policije na temo »Prednosti in pasti interneta«. Ob 18. uri bo roditeljski sestanek za starše dijakov vseh razredov. Vabljeni! DIZ J. STEFANA sporoča, da v ponedeljek, 23. aprila, ob 17.30 bodo na šoli potekale individualne govorilne ure. H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini 445. Tel. št. 040-228511. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICA je odprta v Borštu pri Danje-lu Glavini. Tel. št. 040-228421. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. SERGIO GIOVANNINI ima odprto osmico v Ul. dei Modiano (Strada di Fiume). Nudi pristno kapljico in domač prigrizek. Toplo Vabljeni! V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040-229224. □ Obvestila POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Manipolativne delavnice v aprilu: »Moja tipalna knjiga« in »Uokvirimo se«. Informacije na tel. št.: 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 19. aprila, ob 20. uri, v Fin-žgarjev dom na 5. predavanje iz ciklusa o vzgoji v družini in družbi z naslovom »Kako vzpostaviti stik z otrokom«. Predavala bo priznana klinična psihologinja Julija Pelc. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vabi na literarno predavanje dr. Ane Toroš, ki bo danes, 19. aprila, ob 11. uri v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. V predavanju z naslovom Pesmi o Trstu in Tržaškem iz obdobja prve polovice 20. stoletja izpod peresa slovenskih in italijanskih avtoric bo predstavila slovenske in italijanske pesnice, ki so ustvarjale v obdobju prve polovice 20. stoletja in v svojih delih spregovorile o tržaškem prostoru. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. redni občni zbor, ki bo danes, 19. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. SLOVENSKA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE v Trstu vabi na ogled srednjeveških Milj in razstave Deziderija Švare. Dobimo se danes, 19. aprila, ob 15.00 na pomorski postaji, od koder se bomo odpeljali z ladjo Delfino Verde. SZSO: slovenski tržaški skavti in skav-tinje sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje danes, 19. aprila, od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Risorta 3. ZSKD sklicuje 46. redni občni zbor danes, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20.00) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah (Go), Prvomajska ul. 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 20. aprila, ob 18. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. KMEČKA ZVEZA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 20. aprila, ob 18. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje v petek, 20. aprila, redni občni zbor v svojem sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu. Poleg poročil bo na dnevnem redu obnovitev vodstvenih teles. Začetek v drugem sklicu ob 18. uri. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na sejo deželnega sveta v petek, 20. aprila, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Igo Gruden v Na-brežini. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 21. aprila, ob 19. uri v prostorih Prosvetnega Doma na Opčinah, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 21. aprila, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapeutkinja dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 347-4437922, 3347520208 ali r.jurada@gmail.com. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 21. aprila, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. TRŽAŠKA SEKCIJA ZA BIODINAMI-ČNO POLJEDELSTVO »Oasi di San Giovanni« organizira 12-urni tečaj o osnovanju vrta na biodinamični osnovi. Tečaj bo potekal na eksperimentalnem vrtu pri Sv. Ivanu v soboto, 21., in nedeljo, 22. aprila, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Za informacije in vpis tel. št. 3337864810. ZSKD obvešča, da se bosta delavnici v okviru pobude »Kult-ura zate« nadaljevali tudi aprila: delavnica »Tim in timsko delo: stili vodenja tima, vloge v timu« v soboto, 21. aprila, od 14. do 18. ure v srenjski hiši SKD Krasno polje v Gročani. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH - ZADRUGA sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 22. aprila, ob 18. uri v prvem sklicanju in v ponedeljek, 23. aprila, ob 18. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni vsi člani! TABORNIKI RMV sporočajo, da bo v nedeljo, 22. aprila, Dan tabornikov v Gorici, kjer bodo člani spoznavali mesto s pomočjo fotoorientacije. Odhod z vlakom iz Trsta (zbirališče ob 9.10 pred glavnim vhodom) in iz Nabrežine (zbirališče ob 9.30), po-vratek pa v Vižovlje ob 17.38, v Trst pa ob 17.59. Obvezna oprema: kroj, kosilo iz nahrbtnika in vetrovka, cena za prevoz 5 evrov. Prosimo za točnost, da vlaka ne zamudimo! Taborniški srečno. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na naslednje srečanje v torek, 23. aprila, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Doni-zettijevi ulici 3. Pridružite se nam! SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 28. aprila, pokušnjo domačega kruha, vina in ekstradevi-škega olja. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, naj pridelovalci oddajo društvu v ponedeljek, 23. in torek, 24. aprila, od 18. do 20. ure. (2 steklenici vina za vsak vzorec, stekleničke za olje pa so na voljo v društvu). Prvi trije uvrščeni za vino bodo prejeli diplomo in pokal, za olje pa diplomo in kolajno. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabita v ponedeljek, 23. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer posvečen Marijanu Lipovšku (19101995). Odprtje spominske fotografske razstave, ki jo je pripravil Triglavski narodni park o skladatelju, pianistu, esejistu, fotografu in alpinistu. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. aprila, ob 8.00 v prvem in v petek, 27. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: Uvodni pozdrav; Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora); Razprava; Odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012; razno. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 27. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v prostorih telovadnice F. Bevk na Opči-nah. PRI SKLADU MITJA ČUK Repenta-borska št. 66, bosta v petek, 27. in v soboto, 28. aprila, potekala dva večera strokovno vodene meditacije s pričetkom ob 20. uri. Informacije: Anica 340-4835610. SDGZ prireja 4. maja seminar »Kako spodbuditi trženjski način razmišljanja in internacionalizirati podjetje v 21. stoletju« namenjen malim in srednjim podjetjem. Prijavnica in program sta na www.sdgz.it. Prijave zbira tajništvo do 27. aprila na in-fo@sdgz.it oz. faks 040-6724850. SKD BARKOVLJE IN OŠ FINŽGAR javljata, da bo počastitev padlih na domačem pokopališču v petek, 27. aprila, ob 11.30. Na sporedu: polaganje vencev, priložnostna misel, petje, recitacije. SKD TABOR ZA OTROKE - Ura pravljic: v knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo! V petek, 27. aprila, ob 16. uri. Pripoveduje Jasmina Smotlak. Vabljeni! SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v petek, 27. aprila, ob 18. uri na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo v ponedeljek, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 20.30 se bomo pred vaškim spomenikom poklonili padlim partizanom s krajšim govorom in z zborovskim petjem. Ob 21.00 sledi prižig tabornega ognja »pri kalu« in zbiranje prijav z izdano izkaznico z žigom. Start pohoda je predviden ob 22.00, primeren je za vse in bo potekal pod vodstvom vodiča (približno uro nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka. Ko pridemo na vrh, sledi dvig prvomajske zastave s pogostitvijo toplega napitka in prigrizka ob veseli in dobri družbi. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini Re-pentabor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri pla- čevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2011, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago na občinski spletni strani: www.comune.monrupino.ts.it - albo pretorio ter v Tajništvu občine Repentabor - Col, 37, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 7. maja, ob 17. uri. OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Repentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago na občinski spletni strani: www.comu-ne.monrupino.ts.it - albo pretorio comunale in v Tajništvu občine Re-pentabor, v uradnih urah od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.00. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade dne 7. maja, ob 17. uri. ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija«, ki se bodo odvijale od 27. avgusta do 1. septembra na Liv-ku pri Kobaridu (SLO). Mentorji: Jelka Bogatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Informacije in prijave na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481531495 (goriški urad). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na www.zskd.org. Rok prijave 10. maj. Prispevki V spomin na Angela Škerka darujeta Stanislav in Majda 40,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Alda Ciaka darujeta Stanislav in Majda 30,00 evrov z a združenje AIRC. V spomin na Jelko Terčon darujeta Stanislav in Majda 25,00 evrov za nakup cvetja v slivenski cerkvi. V spomin na Marija Perica darujejo nabrežinske cerkvene pevke 50,00 evrov za domačo cerkev. Namesto cvetja na grob Marija Perica darujeta Franja in Lino 20,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na drago Ido Semec darujeta Danica in Felix Košuta 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. t Mirno je odšel naš ljubljeni oče, nono in pranono Federico Bandi Mirko Žalostno vest sporočajo sin Dušan z Lauro, hči Tatjana z Benedettom, vnuki Kristina z Lucom, Pavel z Manuelo, Francesca z Giacomom, Grozdana z Ignaziem, pravnuki Manuel, Noemi, Anna, Lorenzo, Dean ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v soboto, 21.4.2012, ob 11.20 v mrtvašnici ulice Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, Mellili, 19. aprila 2012 10 Četrtek, 19. aprila 2012 ŠPORT / NEKDANJA RIBARNICA - Jutri odprtje velike razstave Razprta obzorja na ogled tudi v Trstu Dela, ki predstavljajo umetnost 20. stoletja ob italijansko-slovenski meji, bodo na ogled do 17. junija 180 del - najbolj reprezentativna razstava likovnih del slovenskih umetnikov, ki so v 20. stoletju ustvarjali (ali še ustvarjajo) na Goriškem in Tržaškem. To so Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo, razstava, ki jo bodo jutri ob 18.30 odprli v nekdanji ribarnici na tržaškem nabrežju (Salone degli incanti); v soboto in nedeljo bo razstava odprta med 10. in 20. uro. Dve deli, Spacalovo in Černigojevo, ki bosta na ogled v nekdanji glavni ribarnici Večina razstavljenega opusa prihaja iz zbirke družbe KB1909 iz Gorice, ki si že več let prizadeva za ohranjanje in ovrednotenje lokalnih umetnikov. Njihovim umetninam se je pridružilo približno štirideset del slovenskih ustvarjalcev tega območja, ki jih je banka Monte dei Paschi di Siena za nedoločen čas predala družbi KB1909. Poleg teh so na razstavi predstavljena še druga dela, ka- terih lastniki so nekatere slovenske institucije tega območja. Do 18. junija bodo v očarljivih razstavnih prostorih na ogled dela Alberta Sirka in Avgusta Černigoja, Toneta Kralja in Bogdana Groma, Zore Koren Škerk in Milka Bambiča, Demetrija Ceja in Hijacinta Jusse ter številnih pokojnih ali še živečih slikark in slikarjev. Bogat izbor »zamejskih« likovni- kov se bo zrcalil tudi v trijezičnem katalogu izpod peresa kustosa razstave Jo-ška Vetriha in Saše Quinzija. Pod istim naslovom Razprta obzorja pa si je kot znano tačas mogoče v Cankarjevem domu v Ljubljani ogledati tudi razstavo, posvečeno Avgustu Černigoju, Lojzetu Spacalu, Rudolfu Saksidi, Jožetu Cesarju, Bogdanu Gromu, Robertu Hlavaty-ju in Avreliju Lukežiču. TRST - Več pobud Vikend v znamenju Itala Sveva Konec tedna bo posvečen tržaškemu pisatelju Italu Svevu ob 150-le-tnici rojstva. V okviru projekta Italo Sve-vo, intrigo emozionale bodo v mestu priredili sprehod po njegovih sledeh, dve razstavi in degustacijsko popotovanje v odkrivanju tržaških kulinaričnih dobrot. Igralec Matteo Tosi v Svevovi vlogi se bo jutri ob spremljavi harmonike spustil z Opčin v mestno središče in ob 18.30 dospel do konferenčne dvorane Vis a Vis (ob hotelu Duchi dAosta), kjer bodo predvajali video Andree Sivinija Trieste, sentimento d'au-tore. Video spremlja gledalca po včasih nepoznanem, sugestivnem Svevo-vem Trstu. Zatem bodo v restavraciji Harry's Grill odprli fotografsko razstavo Marina Sterleta Lontan de ti ... Svevo nostalgico ritorna a Trieste (na ogled do 20. maja). Avtor hkrati razstavlja v hotelu Continentale v Ul. San Nicolo' Ilfantasma di Svevo. Sivinijev video bodo predvajali tudi v soboto in nedeljo na pomolu Audace v posebnem avtodomu. V nedeljo bo v restavraciji Harry's Grill na Velikem trgu tipično tržaška večerja posvečena Svevu. Dodatne informacije na spletni strani www.italosvevointrigoe-mozionale.it. NARODNI DOM - Srečanje na pobudo TK in DSI Pahor, nikogaršnji sin V pripovedovanju novinarki Cristini Battocletti je pisatelj obnovil svojo življenjsko pot Figlio di nessuno. Un'autobiogra-fia senza frontiere - je naslov knjige, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Riz-zoli in prikazuje razburljivo življenje Borisa Pahorja od njegovih prvih tržaških spominov na bobnenje topov z ne zelo oddaljene Soške fronte do današnjih dni. Delo, ki je nastalo štiriročno na osnovi pisateljevega prostega pripovedovanja novinarki Cristini Bat-tocletti, sta Društvo slovenskih izobražencev in Tržaška knjigarna v torek popoldne predstavila v prostorih nekdanjega Narodnega doma. Po uvodnem pozdravu upravite-ljice TK, Ilde Košuta, se je z avtorjem o knjigi, ki je tematsko in kronološko opredeljena, ter o življenju nasploh pogovarjala Nadja Roncelli. Delo je nastajalo leto in pol: »svojeglava, a briht-na« italijanska novinarka je Pahorja spodbujala, naj ji pripoveduje o »vseh ljubeznih,« ker si bralci to želijo. Izbiro naslova - Nikogaršnji sin - je pisatelj utemeljil z dejstvom, da zaradi fašistične strahovlade dejansko ni imel mladosti: težko je »spravil ven iz svojega mozga« doživeto psihološko travmo, da mora postati »drugi človek,« Italijan. Dalje je pripovedoval o šolanju v koprskem semenišču (»ni bila moja pot«) in kako se je z odhodom k vojakom v Libijo hotel rešiti svojega rojstnega »prekletega mesta.« Matura, ki jo je opravil v Afriki, je bila »prva pozitivna točka« v njegovem življenju. Družil se je z Arabci in z istrskimi hrvaškimi kmeti, vojaki, ki niso bili narodno osveščeni. Italijansko kolonialno osvajanje je bilo »ena velika mizerija,« saj so vojaki bili brez vode, denarja in zelo slabo oboroženi. Po povratku na Polotok je kot znano nekaj časa živel ob Gardskem jezeru. Sledila je aretacija v Trstu in pregnanstvo v nemška koncentracijska taborišča, kjer mu je poznavanje jezi- Boris Pahor v pogovoru z Nadjo Roncelli kov koristilo, da je postal tolmač. Izpostavil je, da se nemška taborišča krivično enači s holokavstom in Ausch-witzem. O t.i. rdečih trikotnikih, političnih taboriščnikih, se ne govori. Dachau je nastal že leta 1933 za nemške komuniste, socialiste, jehovce in druge. Tudi dogajanje v taborišču Dora, kjer so bili dejavni junaški saboterji orožja V2 in V3, katere so nacisti iz maščevanja množično obešali, ni prisotno v širši zavesti. Načrtovalec omenjenega orožja je bil inž. Von Braun, ki je po vojni delal za Američane in jim s svojimi raziskavami odločilno pomagal, da so šli na luno. V knjigi Pahor spregovori tudi o težavah in tragedijah, ki so jih imeli taboriščniki pri ponovnem vključevanju kroma v vsakdanje povojno življenje. Ob eksplozijah atomskih bomb v Hirošimi in Nagasakiju so bili tisti, ki so verjeli, da bo po vojni mogoče zaživeti na osnovi nekega novega sožitja, dokončno razočarani. Ostala je ljubezen do življenja, ki je vseskozi označevala Pahorja. Pisatelj je ob koncu poudaril, da ga vsekakor osrečujejo srečanja z mladimi, ki ga pozorno poslušajo. V končnici svojega izvajanja je Pahor pozval medije in druge družbene dejavnike, naj pristopijo k pobudi, cilj katere je ureditev primernega spominskega parka na območju, kjer je za časa fašizma delovalo taborišče v Višku. Tudi Slovenija bi po njegovem morala biti soudeležena pri spodbujanju in izvedbi načrta. Matej Caharija Psihologinja Julija Pelc danes na Opčinah Kako vzpostaviti stik z otroki in mladostniki? To večnovprašanje si postavljajo starši, vzgojitelji in vsi, ki skrbijo za otroke in mlade. Dilemo bo skušala razvozlati psihologinja Julija Pelc danes ob 20. uri v Finžgarjevem domu. Predavanje sodi v niz večerov o vzgoji, starševstvu in odnosih v družini ter v družbi. Vzpostaviti stik z otrokom in mladim, razumeti njegove potrebe in klice na pomoč, znati komunicirati z njim - to je za marsikoga težak izziv. Vzpostavljanje dialoga pa je temeljnega pomena za pridobivanje zaupanja. Starši in vzgojitelji morajo paziti na številne pasti - na prezaposlenost, stres ali napačno prepričanje, da je treba biti otroku prijatelj - starši in otroci morajo imeti prijateljski odnos, ne pa biti prijatelji; prijatelje naj otroci poiščejo med vrstniki. Pelceva je mati treh otrok in priznana klinična psihologinja s številnimi izkušnjami v strokovnem delovanju v podporo otrokom, odraščajočim in odraslim. Je specialistka za psihološko svetovanje za šolarje, na področju družinske terapije in vodja različnih strokovnih programov. Nagrada operete igralki Arielli Reggio Danes ob 17. uri bodo v gledališču Rossetti podelili 24. Mednarodno nagrado operete igralki Arielli Reggio. Ob sodelavcih in prijateljih je vabljeno občinstvo, ki jo je vzljubilo na številnih gledaliških nastopih. Srečanje bo obogatil glasbeni poklon Andree Binettija. Na debati Stiska mladih tudi Sangineto Slovenski klub in Skupina-Gruppo 85 prirejata pod pokroviteljstvom združenja Hiša literature debato Stiska mladih. Na to temo bodo jutri ob 18. uri v knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20) spregovorili Antonio Sangineto, režiser in avtor romana Il futuro nascosto, občinska odbornica Antonella Grim ter Miriam Kornfeind koordinatorka skupnosti S. Martino al Campo. Moderator bo pedagog in pesnik Roberto Dedenaro, nekaj odlomkov iz San-ginetovega romana bo prebrala Tatia-na Malalan. Emergency in ICS jutri v baru Knulp Tržaška skupina Emergency v sodelovanju s solidarnostnim konzorcijem ICS prireja jutri ob 20.30 v baru Knulp (Ul. Madonna del mare 7) večer posvečen predstavitvi dejavnosti obeh organizacij v zvezi s priseljenci in prosilci za azil. Predvajali bodo film Life in Italy is OK - Emergency programma Italia, ki se poglablja v življenja novih migrantov in tujcev oziroma novih re-vežev v Italiji - s posebnim poudarkom na pravici do zdravstva. Člani ICS pa bodo predstavili premalo poznano upravljanje 46 sprejemnih centrov za prosilce za azil, ki pomagajo priseljencem, da dosežejo ekonomsko samostojnost. Vstop je prost. Rumizove poti Kulturni in umetnostni krožek vabi danes ob 17. uri v konferenčno dvorano državne knjižice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 na srečanje s tržaškim novinarjem in pisateljem Paolom Ru-mizom. Z njim se bo o življenjskih izkušnjah na potovanjih pogovarjal docent Elvio Guagnini. Novosti v Lovatu V knjigarni Lovat (Drev. XX. septembra 20) bo danes ob 18. uri novinar in pisatelj Francesco De Filippo občinstvu predstavil knjigo Come un italiano, se pravi zgodbo moškega iz Slonokoščene obale v Italiji. Z avtorjem se bo pogovarjala Laila Wadia. V ponedeljek bo ob isti uri gost Boris Pahor, ki bo s Cristino Battocletti predstavil knjigo Figlio di nessuno. / TRST 1 6 Četrtek, 19. