Vlmrmski dum Stev. 201 V liublMmi* petek, 3. septembra 1937 Cetcll. Anglija in morsko roparstvo na Sredozemskem morju London) 3. septembra. Neprestani napadi na ladje, ki plujejo po Sredozemlju, zlasti pa torpediranje britanskega rušilca »Havocha«, je dalo angleški vlado pobudo za odločne korake glede zavarovanja plovbe na Sredozemskem morju. Vlada je imela včeraj dolgo sejo. Po seji je zun. minister Eden sprejel francoskega poslanika v Londonu Cor-bina ter mu sporočil, da je zaradi zadnjih dogodkov Anglija pripravljena razgovarjati se na zasedanju Zveze narodov v Ženevi glede skupne akcije sredozemskih držav proti napadom na trgovske ladje. Angleška vlada je sklenila, da ojači obrambno brodovje v zahodnem delu Sredozemskega morja in so takoj poslali tja še osem torpednih rušilcev. Vse brodovje je dobilo nalog, da vsako sumljivo bojno ladjo brez opomina napadejo. V celoti ima Anglija sedaj v zahodni polovici Sredozemskega morja zbranih nekaj čez 50 večjih bojnih ladij. Londonsko časopisje meni, da se bodo v Ženevi razgovarjale o tem vprašanju Anglija, Francija, Jugoslavija, Grčija, Turčija in Egipt. Italija se še ni odločila, ali se bo posvetovanja udeležila ali ne. Na sestanku bodo sklenili tudi, če naj se skupne akcije udeleže tudi države ob Črnem morju, predvsem Rusija, ki bi jo Francija rada spravila v skupino teh držav. Napadi se nadaljujejo London, 3. avgusta. Londonska zavarovalnica Llloylo-žaju na Daljnem vzhodu in pravi, da zadeva Japonska ob velike težkoče v Mandžuriji. Čeprav so japonska oblastva storila vse, da prikrijejo vesti o najnovejših dogodkih, je vendar znano — pravi list, — da sta se blizu Mukdena uprla dva bataljona mandžurskih Čet. Do neredov je prišlo tudi med vojaštvom v pokrajini Džeholu. ’ Javila se je dedinja za ogromno premoženje pokojnega »kralja smrti« Bazila Saharova, ki si je z razvnemanjem vojske nabral strašne milijarde. Angleška vlada bo poslala domov vse baskovske otroke, ki jih je v taboriščih vedno težjo kj-0' titi. Vlada utemeljuje svoj sklep s tem, da večina baskovskega ozemlja ni več v območju vojnih operacij. Nova določila za inozemce v Franciji je izdala pariška vtada. Po novi uredbi so poostrili pogoje za bivanje v Franciji, zlasti delavcem, ki jih podjetniki dobivajo iz inozemstva. Trockega so skušali ubiti štirje oboroženi Meksikanci, ki bi se jim bilo kmalu posječilo, da bi udrli v hišo, ki je sicer močno zastražena. Med streljanjem, ki se je razvilo, je bil eden od stražnikov Trockega ubit. Nov hitrostni avtomobilski svetovni rekord je postavil angleški kapitan Goerge v Združenih državah. Dosegel je največjo brzino 400 milj na uro, to je čez 700 km. Potolkel je rekord svojega rojaka Cainpbella, ki je dosegel samo 301 miljo ua uro, Pozdrav oblikovalcem svetovnega javnega mnenja Ljubljana, 3. septembra. Dopoldne ob 11 so se v Ljubljano s posebnim vlakom pripeljali predstavniki vseh večjih svetovnih novinarskih agencij, tako ravnatelj francoskega Havasa, angleškega Reuterja, nemškega DNB-a, češke ČTK-a, poljskega Pata, italijanskega Štefanija in drugi najuglednejši novinarji iz vseh večjih evropskih držav. V Slovenijo prihajajo gosti iz Dalmacije, kjer so imeli medsebojni kongres vseh tiskovnih agencij, potem pa so par dni ob naši morski obali preživeli svoje počitnice. Zdaj si bodo v Ljubljani ogledali med drugim tudi novinarsko razstavo na velesejmu, jutri oj>oldne pa jim ban dr. Natlačen priredi v Zdraviliškem domu na Bledu svečano kosilo. »Slovensko ljudstvo pozdravlja v svoji sredi oblikovalce svetovnega javnega mnenja z željo, da l>i odnesli o naši domovini in o naših ljudeh s seboj kar najlepše in najsimpatičnejše vtise in da bi se ob kaki bodoči priliki, ko bo na mednarodnem forumu kdaj govora o naši zemlji in o naših ljudeh, spomnili lepih dni, ki so jih preživeli med nami. Vesti 3. septembra ČSR skuša dobiti posojilo v inozemstvu, da bo lahko spravila v ravnovesje svoj proračun, ki bo prihodnje leto za približno dve milijardi kron višji od sedanjega. Vlada bo posojila skušala dobiti pri kaki holandski ali švicarski bančni skupini. Hitler bo imel na kongresu narodno socialistične stranke v Niimbergu šest govorov za različne skupine v stranki. Podružnico sovjetskega potniškega urada »In-turist < v Varšavi so razbili študentje pri demonstracijah pred dvema dnevoma. Boljševiška potniška pisarna se je, kakor vse sovjetske ustanove v tujini, bavila predvsem s komunistično propagando in pod krinko potnih prospektov delila velike množine propagandnih brošur. Poljska vlada je razpustila vse pokrajinske organizacije poljske ljudske stranke zaradi zadnjih nemirov pri kmečki stavki. Pri teh nemirih je policija zaplenila kmetom veliko orožja, ki je izviralo iz Češkoslovaške. Poljaki zdaj dolže ČSR, da je ona odgovorna za nemire ter daje podporo in potuho vsem, ki so nezadovoljni s sedanjirii notranjim redom na Poljskem. Deveto obletnico albanskega kraljestva so praznovali pred dvema dnevoma z velikimi svečanostmi. 250 deklet iz nacionalistične Španije je prispelo v Rim, kjer so jih sprejeli z velikimi uradnimi manifestacijami. Dekleta so v Italiji gostje ženskih fašistovskih organizacij. 