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / OBČINA TRST - Občinski odbornik za okolje postavil ultimat vodstvu škedenjske železarne Laureni: Vodstvo železarne mora vlagati v varnost Družba Lucchini mora zaposliti novega izvedenca za vzdrževanje naprav in nadzorovanje Vodstvo škedenjske železarne mora jamčiti redno vzdrževanje strojev in naprav ter sploh vlagati v varnost. V ta namen mora zaposliti novega izvedenca, ki bo skrbel za načrtovanje in za vzdrževanje z namenom preprečevanja morebitnih nesreč. Ta izvedenec bo poleg tega zadolžen za nadzorovanje varnosti pri delu in krepitev strateških izbir pri upravljanju železarne. To je poudaril občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, ki je v imenu občinske uprave dejansko postavil ultimat družbi Lucchini. Če ne bo upoštevala zahtev občinske uprave, so namreč predvideni ostrejši ukrepi. Odločitev občinske uprave je posledica okvare, do katere je prišlo v kok-sarni 28. marca. Takrat je zaradi pokvarjene naprave začel uhajati amonijak. To je bila sicer manjša okvara, vendar je marsikaterega občana obšla slabost. Laureni je v tem oziru izrazil globoko zaskrbljenost. Okvara je le potrdila, da ni vodstvo železarne sposobno jamčiti ustreznega vzdrževanja strukture, ki mora biti redno in načrtovano, je poudaril. Občinska uprava je zaradi tega postavila vodstvu nekaj pogojev. Na prvem mestu je nujna zaposlitev novega izvedenca, za katerega bo moralo poskrbeti vodstvo železarne, ki ga bo moralo seveda tudi plačati. Ta izvedenec bo skrbel za načrtovanje vzdrževalnih postopkov in za njihovo izvajanje. Poleg tega bo nadzoroval upoštevanje zakonodaje glede varnosti pri delu. Občinska uprava pa si je pridržala pravico, da kadar koli obišče železarno in zahteva zapisnik, ki ga bo morali novi izvedenec stalno izpolnjevati. Odbornik Laureni je tudi najavil, da bodo v kratkem analizirali delo vodstva železarne glede na županovo odredbo iz začetka januarja, v kateri je bila zahteva po zmanjšanju emisij. V odredbi so bile navedene faze, v katerih prihaja do najbolj nevarnih emisij. Zato je župan Roberto Cosolini takrat zahteval izdelavo tehnično-organiza-cijskega načrta, ki naj bi ukinil ali vsaj krepko zmanjšal te emisije. Laureni je nenazadnje poudaril, da pričakuje pozitiven odziv. Družba Lucchini naj bi na njegove zahteve odgovorila v roku dveh tednov. A.G. Pogled na škedenjsko železarno kroma PREFEKTURA - Avdicije parlamentarne komisije o nezakonitem ravnanju z odpadki Poudarek na onesnaženih območjih Po mnenju občinskega odbornika Laurenija bo čez 18 mesecev znano, kje bo mogoče namestiti nove dejavnosti v industrijski coni Srečanje na tržaški prefekturi V Trstu se je včeraj mudila parlamentarna komisija, ki preiskuje protizakonita dejanja na področju ravnanja z odpadki. V tem okviru je bila na tržaški prefekturi vrsta avdiciji. Komisija, ki ji predseduje parlamentarec Alessandro Brutti, je prisluhnila številnim javnim upraviteljem iz vse dežele FJK. Njen namen je bilo namreč analizirati stanje v vsej deželi, poseben poudarek pa je bil na območju državnega interesa v tržaški industrijski coni. Spomnimo naj, da je minister za okolje Corrado Clini pred nedavnim napovedal pospešitev postopka za bonifikacijo tega območja. Na avdicijah so med ostalimi sodelovali deželna odborni-ca Sandra Savino, pokrajinski odbornik Vittorio Zollia in tržaška podžupanja Fabiana Martini, ki je bila v spremstvu občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija. Kot nam je povedal Laureni, je občinska uprava posredovala dokumentacijo s podatki o položaju v industrijski coni, o čistilnih napravah v Šked-nju in v Žavljah ter o poteku del za analizo ozemlja na onesnaženem območju. Ustanova Ezit naj bi v prihodnjih dneh dokončno izdelala ustrezne načrte, nato bo stekel evropski razpis za analizo ozemlja. Na tej osnovi bo mogoče določiti, katera območja so onesnažena in katera ne in torej kje se lahko takoj namestijo nove produktivne dejavnosti. Laureni pričakuje, da bo to znano čez približno 18 mesecev. A.G. Samomor na Opčinah in hibe sistema Samomor mlade Ukrajinke, ki je na policijskem komisariatu na Opčinah čakala na prisilni odhod v domovino, potrjuje, da je sistem zadrževanja tujih državljanov pomanjkljiv, saj ne jamči spoštovanja njihovih pravic. To je stališče združenja za pravne študije o imigraci-ji ASGI, ki zahteva, da se okoliščine ponedeljkovega dogodka razčistijo. ASGI piše, da so 32-letno Alino Diačuk začasno zadržali na Opčinah, namenjena pa je bila v center za identifikacijo in izgon v Bologno, od koder naj bi jo napotili v Ukrajino. Njeni svojci živijo baje že dolgo v Milanu. ASGI se sprašuje, ali je imela Ukrajinka v tem času na voljo kako socialno službo in podporo, saj naj bi si pred časom že enkrat poskusila vzeti življenje. Vprašanje je tudi, ali jo je v domovini čakala kaka nevarnost in ali je imela sploh možnost, da bi prišla v stik s kako ustanovo, ki bi ji lahko pomagala. ASGI opozarja, da je komisija notranjega ministrstva v letih 2007 in 2008 jasno opozorila na velike hibe sistema »upravnih priporov« tujih državljanov. Pacient zbežal v Marke V začetku tedna je iz tržaške bolnišnice izginil pacient, 30-letni B. G. iz Barija. Policija ga je po dvodnevnem iskanju izsledila v mestu Fermo v Markah. Bil je očitno zmeden, po poročanju tiskovne agencije Ansa je stal na vrhu visoke ograje in gledal v prazno več metrov nad ulico. Izgubil naj bi spomin. Policisti so poklicali službo 118 in gasilce, z bliskovito akcijo pa so izkoristili bolnikovo nepazljivost in ga prijeli ter varno spravili na tla. Sprehod po Sv. Alojziju Združenje Coped Camminatrieste, ki promovira kulturo hoje ali uporabe javnih prevozov po mestu ter skrbi za pravice pešcev, vabi jutri na »zgodovinski« sprehod po rajonu Sv. Alojzija. Pohod-niki se bodo ob 9.30 zbrali na Fernandeu (tja peljeta avtobusa 11 in 25), sledilo bo strokovno vodstvo po botaničnem vrtu v Ul. De Marchesetti s Carlom Genzom. Carlotto v Minervi V knjigarni Minerva bo drevi ob 18.30 pisatelj Massimo Carlotto predstavil svojo zadnjo knjigo Respiro Corto, ki je izšla pri založbi Einaudi. Z avtorjem se bo pogovarjal Veit Heinichen. Opera on ice V kinu Cinecity v centru Torri d'Euro-pa bodo drevi ob 21. uri predvajali filmsko verzijo spektakularnega večera umetnostnega drsanja 1. oktobra lani v Areni v Veroni. Občinstvo si bo ogledalo nastop Caroline Kostner in velikih šampjonov, ki sta jih spremljala orkester in zbor Arene z izrednim opernim programom. INDUSTRIJA - Kriza Sertubi napovedal odpust 21 ljudi Družba Sertubi-Jindal Saw Italia je včeraj napovedala, da se bo ponovno začela omejena proizvodnja in da bo morala odpustiti 21 delavcev. Vest je vodstvo družbe sporočilo sindikatom na srečanju, ki je bilo v ponedeljek na sedežu tržaške Confindustrie. Nespodbudno novost so posredovali javnosti pa-nožni sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter Ugl in Failms po končanem sestanku. Povedali so, da je vodstvo družbe Sertubi izjavilo, da ni dobilo odgovora od deželne vlade oziroma od italijanske vlade. Družba Ser-tubi je namreč zahtevala od Dežele Furlanije-Julijske krajine konkretno podporo za investicije, ki bi zagotavljale znižano ceno za energijo in samostojnost podjetja glede litega železa iz škedenjske železarne. Ta načrt je družba Sertubi predložila tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj, ki pa se ni še nikdar odzvalo. Družba Sertubi, so še povedali sindikati, je vsekakor potrdila, da bo še naprej vlagala v proizvodnjo. Sindikati so predloge podjetja in še predvsem tistega o 21 odpustih odločno zavrnili. V tej zvezi bodo kmalu sprožili srečanja z javnimi institucijami in s parlamentarnimi predstavniki, danes pa bodo o zadevi seznanili delavce na sindikalni skupščini. Dodatno srečanje z vodstvom družbe Sertubi je predvideno konec maja, ko naj bi podjetje tudi predstavilo industrijski načrt. PREFEKTURA - Srečanje med javno upravo, vodstvom tovarne in sindikati Stock: rešiti delovna mesta Dežela FJK predlagala solidarnostni načrt - Družba bo predlog proučila - Pred prefekturo demonstracija zaposlenih Dežela Furlanija-Julijska krajina je predlagala vodstvu tovarne alkoholnih pijač Stock solidarnostni načrt. Na tej osnovi bi ostala tovarna v Trstu, zaposleni pa bi prejemali manjše plače, ki bi jih delno krila deželna uprava. Vodstvo tovarne Stock bo ponudbo deželne vlade proučilo, vendar je malo verjetno, da ne bo prišlo do delokalizacije tovarne na Češko. To je sad srečanja med vodstvom tovarne, sindikalnimi organizacijami ter pristojnim občinskim, pokrajinskim in deželnim odbornikom, ki je bilo včeraj popoldne na tržaški prefekturi ob udeležbi prefekta Alessandra Giacchettija. Pred prefekturo je bila demonstracija uslužbencev, ki so se v pričakovanju na pozitivno rešitev vprašanja odpovedali stavki in drugim oblikam protesta, ki bi okrnile proizvodnjo. Pooblaščeni upravitelj tovarne Stock Claudio Riva je po srečanju povedal, da bo pravni sedež ostal vsekakor v Italiji, četudi bodo zaprli tržaško tovarno. Približno sto zaposlenih pa bo še naprej delalo za podjetje Stock. Italijanski trg ostane po češkem in poljskem za Stock najpomembnejši, je dodal Riva. Češka in Poljska sta namreč danes najpo- Demonstracija uslužbencev tovarne Stock na Velikem trgu kroma membnejša trga, vendar bo Stock Italia še naprej prodajal svoje proizvode tudi v Italiji. Spomnimo naj, da je vodstvo Stocka prejšnji teden nepričakovano napovedalo, da bo v juniju preneslo proizvodnjo na Češko, ker naj bi bila v Italiji zaradi gospodarske krize nevzdržna. Zaradi tega bo v Trstu ostalo na cesti 30 oseb. 12 Četrtek, 19. aprila 2012 KULTURA / TRST - V Muzeju Revoltella krstna predstavitev monografije o Jožefu Tomincu Meščan in kozmopolit, ki je pripadnike meščanstva upodabljal z neprikrito ironijo Avtor danes najbolj popolne knjige o slikarju in popisa njegovih del je goriški umetnostni zgodovinar Saša Quinzi »Habemus papam!« je naslov eseja, na katerem sloni nova, zajetna monografija (304 strani) o slikarju Jožefu Tomincu (1790-1866), ki jo je v svoji zbirki knjig na umetnostne teme izdala Fundacija Tržaške hranilnice. Naj pa še zapišemo: »Habemus librum!« Imamo knjigo, kakršne Tominc do danes še ni poznal. Njen avtor je umetnostni zgodovinar in kustos Pokrajinskih muzejev v Gorici Saša Quinzi, ki se danes lahko upravičeno pohvali z delom, ki so ga že drugi pred njim napovedovali, a ga potem niso izpeljali. »Kdor je potegnil nit skozi To-minčevo likovno kariero, je ugotovil, da to ni enostaven avtor, kot je morda sprva mislil,« zna povedati Quinzi, ki se izziva ni ustrašil. Nasprotno. Lotil se ga je z vedo-željnostjo pristnega raziskovalca, ki je v sli-karjevem življenju in delu odkrival tudi razsežnosti duha goriško-tržaškega prostora v prvi polovici devetnajstega stoletja. Monografijo, ki je izšla v italijanskem jeziku, a bo odmevala tudi v slovenskih umetnostnih krogih, bodo krstno predstavili danes ob 17.30 v Muzeju Revoltella v Trstu. Prisoten bo avtor, ki je pristal na pogovor za Primorski dnevnik. Je vaša knjiga najbolj popolna monografija o Jožefu Tomincu? Doslej edino monografijo o Tomincu je davnega 1952. leta objavil Remigio Marini, leta 1966 je izšel še katalog goriške razstave, ki jo je uredil grof Viljem Coro-nini, tako da knjiga zapolnjuje dokaj širok časovni razmak. Obenem sem se lahko okoristil bogate slovenske literature, predvsem razstavnih katalogov iz let 1967 in 2002 ter objav Ksenije Rozman, ki se je med redkimi ukvarjala z arhivskimi viri. Gre vsekakor za prvi celosten pregled Tominče-vega opusa, saj vsebuje uvodno študijo, katalog pripisanih del, tako slik kot risb, katalog samo dokumentarno izpričanih del in katalog del, ki so bila napačno ali ne povsem prepričljivo pripisana. Končno je še izbor kritičnih besedil in literatura. Kaj prispeva novega k znanju o slikarju? Več je novosti, vsekakor bi izpostavil dejstvo, da sem lahko potrdil to, kar sta pred sredino devetnajstega stoletja zapisala prva Tominčeva biografa, goriški Slovenec Štefan Kociančič, predvsem pa Hrvat Ivan Ku-kuljevič Sakcinski. Ta je recimo omenjal, da je Tominc portretiral papeža Pija VII., a po- datka ni nihče jemal resno, ker se je za delom izgubila vsakršna sled. Izkazalo pa se je, da gre za miniaturni portret, ki je danes v rimski zasebni zbirki ter je celo podpisan in datiran v leto 1802: gre za prvo ohranjeno Tominčevo sliko, ki je v knjigi tudi prvič predstavljena javnosti. Poleg tega je tu še serija drugih novosti oz. na novo ovrednotenih podatkov. Prvič je predstavljeno delo prvega Tominčevega učitelja, Goričana Karla Kebra, ki je bil doslej iz slikarskega vidika popolnoma neznana osebnost. Manj znano ali sploh neznano je, da se je Tominc ukvarjal z miniaturnimi portreti, da je izdeloval tudi bakroreze, ki jih zaenkrat ni bilo mogoče najti, da sploh ni imel akademske izobrazbe in je v Rimu sledil le enoletnemu tečaju akta, ki je veljal za nekakšno pripravništvo za akademijo. Kakšen prostor je »obvladoval« in bil v njem priznan avtor? Umetniško in svetovnonazorsko se je izoblikoval v Rimu, ko je bilo mesto v obdobju neoklasicizma - še zadnjič v svoji več-tisočletni zgodovini - vodilni evropski Fotografski portret Jožefa Tominca, ki ga je posnel slikarjev sin Avgust in ga hranijo v Pokrajinskih muzejih v Gorici (levo), umetnostni zgodovinar Saša Quinzi (zgoraj) in Tominčev osnutek »Avtoportreta s sinovi« (desno) umetnostni center. V večnem mestu je Tominc bival od leta 1809 do leta 1819, nakar se je z ženo, Rimljanko Mario Ricci, vrnil v Gorico. Leto 1821 je prebil v Ljubljani, ki je gostila kongres Svete alianse, od leta 1825 vse do leta 1855 pa je živel v Trstu, ki je bil tedaj v polnem razcvetu. V tem pristaniškem in kozmopolitskem mestu je Tomin-čevo portretno slikarstvo uspevalo celih trideset let. K uspehu je gotovo botrovala sli-karjeva hitrost, manjše portrete je lahko dokončal v enem samem dnevu, pa tudi izjemna natančnost v podajanju fiziognomi-je. O Tominčevih portretih pogosto trdimo, da so kar fotografski, vendar moramo ta pridevnik razumeti v pravi perspektivi. Kot ugotavlja Nadja Zgonik, je takšno slikarstvo pravzaprav napovedovalo fotografijo in ne obratno. Hranijo javne institucije in muzeji - v Trstu, Gorici ali drugje - tudi takšne slike, ki jih pripisujejo Tomincu, a po vaši presoji niso delo njegovih rok? Tominčeve slike hranijo muzeji v Trstu, Gorici, Ljubljani, na Dunaju, Zagre- bu, Cetinju, v Grčiji, lani je celo National Gallery of Victoria iz Melbourna v Avstraliji odkupila izjemno zanimiv Tominčev portret moža v turški obleki. Dejstvo je, da je bil Tominčev slog nekakšen vatel, po katerem so se zgledovali tudi drugi slikarji, ki so prišli v mesto. Pred desetimi leti je v strokovni javnosti nastalo pravo presenečenje, ko so ugotovili, da je serijo izjemno kvalitetnih portretov, ki so dotlej veljali za nesporno Tominčeve, podpisal Giovanni Pa-gliarini iz Ferrare, ki se je povsem prilagodil delom Goričana. Poleg tega je imel To-minc v tržaških letih zasebno slikarsko šolo, v kateri so učenci ravno tako posnemali učiteljev slog. Končno je tu še vprašanje delavnice. Jožefu Tomincu je namreč proti sredini stoletja pomagal sin Avgust, njihovo sodelovanje pa je šlo tako daleč, da je Jožef lastnoročno podpisal oltarne slike, ki jih je Avgust leta 1855 izdelal za cerkev v Gornjem Stolivu v Boki Kotorski. Zanimivost, ki izhaja iz vaše monografije, je tudi Tominčeva zabavljivost, hudomušnost, ki je očitna v nekaterih slikah. Od kod to slikarju? Sodi v duha njegovega časa? Mislim, da je to del slikarjevega značaja, ki se je še dodatno okrepil ob čisto poslovnem uspehu. Njegov vnuk Alfredo se spominja, da se je ded leta 1855 vrnil v Gorico ovenčan s slavo in poln denarja. Če se mu je življenje nasmehnilo, je toliko bolj razumljivo, da se je tudi v portretih prikazal z zvrhano mero samoironije in sproščenega humorja. Tominc je bil slovenskega rodu. Kako se družinske korenine razodevajo v njegovem življenjepisu in delu? Tako mati kot oče sta bila po rodu Slovenca in sam sem prepričan, da je To-minc obvladal slovenščino. Med portreti-ranci so namreč številni Slovenci, Hrvati, a tudi Srbi in sam črnogorski vladika Petar Petrovič Njegoš. Živel pa je v izrazito kozmopolitskem Trstu, kjer so bili njegovi običajni klienti - poleg Italijanov - Nemci, Grki, Turki, Judje, predvsem pa Angleži, s katerimi se je družil še iz rimskega obdobja. Pripovedujejo, da naj bi v 24 dneh naslikal 24 portretov častnikov neke angleške ladje, ki je bila zasidrana v pristanišču. Zato lahko pričakujemo, da bomo v bodoče nove Tominčeve portrete morali iskati ravno v Angliji. Od kod vaša predanost temu avtorju? Izberite sliko, ki je po vaši občutljivosti in prepričanju vrhunec njegovega dela. Zaradi poklica, ki ga opravljam, sodi Tominc v moj delokrog, ponudba za sestavo monografije pa je bila pravo presenečenje in obenem izjemen izziv, ki se je, tako upam, obnesel. Za izkazano zaupanje sem hvaležen predvsem Giuseppeju Pavanellu, ki urejuje knjižno zbirko Fundacije Tržaške hranilnice. Med Tominčevimi slikami pred-njačijo gotovo avtoportreti, ohranjenih jih je kar pet, med njimi pa bi še najraje izpostavil osnutek »Avtoportreta s sinovi«: na njem se je Jožef upodobil s sinom Avgustom pred slikarskim platnom, medtem ko je drugi sin Rajmund, glasbenik, pri klavirju v sosednji sobi. Tu opazimo tudi ženski doprsni kip, najbrž portret prerano umrle žene. Tominc se nam kaže kot uglajen pripadnik meščanskega sloja, s katerim se je povsem identificiral, čeprav je predstavnike meščanstva rad upodabljal z neprikrito ironijo. Igor Devetak LJUBLJANA - V ljubljanskem Kinodvoru premiera dokumentarnega filma Onstran žice Spomini internirancev v Gonarsu Pretresljiv dokumentarec, ki ga je režiral Dorino Minigutti, je nastal v koprodukciji Kinoateljeja na medregijski delavnici Eurodoc v Gorici leta 2009 V torek zvečer so v ljubljanskem Kinodvoru premierno predvajali dokumentarni film Onstran žice o spominih internirancev iz taborišča Gonars, ki so za bodečo žico pustili svoje otroštvo. V prvi vrsti polne dvorane so med drugimi sedeli tudi predsednik Slovenije Danilo Türk in njegova soproga Barbara Miklič Türk, katere oče je bil interniran v Gonarsu, pa tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. Pretresljiv dokumenta- rec je nastal v mednarodni koprodukciji na medregijski delavnici EURODOC v Gorici leta 2009, na kateri so sodelovali režiser Dorino Minigutti in produ-centa Aleš Doktorič in Irene Markovič. Pred projekcijo je direktor Kinoa-teljeja Aleš Doktorič predstavil režiserja, ki je najprej povedal, da najraje sploh ne bi snemal takega filma, saj če ne bi bilo vojne, mrtvih in trpljenja, tudi tak dokumentarec ne bi bil potreben. Ker pa si ne moremo zatiskati oči pred krutimi dejstvi prejšnjega stoletja, je prav, da se zgodovinski spomin na še tako kru- Zgoraj desno od leve režiser Minigutti, predsednik Türk in njegova soproga Barbara, spodaj udeleženci okrogle mize te in nesprejemljive dogodke ohrani. V pogovoru po filmu je povedal, da je pobudo za to, da se zberejo pričevanja in-ternirancev v Gonarsu, dal nekdanji go-narški župan Ivan Cignola. Miniguttiju je za dokumentacijo dal knjige, med katerimi je bila tudi publikacija Metke Gombač z naslovom Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji, in prav ob pogledu na otroške risbe in zapise, polne trpljenja, se je odločil za ta projekt. Otroštvo je najbolj brezskrben trenutek v človekovem življenju, pravi Minigutti, a to žal ne velja za vse. Ob tistih risbah je razumel, da prezgodaj izgubljeno otroštvo tem ljudem nikoli ne bo povrnjeno. Odločil se je taboriščne grozote prikazati skozi oči tistih, ki so v Gonarsu pustili svoje otroštvo. Priznal je, da je za koncentracijsko taborišče v Gonarsu izvedel šele pred nekaj leti, kljub temu, da se je rodil v Palmanovi, ki je od Gonarsa oddaljena manj kot 10 km. Poleg spomina je eden od ciljev filma Onstran žice tudi osveščanje: režiser, pa tudi zgodovinarka Nevenka Tro-ha, sta opozorila na žalostno dejstvo, da večina ljudi (tako v Italiji kot na Sloveniji) sploh ne ve za koncentracijska ta- ^Wtcui borišča v Italiji, poleg tega pa vlada neko zmotno prepričanje, da so bila italijanska koncentracijska taborišča milejša verzija tistih v Nemčiji. V dokumentarec je režiser poleg pričevanj vključil tudi veliko arhivskih video in avdio posnetkov ter vložke iz radijskih oddaj, ki so poročale o dogodkih 2. svetovne vojne. V pogovoru je sodeloval tudi Davide Toffolo, avtor risanega romana Italijanska zima, v katerem je opisal prijateljstvo dečka in deklice, ki sta bila internirana v Gonarsu. Toffolov strip v se- bi združuje preplet fiktivnega in dejanskega, saj je za junaka stripa izbral dve resnični imeni, poleg tega pa je hotel dimenzijo dejanskosti dodatno poudariti z vnosom dokumentov in risb iz taborišča, v Gonarsu so namreč bili internirani tudi številni priznani slovenski akademski slikarji. Toffolo je povedal, da je navdih za stil risb Italijanske zime dobil ravno v risbah, polnih trpljenja, ki so nam jih kot dediščino preživelih grozot zapustili internirani slikarji. (maj) / SVET Četrtek, 19. aprila 2012 13 AFGANISTAN - Ameriške sile so se zapletle v nov škandal Ameriški vojaki pozirali s trupli samomorilskih napadalcev Ravnanje vojakov že obsodila ameriški obrambni minister Panetta in poveljnik sil Isaf Allen KABUL - Ameriškim silam v Afganistanu grozi že četrti škandal v manj kot štirih mesecih. Po navedbah mednarodnih sil Isaf so se v javnosti pojavile fotografije, na katerih ameriški vojaki požirajo s trupli samomorilskih napadalcev. Poveljnik sil Isaf, ameriški general John Allen, in ameriški obrambni minister Leon Panetta sta ravnanje vojakov že obsodila. "Ravnanje oseb na fotografijah ne predstavlja politike Isafa ali ameriške vojske," je v sporočilu za javnost zapisal Allen. Dodal je, da ima Isaf stroga pravila, po katerih je treba s posmrtnimi ostanki sovražnika ravnati tako dostojanstveno, kot je mogoče. "Še naprej si bomo z našimi afganistanskimi in mednarodnimi partnerji prizadevali, da bi rešili vsako vprašanje, povezano z neprimernim ravnanjem s posmrtnimi ostanki," je dodal Allen. Dejanje je odločno obsodil tudi ameriški obrambni minister Leon Pa-netta, ki se trenutno mudi na srečanju zunanjih in obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju. Po njegovih besedah fotografije, ki jih je objavil časnik Los Angeles Times, ne odražajo vrednot in profesionalizma ameriških sil v Afganistanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tiskovni predstavnik Pentagona George Little je ob tem sporočil še, da so že sprožili preiskavo, ki bi lahko privedla tudi do disciplinskih ukrepov. "Vsak, za katerega bodo ugotovili odgovornost za to nehumano vedenje, bo moral odgovarjati v skladu z našim vojaškim pravosodnim sistemom," je pristavil Little. Vedenje, ki je upodobljeno na spornih fotografijah, je po navedbah Bele hiše vredno vsake graje. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je ob tem izrazil veliko razočaranje zaradi odločitve časnika Los Angeles Times za objavo teh fotografij. Po mnenju predsednika Ba-racka Obame gre za situacijo, ki jo je treba raziskati. Storilci pa bi morali za to odgovarjati, je dodal Carney, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je dodal Carney, mu ni znano, ali je predsednik sporne fotografije videl. Po besedah ameriškega veleposlanika v Kabulu Ryana Crockerja gre prej do novice za moralno odvratna dejanja, ki sramotijo žrtvovanja na stotisoče ameriških vojakov in civilistov, ki so služili v Afganistanu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na spornih fotografijah so ameriški vojaki s trupli napadalcev, ki so se leta 2010 ubili v samomorilskih napadih. Po navedbah Isafa so bile fotografije objavljene v časniku Los Angeles Times, vendar jih po poročanju dpa ni videti na spletni strani časnika. Tokratni incident, že četrti letos, bi lahko še poglobil nezadovoljstvo Afga-nistancev z ameriškimi silami v državi. Januarja je afganistansko javnost vznemiril posnetek, na katerem ameriški vojaki urinirajo po truplih talibanov. Februarja so v ameriškem vojaškem oporišču Bagram zažgali Korane, kar je sprožilo večtedenske ogorčene proteste Afganistancev. Marca pa je ameriški vojak v provinci Kandahar na jugu Afganistana streljal na afganistanske civiliste in ubil 16 ljudi, med njimi tudi ženske in otroke. (STA) Ena izmed spornih fotografij, objavljenih v Los Angeles Timesu NORVEŠKA - Nadaljevanje sojenja množičnemu morilcu Breivik vidi le dve možni obsodbi - oprostilno ali smrtno www.primorski.eu] OSLO - Norveški desničarski skrajnež in terorist Anders Behring Breivik, ki je julija lani na Norveškem ubil 77 ljudi, je včeraj v nadaljevanju sojenja v Oslu ocenil, da bi bil edini "pravičen" rezultat sojenja oprostilna sodba ali smrtna kazen. Dolge zaporne kazni, ki jih imajo na Norveškem, so po njegovi oceni pomilovanja vredne. "Obstajata samo dva pravična rezultata tega sojenja. Oprostilna sodba ali smrtna kazen," je dejal. Množični morilec je dodal, da se zaveda, da nobena od teh obsodb ni realistična, saj je priznal, da je izvedel napada v Oslu in na otoku Utoya, in ker na Norveškem ni smrtne kazni. Zaradi terorizma Breiviku - če ga bo sodišče spoznalo za duševno zdravega in s tem kazensko odgovornega -grozi najvišja, 21-letna zaporna kazen, pa tudi možnost njenega podaljšanja, če bi oblasti ocenile, da je še vedno nevaren za družbo. Breivik je 21 let zapora označil za "pomilovanja vredno kazen", obžaloval pa je tudi, ker so v to- Anders Behring Breivik ansa rek s sojenja izločili sodnika, ker je dan po njegovih napadih 22. julija lani pozval k njegovi smrtni obsodbi. Zatrdil je, da se ne boji smrti. Breivik je še dejal, da sta dve drugi celici pripravljeni na napad na Norveško. Pritrdilno je namreč odgovoril na vprašanje tožilke Inge Bejer Engh, ali se morajo Norvežani bati napadov drugih dveh celic. "Sem samo eden izmed zelo številnih skrajnih nacionalistov na Norveškem in v Evropi. Če naše zahteve ne bodo izpolnjene, se bo to znova zgodilo," je dejal, s tem pa mislil na zahteve po omejitvi imigracijske politike v državi. Breivik je 22. julija lani najprej v Oslu ubil osem ljudi, ko je aktiviral avtomobil bombo pred sedežem vlade. Nato je na otoku Utoya, preoblečen v policista, več kot eno uro sistematično streljal na več sto udeležencev tabora podmladka vladne norveške laburistične stranke in pobil 69 predvsem mladih. To je bil najbolj smrtonosen pokol, ki ga je kdaj storil samo en storilec. Breivik se sicer brani kot nedolžen, svoja dejanja, ki jih je priznal, pa je označil za "kruta, a potrebna". Tožilka ga je včeraj spraševala tudi o podrobnostih skrajne nacionalistične skupine Vitezi templjarjev, za katero je v svojem manifestu na 1500 straneh trdil, da jo je še s tremi osebami ustanovil v Londonu leta 2002. Breivik ji je na vprašanja o skupini večkrat odvrnil, da ne želi odgovarjati. Tako ni hotel odgovoriti na vprašanja, kdo so ostali člani skupine niti o sestankih, na katerih naj bi se po njegovih trditvah sestajali. (STA) Izrael po rekordni gladovni stavki izpustil Palestinca RAMALA - Izrael je v torek pozno zvečer izpustil palestinskega zapornika Kaderja Adnana, ki je gladovno stavkal rekordnih 66 dni. 34-letnika je ob vrnitvi na dom v vasi Arabe na Zahodnem bregu ponoči poleg svojcev pozdravilo več sto privržencev. Adnan, visoki pripadnik palestinskega gibanja Islamski džihad, je gladovno stavkal iz protesta, ker so ga zadrževali brez obtožnice. Med Palestinci zaradi tega Adnan uživa status narodnega junaka. Adnan je gladovno stavko, ki je že ogrožala njegovo življenje, prekinil sredi februarja, potem ko so izraelske oblasti privolile, da ga bodo po šestih mesecih izpustile iz t.i. administrativnega zapora. Rok za njegovo izpustitev se je iztekel v torek. Okoli 1200 palestinskih zapornikov, zaprtih v izraelskih zaporih, medtem nadaljuje gladovno stavko, ki so jo začeli v torek. Med drugim protestirajo proti t. i. administrativnemu zaporu. Gre za ukrep, ki izhaja še iz časov britanske nadvlade in ki omogoča neomejeno zadrževanje osumljencev za zapahi. V izraelskih zaporih je trenutno okoli 4700 palestinskih zapornikov, večina med njimi zaradi varnostnih prekrškov, kažejo podatki palestinskega ministrstva za zadeve zapornikov. Med njimi jih je 322 v administrativnem zaporu. Španske banke z največjim deležem slabih posojil MADRID - Obseg slabih posojil v španskih bankah je februarja dosegel najvišjo raven v zadnjih 18 letih, kažejo včeraj objavljeni podatki španske centralne banke. Problematični španski bančni sektor ima za 143,8 milijarde evrov slabih posojil, kar predstavlja kar 8,15 odstotka vseh njihovih sredstev. Januarja so slaba posojila predstavljala 7,91 odstotka vseh njihovih sredstev, slabo stanje španskega bančnega sistema pa ponovno vznemirja mednarodne finančne trge. Obseg slabih posojil je namreč od poka nepremičninskega balona leta 2008 močno narasel. Slaba posojila so leta 2008 predstavljala 3,37 odstotka vseh sredstev španskih bank. V zadnjih letih so morale španske banke za kritje slabih posojil, ki jih niso dobile povrnjenih in so zato za-segale razvrednoteno premoženje, ustvariti na milijarde evrov rezervacij. Pred izbruhom gospodarske krize leta 2008 so namreč posojale ogromne vsote denarja. Ko je prišlo do sesutja španskega nepremičninskega trga, so jim v rokah ostala dvomljiva posojila in močno razvrednotene nepremičnine. (STA) ŠPANIJA - Novica je sprožila ogorčenje v državi Kralj Juan Carlos se je opravičil zaradi lova na slone MADRID - Španski kralj Juan Carlos se je včeraj ob odhodu iz bolnišnice v Madridu državljanom opravičil, ker je v času, ko se njegova država sooča s hudo krizo, odšel v Bocvano lovit slone. Kralj se je med lovom poškodoval in je bil v bolnišnici zaradi operacije kolka. "Zelo mi je žal. Naredil sem napako. Ne bo se ponovilo," je dejal Juan Carlos, potem ko so ga odpustili iz bolnišnice. Javnost je o kraljevem zasebnem potovanju v Afriko izvedela šele, ko si je 74-letni Juan Carlos prejšnji petek med lovom zlomil kolk in so ga prepeljali na zdravljenje v Madrid. Novica je sprožila ogorčenje v državi, ki je še vedno v primežu krize, brezposelnost je najvišja v EU, vlada pa je sprejela vrsto varčevalnih ukrepov. Po korupcijskem škandalu, v katerega je vpleten kraljev zet Inaki Urdanga-rin, je to že druga afera, ki je načela ugled v Španiji sicer doslej zelo priljubljene kraljeve družine. Kralja Španci cenijo zaradi njegove vloge pri prehodu države iz fran-kistične diktature v demokracijo, znan pa je tudi kot zelo preprost človek. (STA) EU - Zakonodaja o centralni banki Madžarska se le uklanja pritisku Bruslja BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada je včeraj sporočila, da spreminja sporno zakonodajo o centralni banki, zaradi katere je bila deležna številnih kritik EU. S tem si želi Budimpešta vendarle zagotoviti dostop do mednarodne finančne pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Madžarska vlada je predstavila spremembe zakona o centralni banki, ki se nanašajo na več točk, katerim oporeka Evropska komisija," je v izjavi zapisalo ministrstvo za gospodarstvo. Tako na primer vlada umika določilo, po katerem bi moral zasedanjem monetarnega odbora banke prisostvovati predstavnik vlade, prav tako zapiskov pogovorov na zasedanjih ne bo potrebno pošiljati vladi. Prav tako Budimpešta spreminja ustavno določilo, v skladu s katerim bi centralno banko združili z madžarskim finančnim regulatorjem. Kritiki so namreč menili, da bi takšno združevanje še okrepilo nadzor vlade nad monetar- no politiko. "Spremembe smo poslali Evropski komisiji," pojasnjujejo na madžarskem gospodarskem ministrstvu. Predstavniki madžarske vlade in madžarske centralne banke so se v ponedeljek srečali s predstavniki Evropske centralne banke (ECB), Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Budimpešta si že od novembra lani želi zagotoviti neko obliko previdnostnega posojila v vrednosti med 15 in 20 milijard evrov, potem ko je vrednost forinta strmoglavila, stroški zadolževanja pa so se močno dvignili. Pogovori so zastali zaradi ostrega nasprotovanja EU nekaterim spremembam madžarske zakonodaje, vključno z zakonom o centralni banki. Kritiki so bili mnenja, da si želi z novim zakonom o centralni banki pokoriti neubogljivega guvernerja An-drasa Simorja. Ta se namreč ne želi ukloniti vladi glede vzdrževanja nizkih obrestnih mer, pač pa daje prednost krotitvi inflacije. (STA) 1 4 Četrtek, 19. aprila 2012 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it SOVODNJE - Na zemljišču bodoče Pipistrelove tovarne Azbest še odvažajo, razstrelili 30 granat iskanje ubojnih sredstev bo trajalo še nekaj tednov - Gradnja hale se bo predvidoma začela junija Delavci specializiranega podjetja so začeli odvažati vreče z azbestom, ki so ga našli med pripravljalnimi deli za gradnjo Pipistrelove tovarne na goriškem letališču, kjer je bilo včeraj »vse živo« tudi zaradi razstrelitve tridesetih topovskih granat iz prve svetovne vojne. Tovornjaki, natovorjeni z vrečami azbesta, so prve vožnje opravili v torek popoldne; po vsej verjetnosti bodo z delom končali do torka prihodnjega tedna, saj imajo pred sabo še kar nekaj voženj. Včeraj so poleg tega na letališču razstrelili približno trideset starih neeksplodiranih granat; delavci podjetja SOS Diving Team iz Padove so jih našli v prejšnjih dneh med iskanjem ubojnih sredstev, kar je vključeno v pripravljalna dela za gradnjo tovarne. »Gre za topovske granate, ki so bile precej dobro ohranjene, čeprav so bile že leta zakopane v zemlji,« pravi Pipistrelov projektni menedžer Adriano Ceccherini. Za razstrelitev granat so poskrbeli pirotehniki italijanske vojske, ki so nastanjeni v Vidmu. Po njihovih besedah so bile topovske granate zakopane pod zemljo še iz časa prve svetovne vojne; vsaka granata je bila težka okrog štiri kilograme, čeprav so bile toliko let v zemlji, pa so bile vseeno še vedno nevarne. Pred razstrelitvijo so zavarovali območje, celoten potek operacije je nadzorovala goriška prefektura. Okrog 13. ure so granate razstrelili; za to so poskrbeli pirotehniki pod vodstvom polkovnika Stefana Venutija, ki so si nabrali kar nekaj izkušenj tudi med misijami v tujini, kjer so imeli opravka z najrazličnejšimi bombami, minami in granatami. Pirotehniki, ki so nastanjeni v Vidmu in delujejo v okviru tretjega inženirskega regimenta, so lani v srednji in severni Italiji opravili 120 intervencij za razstrelitev neeksplodiranih bomb in granat. »Iskanje ubojnih sredstev se bo ponovno začelo prihodnji teden, koliko bo trajalo, pa bo odvisno od morebitnih novih najdb. Če bomo namreč odkrili še kako granato ali bombo, bomo morali o najdbi obvestiti prefekturo, zatem pa bo iskanje prekinjeno do razstrelitve,« pravi Ceccherini, ki vsekakor pričakuje, da bo iskanje ubojnih sredstev trajalo še nekaj tednov. »Takoj po zaključku iskanja bomb in granat se bodo nadaljevala pripravljalna dela za postavitev gradbišča; območje bo treba spet zagraditi in ga zavarovati, upoštevajoč vse varnostne predpise. Predvidevam, da bomo s tem zaključili do začetka junija, če ne bo večjih zapletov, mogoče tudi kaj prej,« pravi Ceccherini. Pri Pipistrelu računajo na to, da naj bi poizvodnja v novem obratu predvidoma stekla v drugi polovici leta 2014; na goriškem letališču bodo gradili Panthero, ultralahko štirisedežno letalo nove generacije, za katerega imajo pri Pipistrelu že več naročil. Za Panthero se zardi njene nizke porabe in visokih zmogljivosti zanimajo po celem svetu, zlasti v Južni Ameriki in na Kitajskem. Na goriškem letališču bodo novo Pipistrelovo letalo gradili v celoti, niti en del ne bo prišel od drugod. Takoj po odprtju bo v obratu okrog sedemdeset zaposlenih, ko bo proizvodnja stekla s polno paro, pa jih bo okrog dvesto. (dr) Odvažanje azbesta z goriškega letališča (levo), vojaški pirotehnik med pripravami na razstrelitev granat (spodaj) bumbaca, a.s. GORICA Kandidirajo za prestolnico »velike vojne« »Kandidirajmo Gorico za prestolnico prve svetovne vojne in za osrednje prizorišče spominskih svečanosti in pobud, ki bodo potekale leta 2014 in leta 2015 ob stoletnici njenega začetka.« Tako poudarja goriški knjigarnar in založnik Adriano Ossola v imenu prirediteljev vsakoletnega, odmevnega zgodovinskega festivala eStoria, ki bo potekal v Gorici med 18. in 20. majem. »Gorica je bila med prvo svetovno vojno v središču vojnega dogajanja, zato pa bi nedvomno lahko gostila svečanosti, ki bodo potekale ob obletnici vstopa Italije v vojno in v spomin na eno izmed največjih svetovnih morij, ki je tako močno zaznamovala goriški prostor,« še pravi Ossola in pojasnjuje, da se festival eStoria od svoje prve izvedbe poglablja v dogodke iz prve svetovne vojne, ki velja med Goričani še vedno za zelo občuten zgodovinski dogodek. Osso-la je pred letošnjo izvedbo posebno zadovoljen, ker so prireditelji podpisali z goriško občino dogovor o triletnem sodelovanju. »Sodelovanje z občino je ključnega pomena za prihodnost festivala, ki je v prejšnjih letih priklical pozornost več tisoč obiskovalcev,« poudarja Adriano Ossola v imenu prirediteljev. DOBERDOB - Mlaj Svetnik s tožbo zoper župana Doberdobski desnosredinski občinski svetnik Marino Ferfolja je tožil župana Paola Vizintina zaradi obrekovanja. Zadeva je vezana na postavljanje mlaja z rdečo zastavo na doberdobskem vaškem trgu. Po mnenju Ferfolje je mlaj nevaren, postavljali pa naj bi ga brez potrebnih dovoljenj in brez upoštevanja varnostnih norm. Zaradi tega je Ferfolja poslal doberdobski občini, goriški pokrajini in silam javnega reda pismo, v katerem je opozoril, da nekateri izmed udeležencev postavljanja mlaja pretiravajo z uživanjem alkoholnih pijač. Župan mu je odgovoril, da mlaja nikakor ne postavljajo »pijanci« in ravno ta beseda zdaj predstavlja jabolko spora. »Županu in silam javnega reda sem poslal pismo, v katerem sem opozoril na nevarnost mlaja in na njegovo postavljanje brez potrebne dokumentacije in dovoljenj pristojnega občinskega urada. Poleg tega sem pojasnil, da nekateri udeleženci postavljanja mlaja, ki navadno stoji tik ob šoli in cerkvi, pretiravajo z uživanjem alkohola. Za tožbo sem se odločil, ker je župan Paolo Vizintin na Primorskem dnevniku in na časopisu Il Piccolo izjavil, da sem udeležence postavljanja mlaja definiral za pijance, česar pa nisem nikakor storil. Župana Vizinti-na sem telefonsko pozval, naj se mi oprosti, vendar tega ni hotel storiti,« pravi Ferfolja in poudarja, da svojih sovaščanov nikakor nima za pijance, sploh pa se strinja z vaškim župnikom Ambrožem Kodeljo, da mlaj nikogar ne moti. »Ne glede na to pa sem prepričan, da je treba mlaj postaviti z upoštevanjem varnostnih predpisov, z vložitvijo dokumentacije in s vsemi potrebnimi dovoljenji, saj mora biti jasno, kdo odgovarja v primeru nesreč,« pravi Ferfolja. Župan Vizintin je po drugi strani prepričan, da lahko definiramo kot pijanca tistega, ki pretirano uživa alkoholne pijače, zato pa v svoji interpretaciji Ferfolje-vih besed ne vidi nič spornega. Ferfolja je tožbo vložil v sesljanski kasarni policije. Zdaj bodo na goriškem sodišču odprli fa-scikel, kdaj bo potekala obravnava, pa zaenkrat ni mogoče napovedati. (dr) P. Vizintin M. Ferfolja Kulturni center Lojze Bratuž Goriški muzej Kromberk vljudno vabita na odprtje razstave DOSEŽKI AMERIŠKIH SLOVENCEV: prispevek kulturam dveh domovin O razstavi bo spregovorila dr. Mirjam Milharčič Hladnik glasbeni poklon Noemi Cristiani, violina Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 19. aprila 2012, ob 18. uri Razstavo je omogočil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migrante ZRC SAZU TRŽIČ - Spet odpirajo urad z jezikovnim operaterjem Najbolj multietnični V tržiški občini živi 4.270 tujcev, kar predstavlja 15,3 odstotke vsega prebivalstva Priseljenci v Tržiču Bonaventura Tržiška občina izstopa po mul-tietničnosti, saj približno štirideset odstotkov tujcev z bivališčem v goriški pokrajini živi v Tržiču. Na podlagi podatkov o številu priseljencev za lansko leto je mogoče ugotoviti, da na 10.870 tujih državljanov jih kar 4.270 živi v Tržiču. To pomeni, da tujci predstavljajo 15,3 odstotka prebivalcev tržiške občine, kjer skupno živi 27.877 ljudi. Vsak sedmi prebivalec Tržiča je torej tujec. Ravno zaradi tako množične prisotnosti tujih državljanov so se v Tržiču odločili, da ponovno odprejo urad kulturno-jezikovne službe, ki ga je v zadnjih dveh letih finančno podpirala goriška pokrajina. Urad bo predvidoma odprt do decembra, umeščen pa bo v občinsko poslopje v Ulici Duca D'Aosta. Operater bo v uradu prisoten tri ure na dan, pet dni na teden. Da je treba pomagati tujcem pri vključevanju v družbo, so se v Tržiču zavedali že pred leti. Leta 2009 so priredili prve tečaje italijanščine, kmalu zatem so odprli urad s kulturnim in jezikovnim operaterjem, ki je tujcem pomagal pri vseh stikih, ki so jih imeli z javno upravo. Priseljenci namreč večinoma niso znali, katere javne storitve lahko koristijo in v katere urade morajo vložiti potrebne prošnje. / 1 6 Četrtek, 19. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORIŠKA - Čezmejno srečanje šolskih gledaliških skupin Celih sedemnajst let tkanja vezi Po Novogoričanih in Ajdovcih danes in jutri na odru goriški višješolci - V soboto v Tržiču zaključek s predstavo v spomin na kurirko Ondino Peteani Čezmejno srečanje šolskih gledaliških skupin že sedemnajst let prispeva k tkanju prijateljskih vezi med mladimi iz goriške pokrajine in z novogoriškega konca. Letošnji festival se je začel v ponedeljek v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici, kjer so nastopili dijaki novo-goriške Gimnazije z igro Društvo starejših bratov. Pred njihovim nastopom je prisotne nagovoril pokrajinski odbornik Federico Portelli, ki je izpostavil velik pomen gledališkega srečanja za medsebojno poznavanje mladih z obeh strani meje. V torek sta v dvorani novogoriške Gimnazije nastopili gledališki skupini srednje šole Vena Pilona iz Ajdovščine in Gimnazije Tolmin, medtem ko bo danes ob 20. uri v krminskem gledališču uprizorjena gledališka predstava Dragi dnevnik - sanjarje- nje o resnici, s katero se bodo predstavili dijaki zavoda Slataper-Duca degli Abruz-zi iz Gorice. Z igro Kratki presledki smrti bo jutri ob 20. uri v dvorani Bergamas v Gradišču nastopil zavod Cossar-Da Vinci iz Gorice, v soboto, 21. aprila, ob 20. uri pa se bo festival zaključil z nagrajevanjem v občinskem gledališču v Tržiču. Med sobotnim zaključnim večerom bo z izsekom iz igre, posvečene kurirki Ondini Peteani, nastopila igralka Marta Cuscuna, ki je sicer tudi letošnja predsednica žirije. Poleg nje so v žiriji še igralka in scenografka Belinda de Vito, glasbenik David Cej, stilistka in kostumogra-finja Bojana Nikodijevič in operaterka centra CISI Erika Gasparinic. Srečanje šolskih gledaliških skupin že tretje leto zapored prireja združenje Mattattoioscenico. Dijaki novogoriške Gimnazije med nastopom v Kulturnem centru Lojze Bratuž bumbaca GORICA - Na pokrajinskem kongresu SKGZ prvič tudi predstavnik ezulov Stavijo na dialog in aktivno vlogo v mestu Livio Semolič potrjen za predsednika - Glede vidne dvojezičnosti ni mogoče mimo zakonov Spoštovanje zakonov! To je po mnenju potrjenega pokrajinskega predsednika SKGZ za Goriško Livia Semoliča rešitev za vprašanja udejanja zaščitnih zakonov in sploh vidne dvojezičnosti, ki so v zadnjih dneh aktualna zaradi eno-jezičnih smerokazov cestnega podjetja ANAS. Semolič je pravicam slovenske narodne skupnosti v Italiji posvetil prvi del svojega posega na pokrajinskem kongresu SKGZ, ki je v torek potekal v Kulturnem domu. Kongres je bil volilnega značaja in se je zaradi prisotnosti institucionalnih gostov razlikoval od pokrajinskih kongresov, ki so jih prejšnji teden izpeljali v Trstu in Čedadu. Na prvem delu goriškega kongresa so bili namreč prisotni goriški župan Ettore Romoli, no-vogoriški župan Matej Arčon, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj, predsednik združenja ezulov ANVGD Rodolfo Ziberna in Renzo Medeossi za Furlansko filološko združenje. Semoličev poseg tako ni bil namenjen le kon-gresnikom, pač pa je pokrajinski predsednik z njim nagovarjal tudi prisotne krajevne upravitelje in - preko njih - someščane italijanske narodnosti, saj hoče biti SKGZ aktiven dejavnik življenja v mestu in pokrajini nasploh. »SKGZ je in bo odprta dialogu z vsemi političnimi sredinami, ki si želijo tvornega in iskrenega soočanja. Predvsem pa bo pozorna na vse tiste politične sile, ki želijo ovrednotiti našo vlogo v tem prostoru v spoštovanju njegove večjezične in večkulturne spe-cifike,« je poudaril Semolič in med drugim pozval župana Romolija, naj se udeleži sobotnega odkritja dvojezične table v spomin na Goriško fronto, ki jo bodo namestili na pročelje železniške postaje. Semolič je spregovoril tudi o ciljih SKGZ za prihodnost. »Glede prioritet SKGZ ni nobenega dvoma, da postavimo na prvo mesto lestvice mlajše generacije,« je poudaril Semolič in izpostavil zlasti pomen učenja in utrjevanja slovenskega jezika. » Te velike odgovornosti ne želimo puščati izključno šoli, saj precej vlagamo in še več bomo morali vlagati v pošolske dejavnosti, še predvsem v Dijaški dom, pred leti pa smo prepričano pristopili k projektu Slovika v navezi s pomembnimi izobraževalnimi ustanovami,« je pojasnil Semolič in opozoril, da je bilo leta 2002 v slovenskih šolah 3014 učencev, letos pa jih je 4099. Spričo tako velikega porasta vpisanih je Semolič prepričan, da »bomo goto- vo prebrodili vsako krizo, še posebno, če bomo znali delovati sinergično in usklajeno«. Po Semoličevem posegu je pozdravil župan Romoli, ki je ocenil, da so se odnosi med Slovenci in Italijani zelo spremenili, v mestu je začutiti novo klimo. Zupan je priznal, da je treba