455 novih letalskih motorjev je dalo delati ameriško letalsko ministrstvo. Vesti o koleri v Šanghaju so povzročile v prenapolnjenem francoskem delu mesta silno zmedo in beže ljudje na vse strani kljub temu, da si zdravniki prizadevajo, da bi jih pridržali vsaj toliko časa: dokler jih ne cepijo. Zaradi bega je nevarnost, da bo kolera zanesena še drugam. Najmočnejšo luč na svetu so namestili te dni vrh paviljona svetlobe na pariški svetovni razstavi. Žarnica je močna 500 milijonov sveč. Švicarski Rdeči križ je poslal v Madrid skupino avtomobilov, ki bodo prevažali prebivalstvo iz Madrida v Valencijo. Skupina šteje 12 avtobusov in tri tovorne avtomobile z vsemi potrebščinami. Stanje bivšega predsednika ČSR Masaryka, ki se je zadnje dni zelo poslabšalo, sc je zdaj v toliko popravilo, da ni neposredne nevarnosti za smrt. Pri Masaryku je ostal sedanji predsednik dr. Beneš, Vojvoda Windsorski je od angleškega dvora dobil predlog, naj se naseli na Angleškem. Dati bi mu spomladi na razpolago kraljevi gradič Bel-vedere. Nov hitrostni rekord za motorne čolne je na italijanskem jezeru Maggiore postavil angleški polkovnik Campbell, ki je dosegel nad 208 km hitrosti na uro. 500.000 dolarjev odkupnine zahtevajo kitajski vojaki za francoske patre, ki so jih pred nekaj dnevi ugrabili v njihovem samostanu blizu Peipinga. Zaradi kolere, ki divja v Hongkongu in v Šanghaju, bodo morale vse ameriške in angleške ladje prebiti določen čas v karanteni, ker se oblasti boje, da ne bi ladje kuge zanesle tudi v Evropo in Ameriko. Nacionalistično vlado v Španiji bodo v kratkem priznale južnoameriške države Argentina, Venezuela in Uruguaj Angleško poslanstvo pri prihodnji seji Zveze narodov bo štelo 50 oseb. Vodil ga bo zun. minister Eden. Sporazum med ČSR in Sveto stolico bo podpisan prihodnje dni. Po novem sporazumu bodo vse katoliške škofije v ČSR dobile meje, ki se ujemajo z ozemljem posameznih narodnosti in bodo vsi češkoslovaški katoličani odvisni le od svojih škofov. Predsednik ukrajimke vlade si je, kakor poročajo sovjetski listi »sam« vzel življenje, ker so mu očitali, da hoče Ukrajino odcepiti od Rusije. Turški zun. minister Rudži Aras se bo na poti v Ženevo najbrž sestal z italijanskim zun, mini-trom grofom Cianom, ki bo potem v kratkem potoval v Ankaro. Obisk japonskega princa čičibuja v Berlinu so spet odgodili za teden dni. Peki so začeli stavkati v francoskem pristanišču St, Nazaireu zaradi tega, ker njihovi nameščenci izvajajo 40-urni tednik. Oskrbo prebivalstva e kruhom je moralo prevzeti vojaštvo. Prvič po svetovni vojni se bo francoskih manevrov udeležil angleški vojni minister. Papeški nuncij pri nemški vladi msgr. Orsenigo je včeraj odpotoval iz Berlina v Italijo. Mednarodni antropološki kongres se je začel v Bukarešti. Udeležuje sc ga 150 odposlancev iz vsega sveta. Začetek kirurgiškega kongresa v Ljubljani Ljubljana, 3. septembra. Dopoldne ob devetih se je v univerzitetni dvorani začel drugi jugoslovanski kongres kirurgov, na katerega so razen domačih odličnih kapacitet operativne stroke prišli tudi najodličnejši kirurgi, Ginekologi, okulisti, otologi, torej celotne veje operativne zdravniške stroke iz slovanskih in zavezniških držav. ... Večina gostov iz države in inozemstva je prišla v Ljubljano že včeraj popoldne ter so jih na kolodvoru sprejemali naši ljubljanski stanovski tovariši. Zvečer pa je bil v hotolu Beievuc prijateljski sestanek vseh na kongres prišlih zdravnikov, kjer so se stari znanci v najprisrčnejšem razpoloženju med seboj pogovorili o svojih stanovskih težavah in bridkostih, pa si obenem stara prisrčna znanja utrdili ter si ustvarili novih. . Tzmed inozemskih gostov omenjamo posebej prof. dr. Gerulanova, ki je član grške akademije ter predstojnik kirurške bolnišnice v Atenah. O. prof. dr. Gerulanov slovi posebno po svojih spisih o ehinokokusu (pasji trakulji). Na kongresu bo sodeloval z dvema krajšima referatoma. Odlična osebnost ter priznana avtoriteta v zdravniških krogih je tudi dr. .Jianu, prolesor medicine v Bukarešti ter predstojnik kirurg, odd. v bolnišnice Colentina. Prof. Jianu je znan učenjak, ki se je mnogo bavil s kirurgijo živčevja in plastiko požiralnika, o čemer je spisal tudi posebno knjigo. Odlični gost je tudi generalni tajnik kirurškega društva male antante ter je bil v tem svojstvu duša vseh priprav in izvedbe operativnih sestankov kirurgov male antante, katerih se je izmed Slovencev udeleževal tudi g. dr. Lavrič iz Ljubljane. , , , Izmed domačih kirurgov naj omenimo le dva najodličnejša gosta in sicer prof dr. Sergeja backova ter prof. dr. Franja Dursta, oba iz Zagreba. Prof. Sergej Saltvkov je po rodu Rus ter se je kot patalošld anatom udejstvoval po institutih izven svoje domovine, največ v Švici, slednjič pa dolgo tudi v Rusiji. Leta 1918 je postal univ. prof. za pataloško anatomijo v Jekaterinoslavu v Rusiji, od leta 1922 pa deluje v istem svojstvu na zagreb-iikem vseučilišču. Prof. Sergej Saltykov je znanstvenik prvega reda ter znan sirom Evrope. Tudi prof. dr. Franjo Durst slovi kot eden najodličnejših jugoslovanskih ginekologov. Mladeniško čil in svež je pred dvema letoma obhajal svojo šestdeseto pomlad. Od leta 1907 je bil predstojnik deželnega porodniškega učilišča v Zagrebu, po vojni pa je leta 1921 postal profesor za ginekologijo in porodništvo na zagrebški univerzi. Z njegovim imenom je zvezan začetek, razvoj, ves sodobni napredek te medicinske stroke pri nas. Njegov sloves sega daleč čez moje ožje domovine, znan pa je zlasti v slovanskem svetu. Te in druge odlične goste je dopoldne ob devetih v zbornični dvorani pozdravil dr. Lavrič kot domačin in predsednik ljubljanske kirurške sku- pine jugoslovanskega kirurškega društva. Svečanemu trenutku je prisostvoval tudi ban dr. Natlačen. ljubljanski župan dr. Adlešič, zastopnik rektorja dr. Sanica dekan dr. Serko, načelnik socialnega oddelka banske uprave dr. Kosi. inšpektor dr. Avraniovič, predsednik slov. zdravniške zbornice dr. Meršol, predsednik slov. zdravniškega društva docent dr. Matko, češki in francoski konzul ter drugi odlični gospodje. Po govoru dr. Lavriča so s kongresa odposlali vdan. brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. ter kra- ljevemu namestništvu v Belgrad. Nato je kongres z daljšim govorom pozdravit ban dr. Natlačen, ki je gostom želel v Sloveniji prijetno bivanje ter jih vabil, da bi se še večkrat oglasili v* naših lepih slovenskih krajih, ki so znani po svoji lepoti, pa tudi po svojem zdravju. V podobnem smislu je pozdravil kongres tudi ljubljanski župan dr. Adlešič, za njim pa so govorili še dekan dr. Šerko, predsednik zdravniške zbornice dr. Meršol, predsednik zdravniškega društva dr. Matko. V imenu gostov se je za pozdrave zahvalil prof. dr. Ko6tlivy iz Bratislave, ki je povabil jugoslovanske kirurge za prihodnje leto na kongres v Prago, v lepi francoščini se je za pozdrave zahvalili tudi romunski prof. dr. Jianu. Za tatovi in vlomilci... Ljubljana, '5. sept. Ljubljanska policija je imela te dni srečno roko, da je prijela več spretnih in znanih vlomilcev, ki so se mogli dolgo skrivati pred roko pravice. Tako je bil včeraj aretiran 22 letni Lorger Edvard, doma iz Sv. Štefana pri Šmarju pri Jelšah. Lorger je sumljiv, da je ukradel v neki baraki na Celovški cesti pri tvrdki Slograd 6000 din vreden hidrant iz medenine, last mestne občine ljubljanske. Lorger je bil pri Slogradu zaposlen kot delavec pri gradbi ceste Ljubljana-Št. Vid, stanoval pa je v bližnjih Kosezah. Nekega dne so pri Slogradu pogrešili omenjeni hidrant, ki so ga rabili za točenje vode iz podcestnih cevi v škropilni voz. S kolesom v Celje - krast Policija je le slučajno mogla zvedeti nekatere okolnosti, ki močno obremenjujejo aretiranega Lorgerja. Iz sodnih zaporov je bil te dni spuščen nekdo. ki je povedal, da je govoril v zaporu s človekom, znanim z Lorgerjem. Tisti človek mu je povedal, da je videl. Lorgerja, kako je razbijal neki hidrant v gozdu nad šiško. Pri sebi v gozdu je baje imel Lorger tudi več drugih bakrenih stvari. Obenem pa je bila policija opozorjena od orožnikov iz Slivnice pri Celju, da se je tam pojavil Lorger, ki ga poznajo domačini kot tatvinam vdanega človeka. Orožniki so tudi sporočili ljubljanski policiji, da je Lorger prišel v Celje s kolesom k naboru, spotoma se je oglasil doma pri starših, mimogrede pa je skočil še k svojemu prejšnjemu gospodarju Bovhi v Javorju, kjer je včasih služil za hlapca, zdaj 'pa je iz hiše pobral za okroglo 2.000 din gotovine in mesa. Lorger je bil osumljen tega vloma pri Bovlii zato, ker je bil svoj čas pri Bovhi služil ter ga je Bovha takrat zaradi tatvine tudi odpustil. Razen tega je bilo vlomljeno pri Bovhi prav tisti dan, ko se ie Lorger mudil doma. Videle so ga tudi neke ženske, ki so »le zgodaj zjutraj v cerkev k maši, ko je nosil po cesti z Javorja nabasan zavitek, oprtan Premij er a! Film iz življenja petrolejskih podjetnikov Nemogoča žena v glavnih vlogah Gustav Frohlicli in Dorothea Wieck Od danes dalje v kinu UNION-ul Aretacija poklicnega izkoriščevalca deklet Pretresljiva zgodba 17 letne deklice, ki jo ie zapeljivec odvedel v Maribor ter |o potem zapel|ano in okradeno pustil golo na cesti Ljubljana, 3. septembra. Iz policijskih spisov, ki so navadno pusti in suhoparni ter govore po večini le o zločinskih vlomilcih, tatovih in prevarantih, se je te dni izluščila ganljiva zgodba zapeljanega dekleta, k' je postalo žrtev prefriganega poklicnega izkoriščevalca Bosanca Safala Saleševiča. Policija je namreč včeraj prejela iz Maribora z okorno pisavo pisano ganljivo pismo neznane mlade deklice, ki jo je zapeljivec z obljubami izvabil iz dobre službe v Ljubljani, jo odvedel v Maribor ter jo tam popolnoma izkoristil in naposled celo okradel, potem pa jo brez usmiljenja pustil na cesti golo, brez slehernih sredstev. Deklica sama piše v pismu, da jo stara komaj 17 let, da jo bila neizkušena in zapeljana po lepih besedah lepega Bosanca Safata Saleševiča, ki ji je govoril, da jo bo poročil ter da bosta v Mariboru lepo in udobno brez dola in skrbi živela kot mož in žena. Obenem deklica prosi v pismu naj ji policija pomaga, da dobi nazaj svojo stvari, ki jih je pobral zločinski zapeljevalec, ker se 6icer brez sredstev sploh ne more vrniti iz Maribora v Ljubljano. Policija je zadevo takoj vzela v resen pretres ter je še isti dan po prejemu pisma aretirala v Ljubljani na velesejmu omenjenega Safata Saleševiča. Pri tem je policija dognala še druge zanimive stvari, ki močno obremenjujejo Safata Saleševiča ter ustvarjajo prepričanje, da se je lepi Bosanec v Ljubljani poklicno pečal z zapeljevanjem in temeljitim izkoriščanjem deklet, katerim je vsem po vrsti obljubljal zakon, potem pa jih je enostavno pustil na cedilu, v sramoti in ponižanju, /.ato je policija sklenila, da bo zločinca po i zdržati l kazni, ki mu jo bo prisodilo sodišče, za trajno izgnala iz Ljubljane. Proda|alec preprog - zaradi lepšega Aretirani Saleševič Safata je eden listih ljudi, ki se jih sleherni dan polno potika po naših mestih in vaseh. Zaradi lepšega se Safata peča s prodajo bosanskih preprog, ž njimi krošnjari po hišah, kujiuje stare obleke, pri tem pa meče oči za mladimi, naivnimi dekleti. Safata je rojen 1906 v Prijedoru v Bosni, muslimanske vere, ločen pa je od svojih žena menda že večkrat. Policija je ugotovila nri njegovih rojakih v Ljubljani, da Safata med njimi nikoli ni užival posebnega ugleda, da so ga zmerom imeli med seboj za slabega človeka, ki nikdar ne dela odkrito in pošteno. Povedali so tudi, da se le na zunaj peča s prodajo preprog, da je drugače njegov poklic zgolj kockanje, kvartanje, prevarantstvo. Izkazalo ee je tudi, da je Safata pri svojih rojakih močno zadolžen, ker si je zmerom od njih izposojeval manjše in večje zneske denarja, ki ga je potem lahkomiselno zapravljal z ženskami po Ljubljani. Safata je med rojaki znan kot spreten poklicen igralec kart ter pri tem ogoljufa vsakega, ki mu pride pod roke. Niti svojim rojakom ne prizanese, če se uiu pouudi prilika. Tudi poslovno rojaki niso dosti Safaio opisovali druga-gače. Ž njim nihče ni mogel delati lojalnih in trdnih, zanesljivih poslov, ker je Safata zmerom imel pred očmi