storiti še korak naprej. Po njegovih besedah slovenska in italijanska narodna skupnost ne smeta le sobivati, pač pa morata sodelovati. Da je tudi prihodnost Gorice in Nove Gorice v sodelovanju, je potrdil novogoriški župan Matej Arčon, medtem ko je Gherghetta poudaril, da splošna kriza ne sme najbolj prizadeti ravno narodnih manjšin, ki so v tem obdobju še zlasti pod udarom. Predsednik SSO Bandelj je izpostavil, da je v zadnjih treh letih zelo dobro sodeloval s Semoličem, pogrešal pa je boljše sodelovanje z občinsko upravo; posebno pomenljiv je bil poseg predsednika ezulov Zi-berne. Nekaj stavkov je prebral v slovenščini, se nato oprostil za slabo izgovorjavo in poudaril, da se je združenje ezulov ANVGD prvič udeležilo kongresa kake slovenske organizacije. »Še pred petimi leti bi bilo to nepojemljivo, v zadnjih časih pa se je odnos med Slovenci in ezuli popolnoma spremenil, saj zdaj temelji na prepoznavanju tragedij, ki smo jih doživljali tako eni kot drugi,« je povedal Ziberna. Pozdrave je sklenil deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je menil, da bi se goriška občina morala zgledovati po deželi, ki je svojčas namestila pred deželno palačo večjezični napis, ne da bi se zatem podrl svet. V drugem delu kongresa se je razvila razprava o raznih vprašanjih, med drugim je bila izražena tudi solidarnost Primorskemu dnevniku zaradi težav, ki jih doživlja. V zaključnem delu večera so prisotni delegati obnovili pokrajinske organe in določili kandidate za deželni kongres krovne organizacije. V novi pokrajinski svet SKGZ za Goriško so bili imenovani Mitja Bau-zon, Sara Boškin, Ljubica Butkovič, Jože Cej, Sandro Corva, Igor Devetak, Igor Devetak, Karlo Devetak, Erik Figelj, Alenka Florenin, Bernard Florenin, Jari Jarc, Sonja Klanjšček, Kristina Knez, Igor Komel, Marko Lutman, Marko Marinčič, Valter Mikluz, Flavio Mosetti, Igor Pahor, Nataša Paulin, Rudi Pavšič, Boris Peric, David Peterin, Peter Povšič, Vid Primožič, Joško Prinčič, Jordan Radetič, Livio Semolič, Aljoša Sosol, Vanja Sossou, Vesna Tomsič, Barbara Uršič, Marko Vogrič in Aleš Waltritsch. (dr) 7 ftl Publika (levo) in Livio Semolič bumbaca GORICA - Tečaji Ad formandum ponuja večerno izobraževanje Na goriškem sedežu Ad formanduma se bodo v kratkem začeli izobraževalni tečaji iz Kataloga permanentnega izobraževanja dežele FJK. Namenjeni so odraslim, študentom, zaposlenim, podjetnikom, gospodinjam - vsem, ki se želijo dodatno izobraziti in poglobiti znanje na različnih področjih. Od četrtka, 26. aprila, bodo odprta vpisovanja na večerne tečaje s področja upravljanja podjetja, računalništva in agroživilskega področja. Med temi so tečaj uspešne komunikacije in splošnega računovodstva, od tečajev za uporabo elektronskih preglednic in multimedijskih predstavitev do osnove Unixa in Linuxa. S kmetijskega področja je predviden tečaj tipičnih menijev, za katerega je zanimanje v zadnjem obdobju naraščajoče. Vpisnina znaša 1 evro na uro tečaja; izobraževanje je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. Tečaji so namenjeni aktivnemu prebivalstvu z dopolnjenim 18. letom starosti in z bivališčem v FJK; oba pogoja morata biti izpolnjena na dan vpisa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Koledarji, urniki in vpisne pole so na voljo tudi na spletni strani www.adformandum.org. GORICA - Predstavili knjigi Goriški iredentizem prežet s sarkazmom V Trstu je bila napetost večja zaradi gospodarskih interesov Predstavitev knjige na prefekturi bumbaca Goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu je v ponedeljek pozdravila v dvorani goriške prefekture okrog štirideset gostov, ki so se udeležili predstavitve knjige o Trstu, Gorici in zedinjenju Italije. Knjiga zaobjema na 340 straneh, poleg uvodnih besed in spremnih razmišljanj, gradivo dveh dokumentarnih razstav, ki sta bili lani, ob 150-letnici italijanskega zedinjenja, na ogled v obeh obmejnih mestih. Pripravila sta ju pristojna Državna arhiva. Prva je (v prevodu) nosila naslov »Italijansko zedinjenje v Trstu, mestu habsburškega cesarstva«, druga pa »Preporodni odmevi 1848-1918«. V knjigi najdemo več kot 250 listin, posnetkov, rokopisov, plakatov, izkaznic, časopisnih člankov in dopisov, ki se nanašajo ali obravnavajo dogodke ter težnje posameznikov, društev in gibanj. Spremni besedili za oba dela razstav in posledično tudi knjige je napisal zgodovinar Roberto Spazzali, ki je bil na predstavitvi prisoten in je med posegom posredoval v razmislek nekaj vsebinskih razlik, ki so prevevale iredentisti-čno gibanje. Strnjeno povedano smemo trditi, da je bilo v Trstu vse bolj napeto, ker so se tam križali tudi močni gospodarski interesi. Eksplodirale so tudi bombe. V Gorici se je iredenti-zem pojavljal bolj v prešerno sarkastičnih oblikah. Pred glavnim predstavitvenim posegom je nekaj priložnostnih besed spregovorila Grazia Tato, urednica knjige in hkrati ravnateljica obeh omenjenih državnih arhivov. Izrazila je zadovoljstvo nad izidom, ki ga je omogočilo deželno Društvo za narodno zgodovino, in se vrsti uglednih gostov zahvalila za prisotnost. Med njimi so izstopali župan Ettore Romoli, deželni svetnik in nekdanji pokrajinski predsednik Giorgio Brandolin, nadškof Dino De Antoni, komandanti raznih sil javnega reda, ravnatelj posoške državne knjižnice Marco Menato, ki je za goriški del razstave in knjige nudil vse razpoložljivo gradivo. Za glavni predstavitveni poseg je bila zadolžena arhivar-ka Lucia Pillon. Z daljšo obrazložitvijo je priklicala v spomin razmere, dogajanja, odnose in značilnosti obdobja, ko se je ozemlje na Apeninskem polotoku upravno in politično združevalo, ni pa povezovanje še zajelo sedanjih vzhodnih pokrajin, saj so spadale pod avstro ogrsko cesarstvo. Seveda so obstajale trgovske, prometne in tudi kulturne vezi, hkrati pa velike razlike, ki so izvirale iz geografije in ljudskega izročila do gledanj na prostor in čas ter iz družbenih ureditev. Seveda je tako za Trst kot za Gorico bila značilna večjezičnost prebivalstva, kar ni predstavljalo velikih težav prav do trenutka, ko se je začela pojavljati možnost italijanskega Zedinjenja. Tedaj je jezik pridobil vlogo dokazovanja pripadnosti določenemu narodu in ozemlju. Postavilo se je vprašanje uradnega jezika in poučevanja v šolah. Iz tega so nastajali pritiski in prepreke, saj je ozemlje iz jezikovnega vidika v teh krajih bilo, z današnjim izrazjem povedano, kot leopardova koža. Tržaško in goriško ozemlje sta se razlikovala po pomembnosti, ki jo je imel vpliv Cerkve. Na prvem je zaradi sestave prebivalstva in izročila prevladovala laičnost, na drugem pa je Cerkev imela pomembnejšo vlogo; nadškofija je v Gorici deloma nadomestila nazadovanje drugih vidikov, hkrati pa je močnejšo vlogo odigravala slovenska duhovščina. Predstavitvena pripoved je segla do Rapalla in praznovanj, ni pa Pilonova pozabila navesti razglasa slovenskega Narodnega sveta, ki v obliki listine dokazuje tridnevno slovensko upravo Gorice tik ob zaključku prve svetovne vojne ... Nato je prišel general Carlo Petitti di Roreto in v podrobnostih vemo, kaj se je dogajalo v naslednjih petindvajsetih letih, a to je druga zgodba. Aldo Rupel 1 6 Četrtek, 19. aprila 2012_GORIŠKI PROSTOR_ NOVA GORICA - Stavka v javnem sektorju zaradi vladnih varčevalnih ukrepov Univerza črni scenarij za letos predvidela že lani Dejavnost Goriškega muzeja bo okrnjena -»Gospodarstvo in politika obravnavata kulturnike kot parazite« BONETI - Zgodovinska zapuščina Varda, labirint jarkov in kavern Pohodniki na vrhu Varde foto vip Včeraj so se zaradi vseslovenske stavke javnega sektorja zaprla vrata tudi večine javnih ustanov na Novogoriškem. Šole in vrtci so bili načeloma zaprti, zagotovljeno je bilo le nujno varstvo; stavko so podprli tudi v novogoriški knjižnici, Kulturnem domu, v Goriškem muzeju, okrnjeno je bilo tudi delovanje šempetrske bolnišnice ... Javnega protesta v Novi Gorici sicer ni bilo, saj organizatorji zanj niso pravočasno dobili dovoljenja. Kljub temu se je pred občinsko stavbo zbralo okoli 35 ljudi. Vsi so imeli na sebi nekaj rdečega, ustavljali pa so se pred javnimi zavodi v mestnem središču. Po približno eni uri mirnega pohoda po mestu so se razšli. O posledicah vladnih varčevalnih ukrepov ter o posledicah prepovedi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb v javnem sektorju smo včeraj spregovorili z rek- Na vrhu rdeča delavska zastava NOVA GORICA Sabotin sporočal podporo delavcem Na Sabotinu je včeraj v znak podpore stavki javnega sektorja zavihrala zastava. Pa ne slovenska trobojnica, pač pa »stara, scefrana delavska zastava,« kot so sporočili neimenovani akterji tega podviga. Rdečo zastavo z rumenim srpom in kladivom sicer vsako leto na prvega maja, praznik delavcev, razobesijo s solkanskega mosta, tokrat pa so jo postavili na vrh Sabotina. Plapolajoča v vetru je vihrala v znak podpore vsem včeraj stavkajočim, ki se borijo za svoje pravice »in tudi vsem bodočim stavkam. Scefrana kot je, zastava ponazarja današnje scefrano delavstvo,« so še sporočili anonimneži. (km) torjem Univerze v Novi Gorici, Danilom Zavrtanikom, in sindikalno zaupnico v Goriškem muzeju, Ingo Brezigar. Rektorji slovenskih univerz so že pred dnevi v javnem pismu vladi zapisali, da bodo varčevalni ukrepi vlade »resno zarezali v razvojno substanco, brez katere ponoven gospodarski vzpon naše države ni mogoč«. Predvidena višina varčevalnih ukrepov v visokem šolstvu za leto 2012 je 31 milijonov evrov. »Kar se tiče zmanjšanja sredstev za delovanje univerz - tukaj naša univerza deli usodo z ostalimi univerzami v slovenskem prostoru. Kolikšno bo to zmanjšanje, še ne vemo, pogajanja s sindikati še potekajo,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal rektor Univerze v Novi Gorici, kjer stavka ni potekala, saj ne gre za javno ustanovo. K sreči bodo vladni ukrepi prizadeli »le« 60 odstotkov proračuna novogoriške univerze, tolikšen delež pač predstavlja državni denar. Za preostalih 40 odstotkov pridobiva univerza denar večinoma s pomočjo evropskih projektov. »Ti bodo zaenkrat izpeljani v celoti, brez rezov in težav. Na krizo pa smo se pripravljali že najmanj eno leto. Naredili smo "črni scenarij" za leto 2012 in v tem trenutku poskušamo iskati dodatne vire, da bi te ukrepe ublažili in bi nam bilo treba čim manj posegati po neprijetnih ukrepih. Ocena je, da bi verjetno naša univerza, glede na vitalnost in mladost, zmogla letošnje leto preživeti brez hujših pretresov. Nekaj varčevanja in optimiziranja procesov bo tudi pri nas, a odpuščanja ali nižanja plač zaenkrat ne bo,« zagotavlja Zavrtanik, ki še dodaja, da ukrep o prepovedi avtorskih pogodb Univerze v Novi Gorici, ki ni javna ustanova, ne prizadene, mnenja pa je, da gre za nesmiseln ukrep, ki ne bo imel kakšnega pametnega efekta. V Goriškem muzeju je včeraj stavkalo 20 od 30 zaposlenih. Sindikalna zaupnica, etnologinja Inga Brezigar, pojasnjuje: »Ne gre toliko za denar, če v najnižje plače ne bodo posegali, gre za odnos do javnega sektorja, do kulture, kjer se ravno tako dela, kot v gospodarstvu. V teh okoliščinah pa so nas uvrstili v kategorijo tako rekoč parazitov. Osebno zagovarjam, da bi moralo gospodarstvo kulturo uporabiti tudi za dvig gospodarske rasti, za odpiranje delovnih mest. Kultura lahko marsikdaj naveže stike s kakšnimi deželami. Tudi muzeji po vaseh lahko pripomorejo k razvoju turizma na vasi, odpiranju novih delovnih mest ... Če gospodarstvo in politika tega ne znata porabiti in nas vidita samo kot parazite, potem pa je edino pravilno, da se upremo, kolikor je v naši moči.« Prepoved sklepanja avtorskih pogodb bo v muzeju okrnila del dejavnosti. »Vsa naša pedagoška in andragoška dejavnost, kot so predavanja, so se pri nas v veliki meri odvijala na podlagi avtorskih pogodb. Ne gre za to, da brez tega ne bi zmogli, bo pa del muzejske dejavnosti tako okrnjen. O tem ni dvoma. Nekaterim tako vzamemo del dohodka, kam naj gredo delat?« se sprašuje Brezigarjeva. (km) Kljub muhastemu vremenu se je v nedeljo kakih 60 pohodnikov udeležilo 9. pohoda po sledeh prve svetovne vojne, ki ga je kulturno športno društvo Vipava s Peči letos priredilo pri Bonetih. Pod vodstvom glavnega pobudnika tovrstnih pohodov Mitje Jurna so se udeleženci podali na več kot triurno hojo na hrib Varda, znan tudi pod vojaško oznako kota 208. Med pohodniki so prevladovali prebivalci raznih krajev Goriške, kar nekaj pa jih je prišlo iz Trsta in Fur-lanije. Pohod po Krasu je priklical tudi ljubitelje tovrstnih dejavnosti iz Nove Gorice in celo iz Ljubljane. Namen teh pohodov je bolje spoznati kraje, ki jih je prizadela prva svetovna vojna, a so zaradi bližine državne meje dolga desetletja ostali zakriti očem širše javnosti. Po odpravi meje pa so obiski teh kraških pobočij postali veliko bolj dostopni. Tak pohod pa postane zanimiv šele v organizirani obliki, ko po stezah in brezpotju izletnike vodijo ljudje, ki poznajo območje in tudi dogodke, ki so ga zaznamovali. Mitji Jurnu je pri vodenju pomagal Paolo Pizzamus iz Milj pri Trstu. Oba sta odlična poznavalca vseh skrivnosti, ki jih zakriva ta del ko-menskega Krasa. Hrib Varda velja za zelo tiho in odmaknjeno območje brez zaselkov. Celotno pobočje in planota, ki se širi na vrhu hriba, je prepleteno z dohodnimi in strelskimi jarki, ki so jih v nemogočih razmerah kopali vojaki italijanske in avstroogrske vojske. Nemalokrat je težko določiti, kateri armadi so služili, kajti pogosto se je dogajalo, da so le-ti prehajali iz roke v roko. Zdaj gozdnato območje skriva tudi veliko kavern, zaklonišč in drugih utrjenih položajev, nad katerimi nemalokrat naletimo na table ali napise raznih vojaških enot. Vodiča sta pri tem povedala, da so prav ti napisi v veliko pomoč zgodovinarjem, saj razkrivajo potek dogodkov in kdo so bili vojaki, ki so tam trpeli, krvaveli in umirali. Planota Varde je bogata tudi z kraškimi dolinami, ki so jih kot nekako mrežo povezovali strelski in dohodni jarki. Šlo je za neke vrste labirint, ki je včasih predstavljal pravo past za napadalca. Posebno naravno zanimivost predstavlja ozka in globoka soteska Perhavčeve jame, ki je služila tudi obrambnim in zalednim vojaškim postojankam. Z zahodnih obronkov Varde je tudi enkraten razgled na Do-berdobsko jezero, na Jamlje, na Grmado, na morje in na griče nad Tržičem. Po spustu v dolino je pohodnike na sedežu društva ob kotalkališču na Peči čakala pogostitev. Pred poslovit-vijo smo Mitjo Jurna vprašali, kako bo v naprej, saj so bila v devetih pohodih dodobra prečesana vsa pobočja nad zaselki goriškega Dola. Zanimivih območij je po njegovih besedah še veliko, saj na obiskovalce čaka še celotna Doberdobska planota, pa Vrtače, Kre-menjak, Grmada in drugi kraji, ki skrivajo dragoceno zgodovinsko zapuščino. (vip) -/ V Tržiču kradle parfume V torbico so skrile nekaj parfumov in izstopile iz trgovine Limoni v Ulici Duca d'Aosta v Tržiču, vendar so jih prodajalke opazile in klicale na pomoč policijo. Policisti so tri ženske - naj bi bilo za družinske negovalke iz Romunije - kmalu izsledili in jih prijavili zaradi kraje. Za eno izmed treh je bil izdan tudi dekret o izgonu iz države. Med novinarstvom in politiko Po obisku Slovenj Gradca in Murske Sobote bo regijska debata Društva novinarjev Slovenije danes ob 19. uri gostovala v kavarni Rusjan v Eda centru v Novi Gorici. Pogovor bo tekel o novinarjih, ki se znajdejo med novinarstvom in politiko. Med gosti bodo Tanja Fajon, Sandra Ba-šic Hrvatin, Miro Petek, Ervin Hladnik Milharčič in Franco Juri, Lea Širok. (km) »Na počitnice gremo« V občinski knjižnici v Sovodnjah bo danes ob 14.30 v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo srečanje z avtorico Ana-marijo Volk Zlobec, ki bo predstavila knjigo »Na počitnice gremo«. Tri polovice jabolka Danes ob 18. uri bo v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici ob 18. uri predstavitev knjige Barice Smole Tri polovice jabolka. Knjigo bo predstavila in vodila pogovor z avtorico literatka Marija Mercina. (km) Sergio Pacori razstavlja V galeriji Dora Bassi v kompleksu deželnega avditorija v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo kipov, ki jih je Sergio Pacori izdelal iz delcev granat in bomb. Volitve 2012 GORICA Cingolani z volivci Kandidat leve sredine za goriškega župana Giuseppe Cingolani se bo danes med 16. in 19. uro srečal z volivci na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Garibaldi. Predstavil bo nekaj programskih smernic, posebno pozornost bo namenil sociali in zdravstvu. Obveze za letališče Odbor za goriško letališče prireja javno srečanje, ki bo v petek, 20. aprila, ob 18. uri v dvorani UGG v Ulici Rismondo v Gorici in bo posvečeno ravno prihodnosti letališča. Na srečanje so povabili vse štiri županske kandidate; zato jih tudi pozivajo, naj se javno obvežejo, da si bodo prizadevali za oživitev goriškega letališča, kjer ravnokar gradijo Pipistrelovo tovarno, ki predstavlja izredno pomembno pridobitev zaradi svojih bodočih 200 delovnih mest. Di Pietrov poslanec V Gorico prihaja jutri poslanec Di Pie-trove stranke Italija vrednot Massimo Donadi. Ob 19. uri se bo srečal z volivci v gledališču Verdi. GORICA - Ukinitev rajonov Slovenska skupnost bo jutri predstavila razloge za pritožbo Stranka Slovenske skupnosti (SSk) bo jutri ob 11. uri na goriškem sedežu dežele FJK v Ulici Roma novinarjem predstavila pritožbo na deželno upravno sodišče proti ukinitvi rajonskih svetov. Prisotni bodo podpisniki pritožbe ter docent ustavnega prava in deželni svetnik Robert Louvin. »Predlog goriške občine o znižanju števila rajonskih svetov z deset na štiri je bil nesprejemljiv, saj so bili izbrisani vsi trije t.i. slovenski rajoni - Podgora, Pevma-Štmaver-Oslavje in Štan-drež. Uprava je vztrajala, na koncu pa je tudi njen predlog propadel. Pritožba se naslanja na kršitev in neupoštevanje državne in evropske zaščitne zakondaje, mednarodnih sporazumov, zgodovinskega dejstva glede pomena rajonskih svetov za Slovence v Gorici ter na krčenje in brisanje avtonomije pri upravljanju teritorija. V primeru sprejetja priziva bo prišlo do ponovnega razisa volitev in posledično tudi do začasne komisarske uprave. O vsem tem bo sodišče odločalo predvidoma 26. aprila,« sporočajo iz SSk. GORICA - Županski kandidat Cingolani obiskal center Lojze Bratuž »Odnos občine do Slovencev je bil problematičen« Goriški levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani se je v ponedeljek srečal s predstavniki slovenskih organizacij, ki imajo svoj sedež v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Ob prisotnosti številnih predstavnikov društev in ustanov se je razvil pogovor glede odnosa z občinsko upravo. Veliko je bilo predlogov, pa tudi kritičnih opozoril glede na mandat, ki se ravno zaključuje. Predstavniki raznih slovenskih organizacij so ugotovili, da občinska uprava ni namenila zadostne pozornosti njihovim pobudam, sploh pa se je večkrat obnašala kot konkurent društvenemu delovanju. Cingolanija so opozorili tudi na problem plačevanja davka IMU za nepremičnine, namenjene ne-profitni kulturni in glasbeni dejavnosti. Občinska uprava bi morala upoštevati ravno neprofitnost delovanja in lastnike nepremičnin oprostiti plačevanja davka. Problematičen je bil tudi odnos do Slovencev. Občina je priredila več uradnih obiskov v raznih krajih, vendar nanje ni nikoli povabila niti enega goriškega slovenskega društva ali zbora. Udeleženci srečanja so se pogovorili tudi o ukinitvi rajonskih svetov in pri tem poudarili pozitivno sodelovanje, ki se je razvilo med njimi ter šolami in kulturnimi društvi na teritoriju. Štirje kandidati SSk z Giuseppejem Cingolanijem 1 6 Četrtek, 19. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / / GORICA - Komigo »Strupeni« Cecchelin Na odru iznajdljivi Colautti Cecchelin Colautti V goriškem Kulturnem domu bo jutri ob 20.30 tretji dogodek v okviru letošnjega festivala Komigo. Na vrsti je poklon (v italijanskem jeziku) nepozabnemu tržaškemu ka-baretistu Angelu Cecchelinu. Režiser in protagonist predstave z naslovom »Cecchelin ... una poltrona al Fil-odrammatico« je iznajdljivi Alessio Colautti iz Trebč, ki ga bo spremljal orkester Auditorium iz Trsta pod vodstvom Carla Tommasija. V jutrišnjem varieteju bo Co-lautti oživil lik znanega tržaškega komika Angela Cecchelina. Poleg originalnih besedil in pesmi igralec doživeto ponazarja komikov značaj in »strupeni jezik«. Že nekaj sezon je Colautti umetniška in čustvena priča Cecchelinijeve tradicije, če že ne pravo sodobno utelešenje tržaškega komika, ki je umrl leta 1964. Izkušeni par Colautti-Tomma-si je zbral najboljša Cecchelinijeva dela, da bi ustvaril koncentrat tržaške satire. To je pravcata enciklopedija Cecchelinovih pesmi, skečev in šal, ki so se zapisali v zgodovino in se za-koreninili v tržaško narečje ter spominjajo na štiri stebre slehernega življenja: »Vestirse e spoiarse, impinirse e svodarse« (»Obleči se in sleči se, napolniti se in izprazniti se«). Podrobnejše informacije so na voljo v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it); cena vstopnice znaša 10 evrov (redna) in 8 evrov (znižana za upokojence, študente in brezposelne). Naslednji dogodek v abonmajski sezoni Komigo 2012 in v okviru glasbenega festivala Across the Border bo v sredo, 9. maja. Z začetkom ob 20.30 bo nastopil slovenski kan-tavtor Vlado Kreslin, gost večera bo Maurizio Tatalo iz Vidma. ZAMENJALI SMO TELEFONSKE ŠTEVILKE GORIŠKE REDAKCIJE 0 NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 0039 0481 356320 NOVA ŠTEVILKA FAKSA 0039 0481 356329 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Battleship«. Dvorana 2: 17.00 - 20.30 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »Biancane-ve«; 22.00 »Romanzo di una strage«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Bel Ami«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Diaz - Non pulire questo sangue«. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 21. aprila, ob 20.30 »Il marito di mio figlio«, nastopa gledališka skupina Compagnia Filarmonico Dram-matica iz Macerate; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v petek, 20. aprila, ob 20. uri (Simona Seme-nič) »24ur«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ~M Koncerti REVIJA JAZZ GLASBE »ERMI BOMBI«: danes, 19. aprila, ob 20.45 v deželnem avditoriju v Gorici bo nastopil pianist Paolo Birro z Aldom Zuninom in Alfredom Kramerjem; informacije pri blagajni gledališča Verdi ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica: v petek, 20. aprila, ob 20. uri bosta večer samospeva oblikovala mezzozopranistka Mirjam Kalin in pianist Igor Vičentič. PRIMORSKA POJE: v petek, 20. aprila, ob 20.30 v organizaciji ZSKD in SKRD Briški grič iz Števerjana na sedežu društva na Bukovju 6 v Štever-janu, nastopili bodo vokalna skupina Klapa Škvadra, Košana, vokalna skupina Liška dekleta, Lig, lovski oktet Ja-vorniki, Postojna, Fantje s'pod Velba, Goče, ženski pevski zbor Društva upokojencev Idrija, mešani pevski zbor Rdeča zvezda, Zgonik. SNOVANJA 2012: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 27. aprila, ob 20.30 nastopa Alexander Gad-jiev z diplomskim koncertom. Razstave V DRŽAVNEM ARHIVU V GORICI (Ul. Ospitale, 2) je na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Psihiastrična bolnišnica v Gorici«; do 20. aprila s prostim vstopom ob ponedeljkih in sredah 10.00-15.00, ob torkih, četrtkih in petkih 10.00-13.00. FOTOKLUB SKUPINA75 prireja 4. izvedbo fotografske razstave Skupi-nArt v Galeriji75 v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu v soboto, 21. aprila, ob 20.30. S svojimi deli se bodo predstavili člani Fotokluba Skupi-na75 Yuliya Chumachenko, Marco Faganel, Paul David Redfern in Simon Zamar. Večer bo uvedel predsednik kluba Silvan Pittoli, fotografinja in kri-tičarka Lorella Klun bo predstavila avtorje in njihova dela; na ogled bo do 1. maja v sklopu urnikov prvomajskih praznovanj in po dogovoru na in-fo@skupina75.it; več na www.skupi-na75.it. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI vabi na ogled skupinske razstave z naslovom »Con-tatto« v občinski dvorani na Trgu 24. maja 22 v Krminu. Razstavljajo Bruna Albertin, Vilma Canton, Anna Lucia Clausero, Leone Gaier, Marina Legovini, Marta Mal-ni, Marcella Marin, Giuseppe Scek, Adriano Velussi, Silvia Wehrenfennig; do 22. aprila od četrtka do sobote 16.00-18.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00. Vstop prost. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava grafičnih del Tince Stegovec; do 22. aprila od torka do petka 8.00-16.00, v nedeljo 15.00-18.00. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL UČENCEV OSNOVNE ŠOLE OTON ŽUPANČIČ iz Gorice je na ogled v Kulturnem domu v Gorici; do 24. aprila od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi 4 v Novi Gorici je do 26. aprila na ogled razstava utrinki iz življenja v Trstu rojenega akademskega slikarja, pesnika, prevajalca in satirika Ivana Roba. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled skupinska slikarska razstava; razstavljajo Laura Or-mas, Dorina Braini in Rita Spina; do 28. aprila od torka do sobote 9.0012.30, 15.30-19.00. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled slikarska razstava Giacoma Comina; do 4. maja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.3013.30; vstop prost. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15, (Poslovna cona Solkan) je do 11. maja na ogled razstava Jerneja Skrta z naslovom »Koristne nekoristnosti«; urnik: od ponedeljka do petka 9.00-17.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave Roberta Faganela z naslovom »50 29 S, 73 03 W. Perito Moreno«; do 13. maja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30, ob nedeljah 17.00-19.30; informacije po tel. 048181186 ali studiofaganel@gmail.com. V PALAČI ATTEMS je na ogled razstava v organizaciji združenja Graphiti. Razstavljajo Giuseppina Mastrovito, Paul David Redfern, Enzo Tedeschi, Klemen Brun in Etko Tutta; do 13. maja od torka do nedelje 10.00-17.00. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: danes, 19. aprila, ob 18. uri bo predavala na temo »Otrok v šoli: težave in vsakodnevni izzivi« psihologinja in psihoterapevtka Valentina Ferluga; psihologinja Marilena Fran-cioso bo predstavila službo »Doba odraščanja - UOEEPH. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaskidom.it). & Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 4-dnevni izlet od 24. do 27. maja samo z enim avtobusom na Dunaj in v Bratislavo za ogled največjih zanimivosti. Vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51/int., danes, 19. aprila, od 10. do 12. ure. Na račun 200 evrov. SPDG prireja v nedeljo, 22. aprila, kolesarki izlet namenjen kekcem in družinam po kolesarkih stezah na območju Blankisa in Prevale. Predstavitev izleta bo danes, 19. aprila, ob 21. uri uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Zbirališče v nedeljo, 22. aprila, ob 9. uri na parkirišču goriške športne hale v Podgori. Dolžina proge približno 25 km, obvezna čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert) ali tel. 333-1581015 Dino v večernih urah, zaželjena prijava udeležencev. EKSKURZIJO Z E'STORIABUSOM bo 22. aprila vodila zgodovinarka Lucia Pillon in bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. KNJIGA OB 18.03 avtobusni izlet z ogledom Cortine in vinogradov v njeni okolici v soboto, 28. aprila, z odhodom ob 8.03; izlet bo vodil novinar Roberto Covaz; prijave in informacije po tel. 342-5542360. □ Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. OBČINA SOVODNJE je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva piaggio ape car (tri-cikel za prevoz blaga) z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil; informacije in prodajni pogoji na razpisu dražbe v občinskem tehničnem uradu ali na spletni strani www.albopre-torio.regione.fvg.it/savognadisonzo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor danes, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na sejo deželnega sveta v petek, 20. aprila, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Igo Gruden v Na-brežini. VZPI IN AVLG GORICA vabita pred goriško južno železniško postajo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim partizanom na Goriški fronti v septembru 1943. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). KD BRIŠKI GRIČ IZ ŠTEVERJANA v sodelovanju z ZSŠDI in ZSKD prireja orientacijsko vožnjo z avtomobili »Brdaut 2012« v nedeljo, 6. maja, ob 12.30 na Bukovju pri turistični tabli v Števerjanu, start ob 13. uri, cilj ob 18. uri. Prijave na spletni strani društva na facebooku ter na naslov brdaut@gmail.com do 1. maja, tudi še na Prvomajskem slavju v Števerjanu; informacije po tel. 334-2294517. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija« od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu v Sloveniji. Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bo-gatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja, informacije in prijave po tel. 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. SS Prireditve KATOLIŠKA KNJIGARNA, Založništvo tržaškega tiska, Založba Mladika in Goriška Mohorjeva družba vabijo v Katoliško knjigarno »Na kavo s knjigo« danes, 19. aprila, ob 10. uri. Pesnica in pisateljica Claudia Vonči-na bo v pogovoru z novinarko Eriko Jazbar govorila o svojem literarnem ustvarjanju. KD JEZERO iz Doberdoba prireja danes, 19. aprila, ob 20. uri na sedežu društva predavanje profesorja Darka Slovenca o zgodovini ljudstva Majev. KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: danes, 19. aprila, bo predstavitev knjige »Nelle mani dell'uomo corvo« Mattea Corone. Z avtorjem se bo pogovarjal Marco Menato. UPOKOJENCI CISL za mestni center v sodelovanju za združenjem ANTEAS organizira s pokroviteljstvom občine Moš zdravstveno predavanje o ortopedskih poškodbah starejših oseb da- nes, 19. aprila, ob 15.30 v občinski dvorani v Mošu. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo danes, 19. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige Barice Smole »Tri polovice jabolka«. Knjigo bo predstavila in vodila pogovor z avtorico Marija Mercina. ZDRUŽENJE ICM prireja danes, 19. aprila, ob 17.30 na svojem sedežu v Ulici Mazzini 20 v Gorici predavanje o dopisovanju med Scipiom Slata-perjem in Giuseppejem Prezzolinijem v obdobju 1909-1915; govorila bo prof. Anna Storti. VRHOVSKA SEKCIJA VZPI-ANPI predstavlja dokumentarni film »Fa-scist Legacy« o vojnih zločinih, ki jih je storila fašistična Italija v Jugoslaviji in Afriki v času druge svetovne vojne. Realizirala ga je angleška televizija BBC leta 1989 in italijanska RAI, četudi je kupila avtorske pravice filma, ga ni nikoli predvajala. Predvajanje bo danes, 19. aprila, ob 20.30 uri v Kulturnem centru Danica na Vrhu. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev nove pesniške zbirke Ivana Tavčarja »Odselitev« v petek, 20. aprila, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. Ob prisotnosti avtorja bo o zbirki govorila Majda Cibic, za glasbeni uvod bosta poskrbela Frančišek Tavčar, violina in Michela De Castro, klavir. MLADI ZA PRIHODNOST - GORICA organizirajo v petek, 20. aprila, ob 19. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici srečanje z Marijo Kacin na temo »Primorska šola na prepihu«. SKRD JADRO IZ RONK vabi na predstavitev knjige Iva Petkovška »Sanskrt in slovenščina« v petek, 20. aprila, ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 Busi 2. O delu bo govoril avtor. Predstavitev sodi v sklop 14. tedna kulture pod pokroviteljstvom italijanskega ministrstva za kulturne dobrine in v tednu posvečenem slovenskim dnevom knjige. »VSTALA PRIMORSKA SI V NOVEM ŽIVLJENJU«: v občinski knjižnici v Sovodnjah bo v ponedeljek, 23. aprila, ob 18.30 srečanje ob publikaciji, ki jo je uredil zgodovinar Branko Ma-rušič, sooblikuje pa jo stošest avtorjev literarnih, zgodovinskih, spominskih zapisov in dvainštirideset avtorjev slikovnega gradiva. Ob uredniku bosta prisotna Jože Šušmelj in Štefan Cigoj. Prireja občina Sovodnje s podporo Fundacije Goriške hranilnice. KULTURNI CENTER MOSTOVNA prireja v Galeriji Tir v Solkanu niz »Filmske srede« ob 20. uri: 24. aprila »Diskretni šarm buržoazije« (režija Luis Bunuel, film bodo predvajali v originalu z angleškimi podnapisi); vstop prost. FILMSKI FORUM »INCHIOSTRO E PELLICOLE« v centru Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 19.45: 19. aprila »Fortapasc« in 26. aprila »Tutti gli uomini del presidente«. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE KD BRIŠKI GRIČ v Števerjanu: v torek, 1. maja, ob 17. uri govor, nastop folklorne skupine Vuk Karadžic iz Trsta, ples z Navihankami; v soboto, 5. maja, ob 21. uri ples s skupino Happy Day; v nedeljo, 6. maja, od 13. do 17. ure orientacijska vožnja z avtomobili »Brdaut«, ob 19. uri koncert »Parni Valjak Tribute«. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 9.30, Sergio Quaggiato iz splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.50, Gabriele Trevisan s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve, sledila bo upepe-litev. 1 8 Četrtek, 19. aprila 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Polfinale lige prvakov Chelsea z bunkerjem do gola prednosti Chelsea - Barcelona 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Drogba (45.). Chelsea: Cech, Ivanovic, Cahill, Terry, Cole, Lampard, Mikel, Ramires (od 88. Bosingwa), Meireles, Mata (od 74. Ka-lou), Drogba. Barcelona: Valdes; Alves, Masche-rano, Puyol, Adriano, Xavi (od 87. Cuenca), Busquets, Iniesta, Sanchez (od 66. Pedro), Messi, Fabregas (od 78. Alcantara). LONDON - Nogometaši Chel-seaja so dosegli tisto, kar so želeli. S povsem obrambno taktiko, z enim hitrim protinapadom in veliko sreče oziroma nenatančnosti Barceloninih igralcev so prišli do prednosti, ki jim ohranja upanje, da lahko presenetijo in se uvrstijo v finale. Povsem jasno je, da bodo tudi na povratni tekmi naslednji torek pred vrata Barcelone postavili bunker, ki ga tudi takim mojstrom, kot so Katalonci, najbrž ne bo lahko prebiti. Še posebno pa španski prvaki ne morejo do uspeha s tako učinkovitostjo, kot so jo pokazali na Stamford Bridgu. Če bi igralci Barcelono svojo dominacijo potrdili z bolj spretnim zaključevanjem akcij, bi lahko že v prvem od štirih polčasov rešili vprašanje o finalistu. V prvem delu so imeli tri stoodstotne priložnosti in še nekaj polpriložnosti, toda gola niso dosegli. V deveti minuti je Andres Iniesta lepo našel Alexisa Sancheza, ta je poskusil z lobom, a mu je veselje preprečila prečka. V 18. minuti se je prvič osmešil Cesc Fabregas. Po strelu Inieste z leve strani kazenskega prostora je vratar Petr Cech žogo odbil točno na noge HOKEJ NA LEDU Slovenija premagala Madžarsko LJUBLJANA - Slovenska hokejska reprezentanca je v tekmi 3. kroga svetovnega prvenstva divizije I (skupina A) v Ljubljani premagala Madžarsko s 4:1 (1:0, 2:0, 1:1). Gole za Slovenijo so dosegli Robert Sabolič, Blaž Gregorc, David Rodman in Rok ličar. Zmage je v boju za vrnitev v elitno skupino izjemno pomembna, Slovenija je povrhu igrala dobro. Zanimivo je, da se je še tretji zaporedni dvoboj teh ekip na svetovnih prvenstvih te ravni na slovenskih ledenih ploskvah končal z enakim izidom: tudi v letih 2007 in 2010 so, takrat še v Tivoliju, domači slavili s 4:1 in se nato obakrat uvrstili med elito ... V prvi tekmi 3. kroga je Velika Britanija po podaljšku s 4:3 (0:1, 3:2, 0:0, 1:0) premagala Ukrajino, na popoldanski pa je bila Japonska s 4:3 (0:1, 2:1, 1:1, 1:0) boljša od Avstrije. Slovenija tako ostaja edina neporažena ekipa na SP. Danes se bo Slovenija pomerila z Ukrajino, zanimiva pa bo tudi popoldanska tekma med Madžarsko in Avstrijo, saj bo poražena ekipa imela le še minimalne možnosti za uvrstitev na eno prvih dveh mest, ki vodita med najboljše na svetu. Vrstni red: Slovenija 9, Avstrija 7, Madžarska 6, Japonska, Velika Britanija 2, Ukrajina 1. španskemu reprezentantu, ki pa je svojo slabšo, levo nogo začetniško reagiral. Dve minuti pred odmorom je bil Fabre-gas še enkrat nespreten v kazenskem prostoru, po podaji Lionela Messija je sam prišel pred Cecha, a je spet streljal slabo. Kazen za zgrešene priložnosti je prišla v drugi minuti sodniškega podaljška. Po protinapadu je Frank Lampard s podajo iz sredine igrišča na levo stran zaposlil Ramiresa, ta si je s prsmi žogo nekoliko podaljšal, z leve strani prodrl v kazenski prostor, ko so vsi pričakovali strel, pa je milimetrsko natančno zavrnil žogo v sredino, kjer jo Didirju Drogbaju ni bilo težko potisniti v mrežo. To je bil nasploh prvi strel Angležev v okvir vrat, pred tem so le nekajkrat prišli v kazenski prostor. Chelsea je v prvih 47 minutah igral obrambno, na začetku drugega dela pa je svojo prvo obrambno linijo še bolj pomaknil proti svojemu golu. A strel Adriana je napovedal, da bodo imeli varovanci Pepa Guardiole še priložnosti. Novo stoodstotno je imel Alexis v 56. minuti, ki ni izkoristil asistenco Fabregasa, streljal je mimo gola. Messi v prvem polčasu ni bil veliko viden, zato pa je stvari v Didier Drogba, najboljši igralec svojega moštva, je tako premagal vratarja Barcelone ansa roke prevzel v drugem delu. A cilja ni dosegel. Izboril je dva prosta strela iz ugodnih položajev, prvega je izvedel sam, a zadel Sergia Busquetsa, drugega pa prepustil Xaviju, ki pa je streljal čez gol. Naslednjo priložnost je imel po prostem strelu, ki ga je izvedel Messi, v končnici tekme Carles Puyol, toda češki vratar je svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. Ne pa svoje vratnice, ki se je v sodnikovem podaljšku spet zatresla. Zadel jo je Pedro, odbite žoge pa iz ugodnega položaja ni znal poslati v mrežo niti Busquets. Chelsea je imel res veliko sreče. KOLESARSTVO Valonska puščica prvič Rodriguezu CHARLEROI - Španski kolesar Joaquim Rodriguez je po dveh drugih mestih končno zmagal na drugi letošnji ardenski klasiki, dirki Valonska puščica. Kolesar Katjuše je uspešno napadel sredi zaključnega vzpona na Huy in si na cilju prikole-saril štiri sekunde prednosti pred Švicarjem Michaelom Albasinijem in lanskim zmagovalcem Belgijcem Philippom Gilbertom. Četrto mesto je zasedel Belgijec Jelle Vanedert, peti pa je bil nekdanji kolesar Adrie Mobila, Hrvat Robert Kišerlovski, ki zdaj skupaj z Janijem Brajkovičem in Borutom Božičem nastopa za Astano. Edini slovenski predstavnik Jure Kocjan (Type 1) se je že v prvem delu dirke zapletel v padec in odstopil. CUNEGO - Damiano Cunego (Lampre) je bil najhitrejši v drugi etapi kolesarske dirke Giro del Trentino. Majica vodilnega je ostala v rokah zmagovalcev ekipnega kronometra, ekipe BMC Racing team, v tretji etapi jo bo nosil Švicar Mathias Frank. BAVISELA - Za tržaški maraton 6. maja se je doslej prijavilo že 600 ljudi, za mali maraton pa 1.300. Predstavitev letošnje Bavisele bo danes ob 17. uri v hotelu Excelsior. ODBOJKA - Lube Macerata je finalist moške A1-lige. V 3. tekmi pol-finala končnice je s 3:0 25:20, 25:17, 26:24) premagal Cuneo. V finalu se bo v nedeljo pomeril s Trentinom. ROKOMET - Rokometaši velenjskega Gorenja so drugič osvojili naslov prvakov Slovenije. V odločilni tekmi drugega dela 1. NLB Leasing lige so v gosteh premagali Celje Pivovarno Laško s 33:25 (19:15). ŠPORT IN KULTURA 2012 - Športni novinar (in pisatelj) Gianni Mura na obisku v Trstu »Tablete namesto rezine pršuta« Šport ga kot najstnika ni zanimal - Pogreša čase, ko so nogometaše intervjuvali kar v slačilnici - OI in SP? Raje zgodba s periferije Športni novinar, ki se za šport pravzaprav kot najstnik ni nikoli zanimal. Všeč mu je bil le namizni nogomet, fliper in kartanje. V novinarski ogenj so ga vrgli pri sedemnajstih. »Samo zato, ker sem bil soliden v italijanščini, so me poslali na staž na rožnato Gazzetto,« se spominja športni novinar Repubblice (zanimiva je njegova nedeljska rubrika Sette giorni di cattivi pen-sieri) Gianni Mura, ki se je včeraj dopoldne v okviru projekta Šport in kultura 2012 predstavil tržaškim dijakom višjih srednjih šol na šoli Volta. Umirjen, zamišljen, nikoli banalen. Malokrat se razburja in redkokdaj dvigne glas. »Upam, da ne boste zaspali,« je dijake, ki so se nasmejali, malo za šalo malo zares opozoril na začetku. Nihče ni zaspal. Mura (rodil se je leta 1945 v Milanu), ki je napisal tudi dve knjigi Giallo su Giallo in La fiamma rossa (obe opisujeta njegove novinarske izkušnje na kolesarskem Touru), se je dotaknil številnih vprašanj. Dijakom je povedal, da je prvi Giro dltalia spremljal kot devetnajstletnifant, na prvem Touru je bil pri enaindvajsetih. »Pomagali so mi starejši kolegi. Nikoli ne bom pozabil: sprva so mi svetovali, naj kolesarje gledam naravnost v oči. Če imajo preširoke očesne zenice, so sigurno dopingirani. Pred vsako dirko sem jih temeljito opazoval in marsikdo se me je izogibal, češ kaj hoče ta prekleti mulc,« je povedal Mura, ki je takole odgovoril na vprašanje dijakinje, zakaj je samo kolesarstvo pod udarom dopinga: »Ni samo kolesarstvo - je dejal Mura -, temveč ves Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje «_ 41. redni občni zbor ZsSdi jutri, 20. aprila 2012 ob 15.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani društva KD Skala - Trg neodvisnosti 5 v Gabrjah (Sovodnje ob Soči) Gianni Mura (desno) med predavanjem na šoli Volta poklicni šport. Kolesarji pa so podvrženi strožjim kontrolam. Tudi nogometaši segajo po prepovedanih živilih, kontrole pa so manj stroge. Nasploh živimo v farmakološkem obdobju, saj ne jemo več rezin pršuta in ne pijemo več vina, ampak zgolj požiramo pilule in pijemo sirupe. Pa nismo nič bolj zdravi od naših dedov. V Angliji so pripravili zanimiv študij: 20% študentov jemlje pred izpiti poživila, ki pomagajo koncentraciji in okrepijo spomin. Ali je to normalno,« se sprašuje Mura. Milanski novinar sardinskih korenin je omenil dekana italijanskih športnih novinarjev Giannija Brero. »Srečen sem bil, da sem lahko sodeloval z njim. Bil je moj učitelj. Škoda le, da mi je na Repubblici prepustil neprijetno A-ligo, ki postaja iz leta v leto vse bolj moreča in manj zanimiva.« Mura se prav nič ne strinja z modernim konceptom časopisov, ki - kot je primerjal - vse bolj oponašajo televizijske dnevnike: »Teksti so vse krajši, tako da človek nima več kaj brati. Samo za primerjavo: za finale svetovnega nogometnega prvenstva med Italijo in Francijo mi je ča- sopis namenili 72 vrst. Brera je pred štiridesetimi leti za nepomembno tekmo A-li-gepisal 180 vrst dolge članke.« Gianni Mura pogreša stare čase, ko so v A-ligipo tekmi ali treningu novinarji lahko stopili kar v slačilnice ali pa se z igralci srečali zjutraj na kavi ali zvečer v gostilni. »Trener Mourinho v treh letih ni privolil niti v enega individualnega intervjuja. Dandanes se je treba pogovarjati najprej z nadležnimi tiskovnimi predstavniki, ki so od klubov plačani, da novinarjem grenijo življenje,« pravi Mura, ki ne mara novinarjev-navijačev. »Ko poslušam nekatere komentatorje, ki navijajo za eno od dveh ekip, pritisnem na daljinec in zamenjam kanal. Novinar ne sme navijati za nikogar. Tudi ko spremljam Italijo, ne navijam za 'azzurre' Je treba pač biti objektivni, drugače ne moreš biti dober v tem poklicu,« je poudaril Mura, ki je v živo spremljal pet olimpijskih iger in sedem svetovnih prvenstev. »Na ta prizorišča pa ne bom šel več, saj so poročanja o teh dogodkih banalna. Raje grem v periferijo in napišem zgodbo o moštvu 3. amaterske lige. Tovrstne teme mi dajejo večje za- doščenje kot banalni intervju z Usainom Boltompo zmagoslavju.