le prevaro. Pred dvemi leti ga je eden izmed rojakov celo 'tožil zaradi 2000 din, ki si jih je prilastil po poslovni nekorektnosti. Pri sodišču sta se oba sicer poravnala ter je Safat obljubil, da bo rojaku ves denar vrnil, toda tega niti do danes še ni storil. Naivna 17 letna Julka Safata ima namazan jezik ter ni bilo zanj 110-bono težiko delo, preslepiti kako dekle, da mu je vse verjelo. Tako se je pojavil pred tedni tudi v hiši ugledne ljubljanske družine, kjer jo bila kot 'Služkinja zaposlena mlada 17 letna Julka. Dekle je komaj prišlo z doma v mesto, nikdar še ni imela opravka z moškimi, najmanj pa ne z zločinci. Tako je Julka brž nasedla spretnemu Safati, ki ji je tako lepo govoril o zakonski sreči in o bogastvu, ki ga ima nakopičenega v Mariboru. Julka je vse verjela, ker v svoji otroški vdanosti in naivnosti sploh ni mogla misliti, da ljudje tudi lažejo, kadar jim to kaže. Safata jo na zunaj lep fant, izgleda mlad; kdo naj bi Julki zameril, če je pustila neprijetno službo v Ljubljani, ko pa Se ji je v Mariboru obetalo lepše, brezskrbnejše življenje. Gospodinja se je sicer čudila, da se je Julka, ki je bila drugačo pridna in vestna, tako hitro naveličala hiše, kjer so ji nudili razmeroma ugoden zaslužek. Toda Julka je vztrajala pri svoji odpovedi ter je iz hiše odšla. Vzela je s seboj vso obleko in perilo, pobasala vse skupaj v kovčeg, se oklenila zapeljivega Safala ter so ž njim odpeljala v Maribor. Razočaranje v Mariboru Kmalu pa je Julka v Mariboru spoznala pravi obraz zapeljivega Safate. Lepi Bosanec je najprej z vsemi mogočimi izgovori zavlačeval napovedano poroko, pri tem pa Julki spretno izvabljal denar, kolikor ga je imela prisluženega in prihranjenega. Obenem je Julko tudi drugače do konca izrabljal. Silil je celo dekleta, naj se vda tudi drugim moškim, ki naj jih pri tem okrade, njemu pa naj potem izroča denar. Zdaj je šole Julka spoznala, kakšnemu človeku je padla v roke. Zapeljana iu ponižana se vendarle ni dala pregovorili, da bi Safati še dalje sledila na njegovih ostudnih poslih. Odrekla mu je pokorščino ter mu očitala, da jo jo z obljubami zavedel v Maribor, da pa zdaj nikjer čez ramo. Pri Bovhi je bilo vzeto 17 stotakov v denarju, cigaretna doza, v njej 85 din drobiža, dalje okrog 18 kg suhe slanine ter deset domačih klobas. Sumljivo je bilo tudi, da je Lorger takoj potem, ko se je s kolesom zopet vrnil iz Celja v Koseze, poslal svojini staršem po pošli 100 din, ko jim sicer nikdar ni pošiljal nobenega denarja. Razen tega so orožniki pri Lorgerjevih starših ugotovili hudo nasprotje v pripovedovanju o toni, kdaj se je Lorger pojavil doma in kdaj se je vrnil. Lorger sam pa pripoveduje zopet drugače' o tem, kdaj se je s kolesom odpeljal iz Zapuž v Celje, kdaj je prišel domov in koliko časa je bil pri starših. Vlom pri Bovhi odločno zanika, prav tako tudi tatvino hidranta. Gospodinja, pri kateri je v Zapužah stanoval, je povedala, da je prišel Lorger iz Celja nazaj zgolj z malim zavitkom, v katerem je bil dežni plašč, par čevljev in dvoje hlač, to vse pa je bilo njegova last. Aretirani berač - vlomilec Obenem z Lorgerjem je policija prijela še drugega sumljivega tipa, za katerega se je enako izkazalo, da ima močno kosmato vest. Že prejšnji teden je prijavila kuharica Pencel Alojzija iz Zrinjskega ceste, da je bilo pri njeni gospodinji Kregar Elizabeti v opoldanskih urah iz stanovanja ukradeno 40 m šifona, vrednega 600 din. — Nekdo je moral priti v stanovanje s ponarejenim ključem, s katerim je odprl dvojna vrala, v sobi ■pa je s kakim železom odprl vrata v omaro, kjer je bilo shranjeno perilo. Tatvine so pri hiši osumili nekega 30 letnega moškega, ki je večkrat zahajal v hišo ter zmerom zelo ostro zahteval miloščine v denarju. Vselej pa so pogrešili kako malenkost. kadar je ta človek prišel v hišo. Nekoč je ob takem obisku zmanjkala iz spalnice ženska ročna torbica s 1000 din gotovine ter cel ducat žepnih robcev. Tatvine tedaj gospodinja niti ni prijavila, dočim se tisti človek potem dolgo ni več povrnil v hišo. Zdaj je zopet izginil cel zavitek šifona ravno tisti dan, ko se je tisti človek, ki govori v primorskem narečju, pojavil v hiši. Včeraj pa je policija na Poljanski cesti aretirala Muriča Ivana, 31 letnega brezposelnega, ko je beračil po hišah. Murič je iz Cazina v Bosni, pri preiskavi so našli pri njem dve denarnici, v eni 30 din drobiža, v drugi pa 55 din. Imel je tudi moški double prstan ter 16.50 din pribera-čenega denarja. Seveda taji, da bi bil on kradel pri Kregarjevi, za denarnice pa pravi, da je ena njegova, druga pa je od njegove žene. Ti izgovori pa se policiji ne zde verjetni, ter bo moral Murič na sodišče, kjer ga bodo natančneje potipali. ni tistega bogastva, o katerem je v Ljubljani govoril, o kakšni poroki pa tudi noče več slišati. Sicer pa je Julka tudi spoznala, da bi poroka s takim človekom le še povečala njeno gorje. Zato je hotela Safato pustiti v Mariboru ter se sama vrniti v Ljubljano, kjer bi znova stopila v službo ter začela znova živeti svoje staro življenje uboge služkinje, ki sicer le dela in trpi, pa ima vsaj v tem zadoščenje, da živi pošteno in z žulji svojih lok. Pretepena in okradena na cesti Ni pa mogla Julka izvesti te svoje namere, i *»m* i *° l)rePrečil Safata. Zapeljivec je morda slutil, kako se Julka skuša odmikati od njega, zalo jo je nekega večera trdo prijel. Med njima jc prišlo do prerekanja in očitanja, Julka mu je vrgla v obraz, da ga bo tožila, Safata pa se ji je le rogal. Končno je Safata Julko neusmiljeno pretepel, dn je reva sama obležala v sobi skoraj nezavestna. Ko se je zopet ogledala okrog sebe, je spoznala, da je zapeljivec odšel ter s seboj odnesel tudi vse njene stvari s kovčkom vred. Uboga Julka «o jo nenadoma V Mariboru znašla sama brez vsakih