« Muri ni všeč, da denar in pokrovitelji pogojujejo šport. »Toda brez enega fi-cka dandanes ne organiziraš niti balinarskega turnirja za nonote,« se je pošalil športni novinar, ki bi 27. julija na odprtju olimpijskih iger za italijansko zastavonošo raje videl kanuistko Josefo Idem kot plavalko Federico Pellegrini. Mura se je nazadnje dotaknil še dveh zelo občutljivih tem: rasizma in socialne angažiranosti. »VItaliji se še vedno premalo borimo proti rasizmu. Šolstvo je premalo angažirano, tako da je rasističnih izpadov še vedno preveč. Veliko navijaških skupin je rasističnih. Še posebno Laziove in Juventuso-ve Pa tudi v Trstu imate težave z desničarji,« je očital Mura, ki pomaga urejevati mesečnikE, človekoljubne organizacije Emergency zdravnika Gina Strade. Mura je velik ljubitelj dobre hrane in pristne žlahtne kapljice. Z ženo Paolo pišeta gurmanske recenzije za tednik Repubblice Il Venerdi. »Snubile so me številne revije in uredniki raznih enogastronomskih vodnikov. Sodelovanje pa sem vedno odklonil. To je zgolj moj konjiček. Če ste opazili, nisem nikoli napisal negativnih recenzij o restavracijah. Če v lokalu jem slabo, ne napišem nič. Kuhar je mogoče tisti dan imel glavobol ali se je skregal z ženo. Imel je pač slab dan, kot ga imamo lahko vsi. Tudi moji članki niso vedno najlepši,« priznava Mura, ki se je na koncu dotaknil tudi smrti mladega nogometaša Li-vorna Piermaria Morosinija. »Smrt mladega človeka prizadene javnost. Ko do nje pride po televiziji v živo, je še toliko bolj odmevna. Strinjam se z odločitvijo nogometne zveze, da je prekinila prvenstva. To bi lahko storili tudi odbojkarji ob smrti Bovolen-te, a so se odločili, da se ga raje spomnijo na igrišču. Tudi to odločitev spoštujem.« Jan Grgič / ŠPORT Četrtek, 19. aprila 2012 19 NOGOMET - Osrednja tekma elitne lige V Repnu dva gola, a nobenega zmagovalca Kras - San Luigi 1:1 (1:1) Strelca: Casseler v 14. in Pizzini (11-metrovka) v 35. min. Kras: Lorenzoni, Micheli, Batti (od 84. Carli), Božič, Barbetti, Corso, La Pasqua-la, Alejnikov (od 61. Capalbo), Kneževič, Fa-vero, Pizzini. Trener Alejnikov. San Luigi: Persic, Saravo (od 80. Maurich), Furlan (od 65. Zolia), Tessaris, D. Žigon, Stepancich, Reder (od 88. Cipolla), Simeunovič, C. Žigon, Gerbini, Casseler. Trener: Potasso. ?Gledalcev: okrog 300. Sodnik: Renna iz Carbonie (Sardinija). Končni izid je navsezadnje pravičen, čeprav je Kras v drugem polčasu imel nekaj več od igre. Ekipa repenskega društva in tržaški San Luigi, vodilni moštvi v elitni ligi, si nista priigrali prednosti, ki bi jima v zadnjih petih prvenstvenih krogih lahko odločilno pomagala k osvojitvi prvega mesta in napredovanja v D-ligo. Številni gledalci, ki so sinoči v Repnu morali takoj po začetku tekme že odpreti dežnike, so oba gola videli v prvem polčasu. Ekipi sta igrali agresivno in borbeno. Ritem igre je bil visok, zgrešenih podaj pa preveč, tako da lepih akcij je bilo bolj malo. Gostje so izkoristili prvi priložnost in po-vedli že v 14. minuti. Pravzaprav smo znova videli napako Krasove obrambe, ki si jih je letos privoščila že kar nekaj. Po podaji z desnega boka je Battiju spodrsnilo in Casseler je nemoteno z dobrega položaja poslal žogo za Lorenzonijev hrbet. Rdeče-beli so bili po golu zmedeni. Ni jim uspelo takoj prevzeti pobude v svoje roke. Okrog 20. minute je moral glasno poseči tudi sicer umirjeni trener Sergej Alejnikov: »Zbudite se«, je zavpil svojim varovancem. Deset minut pred odmorom so gostitelji v veselje domačih navijačev izenačili. Hitri Pizzini je v protinapadu izkoristil dolgo podajo. Gostujoči branilec Furlan ga je podrl v kazenskem prostoru. Sardinski sodnik je pokazal na belo točko, iz žepa pa ni potegnil rdečega kartona, temveč samo rumenega, čeprav je bil kapetan San Luigija zadnji mož. Pizzini je najstrožjo kazen uspešno izvedel. V drugem polčasu so nogometaši Krasa prevzeli pobudo v svoje roke in nevtralizirali v prvem polčasu boljšo San Lui-gijevo zvezno linijo. Kljub premoči rdeče- Tako so zrušili Pizzinija v kazenskem prostoru, branilca pa sodnik ni izključil kroma beli niso uspeli ustvariti priložnosti za gol. Najresnejšo je imel Kneževič v 52. minuti, ko je po Michelijevi podaji streljal mimo vratnice. Krasovi režiserji (v prvi vrsti Fa-vero) so se preveč posluževali visokih podaj, ki so bile lahek plen fizično močnih srednjih branilcev Tessarisa in Davida Zi-gona (z bratom Cristianom sta miljska Slovenca sinoči igrala dobro). IZJAVI PO TEKMI: Dimitri Batti, branilec Krasa: »Tekma je bila izenačena, le v drugem delu smo imeli nekaj več od igre. Rezultat je vsekakor pravičen.« David Zigon, branilec San Luigija: »Ritem igre je bil visok in v drugem polčasu smo nekoliko popustili. Ekipi sta dokazali, da nista zaman na vrhu lestvice.« (jng) Ostali izidi: Azzanese - Fontana-fredda 1:2, Buttrio - Gemonese 3:2, Ligna-no - Manzanese 0:2, UFM - Spal 2:0, Corno - San Daniele 3:1, Muggia -Tolmezzo 0:1, Cervignano - Torviscosa 2:1. Vrstni red: San Luigi, Kras in Fonta-nafredda 46, Manzanese 45, Ufm 41, Torviscosa 38, Lignano 35, Cervignano 35, Ge-monese 34, Azzanese 32, Tolmezzo 32, Corno 32, San Daniele 29, Muggia 25, Buttrio 17, Spal 17. Primorec nadaljuje s pozitivno serijo Villesse - Primorec 0:2 (0:1) Strelca: Giorgi v 3. min. in Bertocchi po enajstmetrovki v 50. min. PRIMOREC: Barbato, A. Cappai, Antonaci, Dell'Osso, Santoro, Ojo, Giorgi (od 85. min. Ravalico), Di Gregorio, Micor, Brertocchi (od 70. min. N. Cappai), De-bernardi (od 62. min. Meola), trener Corona. Primorec nadaljuje z vrsto pozitivnih rezultatov in je sinoči v zaostali tekmi po pričakovanju in brez težav odpravil zadnjeuvrščeni Villesse. Tekma se je za tre-bensko moštvo začela odlično, saj je povedlo že v 3. minuti, ko je Giorgi z lepim volejem premagal domačega vratarja. Gostje so tudi v nadaljevanju imeli pobudo v svojih rokah in tudi nekaj ugodnih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Kot v prvem delu tekme je Primorec zadel polno tudi v uvodnih minutah drugega polčasa. Ojo je prodrl v kazenski prostor Villesseja, kjer so ga domači branilci zrušili na tla. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Bertocchi uspešno izvedel. Primorec je nato brez večjih težav ohranil vodstvo dveh zadetkov, imel je še nekaj priložnosti za gol, a zadovoljil se je z zmago s "klasičnim" 2:0. (lako) PROMOCIJSKA Vesna boljša, zmagala pa je Pro Fagagna Pro Fagagna - Vesna 1:0 (1:0) Vesna: De Denaro, Purič, Pin, Madotto (od 80. M. Marjanovič), Cheber, Degrassi, Tomizza, A. Ker-pan (od 75. Borelli), Cano, G. Kerpan, Martini (od 70 A. Marjanovič). Vesna je proti visoko uvrščeni Fagagni povsem nezasluženo izgubila, saj je bila v bistvu za razred boljša od nasprotnikov. Po golu, ki so ga gostitleji dosegli že v 15. minuti, so le še enkrat (deset minut kasneje) ogrozili De Denara, ki je lepo ubranil strel, odtlej pa je Vesna zagospo-darila na igrišču in si priigrala celo vrsto priložnosti. V prvem polčasu s Canom, Albertom Kerpanom (njegov strel je branilec odbil na gol-črti), Tomizzo in Martinijem. V drugem polčasu je bila žoga ves čas na polovici igrišča Fagagne, nove priložnosti za gol pa so imeli Tomizza, Che-ber, dvakrat Borelli, na koncu pa še Marjanovič. Hitri in za tek razpoloženi igralci Vesne so povzročili nasprotnikom veliko težav, Fagana, ki ima zelo izkušeno ekipo, pa je imela zvrhano mero sreče, da nikoli ni pokleknila. Največ so tokrat pokazali Purič, Goran Kerpan in Tomizza. Ostali izidi: Costalunga -Ponziana 1:1, Tricesimo - Reane-se 0:0, Caporiacco - Trieste calcio 0:3, Flaibano - Union 91 3:2, Mar-tignacco - Valnatisone 0:2, Lumi-gnacco - Zaule 0:2. Vrstni red: Lumignacco 55, Tricesiomo 50, Pro Fagagna 48, Ju-ventina 43, Trieste Calcio, Vesna in Caporiacco 39, Reanese 36, Flaibano, Ponziana in Valnatisone 33, Pro Romans 29, Costalunga in Zaule 25, Union 91 14 Martignacco 1. MEDIA SPORT IN ZSSDI Žogarija na Opčinah, prvič zunaj R. Slovenije Nastopili bodo učenci štirih naših šol Zavod Media Šport iz Ljubljane že vrsto let ponuja v sodelovanju z OKS, NZS in z ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije zanimive projekte in pobude na področju športa po raznih šolah in telovadnicah širom po Sloveniji: Šport in špas, Žogarija, Rad igram nogomet, Mulčki (projekt za vrtce), Dan druženja in gibanja vseh generacij (ki na šolah zbere 80.000 in več obiskovalcev), idr. V zadnjih letih je zavod razširil svoje delovanje tudi na šole zunaj Slovenije. Tako sta na primer pri projektu Šport in špas in TV oddaji na RTV Slovenija, leta 2010 in 2011, sodelovali goriška nižja srednja šola Ivana Trinka in devinska osnovna šola Josipa Jurčiča. Devinska šola je sodelovala tudi na Žogariji v Kopru, doberdobska pa na isti prireditvi v Novi Gorici. Letošnja Žogarija obsega 14 srečanj (8 v Sloveniji, po 1 pa v Italiji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški, Srbiji in BiH). Na vsakem srečanju bodo posneli oddajo, ki bo ob nedeljah zjutraj na RTV Slovenija 2. Velika finala z zaključnim festivalom bosta 5. in 8. junija v Ljubljani. Zavod Media Šport želi s svojim delovanjem promovirati športno udejstvovanje, strpnost, fair play, okoljevar-stvo, zdrav slog življenja, pomen druženja mladih preko radijskih in televizijskih oddaj. V sodelovanju z ZSŠDI prireja jo letos Žogarijo prvič zunaj meja Republike Slovenije in sicer na Opčinah. Na igrišču Prosvetnega doma se bodo učenci osnovnih šol A. Černigoj (Prosek), P. Tomažič (Treb-če), A. Gradnik (Repen), J. Jurčič in 1.maj 1945 (Devin-Zgo-nik) jutri srečali na športno-rekreacijski prireditvi v igri 3:3 v nogometu, štafetnih igrah in tekmovanju v znanju. Ob tem bodo učenci na prireditvi predstavili likovno delavnico na temo ekologije, delavnico o zdravi prehrani, plesno in pevsko točko, delavnico za natečaj inovativna žoga. Pravo presenečenje za vse učence pa bo prav gotovo zabavno tekmovanje učiteljev in pedagogov. V primeru dežja bo prireditev na kotalkališču AŠD Polet na Opčinah. (IT) AVTOMOBILIZEM - Formula Pista 2012 Andro Pertot dosegel svojo prvo zmago Prejšnjo nedeljo je na dirkališču v kraju Vittorio Veneto še ne enaindvajsetletni Svetoivančan Andro Pertot osvojil prvo letošnjo zmago v tekmovanju Formula Pista 2012. Po več letih tekmovanj z vozili go-kart se je namreč Andro v lanski sezoni odločil, da se preizkusi tudi v dirkah z avtomobili za reli. Andrej že drugo leto zapored tekmuje v omenjenem prvenstvu kot član društva Tessere Rally Club iz Veneta. Andro tekmuje tako v kategoriji Challenge 106 razreda Formula Driver (dirkači razpolagajo z avtomobilom Peugeot 106 Rally; 1,3-litrski motor, 110 konjev, cestne gume, varnostni sistem roll-bar) in v skupni kategoriji do 1400cc. Nedeljska dirka je bila tretja (od osmih) v letošnjem koledarju. Andro letos na prvi dirki ni nastopil zaradi bolezni, drugo pa je predčasno zaključil zaradi okvare na avtomobilu. Pravijo pa, da v tretje gre rado in na tretji dirki prvenstva je res mladi voznik dosegel prvo mesto v kategoriji avtomobilov Peugeot 106 in bil drugi v skupnem seštevku (med 14 nastopajočimi). »Dirka se je odvijala pod dežjem in to je zame predstavljalo plus, saj so mi od vedno prijala spolzka cestišča« je povedal Andro po dirki in dodal: »Zelo sem zadovoljen z doseženim rezultatom, saj je letos konkurenca zelo močna«. Sedaj čaka Pertota še pet dirk v omenjeni kategoriji, ob tem pa je že začel s pripravami na novo zelo zahtevno prvenstvo, ki prevideva različne etape po evropskih državah, kot so Avstrija, Češka, Slovaška, Hrvaška in Madžarska. Konec aprila bo med drugim nastopil z moštvom iz Ljubljane »Lema Racing« na Andro Pertot s svojim dirkalnikom Vranskem v slovenskem prvenstvu v paralelnem ral-lykrosu PRK z avtomobilom Fiat Grande Punto. V istem obdobju pa se bo udeležil tudi testiranja na slavnem dirkališču v Zeltwegu, ki je do leta 2003 gostilo dirke formule 1. Andra pa smo tudi vprašali, kako se sooča z visokimi stroški, ki jih udeležba na takih tekmovanjih zahteva. »Po uspešni prvi sezoni, sem se letos odločil, da se bom ponovno preizkusil, kljub temu, da so finančna sredstva omejena, saj moram sam kriti stroške za najem avtomobila. Žal je v tem obdobju zelo težko priti do kakega, tudi malega, sponzorstva« je zaključil Pertot, sicer študent ekonomije na tržaški univerzi in košarkar Bora. Albert Voncina KOŠARKA - U19 Kljub porazu zadovoljiva igra Jadrana ZKB Elite Falconstar - Jadran Zadružna kraška banka 79:75 (22:10; 36:26; 60:55) JADRAN: Batich 31, Daneu 11, Škerl 4, Tritta 19, Majovski 5, Longo, Gregori 5, Va-lentinuz, Zhok, trener Andrea Mura. Jadranovi mladinci so doživeli nov tesen poraz, tretjega zaporednega v drugi fazi prvenstva. Murovi varovanci so igrali dobro, nasproti pa so ponovno imeli izjemno razpoloženega nasprotnika, ki je žilavemu odporu gostov navkljub zadeval kot za stavo iz vseh položajev. Po prvi četrtini so Tržičani že vodili za 12 točk, jadra-novci pa so še naprej igrali bojevito. Tekmecem so se enakovredno postavljali po robu vse do konca, ko pa so bili spet premalo prisebni. Posebej sta se odlikovala Matija Batich in Matteo Tritta. Deželno prvenstvo Libertas - Bor Zadružna kraška banka 58:73 (12:20, 30:31, 43:45) Bor: Faimman, Sternad 5, Favretto 21, Bole, Pastor 14, Mattiassich 3, Bassi 22, Lic-cari 2, De Luisa 4, trenerja Dejan Faraglia in Fabio Sancin. Ob prispevku vseh igralcev so Borovi mladinci dosegli prepričljivo zmago. Prvi polčas proti starejšim tekmecem tržaškega Li-bertasa je bil izenačen, domači so namreč takoj reagirali na silovit začetek gostov. Z dobro obrambo so se varovanci trenerja Fara-glie v večji meri okoristili v tretji četrtini. Ob starejših nosilcih sta tokrat, napakam navkljub, zelo pomemben prispevek ponudila kadeta Mattiassich in Sternad. Deželno prvenstvo U17 Dom Mark - Azzurra TS 82:33 (19:10, 42:20, 62:27) Dom Mark: Termini 10, Zera 4, Fran-zoni 2, Osso 8, Bensa 14, Antonello L. 21, An-tonello M. 2, Peteani 4, Mattiussi, Bogaro 6, Gaggioli 5, Primosig 6. Trener: Eriberto Del-lisanti. Domovci so spet slavili z visoko koš razliko, tokrat proti mlajši ekipi tržaške Az-zurre. Proti leto mlajšim nasprotnikom so Dellisantijevi varovanci že od vsega začetka uveljavili fizično premoč pod obema košema in takoj povedli. Poleg tega so bili strelsko razpoloženi, saj so zadevali iz vseh položajev. Končno se je razigral Bensa, saj je v napadu po eni strani zadeval, po drugi pa ra-zigraval soigralce z lepimi asistencami. Ob njem pa je izstopal tudi Giacomo Osso. (av) BALINANJE Konec zimske sezone ZSŠDI S sobotnih tekmovanjem četverk se je končala zimska sezona zamejskega balinanja. V prijetnem vzdušju je v Domu pristaniških delavcev merilo moči 10 ekip, ki so z izjemo Maka zastopale vsa naša društva. Tokrat moramo pohvaliti predstavnike Nabrežine, ki so nastopili kar z dvema ekipama, povrhu pa so se istočasno udeležili tudi turnirja v hrvaški Istri. Jeseni je kazalo, da bodo morali Na-brežinci, ki razpolagajo z igriščima ob železniški postaji, zaradi birokratskih težav prenehati z delovanjem. Na srečo so se med tem stvari uredile, tako da jim bo za najmanj štiri leta še omogočena nemotena aktivnost. Na sobotnemu tekmovanju, ki ga je kot običajno brezhibno organizirala balinarska komisija, smo bili priča nekaterim res zanimivim in izenačenim bojem, po katerih so se v polfinale prebili Gaja, Sokol in obe postavi Krasa. Kraševci so bili med zimo daleč najuspešnejše društvo, kar so potrdili tudi tokrat. V polfinalu sta si stala nasproti Gaja in Kras ter Sokol in druga postava Krasa. Obe srečanji sta bili zanimivi prav do zadnjega. V prvem so Doljak in soigralci uspeli skoraj izničiti zaostanek 7 točk (9:10) več pa niso zmogli. Skupkova ekipa pa je proti Gaji vodila od začetka do konca, čeprav so imeli gajevci v zadnjem lučaju minimalno možnost, da jih dohitijo. V finalu sta si tako stali nasproti Sokol in Kras. Preutrujeni Zgoničani so že na začetku potem, ko so imeli možnost doseči lep izkupiček, brez pravega odpora prepustili Nabrežincem zasluženo zmago(13:2). Kulinarične nagrade so na koncu prejele prve štiri uvrščene ekipe in sicer Sokol (Guštin, Bagozzi, Mervic in Micheli), Kras (Coverlizza, Živec, Milič in Skupek), Gaja (M., F. in A. Rosati ter Leghissa) in ponovno Kras (Žužič, Furlan, Kante in Doljak). Z.S. 20 Četrtek, 19. aprila 2012 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - Obračun 7. Primorskega pokala Padec udeležbe, a je več mladih Letos je nastopilo na vsaj eni tekmi skupno 376 tekmovalcev, torej 166 manj kot leta 2010 - Manj je bilo tudi klubov - Na najvišjo stopničko ne bo stopil nihče od članov slovenskih klubov v Italiji Zmagovalci in najboljši zamejci Sedmi Primorski smučarski pokal, na katerem že peto leto zapored sodelujejo slovenska društva v Italiji in slovenski klubi Notranjsko-primorske regije, stopa v zaključno fazo. V nedeljo, 22. aprila, bo v Križu pri Biti ob 16. uri sklepno nagrajevanje, ki bo nagradilo najboljše in najbolj zveste tekmovalce. Letošnja množična rekreativna prireditev je vključevala kot običajno štiri tekme, med katerimi se je prvič smučarska karavana selila tudi na Koroško, kjer je februarja potekal Pokal prijateljstva treh dežel (SK Št. Janž). Mi-škotov pokal (SK Kalič) in pokal Ja-vorknik (SK Javornik) so organizirali na Cerknem, le ena preizkušnja pa je stekla v kraju Forni di Sopra, in sicer Pokal ZKB v organizaciji SK Brdina. Na štirih tekmah je vsaj na eni tekmi sodelovalo skupno 376 tekmovalcev, torej kar 128 manj kot lani in 166 manj kot leta 2010. Manj je bilo tudi sodelujočih klubov: lani se je na skupno društveno razvrstitev uvrstilo 17 klubov, letos pa 13. Članov slovenskih klubov v Italiji - Brdine, Devina, Mladine in SPDG - je bilo letos 121 oziroma 31 %. Delež se v primerjavi z lani ni bistveno spremenil (lani 32,1 %), vendar je treba upoštevati splošni padec udeležbe tekmovalcev. Lani je bilo članov slovenskih klubov v Italiji namreč 162, 41 več kot letos. Najštevilnejši so bili člani SK Devin (57), barve SD Mladine je na vsaj eni tekmi branilo 23 članov, članov SPDG je bilo 17, 24 članov Brdine pa je sodelovalo samo na Pokalu ZKB. V nasprotju s trendom prejšnjih sezon, odkar ima pokal tudi čezmejni pečat, je bilo letos nasploh več smučarjev v mladinskih kategorijah (1997 in mlajši), in sicer 223, torej 60 %, v članskih kategorijah (1996 in starejši) Nagrajevanje društev na Pokalu prijateljstva treh dežel na Podnu. Letos se je Primorski smučarski pokal -8. pokal Alternativa sport selil prvič tudi na Koroško ivan lukan pa 153 tekmovalcev (40 %). Podatek je seveda razveseljiv, saj kaže, da se smučarska dejavnost širi med mladimi. To potrjujejo tudi podatki slovenskih klubov v Italiji: kot lani so bili številnejši v mladinskih kategorijah, kjer je nastopilo 83 tekmovalcev in tekmovalk (69 %). Največ tekmovalcev je bilo kot v zadnjih dveh sezonah pri babyjih moški (35), kjer je bilo tudi največ članov slovenskih klubov v Italiji (16). V članskih kategorijah pa je bilo kot lani največ tekmovalcev pri veteranih (32, lani jih je bilo 41). Zanimivo je, da se je manj kot 40 % vseh tekmovalcev udeležilo treh ali vseh štirih preizkušenj, enak odstotek pa je sodeloval samo na eni tekmi. Največ tekmovalcev je bilo prisotnih na prvi tekmi - Pokalu ZKB v organizaciji SK Brdina - ki je bila tudi edina v naši deželi. V kraju Forni di So-pra se je zbralo 256 smučarjev in smu- čark. Na Miškotovem pokalu je sodelovalo 171 tekmovalcev, na Podnu na Koroškem je bilo 228 prijavljenih, na pokalu Javornik pa 185 tekmovalcev, med katerimi samo šest zamejskih (pet članov Mladine in eden Devina). Če smo v prejšnjih sezonah imeli več zmagovalcev po kategorijah - lani sedem, leta 2010 pa enajst - letos na najvišjo stopničko ne bo stopil nihče. Na drugo mesto so se uvrstili štirje člani klubov iz Italije, prav toliko pa jih bo stopilo na tretjo stopničko. Med temi je pet članov Mladine - vsi trije bratje Sedmak in brata Del Latte, dva Devina (Janja Del Linz in Roberto Greco) in ena članica SPDG (Mateja Nanut). Za končno lestvico so prišli v poštev najboljši trije rezultati od štirih možnih. Na društveni lestvici je Smučarski klub Kalič osvojil prvo mesto tako v absolutni kot v mladinski kategoriji. (V.S.) SUPER BABY SPRINT ŽENSKE 1. Žana Abram (Kalič), 8. Jana Škerk (Mladina) SUPER BABY SPRINT MOŠKI 1. Val Celestina (Kras), 2. Maj Sedmak (Mladina) BABY SPRINT ŽENSKE 1. Manja Leban (Idrija), 3. Gaia Del Latte (Mladina) BABY SPRINT MOŠKI 1. Nace Gnezda (Idrija), 2. Luka Sedmak (Mladina) MIŠKE 1. Raisa Leskovec (Kalič), 11. Sara Craievich (Devin) MIŠKI 1. Alen Jurca (Pivka), 3. Mattia Del Latte (Mladina) DEKLICE 1. Mineja Leban (Idrija), 11. Camilla Crasnich (Devin) DEČKI 1. Tilen Vidergar (Kalič), 2. Jan Sedmak (Mladina) NARAŠČAJNICE 1. Tinkara Žitko (Kalič), 8. Petra Basezzi (Devin) NARAŠČAJNIKI 1. Žan Rot (Kalič), 12. Tommaso Pilat (Devin) MLADINKE 1. Lucija Jug (Matajur) MLADINCI 1. Miha Sirk (Gorica), 8. Matej Škerk (Devin) ČLANICE 1. Stella Simič (Kalič), 2. Mateja Nanut (SPDG) ČLANI 1. Tadej Panko (Pivka), 5. Ivan Kerpan (Mladina) STAREJŠE ČLANICE 1. Nina Hvala (Idrija), 3. Janja Del Linz (Devin) STAREJŠI ČLANI 1. Aljoša Gorjan (Gorica), 10. Alex Pernarčič (Devin) DAME 1. Eva Šušteršič (Pivka), 11. Jana Miot (Mladina) SUPER DAME 1. Ida Istenič (Idrija) PLANINSKI SVET Pohod Mirko Škabar Jubilejni 25. Pohod »Mirko Škabar« je kljub muhastemu vremenu tudi letos pod streho. Planinski odsek SK Devin namreč že od smrti svojega bivšega predsednika prireja sredi aprila spomladanski pohod s startom v Praprotu in končnim ciljem v Repnu in ki šteje približbo 17 km hoje po kraških gričih in vzdolž meje. Vremenoslovci so napovedali zelo malo padavin, a pohodnike je že kmalu po startu spremljal droben dež, ki je pošteno namočil markirano stezo, tako da so tokrat prvi pohodniki prišli v Kočo pod Rupo, kjer jih je čakalo žigosanje in bogato kosilo, šele po 12.uri in to kljub temu, da so startali med prvimi. Med 63 udeleženci je treba tokrat zabeležiti upad zamejskih ljubiteljev narave in pohodništva, medtem ko so se letošnje pobude udeležili številni planinci iz Slovenije, ki so pohvalili to