sredstev, skoraj gola na cesti. V hudem razo-čaranju je polna zaupanja pisala pismo ljubljanski policiji, ki je res še isti dan aretirala zločinskega Safato ier pri preiskavi na njegovem stanovanju nekje v Kolodvorski ulici tudi našla vse Julkine stvari s kovčkom vred. Zdaj je Safata za zapahi, Velike nagrade so razpisane za obiskovalce novinarske razstave .noli ihn in VsliC8a doma<- »MoTenfac. >»o vluo rn < »B0K"l,uba« bo razdelila med obiskovalce razstave slovenskega časopisja na Ijubljan- e,m J 160 nagrud- V^-do. ki se hoče im. *”bani"» I,,ora obiskati pa- nk ril iii KTrf in l"'1 TStav jaj° P°djefja. ki so v Jrr b° T.sak(I° dobil obširen pregled vsega našega tiska, zlasti »Slovenskeet doma«, Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba.. Dala bo: 460 NAGRAD 10 obiskovalcem »Slov. dom« celo leto brezplačno J obiskova cem »Slov. dom« 6 mps. brczpln?no 100 obiskovalcem »Slov. dom« 1 mesec brezplačno * 10 obiskovalcem »Slovenca« celo leto brezplačno 1(1(1 l S, !CPnl Slovenca« <> mes. brezplačno obiskovalcem »Slovenca« 1 mesec brezplačno * 100 obiskovalcem »Domoljuba« celo leto brezplač. * 100 obiskovalcem »Bogoljuba« celo leto brezplačno Nagrajence bo določil žreb. Uprava »Slovenskega doma« »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« Ogenj na Vačah ^ a^e Pr* Hitiji, 2. septembra. Na Vačah so spet divjali plameni. Pogorel jo kovačev hlev- in svinjak - poslopji, ki sta stali tesno drug ob drugem v gornjem delu trga blizu pokopališča. Goreti je pričelo pozno ponoči, vendar eo ljudje nesrečo pravočasno opazili in oteli živino. Uničena pa je vsa krma, spravljena na hlevu in mnogo gospodarskega orodja, med drugim tudi mlatilnica, katero si je Kovač izposodil, da je omla-til žiro, \ rli domači gasilci so bili vso noc neumorno na delu; treba je bilo največje čuječnosti, da so ogenj m razširil v bližnjo okolico. — Kdo je zažgal m znano. Ker se požari na Vačah in v okolici često ponavljajo in nastanejo skoro povsod ob istem nočnem casu, sodi jo, da je na delu hudobna roka. Obsojen izzivač Dne 6. junija zvečer je prišel v gostilno Frie i> Trhnv«»r rb°V,iah' 291ctni rudar Hribar Ivan i« i j ,e znan kot izzivae in tudi pijanec, JI ™ ? g°stilničarke pijačo. Gostilničarka ga je vprašala, ali namerava pijačo takoj plačati, iifi '|e.P07'"ala kot slabega plačnika. Vprašanje je Hribarja tako ujezilo, da se je glasno razburjal in se začel sklicevati na svojo čast, kljub temu pa mu gostilničarka n, hotela dati vina. Zatem je stopil proti gostilničarki s steklenico v roki in .J-,\ d“ b0,vse razbil (kar je že ta večer nekje storil). Hčerka gostilničarke se je Hribarja prestrašila in skočila v sosedno sobo, kjer je bila vec fantov, med njimi tudi Šuln Danijel, in,-Čerk Marijan. .Tem je povedala, da hoče Hribar napasti mater. Oba, Šuln in Cerk, sta zato šla k Hribarju in ga izrinila iz sobe, nakar sta se zopet vrnila v gostilno. Čez nekaj minut je šel čerk pogledat, če Hribar se leži v travi, za njim pa je kmalu prišel tudi Suhi. Čim je Čerk pristopil bližje k Hribarju, je ta naenkrat skočil in udaril Čerka z roko po obrazu. Tedaj ga je Čerk zgrabil za obe roki ga vrgel v znak in ga stiskal za roki. Nato je prišel Šuln Danijel in potegnil Čerka nazaj, češ da nai ga pusti. Takoj, ko je Hribar dobil desno roko prosto, je skočil in začel mahati z nožem in zadal Čerku na vratu smrtno nevarno rano, Šulnu na vee lažjih okvar. 1 Danes je bil Hribar Ivan zaradi teh dejani obsojen pred_ celjskim okrožnim sodiščem na 10 p ra vi c6 V 111 ^ zaPora 'n ® letno izgubo častnih Julka pa v Mariboru čaka obvestila policije, da je Pri'el’ n’ene S,VaH pa shraniene n:» Tako se končuje zgodba neizkušene mladenke ki je slepo verjela prvemu moškemu, ki "a je bila v življenju srečala na široki cesti. Policija pa ja med drugim ugotovila tudi, da jo Safata že pred leti na podobe-n način izkoristil v Ljubljani zalo deklico iz Trnovega. Tudi njo je čisto omamil s svojimi zvenečimi besedami, jo celo poročil, potem pa enako izkoriščeno in zapeljano pustil na cedilu.. Zdaj bo Safata delal pokoro za svoje greho v jetnišnici. Kino Sloga predvajaenega zadnjih filmov pokojne filmske igralke Jean Harlow Izredno napet špijonažni film, ki obenem izraža najgloblji čut tovarištva. Soigralci-FKANCIIOT TONE, (iAKI GRANT, BENITA HUME Pri vseh predstavah nastopa priznana čitatcljica misli TPfTn slnvossri Vlnriamn F1 TvJAni7rTll SPI10NKA SUZI Premiera v soboto -4.1. m. m prerokovalka svetovnega slovesa Madame ELISABETH Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2 vpisuje dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18. Tečaj je priznano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina 110 ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. Koncert v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., priredi Podmladek rdeč ega križa na bežigrajski osnovni šoli v ponedeljek ti. «>ept. ob 20,80. Pri koncertu sodelujejo: godalni kvartet učiteljskih abiturlentov, pevski sekstet sMladosk ter inslru-nienatni in vokalni solisti. Čisti dohodki koncerta so namenjeni bežigrajski siromašni šolski deci. Zalo obisk koncerta toplo priporočamo. Vstopnice se dobe v predprodaji dnevno od 10—12 predpoldne v bežigrajski osnovni šoli. »Po uri izkušnjave — ura zmage!' Gustav rrOhlich in Uda Baarova v družabnem velefihnu polnem dramatskih zapletljajev: Ura iiknšnfavc Sodeljujcjo: Harcld Paulsen, Theodor Loos in drugi Premiera soboto 4. t.m. V ElltnCHl HlMl MflflCt Ponesrečenci v bolnišnici Včeraj popoldne se je nasproti velesejma pripetila hujša prometna nesreča. Neki avtomobilist se jo v naglici moral umakniti kolesarju, ki je privozil /, nasprotne strani. Pri tem je avto poskočil na hodnik, kjer je podrl na tla fi8-letnoga Pezdirja Antona, samskega brezposelnega dninarja iz