lahko turo po Krasu, a so zaradi oblačnosti pogrešali čudovite razglede s hriba sv.Lenarta. In tudi kosilo so pohodniki tokrat imeli v notranjosti Koče pod Rupo v Repnu. Pred nagrajevanjem je Nadja Kralj pozdravila vse prisotne, o pohodu samem in letošnji 25- izvedbi (na katero bo spominjala posebna majčka, ki so jo podarili vsakemu udeležencu), spregovorili najprej predsednik SK Devin Dario Štolfa, nato pa duša in glavni pobudnik planinske sekcije Frančko Briščak, ki je orisal 25-letno zgodovino pohoda ter se spomnil na Mirka Škabarja, ki je bil velik ljubitelj hribov in vzponov. Zahvalil se je vsem, ki pomagajo pri realizaciji pohoda, od kuharic, do društvenih odbornikov, markatorju Aljoši Škabar-ju ter upraviteljem Koče pod Rupo v Repnu, Zadružni kraški Banki in Občini Devin Nabrežina. Sledilo je nagrajevanje kot je že ustaljena navada, nagrajena sta bila najmlajša udeleženca Samo Ko-vačič (2007) in Gaja Rupena (2000), najstarejša Bruna Čok ter Marcello Bertocchi. Letos sta se na pohod prijavili tudi dve skupini, in sicer Mladinska šolska skupina BKLE iz Rep- Z nagrajevanja Pohoda Mirka Škabarja na s sedmimi udeleženci in člani Planinskega društva Hrpelje-Kozina z 11 udeleženci in obe skupini sta prejeli spominska pokala. Odprtje spominske fotografske razstave skladatelja, pianista, esejista, fotografa in alpinista Marijana Lipovška Triglavski narodni park, Društvo slovenskih izobražencev in Slovensko planinsko društvo Trst vabijo na fo-tografsko-literarno-glasbeni večer Marijan Lipovšek (1910-1995): Odprtje spominske fotografske razstave skladatelja, pianista, esejista, fotografa in alpinista, ki bo v ponedeljek, 23. aprila 2012 ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3 v Trstu. Ne gre pozabiti, da je bil prof. Marijan Lipovšek ne le skladatelj, pianist in gornik, ampak tudi prevajalec gorniške literature. Njegovi prevodi knjig Juliusa Kugyja (Pet stoletij Triglava, Božanski nasmeh, Monte rosa, Anton Ojcinger) še vedno veljajo za najlepše. Razstava je nastala in je bila prvič odprta v jubilejnem letu stoletnice skladateljevega rojstva, leta 2010 v Info središču Triglavskega narodnega parka. Nato je gostovala ši- slosport.org rom po Sloveniji. Razstavljene fotografije so nastale v tridesetletju 1930 -1960 in prikazujejo redko viden fotografski opus priznanega slovenskega skladatelja ter velikega občudovalca narave in gora. S področja gor-ništva je v jubilejnem letu izšel tudi tretji ponatis knjige, ki govori o avtorjevih doživetjih na stezah in skalah, tokrat z novim naslovom, Kje so tiste stezice. Namen večera , posvečenega Marijanu Lipovšku, je prikazati ljubezen in spoštovanje, ki ga je ta veliki umetnik čutil do slovenskega gorskega sveta in ga izražal skozi fotografijo. Prvomajski nočni pohod na Kokoš Vaške organizacije iz Bazovice, vas vabimo na tradicionalni prvomajski nočni pohod na hrib Kokoš ki se bo odvijal na predvečer 1. Maja. Naj vam predstavimo letošnji program, ki bo na ponedeljek 30.04.2012. Ob 20.30, pred vaškim spomenikom, se bomo poklonili padlim partizanom s krajšim govorom in z zborovskim petjem. Ob 21.00 "pri kalu" sledi prižig tabornega ognja in zbiranje prijav z izdano izkaznico z žigom. Štart po- hoda je predviden ob 22.00. Pohod je primeren za vse in bo potekal pod vodstvom vodiča (približno uro nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka! Ko pridemo na vrh, sledi dvig prvomajske zastave z pogostitvijo toplega napitka in prigrizka ob veseli in dobri družbi. Toplo Vabljeni Ob prvem maju: Z Bukovja do lovske koče na Sabotinu in nazaj V okviru prvomajskega praznovanja v Števerjanu bo tudi letos potekal planinski pohod v organizaciji KD Briški grič. Na krožno pot, ki bo najvišjo točko dosegla na grebenu Sa-botina, bodo šli s prireditvenega prostora na Bukovju, kjer se bo pobuda v popoldanskih urah tudi sklenila, tik pred začetkom prvomajskega srečanja. Aktivne hoje bo okrog pet ur, vmes bo nekaj postankov in daljši počitek pri lovski koči na Sabotinu. Zbor bo ob 8.45 na Bukovju, od koder bodo udeleženci ob 9. uri krenili na pot proti Oslavju in se zatem spustili do Podsabotina. Iz Podsabotina se bodo usmerili po vojaški mulatjeri proti vršnemu grebenu gore in nato zavili proti lovski koči. Pot je sprva speljana po zelo zanimivih kamninskih sestojih (lapor živordečkaste barve) in bujnim rastlinjem. Spust proti Brestju in Osimski cesti in nato vzpon na Hum po stari poti. Predvidena je krajša slovesnost s polaganjem cvetja pred spomenikom na glavnem trgu in nato sestop na Bukovje. Pohod se lahko opravi tudi v krajših odsekih. Ob 10.30 od cerkve v Podsabotinu, ob 13.30 od lovske koče na Sabotinu. AMATERJI 1. Samuel Borovinšek (Idrija), 8. Claudio Peric (Devin) VETERANI 1. Marko Velikonnja (Gorica), 8. Franco Parmesan (Devin) SUPER VETERANI A 1. Lojze Faletič (Gorica), 3. Roberto Greco (Devin) SUPER VETERANIB 1. Slavko Svetličič (Idrija), 4. Stojan Sosič (Mladina) ABSOLUTNA DRUŠTVENA LESTVICA 1. SK Kalič 24.193, 2. SK Idrija 22.843, 3. SK Pivka 12.593, 4. SK Gorica 11.938, 5. SK Devin 10.598, 6. SD Postojna 7.719, 7. ŠD Mladina 7.114, 8. SK Matajur 7.086, 9. SD Kras 6.741, 10. SK Javornik 4.726, 11. SPDG 3.364, 12. SK Brdina 1.976, 13. SK Kanin Bovec 1.523. MLADINSKA DRUŠTVENA LESTVICA 1. SK Kalič 13.652, 2. SD Postojna 7.030, 3. SK Idrija 6.732, 4. SK Devin 6.692, 5. ŠD Mladina 5.174, 6. SK Pivka 5.049, 7. SD Kras 4.4043, 8. SK Gorica 3.932, 9. SK Javornik 3.470, 10. SK Matajur 2.469, SK Kanin Bovec 1.472, 12. SK Brdina 1.332, 13. SPDG 1.330. Popolne končne lestvice Primorskega pokala dobite na www.primorski.eu Ü] Obvestila ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v torek, 24. aprila, jubilejni 50. redni občni zbor, ki se bo vršil v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 21. aprila, ob 19. uri v prostorih Prosvetnega Doma na Opčinah, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. NAMIZNI TENIS Kras B pomagal Krasu A Kras A - Udine 2000 5:3 Bole - Gilliam 3:1; Milič - Rossi 3:1; Fabiani -Savonitto 1:3; Bole - Rossi 3:0; Fabiani - Gilliam 3:0; Milič - Sa-vonitto 1:3; Fabiani - Rossi 1:3; Bole -Savonitto 3:0 V predzadnjem krogu je Kras A dosegel lepo zmago, kljub odsotnosti standardnega igralca Rotelle. Zamenjal ga je Robi Milič in zelo solidno opravil svojo nalogo. Igral je premišljeno, izvajal dobre servise, predvsem pa dobro blokiral. Pod povprečjem je tokrat zaigral Tom Fabiani, ki je občasno preveč grešil in od treh nasprotnikov premagal le Gilliama. Kapetan Edi Bole pa je odnesel domov celo kožo. Z dobro igro in pa predvsem z izkušnjami, je premagal vse tri igralce nasprotnikove ekipe. Dodati je treba, da tokrat ni zaigral vedno nevaren Donda, kljub temu pa je zmaga sladka in bi znala pomeniti tudi končno drugo mesto v skupini. Kras B -TT Sistiana 5:3 Ridolfi - Borme 3:1; Giorgi - Koch 3:1; Doljak - Pilotto 0:3; Giorgi - Borme 3:2; Ridolfi -Pilotto 0:3; Doljak -Koch 3:2; Giorgi - Norrito 2:3; Doljak - Borme 3:0 Pravo presenečenje celotnega kroga predstavlja zagotovo nepričakovana, a zato dosti slajša prva zmaga Krasa B proti visokouvrščeni ekipi TT Sistiana. Tokrat so vsi Krasovi igralci pokazali učinkovito in dobro igro. Na nasprotnikovi strani so stali izkušeni in tehnično dobro podkovani igralci, Do-ljak, Ridolfi in Giorgi pa so pokazali več. Doljakova in Giorgi sta zmagala vsaka po dve tekmi, tudi Ridolfijeva točka pa je bila važna pri končnem rezultatu. Po prikazani igri bi si tale ekipa zaslužila boljšo pozicijo na lestvici, žal pa še vedno zaseda zadnje mesto in je matematično nemogoče, da se povzpne više. Osvojeni točki pa pomenita zadoščenje, obenem tudi odpira Krasu A lažjo pot do osvojitve končnega drugega mesta v skupini. (R) / 1 6 Četrtek, 19. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / GLOSA Sita muca v naslanjaču Jože Pirjevec Pri nas doma se je zadnje čase utaborila tigrasta muca, ki v hladnih dneh prenočuje v garaži, sicer pa se suvereno sprehaja po vrtu. Vtis imam, da me je že spoznala in razumela, da se me ni treba bati. Nič ne zahteva, a tudi sam sem v dvomu, ali naj ji dam kaj hrane. Pred leti, ko sem začel v podobni situaciji dajati njeni predhodnici od časa do časa nekaj za pod zob, se je namreč sčasoma nateplo toliko po-tepuških mačk, da nisem vedel, kako naj se jih odkrižam. Na »svojo« muco sem se zadnjič spomnil, ko sem bil na otvoritvi razstave otroških ilustracij v galeriji Jožeta Škerka. Med risbami, ki so bile na ogled, me je namreč najbolj pritegnila tista, ki je predstavljala debelo tigrasto mačko, ki počiva v naslanjaču in nekoliko poželjivo, nekoliko zaspano škili proti kanarčkom v bližnji kletki. Če se prav spominjam, na drugi sliki pa proti rdečim ribicam v okrogli vazi. Obe sta me spravili v dobro voljo. Moram reči, da je odvetnik Škerk zadel v črno, ko je pred leti začel organizirati razstave slovenskih in italijanskih ilustratorjev in ilustratork (v tem poslu je več žensk kakor moških), saj je priklical pozornost na zvrst likovne umetnosti, kateri po navadi ne posvečamo posebne pozornosti. Razen seveda če nismo otroci ali starši, ki morajo otrokom pripovedovati pravljice. V resnici pa gre za nadvse rafinirano umetniško govorico, ki zahteva mnogo domišljije, obrtniške spretnosti in smisla za humor, kar se današnjim otrokom zdi samo po sebi umevno. Predvsem pa veliko vere v malega človeka in v njegovo bodočnost. Kot je poudaril Saša Rudolf v svoji uvodni besedi, protagonisti letošnje razstave, Katerina Kalc, Liviana Poropat, Živa Pahor in Adriano Gron, v dobršni meri premorejo te kvalitete in ponujajo svoji mladi publiki čarobno vizijo novega časa, kjer se realnost in pravljica zlivata v eno. Brez strahu pred zlom, ki »krepi fun-damentalizem, ta pa povzroča sovraštvo, sovraštvo krepi zlo, zlo pa strah med množica- mi. In s tem se zapre začarani krog, ki ga je mogoče presekati le z resnično vero, tisto vse-človeško, ki nas uči ljubiti svojega bližnjega, čeprav je po videzu in mišljenju drugačen, ljubiti celo sovražnika«. Ključno besedo iz tega razmišljanja -strah - je v svojem sklepnem posegu prevzel tudi hišni gospodar, ko je opozoril na premik v odnosu odraslih do najmlajših, do katerega naj bi prišlo v njegovem življenju in na katerega še nisem pomislil. »V moji mladosti,« je dejal odv. Škerk, »je bil pravljični svet poln strahov. Pa tudi konkretna realnost je bila strašna, saj je v vsaki vasi živela kakšna coprnica, ki se je je bilo treba bati. Današnji otroci do-raščajo v bolj sproščeni atmosferi, kjer tega strahu ni več.« Moram reči, da ima prav in da njegove ugotovitve ne veljajo samo za njegovo, temveč tudi za mojo generacijo. Pravljice, ki smo jih mi poslušali pred mnogimi desetletji, so bile polne hudobnih mačeh, zlobnih čarovnikov in čarovnic, strašnih stvorov, ki so prežali nad Rdečimi kapicami, Janki in Metkami, Sneguljčicami in Trnuljčicami. In tudi v vsakdanjem življenju takih grozot ni manjkalo. Iz svojih najbolj rosnih let se še spominjam panike, ki sem jo doživljal, ko sem od naše hiše v Sežani šel z mamo na sprehod po glavni ulici. V bližnji hiši je stanoval neki možakar, ki je, komaj me je zagledal, planil na cesto in mi grozil, da me bo »s foučem«. Bil sem tako prestrašen, da je na koncu moral poseči moj oče in reči sosedu, naj neha. Mislim, da vsaj v našem okolju takih primerov ni več in da so sodobni malčki, kar se travmatičnih izkušenj tiče, bolj zaščiteni, kot smo bili v preteklosti. Upam, da bodo zaradi tega dorašča-li bolj harmonično, kot je bilo sojeno nam. Na razstavi v Škerkovi galeriji je bil svet vsekakor v redu: muca je sicer poželjivo škilila na kanarčke v kletki in na rdeče ribice v vazi, a bila je preveč lena in sita, da bi se ji ljubilo premakniti iz naslanjača. VREME OB KONCU TEDNA Severnoatlantski zrak prinaša večjo nestanovitnost s plohami in nevihtami Darko Bradassi Vremenska slika se je v zadnjih dveh dneh prehodno izboljšala, naši kraji so se znašli med dvema poslabšanjema. Prvo, ki ga je povzročil zmeren atlantski zrak, se je zaključilo v torek, drugo pa se ravnokar pričenja. Tokratno poslabšanje bo nekoliko bolj izrazito in razgibano. Spremenila se je namreč tipologija zraka. V začetku tedna je proti nam od zahoda pritekal razmeroma topel in vlažen zrak, tokrat se je težišče pomaknilo bolj proti severu, nad Britansko otočje, kjer je nastalo globoko ciklonsko območje s hladnejšim in občutno bolj nestanovitnim severnoatlant-skim zrakom. Naši kraji bodo vse te dni do vključno nedelje pod njegovim udarom. Se-vernoatlantski zrak bo povečal nestanovitnost, prevladovalo bo spremenljivo do spremenljivo oblačno vreme s padavinami, pojavljale pa se bodo tudi pogoste plohe in nevihte. Tako vreme bo prevladovalo ves konec tedna, možna pa bodo, predvsem ob morju, tudi vmesna obdobja večje spremenljivosti in morda tudi občasne delne razjasnitve. Sicer pa bodo količine dežja, ravno zaradi tipologije padavin in povečane jakosti lahko ponekod precejšnje, četudi ne bodo v glavnem ravno vztrajne. Nekoliko hladneje bo kot v preteklih dneh, meja sneženja pa bo v gorah na okrog 1200-1400 metrov. V preteklih dneh se je temperatura v višjih slojih v prostem ozračju zadrževala okrog dolgoletne normalnosti, te dni pa bo rahlo pod povprečjem. Kakorkoli že, kaže da bo tokratno poslabšanje preambula v povsem drugačno vremensko sliko, ki se bo začela sredi prihodnjega tedna. Kaže namreč na krepitev zračnega tlaka od juga in jugovzhoda, od koder bo sredi prihodnjega tedna začel pritekati toplejši in bolj suh subtropski zrak in bo nastal soliden anticiklon. Višinsko dolino s severnoatlantskim zrakom bo uspel vzvratno odriniti na skrajni ev- ropski zahod, kjer se bo poglabljala. Pri nas se bo krepil za ta čas nenavadno mogočen anticiklon, ki bo, če ne bo nepričakovanih vmesnih sprememb, od 25. aprila prinesel povečini stanovitno in sončno ter iz dneva v dan toplejše vreme. Od juga se bo širil proti severu in zaobjel večji del Evrope. Temperature bodo proti koncu meseca poskočile na neobičajno visoke vrednosti za ta čas. Čez dan se bo živo srebro marsikje vzpenjalo nad 25 stopinj Celzija, ponekod verjetno do okrog 27 ali 28 stopinj Celzija. Najtopleje bo v nižinskih predelih, za kakšno stopinjo hladneje pa na obali, ker je morje še razmeroma mrzlo. Kot kaže, bodo vsekakor razmere proti koncu meseca že skoraj poletne in verjetno primerne tudi za prvo sončenje ob morju. Tako vreme naj bi se po sedanjih izgledih lahko nadaljevalo tudi za prvomajske praznike. Od danes do nedelje bo prevladovalo spremenljivo do spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Več dežja bo predvidoma jutri in v nedeljo, padavine pa bodo nekoliko manj pogoste v soboto. Vmes bodo možna tudi obdobja z delnimi razjasnitvami. Nekoliko hladneje bo. Na sliki: Proti nam že priteka bolj vlažen severnoatlantski zrak ŠPETER - Mednarodni mladinski natečaj Živel strip Med dobitniki priznanj tudi učenec špetrske dvojezične šole Enajstletni Matteo Blasutig iz Puoja (Špeter, na posnetku NM), učenec prvega razreda dvojezične srednje šole, je med zmagovalci 12. mladinskega natečaja »Živel strip!«. Tekmovalni natečaj za strip in animacijo sta razpisala Združenje Vivaco-mix in Stripburger iz Ljubljane v okviru pobude »Viva i fumetti - Živel strip«. Na natečaj so se lahko prijavili šolarji in dijaki iz dežele Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije s stripi v poljubni tehniki ali animacijami v klasični ali računalniški tehniki. Poleg Mattea so bile med nagrajenci tudi Katarina Pe-klaj (OŠ Savsko naselje, Ljubljana), Amadeja Gvendolina Završ-nik (OŠ Matija Valjavec, Preddvor) in Jana Ramanu (OŠ Šmartno pri Litiji). Posebno nagrado za skupinske dosežke sta prejeli osnovna šola Šmartno pri Litiji in osnovna šola Bratov Po-lačič iz Maribora, glavno nagrado za animacijo je prejela Petra Drevenšek za delo z naslovom Skrinjica, posebno nagrado za skupinsko delo pa osnovna šola Carducci iz Vidma. Podelitev nagrad bo jutri popoldne v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, kjer bo tudi razstava del udeležencev natečaja. (NM) EPK - Eden od viškov od 4. do 1 2. maja V Mariboru veliki mag sodobnega gledališča Jan Faber Vrhunec s svetovno premiero predstave Droge so me obdržale pri življenju Evropska prestolnica kulture bo od 4. do 12. maja 2012 v okviru programskega sklopa Terminal 12 v Mariboru gostila svetovno priznanega belgijskega multimedijskega umetnika Jana Fabra. Vrhunec gostovanja enega najbolj ino-vativnih in mnogostranskih sodobnih avtorjev bo nedvomno svetovna premiera predstave, ki jo je režiral Fabre, Droge so me obdržale pri življenju/Drugs kept me alive v SNG Maribor. Javnosti se bo tokrat predstavil tudi z razstavo Umetnost me je obranila zapora/Art kept me out of jail v Umetnostni galeriji Maribor, kot gost bo nastopil v sklopu projekta Dvanajst, pri Založbi KMŠ pa bo izšla knjiga njegovih dnevnikov Nočni zapisi. Odprtje razstave Umetnost me je obranila zapora/Art kept me out of jail bo 4. maja ob 19. uri v Umetnostni ga- PISMA UREDNIŠTVU Dolina Glinščice in čistilna akcija Polemike, ki so nastale po očiščenju struge reke Glinščice (Klinšce) so po mojem mnenju odveč in nimajo nobenega smisla. Vsak ve, da je treba strugo očistiti, vprašanje pa je, če je bilo primerno opraviti čistilno akcijo na tak način, kot je bila opravljena, kot tudi kdo je dal navodila za takšen način čiščenja. Vsi članki napisani v tržaškem časopisju napadajo deželnega odbornika Cirianija; načelnik civilne zaščite pravi, da je bilo vse dogovorjeno z Občino Dolina in Srenjo Boljunec. Županja Premolin in podžupan Ghersinich sta se zahvalila Ci-rianiju za čistilno akcijo, Srenja Bo-ljunec, ki je tudi bila prisotna na do- govoru za čiščenje pa pravi, po besedah njenega predstavnika, da se s čiščenjem strinja, ne strinja pa se s tehniko buldožerja. Kot prebivalec Boljunca, ki je 30 let živel na območju Gornjega Konca, par metrov od struge Glinščice (Klinš-ce), bi rad izvedel, brez ustvarjanja nepotrebnih polemik, kakšen pogled imata na to naša občinska uprava in Srenja Boljunec, ki sta bili večkrat citirani v člankih v tržaških časopisih. Po mojem mnenju je bilo očiščeno preširoko področje ob strugi. Od vedno se je očistil le tisti del, ki ga v povprečju uporablja voda, zato, da bi se zaustavilo njeno hitrost in da ne bi drla levo ali desno od svoje običajne poti in to prav tam, kjer so tla najmehkejša in kjer bi se lahko ustvarila nepotrebna erozija. V letih 1937-38 so začeli na strugi reke Klinšce graditi tri jezove, da bi zaustavili hitrost in moč narasle vode. Prvi je bil postavljen med mlinom Mišnik in Klunovim mlinom, drugi pri mlinu na mostu v Gornjem Koncu, tretji pa pri prvi hiši v Boljuncu. Za temi jezovi so nastala mala jezerca, ki so imela važno vlogo pri omejitvi rušilne moči vode. S časom je voda nano-sila za jezove kamne in zemljo ter v bistvu zravnala njihovo globino: originalna globina vode za jezovi je bila namreč enaka njihovi višini, tako da je bila višina korit, ki so dovažala vodo za mline, preko dveh metrov od vodne gladine. Če bi ta korita še obstajala, bi sedaj zaradi nanosa materiala, stala na višini 50 centimetrov od vodne gladine. Udarna moč reke se je torej uravnavala z jezovi. Ko je leta Nlfi 1963 voda kljub jezu vdrla v takrat že mirujoči Klunov mlin, so jez zvišali za približno en meter. Zaradi vsega navedenega je moje mnenje, da bi morali poleg rednega čiščenja struge, odstraniti ves prod in material za jezovi in poglobiti strugo do tiste točke na kateri je bila leta 1937. Trije obstoječi jezovi, bi torej zares lahko predstavljali nekakšno umetno oviro in pomagali pri umirjanju toka in znižanju hitrosti vode. Pepi Slavec leriji Maribor. Na razstavi bodo med drugim predstavljeni videi Fabrovih performansov Sanguis/Mantis (2001), Virgin/Warrior (2004) in Umetnost me je obranila zapora (2008), ki ga je izvedel ob razstavi Angel preobrazbe (L'ange de la métamorphose) v pariškem Louvru. Performans Virgin/Warrior je Fabre izvedel skupaj s svetovno znano avtorico performativne umetnosti Marino Abramovič. Razstava bo na ogled do 27. maja. V okviru projekta Dvanajst bo 7. maja ob 19. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor pogovor s Fabrom, ki ga bo vodila Saša Šavel Burkart. Svetovna premiera predstave Droge so me obdržale pri življenju/Drugs kept me alive v režiji Jana Fabra, nedvomno eden od presežkov letošnje Evropske prestolnice kulture, pa bo 9. maja ob 20. uri na Starem odru SNG Maribor. V ospredju predstave, v kateri nastopa solo plesalec in koreograf Antony Rizzi, je paradoksalni svet zasvojenosti in ekstaze, junak, ki droge potrebuje za zdravljenje nevarne bolezni, hkrati pa se jim predaja tudi drugače. Rizzi je kot plesalec in koreograf dolgo časa sodeloval z vodilnim imenom sodobnega baleta Williamom Forsyt-hom. Z Janom Fabrom pa sta ustvarila že več odmevnih projektov. Jan Fabre (1958, Antwerpen) že več kot petindvajset let deluje kot performer, scenograf, koreograf, dramatik in vizualni umetnik. Za njegove odrske nastope je značilno vključevanje perfor-mansa, s čimer je pomembno zaznamoval sodobne gledališke prakse. Študiral je na Mestnem inštitutu za umetnost in obrt ter na Kraljevi akademiji za likovno umetnost v Antwerpnu. Z odmevnimi razstavami, performansi in gledališkimi spektakli je v drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih vzbudil pozornost mednarodne umetniške scene. 22 1 6 Četrtek, 19. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / FORD - Družina motorjev ecoboost se veča NISSAN Nizki izpusti in pičla poraba Proizvodnja qashqaia za novi 999-kubični trivaljni focus se sen Odlične zmogljivosti in vozne značilnosti - Na izbiro 100 ali 125 KM V Rusijo Ford je tudi pri nas predstavil novo različico svojega posrečenega focu-sa, tokrat z izredno učinkovitim trivalj-nim 999-kubičnim prisilno polnjenim bencinskim ecoboost motorjem. Kot zanimivost naj povemo, da je motor prve generacije Ford fieste iz leta 1976 imel z 957 kubičnimi centimetri približno enako delovno prostornino kot 1,0-litr-ski ecoboost - a slednji razvije za 64 odstotkov več moči in porabi 38 odstotkov manj goriva. Novi 1,0-litrski motor ecoboost proizvajajo v Fordovi tovarni motorjev v Kolnu. Ford je v razvoj posebne visokotehnološke linije v kolnskem obratu za proizvodnjo motorjev vložil 134 milijonov evrov. Kmalu bodo motor začeli izdelovati tudi v Craiovi v Romuniji. Evropska proizvodna kapaciteta bo predvidoma sčasoma dosegla do 700.000 motorjev letno. Novi motor je zelo prijetno presenečenje: razvije 125 ali 100 KM, voznik pa ima vtis, da vozi odločno močnejši avto, saj se ecoboost zelo rad vrti. Focus ponujajo v 5-vratni izvedbi ali kot kombi. Novi motor pa je povezan pri 125-konj-ski različici s šeststopenjskim, pri 100-konjski pa s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Isti motor bo na voljo pri C-maxu in pri B-maxu, manjši modeli pa bodo deležni istega motorja, vendar v 85-konjski različici. Naj še omenimo, da je pri obeh zmogljivostih izpust zelo nizek, zelo nizka pa je tudi poraba. Voznikov prostor je v focusu skrbno oblikovan: na prednjih sedežih je dovolj prostora, primanjkuje pa ga za potnike na zadnjih sedežih. Merilniki so dokaj pregledni in prijetno oblikovani, med njima pa je zelo jasen, večbarven prikazovalnik. Focus, ki smo ga vozili je imel cel kup dodatne opreme, med njimi tudi dokaj natančen in hiter navigacijski sistem, edina napaka katerega je, da ima premajhen zaslon, saj je vgrajen sredi armaturne plošče, kjer je pač prostora premalo. Večo-pravilni volan s svojimi številnimi gumbi zahteva nekaj več vaje, da se ga navadite. Naj omenimo še zmogljiv in prilagodljiv tempomat, merilnik razdalje do spredaj vozečih vozil, opozorilnik za vozni pas in sposobnost samodejnega parkiranja v prazen prostor bočno. Focus namreč parkira sam, kar je dobrodošlo za vse tiste, ki imajo s parkiranjem težave. Petvratni focus 1.0 100 KM ecoboost velja 18.250 evrov, 1.0 125 KM ecoboost pa 19.000 evrov. Ni skrivnost, da se večina evropskih avtomobilskih znamk že nekaj časa spogleduje z ruskim avtomobilskim trgom, ki je v zadnjih letih v nenehnem porastu in se zdi za marsikoga obljubljena dežela. Renault-Nissan in AvtoVAZ (ruski partner) so v Togliattiju ob navzočnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina odprli novo proizvodnjo linijo, katere zmogljivost znaša 350.000 avtomobilov letno, na njej pa bodo proizvajali avtomobile vseh treh znamk. Najprej bo z nove linije vozila lada largus, Ladina različica sedemsedežne dacie logan MCV. Napovedali pa so tudi selitev proizvodnje qashqaia iz Anglije v Rusijo. Razlog tiči v preobremenjenosti angleške tovarne v Sunderlandu, kjer so lani izdelali 301.277 qashqaiev in tako izkoristili vse produkcijske zmogljivosti, saj je delo potekalo v treh do popolnosti obremenjenih izmenah. Rešitev so pri Nissanu poiskali v ruski tovarni v St. Petersburgu, ki bo prenovljenega qashqaia začela izdelovati predvidoma v dveh letih. Stran pripravil Ivan Fischer MERCEDES - Terenec z veliko limuzinskega udobja Razred G z malo zunanjih sprememb Dva različno zasnovana motorja - 3-litrski turbodizel in 8-valjni bencinar V teh desetletjih svojega obstoja se je Merce-desov terenec G odločno oddaljil od sveta surovih in neudobnih terenskih vozil in končno pristal v današnjem svetu prestižnih terenskih vozil, saj lahko ponuja veliko več limuzinskega udobja ob premagovanju asfaltnih in 'off-road' razdalj. Zunanje spremembe so res majhne: novi G bo prepoznaven samo po drugače oblikovanem paru zunanjih bočnih ogledal ter dodani LED tehniki pri paru prednjih glavnih žarometov. Pod motornim pokrovom osveženega klasika bosta v bodoče delovala dva različno zasnovana motorja: 3,0-litrski dizel V6 motor, ki lahko vozniku ponudi 211 KM pri 3400 vrtljajih v minuti ter 540 Nm motornega navora, ali pa 5,5-litrski V8 'TwinTurbo' bencinski motor, ki zmore 544 KM pri 5500 vrt/min in neverjetnih 760 Nm navora. Nova generacija modela G se bo v prodajnih salonih pojavila že v letošnji jeseni. PEKING - Viaggio se bo rodil na Daljnem vzhodu Kmalu predstavitev novega Fiatovega vozila za kitajski trg Na skorajšnjem mednarodnem avtomobilskem salonu v Pekingu se bodo GAC-Fiat, Jeep, Chrysler, Maserati in Ferrari skupaj predstavili v dvorani Luxury Hall E4. Ob tej priložnosti bodo predstavili sad prvega dvojnega projekta Skupine Fiat -Chrysler, ki so ga poimenovali »viaggio« ali po kitajsko »fei xiang«. Tiskovno poročilo turinske tovarne pravi, da »nova limuzina Fiat viaggio ponuja edinstveno mešanico moči, učinkovite porabe goriva, prefinje-nosti, tehnologije in vozne dinamike, vse skupaj pa združuje značilni italijanski slog«. Štirivratna limuzina za pet potnikov temelji na zasnovi CUSW (Compact US Wide), ki je najbolj napredna v Skupini Fiat in je hkrati tudi osnova novega Dodge dar-ta, ki so ga nedavno predstavili na avtomobilskem salonu v Detroitu. Zasnova CUSW pa izhaja tudi iz zasnove kompaktnih vozil, ki je bila prvotno razvita za Alfo Romeo giulietto. S svojo dolžino 4,679 m, širino 1,850 m ter medosno razdaljo 2,708 m prinaša viaggio nova merila v segment C. Fiat viaggio bo edino vozilo v svojem segmentu, ki bo ponujal izključno napredne prisilno polnjene motorje; 1.4 T-jet bo na voljo z močjo 120 KM ali 150 KM v kombinaciji z ročnim 5 stopenjskim menjalnikom ali najnovejšim samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama DDCT (Dual Dry Clutch Transmission), razvitim v Fiat Powertrain. Viaggio bodo izdelovali na Kitajskem za kitajsko tržišče, proizvodnja pa bo stekla julija letos. RAZVADA - Britanci svarijo Vedno več avtomobilov z lažnimi kilometri na števcu Tretjina vseh rabljenih vozil v Nemčiji s ponarejenimi števci Pri britanski organizaciji HPI Limited že dolgo spremljajo dogajanje na britanskem tržišču novih in rabljenih avtomobilov. Tako dolgo, da se je v njihovi spletni bazi podatkov nabralo približno 135 milijonov zapisov o prevoženih kilometrih in lastništvu vseh v Veliki Britaniji registriranih vozil. Na podlagi le-teh so kupcem rabljenih vozil namenili novo opozorilo glede porasta manipulacij, povezanih s številom prevoženih kilometrov. To ni tako redek primer niti pri nas, ko se število deklariranih kilometrov ne ujema z dejanskim stanjem kilometrov. Prehod z mehanskih na digitalne števce kilometrov je prevarantom omogočil precej lažje delo. Zadeva postane kazniva šele takrat, ko lastnik ob morebitni prodaji avtomobila 'pozabi' na podatek o realnem stanju kilometrov. Britanci pravijo, da se po njihovih cestah vozi najmanj milijon avtomobilov s ponarejenim številom kilometrov. Še posebno velik porast manipulacij se je pojavil po letu 2005, ker je večina rabljenih avtomobilov že opremljenih z digitalnimi merilniki. Od takrat naprej se vsota manipuli-ranih britanskih vozil na vsakih 5 let pove- ča za dobrih 10 odstotkov. Ob obširni kontroli, ki so jo Britanci izvršili lani, so ugotovili, da ima med dvajsetimi avtomobili, ki vozijo po britanskih cestah, najmanj eden nerealno število prevoženih kilometrov. Kako se je na to težavo odzvala industrija avtomobilov? Ne ravno najbolje, ker bi lahko že zdavnaj iznašli način, ki bi »nategovanje« kupcev omejil na nekatera druga področja. Tiskovni predstavnik podjetja Siemens VDO Johannes Winterhagen je že pred desetimi leti oznanil, da se proizvajalci kontrolnih merilnikov zelo trudijo zajeziti ta veliki problem, ki pesti tudi tržišča na kontinentalnem delu Evrope. Temu mnenju se je takrat pridružil tudi tiskovni predstavnik organizacije Dekra Jorg Ahlgrimm, ker so ugotovili, da je imela takrat ena tretjina vseh rabljenih vozil v Nemčiji prevrtene števce. Pri Siemens VDO pravijo, da so se problema lotili na več načinov ter z več nivoji obrambe. Eden izmed teh ukrepov je viden v obliki registriranja in shranitve informacije o poskusu ali izvršenem vdoru v računalniški sistem, ki je po navedbi proizvajalca lahko kasneje dokazljiv. / 1 6 Četrtek, 19. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Nosorog 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.25 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Nero Wolfe 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik in Focus 1.30 Aktualno: Sottovoce 2.00 Dok.: In Italia Rai Due 21.05 Film: Prince of Persia - Le sab-bie del tempo (fant., ZDA, '10, r. M. Newell, i. J. Gyllenhaal, G. Arterton)23.15 Dnevnik 23.30 Dok.: La Storia siamo noi 0.25 Nan.: Day Break 1.20 Film: C.R.A.Z.Y. (dram., Kan., '05, r. J.M. Vallée) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione A G O R(À) 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-rabinieri 2 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.35 Film: Acqua e sapone (kom., It., '83, r.-i. C. Verdone, i. N. Hovey) 18.30 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.50 Nogomet: Evropska liga, polfinale, prenos 23.05 Šport: Speciale Europa League 6.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 23.45 Film: Trappola criminale (triler, ZDA, '00, r. J. Frankenheimer, i. B. Affleck, Charlize Theron)1.45 Nočni dnevnik Canale S V Italia 1 ^ Tele 4 8.00 Aktualno: Agora10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuo-ri Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium 23.25 Aktualno: Volo in di-retta 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Dok.: Cult Book 1.35 Glasb.: La musica di Raitre La 7 mas '70 (krim., Fr., '64, r. A. Hunebelle) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.00 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.501.25 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.55 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.05 Talent show: Amici 16.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.50 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Benvenuti a tavola: Nord vs Sud (i. F. Bentivoglio) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 14.55 Nan.: Camera Café 15.50 Nan.: Chuck 16.40 Nan.: Provaci ancora Gary 17.05 Nan.: La vita secondo Jim 17.50 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.10 Dok.: Wild - Oltrenatura (v. F. Cicogna) 0.30 Show: MagicLand - Ai confini della realta (v. A. Casanova, D. De Zan) 1.50 Nan.: The Shield 2.40 Dnevnik - Pregled tiska 7.10 8.30 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.00 13.00 Dok.: Borgo Italia 11.15 Koncert: Voci dal Ghetto 12.35 20.25 Aktualno: Tg Agenparl 12.40 Aktualno: Salus Tv 12.5019.55 Aktualno: Musa Tv 13.30 Dnevnik 14.50 Videomotori 14.15 22.40 Rotocalco ADNKronos 16.00 19.03 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Il grande Gatsby (dram., ZDA, '49, r. E. Nugent, i. A. Ladd, B. Field) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: ...Unico indizio, un anello di fumo (triler, V.B./Kan., '77, r. S. Cooper, i. D. Sutherland) 20.30 2.30 Aktualno: Otto e mezzo (v. Lilli Gruber)21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso 1.05 Aktualno: Pros-sima fermata (t Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Pozabljene knjige naših babic: Mojca Po-krajculja 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.05 Otr. nad.: Kot ata in mama (pon.) 11.30 Kratki igr. film: Maček Sammy (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Črno-beli časi (pon.) 12.20 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.35 Risanke 16.00 Odd. za otroke: Studio Kriškraš (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 17.55 Nan.: Začnimo znova 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 0.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 1.50 Zabavni infokanal 10.35 Dobro jutro (pon.) 13.30 39. mednarodni folklorni festival Beltinci: Le plesat me pelji 14.45 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 16.15 Glasb. odd.: Muzikajeto (pon.) 16.45 Turbolenca (pon.) 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.50 Evropski magazin 18.05 Univerza 18.30 Ars 360 (pon.) 18.45 Glasb. dok.: Ameriška krpanka 19.50 Žrebanje deteljice 19.55 Londonski vrtiljak (pon.) 20.25 Športni izziv (pon.) 21.00 Nogomet: Evropska liga, Atletico - Valencia, prenos iz Madrida 23.00 Nogomet: Evropska liga, Sporting - Athletic, prenos iz Lizbone 23.30 Nad.: Restavracija Raw 0.20 Nad.: Kraj zločina {T Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.00 Poročila Tvsl 10.00 2. Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 0.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... 22.00 Prava ideja! (pon.) 23.15 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.15 Srečanje z... 16.00 Dok. odd.: City Folk 16.30 Dok. odd.: Poffabro 17.00 Alpe Jadran 17.30 Baiker Explorer 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Dok. odd.: Ischia 20.30 Film: Skrivališča 22.50 Izostritev 23.20 Na obisku 23.55 Čezmejna Tv - TDD LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 3.10 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.50 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Fanto- pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni (nad.) 7.55 15.35 Eva Luna (nad.) 9.10 Čista hi-ša(resnič. serija) 10.35 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 12.0017.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši do- mači video posnetki 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Film: Trčeni profesor 2 (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Na kraju zločina - NY 23.30 Nan.: Zdravnikova vest 0.25 Nan.: Tudorji 1.35 24UR (pon.) 2.35 Nočna panorama A Kanal A 7.00 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.20 Družina za umret (hum. nan.) 8.55 13.15 Frasier (hum. nan.) 9.25 13.45 Pa me ustreli (hum. nan.) 9.55 Čarovnije Crissa Angela 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Lady Godiva (V.B.) 16.05 Faktor strahu (resn. serija) 17.10 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Ultra razburljivo 21.50 Nad.: Dexter 22.50 Film: Drowning Mona (ZDA)0.40 Top Gear (avtom. serija) 1.40 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valen-čič), gostja oddaje Eva Škofič Maurer; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Ko-vič - Pot v Trento, 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.300.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacan-za; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Hokej, Slovenija - Ukrajina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Koncert orkestra Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 19. aprila 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1000 K0BENHAVN 4/9/ O — MOSKVA 6/21J AMSTERDAM 1/10 RIZ BERLIN 3/11 O OBRUSELJ 5/10 ŽENEVA ÖCT 5/13 O MILAN O 8/12 DUNAJ -2/11 O LJUBLJANA ° 3/13 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Depresija nad Atlantikom je osredotočena na Veliki Britaniji, od četrtka do nedelje bodo nad našo deželo dotekali vlažni tokovi iz jugozahoda. Nad zahodno in delom srednje Evrope je ciklonsko območje. Vremenska fronta se zadržuje na zahodnih Alpah. Nad naše kraje doteka malo toplejši in bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 19.57 Dolžina dneva 13.45 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.02 in zatone ob 18.26 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na petek. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 4.22 najnižje -52 cm, ob 10.23 najvišje 32 cm, ob 15.59 najnižje -33 cm, ob 22.15 najvišje 53 cm. Jutri: ob 4.50 najnižje -55 cm, ob 10.54 najvišje 30 cm, ob 16.21 najnižje -27 cm, ob 22.36 najvišje 51 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..........13 2000 m...........-1 1000 m............7 2500 m...........-4 1500 m............2 2864 m...........-6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5, v gorah 6,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 2/16 O TOLMEČ O 5/15 & «S N TRBIŽ O 2/13 CELOVEC O 3/14 O 0/8 KRANJSKA G. X\Jl VIDEM o 6/16 O PORDENON 7/15 MD ČEDAD 7/15 O 1 TRŽIČ 4/12 _ O KRANJ o 1/12 S. GRADEC CELJE 4/14 O MARIBOR o 4/15 PTUJ O M. SOBOTA O 4/17 O N. GORICA 7/13 O LJUBLJANA 4/14 N. MESTO 3/16 ZAGREB 3/17 O O 3/11 PORTOROŽ O 8/15 -' w . DCI KOČEVJE -N0 Č O" ČRNOMELJ UMAG /V OPATIJA PAZIN O REKA 6/12 ^NAPOVED ZA DANES Povsod bo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Pihal Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo spre- bo jugozahodnik. menljivo do pretežno oblačno, občasno bo deževalo, pogosteje na Primorskem in Notranjskem. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. O GRADEC 2/16 TOLMEČ O 7/14 TRBIŽ O 2/11 CELOVEC O 3/14 O 0/8 KRANJSKA G. ¿Si rmr §uu S xyi VIDEM o 8/15 O PORDENON 9/14 ČEDAD O 9/14 GORICA O v7 o TRŽIČ 4/12 o KRANJ o 1/12 S. GRADEC CELJE 4/14 O MARIBOR O 4/15 PTUJ O M. SOBOTA O 4/17 O N. GORICA X1"^ 10/15 s. 7/13 PORTOROŽ O 8/15 oL LJUBLJANA 4/14 POSTOJNA O 3/11 N. MESTO 3/16 O ZAGREB 3/17 O _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- Ob morju bo spremenljivo, drugod pa pretežno oblačno Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pogosteje bo vreme. Nastale bodo krajevne plohe in nevihte. deževalo v zahodnih krajih, proti severovzhodu pa bo dežja manj. Pihal bo jugozahodni veter. POZDRAVLJENA P0MLA a do 15. 06. 2012 Program vključuje: razširjen polpenzion (zajtrk in večerja na samopostrežni način s poudarkom na regionalnih jedeh »Okusi Rogle«, pripravljenih s pridelki iz okolice), lahko kosilo, neomejeno kopanje v termalni bazenih, zabavno vodno aerobiko, lx obisk Savna vasi z vključenimi programi vrtinčenja zraka, peelingi in oblogami (po programu), kopalni plašč (Hotel Atrij, Hotel Vital), popoldansko večerni sprehod z izkušenim vodnikom nordijske hoje, ustvarjalne pomladne delavnice za otroke in odrasle (po programu), večerne urice ob zvokih glasbe... CENA (na osebo na dan v dvoposteljni sobi): Vile Terme Zreče**** Hotel Vital**** _ Hotel Atrij**** Superior ^^^ Program velja pri bivanju najmanj 3 nočitve. Redna cena §4€ 59 € Pomladna cena 41 € 47 € 66 € UGODNOSTI ZA OTROKE: • otrok do 6. leta, v sobi z dvema odraslima, biva gratis (hotel Vital, hotel Atrij), • drugi otrok do 12. leta plača otroški pavšal v višini 15 €/ dan. DOPLAČILO • Turistična taksa: 1,30 €/ osebo/ dan; otroci od 7. do 18. leta: 0,70 €/ osebo/ dan. Info: +386 3 75 76 000, www.terme-zrece.eu ZDA - Milijarder in človekoljub Warren Buffett ima raka na prostati OMAHA - Eden najbogatejših Zemljanov, 81-letni Američan Warren Buffett je v torek obvestil delničarje svojega podjetja Berkshire Hathaway, da ima raka na prostati, ki je sicer v zgodnji fazi in ni življenjsko nevaren oziroma ga niti najmanj ne ovira pri delu. Terapijo bo začel sredi julija. Buffettov delež v podjetju Berkshire Hathaway, ki ga vodi kot glavni izvršni direktor, je bil decembra lani vreden 43 milijard dolarjev. Milijarderjevo podjetje ima v lasti okoli 80 drugih podjetij. Buffett je najbolj znan kot uspešen borzni vlagatelj in človekoljub, ki je svoje premoženje po smrti zapisal dobrodelnim organizacijam. Kljub ogromnemu premoženju še vedno živi v svoji hiši v Omahi v Nebraski, ki jo je kupil leta 1958. Raka na prostati so mu odkrili 11. aprila. V ZDA raka na prostati leto odkrijejo pri okoli 250.000 moških in praviloma ni nevaren za življenje. Buffett je delničarjem zagotovil, da jih bo sproti obveščal o svojem zdravstvenem stanju. Njegovo ime je bilo sicer aktualno v ponedeljek, ko so senatni republikanci blokirali poskus demokratov za napredovanje predloga davčnega zakona, ki vsebuje tako imenovano "Buffettovo pravilo". To pravilo določa, da najbogatejši Američani plačajo najmanj 30-odstotni davek na dohodek. Velika večina se davku izogne tako, da nima dohodka od plač, ampak investicijske dohodke, ki so obdavčeni po nižji stopnji. Za predlog zakona je glasovalo 51 senatorjev, proti pa jih je bilo 45, za sprejem pa je bila potrebna podpora 60 senatorjev. Predsednik ZDA Barack Oba-ma je po glasovanju sporočil, da so republikanci znova dokazali, da jih bolj skrbi usoda bogatih kot usoda srednjega razreda. Republikanci odgovarjajo, da je šlo za predvolilni politični trik, ki ne bo ustvaril novih delovnih mest, znižal cen bencina ali prispeval k okrevanju gospodarstva. Z demokrati je glasovala republikanka Susan Collins iz države Maine. Dejala je, da je potrebna celovita reforma davčne zakonodaje in Buffettovo pravilo, ki ga je predlagal sam milijarder, bi bilo dober korak v tej smeri. Demokrat iz Arkansasa Mark Pryor je nasprotno trdil, da je reforma davčne zakonodaje potrebna, vendar ne s političnimi triki, zato je glasoval z republikanci. Ameriška davčna zakonodaja vsebuje 3,8 milijona besed in je zapletena do neskončnosti. Le najboljši pravniki in profesionalci jo lahko razvozlajo. Morda zaradi tega le 41 odstotkov Američanov plačuje davke. Statistika zvezne davkarije ugotavlja, da je bilo leta 2010 vloženih 143 milijonov prijav dohodnine, pri čemer 85 milijonov vlagateljev ni plačalo ničesar. Tisti, ki niso plačali nič, pa so kljub temu dobili skupaj 105 milijard dolarjev vračila davka. (STA) Warren Buffett ansa Srb za denar odslužil zaporno kazen namesto nekoga drugega SMEDEREVO - Policija v srbskem mestu Smederevo je včeraj prijela moškega, ki je osumljen, da je za 2000 evrov namesto nekoga drugega nameraval odslužiti šestmesečno zaporno kazen, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Moški iz Požarevca je osumljen, da je 7. februarja namesto obsojenca iz Vlaške-ga Dola prispel na služenje šestmesečne kazni v okrožni zapor v Smederevu. Kazen je prestajal vse do 17. aprila, ko so odkrili, da gre za prevaro. Aretirani Požarevčan je pri prihodu v zapor uporabil ponarejeno osebno izkaznico resničnega obsojenca. Osumljenca je policija pridržala, proti njemu pa namerava spisati kazensko ovadbo. Kaj se je zgodilo z resničnim obsojencem, ki bi moral biti za zapahi, pa Beta ne poroča. (STA)