Dravelj, rojenega v Lienzu na Tirolskem. Pezdir jo dobil hudo poškodbe po telesu, zlomljeni ima tudi obe nogi; po nesreči so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Tudi na velesejmu en je že pripetila manjša zelo svojevrstna nesreča. V nnjlopšem razpoloženju je zvečer Zernadovič Tahir iz Prijedorja h svojilni tovariši popival na veseličnem prostoru Pri tem je od samega veselja tako močno tolkel z golimi rokami po kozarcih, da jih je nekaj razbil, sam pa se jo tako motno obrezal po rokah, da so ca vt-io^a krvavečega morali odpeljati v bolnišnico. * rbovelj so pripeljali v bolnišnico 4-letnega IIvaleta Jožeta, sina rudarja v Lokali. Deček je padel iz drugega nadstropja na dvorišče ter dobil pri loni^ hudo notranje pošjeodbe. -— Enako bo j© doma v lacnu pri delti močno ponesrečil tesar Čižnian Janez. Na Viču pa je pri padcu s kolesa, ko se je vanjo zaletel nek avtomobilist, dobila hude notranje poškodbe 21-letna brivska pomočnica Mohar Slavka. Tudi njo so prepeljali \ bolnišnico, kjer eo ji na kirurškem oddelku očistili rane j Nekdaj in danes - v ogledalu novinarske razstave Kulturni koledar Franc Cimperman H. septembra 1852 se je rodil v Ljubljani pesnik Ivan Cimperman. Ko je dovršil glavno mestno šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljani, se je začel učiti za stavca, potem za knjigoveza, a ni vzdržal nikjer zaradi slabih oči in surovosti pomočnikov. Leta 1865 je vstopil v gimnazijo. Po dovršeni gimnaziji se je pripravljal za univerzo, loda pozimi 1. 1873 je nevarno obolel in ko se je pri očetovem pogrebu Se prehladil, je moral v prerani grob. — Pesmi jo začel priobčevati še kot četrtošolec v »Učiteljskem tovarišu«, »Zgodnji Danici« in "Besedniku«. V njegovih pesmih prihaja do posebnega izraza ljubezen do prirodo, do svojcev in do matere. Posebno je gojil basen, o kateri je pisal tudi teoretična razmotrivanja. V tercinah in oktavah je napisal tudi večjo pripovedno pesem iz grških osvobodilnih vojn: Boj pri Lemnu. Njegove pesmi so prav prijetne, čeprav se jim pozna še tuj vpliv. Zbrane pesmi, brez nabožnih, je izdal po pesnikovi smrti njegov brat Josip. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 3. septembra: Doroteja. Sobota, 4. septembra: Rozalija. Kino Kodeljevo. Danes ob 8 dva sporeda: Kreutzer.jeva sonata. (Ludvig van Beethoven): Lil Dagover in Peter Petersen. — Nasmeh srca: Oenny Jugo, Paul Horbinger. Nočno službo imajo lekarne: Dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; uir. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. a SLOGA Danes poslednllfi) Veliki pustolovni film Razbita banka v Monie Carlu V flavnl vlogi Konald Colman ln Joan Bennett Frl vseli predstavah nastopa čudežni fenomen Madame EUsabeth. 2,-24 MATICA Danes zadnllkratl Iz dobe francosko revolucije V senci giljotine Ronald Colman Elisabeth AUan Radi Izredne dolžine filma predstave ob 16., 18*45 ln 2115 url 22% UNION Premiera ! Film lz življenja petrolejskih podjetnikov Nemogoča žena V gl. vlogah Gustftv FroJillch, Dorothea Wlook Predstave danes v Unionu ln Slogi ob 16., 19*15 ln 21-15 url •n® Stf' danes in jutri sc vrši: vpisovanje v šolo Glasbene Matice. Vsi stari in novi gojenci morajo priti v soboto, dne 4. t. m. popoldne v Hubadovo pevsko dvorano, kjer se bodo dodelili k posameznim učiteljem in takoj nato se bo določil v učnih sobah vsaj provizorični urnik. Gojenci za klavir pridejo točno ob 15, gojenci za violino ob 16 in za vse ostale glasbene predmete ob pol 17. Razdelitev urnika za splošno glasbeno teorijo in mladinsko petje pa bo nabito v veži poslopij. V interesu rednega začetka pouka, ki^ bo od 7. t. m. dalje je, da se gojenci točno vpišejo ob napovedanem času in pridejo takoj k razdelitvi. _ Vpisovanje na drž. konservatoriju se vrši vsak dan do 7. t. m. od 9—12. Posebno opozarjamo na pouk orkestralnih inštrumentov in vabimo vse one, ki so popolni začetniki, ali pa nekoliko že obvladajo posamezne inštrumente, da se vpišejo. Vpisovanje se vrši od 9—12 v Gosposki ulici št. 8. Plesna šola Mete Vidmarjeve (umetniški ples in plesna gimnastika) Gajeva ulica 9. Vpis dnevno od 10—12. Legija koroških borcev vabi svoje članstvo, da sc udeleži odkritja spomenika blagopokojnemu kralju mučeniku Aleksandru L na Rakeku v nedeljo, dne 5. t. m. ob 15 popoldne. — Legija se zbira po prihodu osebnega vlaka na Rakeku pred ondotno pošto. Vabljeni so vsi člani Legije koroških borcev, zlasti pa člani krajevne organizacijo v Ljubljani in poverjeništev v Logatcu, na Rakeku in Cerknici. Vojne prostovoljce pozivamo, da so udeleže vsi z društveno zastavo dne 5. septembra t. 1. odkritja spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju na Hakeku. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 13.20, odhod vlaka ob 13.40. Okrajna organizacija vojnih prostovoljcev v Ljubljani. Ljubljansko gledališče OPERA Začetek ob 20. uri 4. septembra, sobota: jPod lo goro zeleno...« Opereta. Izven. Znižane ceno od 30 din navzdol. 5. septembra, nedelja: »Ero z onega sveta. Izven. Znižano ceno od 30 din navzdol. 6. septembra, ponedeljek: Zaprto. 7. septembra, torek: -Cavaleria rusticana«. Izven. 1’redstava pred Glasbeno Malico. Znižane cene od 20 din navzdol. Prosvetni tabor v Mostah V soboto, 4. septembra: Ob pol 7 zvečer koncert Mengeške godbe poleg cerkve sv. Družine. Ob 20 »Mi k lov a Zala na Oražinovem travniku. V nedeljo. 5. septem.: Ob 8 sprejem gostov v Ljudskem domu, nato 6provod po Zaloški cesti, Društveni ulici, Ciglarjovi ulici in Pokopališki cesti. Ob 9 sv. maša na igrskem prostoru z govorom preč. g. Janka Cegnarja. Po sv. maši zborovanje. Govorila bosta g. France Kremžar in g. dr. Basaj. Popoldne: Ob 14 litanije v cerkvi sv. Družine, ob 15 telovadni nastop. Moščani, izobesite zastave, zlasti tam, kjer 6C bo pomikal sprovod. Ljubljančani, okoličani, pridite, da skupaj proslavimo trideseto obletnico slovenske in katoliške prosvete. Vstopnice se dobe do soboto opoldne pri g. Poru v Zeleni jami, v konzumu in trafikah g. Resnika in ge. Vojska, od 14 dalje pa na igrskem prostoru. Reditelji pridemo skupaj v soboto ob 5 popoldne poles,' odra. Ljubljana, 2. septembra. Sleherni obiskovalec, ki je doslej prehodil paviljone novinarske razstave na velesejmu ter si jih znotraj ogledal vsaj površno, je priznal, da tako bogate, tako pestre in zanimive, kulturno tako pomembne razstave Slovenci doslej nismo še imeli. Ljubljanski velesejem si. siccr upravičeno in s ponosom lasti zaslugo, da je v letih po vojni v svojih paviljonih skupno s splošnimi vzorčnimi velesejmi pomagal izvesti posamezne lepe in okusne razstave iz vseb vej slovenskega udejstvovanja, toda prireditelji sami vidijo, da toliko zanimanja doslej še ni bila deležna nobena posebna razstava, kakor letošnja razstava slovenskega novinarstva. Zrcalo naše kulture Brez dvoma spada knjiga in časopis med naj-plcmenitejše kulturne dobrine, ki je sleherni narod ponosen nanje tem bolj, čim bolj so stare in pomembne. Mali slovenski narod se je pozno prebudil ter začel sam iz sebe ustvarjati svoje kulturne vrednote, ki bi jih mogel postaviti poleg starejših kultur drugih narodov. Vendar pa nam ravno letošnja razstava slovenskega novinarstva pokaže, da smo Slovenci vsaj v knjigi in časopisu razmeroma zgodaj 6topili v vrsto drugih narodov. Začetki naših časopisnih podvigov in podjetij so bili sicer plahi, skromni; časih je celo kazalo, da iz vsega nič ne bo; za kratko dobo so se taka podjetja celo prekinila, nastal je zastoj, omahovanje, — toda začetek je bil, volja je le bila; 6mi6el je rastel, se boril s težavami malega naroda; polagoma pa so bili premagani vsi predsodki, težave, ovire; mali slovenski narod je globoko zadihal ter si polagoma ustvaril tako bogastvo prav na polju svojih časopisov in knjig, da danes v tem brez dvoma stoji v prvi vrsti med narodi. Če je imela novinarska razstava med drugimi nameni tudi ta plemeniti namen, pokazati slovenskim ljudem bogastvo in silo svojega jezika v časopisu in knjigi v preteklosti in sedanjosti, je svojo kulturno nalogo izpolnila do kraja. Zmerom bomo lahko ponosni na svoja dela, na svoje časopisne ustvarjalce pred stoletji, zmerom bomo lahko pokazali ta dela svojim bodočim rodovom, zmerom bomo lahko učili svoje otroke, da so njih očetje v najtežavnejših razmerah pod tujcem pripravljali narodu pot h kulturi in svobodi. Odveč je vsako drugo podčrtavnje; kdor po ogledu novinarske razstave še dvomi, da smo Slovenci samostojen narod z vsemi kulturnimi vrednotami, ta ni zrasel med nami in naj nikdar več ne reče, da je slovenske matere sin. Okrog Valentina Vodnika Ob prvem površnem sprehodu skoji paviljon J, na desni strani pri vhodu velesejma, dobiva obiskovalec vti6, da stoji pred njim Valentin Vodnik. Že ob vhodu v ta prvi novinarski paviljon vzbujata pozornost med obiskovalci dva grenadirja iz tiste dobe, oblečena v živo uniformo, z visoko kapo na glavi, oba postavna fanta. Nihče ne bi presodil, da sta to domačina, če ne bi med seboj včasih izmenjala kako slovensko besedo. Tako že oba ta dva vojščaka iz dobe francoske okupacije dovolj živo postavita pred oči obiskovalcev dobo pred 140 leti. Razen tega ie na vsaki stranski steni v prvi dvorani obešena po ena velika Setmenova slika, ki enako po svojih obrazih živo predstavlja dobo Valentina Vodnika in njegovih prvih »Lublanskih Noviz«. Slika na desni je osnutek freske »Novo leto 1797« ter so na njej upodobili znameniti Zoizov krog z Valentinom Vodnikom ter Jurijem Japljem, ko ta krog presenetita s krtačnim odtiskom prve številke »Noviz« šolski nadzornik Kumerdej in tiskarnar Friderik Egger. 'Ta slika pomenja rojstvo prvega slovenskega časopisa ter je pomembna dovolj, da naj bi ob njej obstal vsak obiskovalec velesejma. Premišljeval naj bi, kakšnega pomena je tedaj bil ta dogodek za slovensko zgodovino in kulturo našega ljudstva. Nasproti tej sliki visi enako zanimiva Sterne-nova slika osnutka za fresko iz leta 1575, ko tiskar Mandeljc in Jurij Dalmatin izročata Janžu Kislu prvo v Ljubljani tiskano knjigo »Jezus Sirah«. Obenem je na sliki upodobljen prizor, ko šolnik Bohorič z mladim Jurjem Kislom, ki poklanja svojemu očetu življenjepis padlega junaka Herberta Turjaškega. Tudi ta slika je vredna, da človek ob njej obstoji ter razmišlja o davni naši zgodovini in o življenju tedanjih ljudi. Ob pomanjkanju druge tradicije bi morali Sloenci vsaj od svojih velikih možeh krepiti in dvigati svojo narodno in kulturno zavest. In te slike nam predočujejo same znane, za našo zgodovino in kulturft močno pomembne osebnosti. Llubllana pred 140 leti Na levi strani, tik vhoda v ta paviljon, so obešene tri večje slike, ki nam nredočujejo Ljubljano za dobe Valentina Vodnika iz leta 1798. Kako majhna je tedaj bila Ljubljana; kakor drobna piščeta se tišče skromne hišice okrog gradu ob Ljubljanici. Razmah slovenske prestolnice v zadnjih 140 letih je poučen dovolj, da moremo ob njem razmišljati vse današnje težave, ki sc z njimi Ljubljana bori že dolga leta: zgradba nove bolnišnice, poglobitev kolodvora in vse proge skozi Ljubljane, vseučiliška knjižica, nova glavna pošta, dostojnejši narodni muzej, poseben mestni muzej. Naši predniki so nam prav na polju slovenskega časopisja pokazali toliko vztrajnost in dalekovidnost, da tudi sodobni po-bomiki in snovatelji bodoče Ljubljane z enako voljo lahko vztrajajo pri svojih upravičenih zahtevah do uresničitve. Prve „Lublanske Novize" V vitrinah ob steni pod slikami so položeni posamezni letniki in številke najstarejših slovenskih časopisov, Tako vidimo tam »Zgodnjo Danico« in »Slovenijo« ter zanimiv plakat za »Besedo na čast stoletnemu rojstnemu dnevu Valentina Vodnika 5. svečana 1858 v gledališču slavnih deželnih stanov.« Posebno častno mesto na steni je dobila povečana prva stran prve številke Vodnikovih »Lub-lanzkih Noviz*, ki so izšle prvič v sredo, 4. dan Prosenza 1797 z tole uvodno kitico: Je Kafha savrela, Se terga kej nit? Moj fofed kaj dela? Sim barat she fit. Al vumnosti jmajo Po fvejti kej vezli? Al drujga kej enajo, • Ko hrufhke fam pezli? Sodobniki najbrž težko rasumejo navdušenje, ki jc slovenske rodoljube obšlo, ko je naš prvi časopis zagledal beli dan. Tem bolj, ker danes svoj časopis lahko izdaja, kdor ga hoče. Treba je samo prijaviti, oblastem, da bo list začel izhajati, kdo bo njegov urednik, katera tiskarna ga bo tiskala, o čem bo list pisal, r>n so vse ovire premagane v enem samem dnevu. Vodnik in njegovi pa 60 se leta dolgo prizadevali, da so končno mogli s prvimi »Novizami* na dan. Ne čudimo 6e, da tedanje »Novize« niso mogle izhajati več kakor borih nekaj let. Kdo pa od prijaznih bralcev ve, s kolikimi težavami se ima boriti sodobni izdajatelj časopisov na Slovenskem Tudi v tem se kaže vsa bridkost malega naroda, ki ne zmaga tolikih bremen, kolikor mu jih nalagajo sodobni podjetni založniki in izdajatelji časopisov in knjig. Če potem kljub vsemu med Slovenci more izhajati in obstojati toliko časopisov, kolikor jih je obenem z najstarejšimi našimi časopisi razstavljenih v tem novinarskem paviljonu, potem je to samo znamenje velike naše kulturne samob:tnosti, ki bi ji nekateri med nami hoteli odrekati nadaljnje samostojno življenje ter jo utopili v neko novo bodočo »jugoslovanščino«. Naša enakopravnost pred 90 leti Posebne pozornosti vestnih obiskovalcev novinarske razstave ie deležen letak, izdan kot »Oznanilo c kr. ilirskega deželnega poglavarstva« leta 1848, ki ljudstvu daje navodila, »Kako je s takimi podložniki in v večni vžitek danimi zemljiši ravnati, ki se zavoljo odkupljenja tlake in desetine na prodaj postavijo«. To oznanilo je ena izmed pomembnih zgodovinskih listin, ki prvič kažejo, kdaj šele je slovenski kmet tudi gospodarsko svobodno zadihal, drugič pa nam za primerjavo z današnjo dobo zelo zgovorno priča o naši jezikovni enakopravnosti v tedanji dobi To oznanilo je tiskano v dvojnem jeziku: na prvem mestu je nemško besedilo, zraven pa slovensko. Oznanilo je objavila postavna oblast, ki je z njim hotela poučiti prebivalstvo o važni stvari glede tlake in desetine. Človeku se sama ob sebi poraja čudna primerjava, ko smo sodobniki žive priče, kako malo se včasih brigajo nekatere postavne oblasti v Sloveniji, da bi govorile ljudem v jeziku, ki ga naš kmet razume. Saj dobivamo n. pr. od davkarije včasih besedila v srbščini, celo v cirilici, ki jo naš kmet prav gotovo ne razume. In obvestila, ki jih daje med ljudi davkarija, so presneto važne stvari, pa jih naš kmet ne dobi vselej tiskanih v slovenskem jeziku. Kaj bi rekli naši predniki, ki so živeli pred 90 leti na slovenskih tleh, pa jim je tuja oblast objavljala oznanila v slovenskem jeziku? Pavla Bergotova koloraturna, operna in koncertna pevka bo kon-certrirala v frančiškanski dvorani dne 10. septembra 1937 ob 8 zvečer. Pavla Bergotova je po vsej Italiji priznana operna in koncertna pevka, ki je bila pri pevskem tekmovanju 193G odlikovana s prvo nagrado. Na sporedu so arije iz oper skladateljev: Risat, Puccini, Donizotli, Rossini, Schubert, Verdi, Gounod in Gatalani. Pri klavirju bo Darko Zupanič. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonuni v frančiškanski pasaži od 8—12 dopoldne 111 od 3—7 zvečer. Telefon 38-28. Policija išče lastnike Ljubljana. 3. septembra. Na policiji so časih tudi jezni na novinarje, ki prihajajo željni dogodkov sleherni dan poizvedovat in oprezovat ter slikat po pisarnah. Sicer prijazni uradniki ob takih redkih trenotkili svoje svete jeze zagodrnjajo nad lokavostjo novinarjev, ki Časih za kakšen dogodek v Ljubljani prej zvedo, kakor pa policija sama. Pri tem se tudi dogodi, da oznanijo •ljudem, da je bila pri tem in onem najdena taka ali drugačna obleka, ki jo bodo lastniki dobili na policiji. Uradnik pa ima potem sitnosti z ljudmi, ki bi radi, da bi policija delala čudeže ter ljudem vračala ukradene stvari prej. predno so sploh bile ukradene ali pri tatovih in vlomilcih najdene. Toda istočasno policija zaman čaka, da bi se v njenih pisarnah zglasili ljudje, ki bi v resnici lahko tam dobili svoje stvari, ki so jim bile ukradene. Tako imajo na kriminalnem oddelku že delj časa shranjen iep, čisto nov svilen dežnik z izrezljauo kljuko, dalje par čisto novih rjavih tovarniških polčevljev, nove ženske rokavice iz emitirane svinjine. zlato zapestno uro s črnim trakom, lepo zeleno dozo za puder ter končno okusno in lično novo krtačko za umivanje rok. Policija vabi ljudi, ki bi (locrešali katero teh stvari, da se zglasijo na policiji, kjer si te predmete lahko ogledajo. »Palčko je biser mera* — Split... Ob najugodnejšem času. ko vročina ponehava in grozdje dozoreva — najprijetnejši romarski avtoizlet po sončni Dalmaciji 20. do 25. septembra: Ljubljana-Karlovec — Plitvice — Bihač — Knin — Sinj—Split —Trogir—Šibenik— Skradin—Obrovac— preko Velebita—Otočac—Senj—Crikvenica—Sušak— Kočevje —Ljubljana. Z ladjo na prekrasni otok Hvar! Vesela trgatev grozdja itd. Ne zamudite prilike! Brezplačna navodila pošilja zastonj: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. % ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Naši atleti so odšli v Romunijo Včeraj zvečer ob 23 je odpotovalo v Bukarešto na osme balkanske igre naše zastopstvo. Iz Zagreba so odpotovali Ljubljančani, Zagrebčani in Splitčani. V Bclgradu pa se jim danes pridružijo še belgrajski atleti, nakar bodo skupno odpotovali v Bukarešto. S slovenskimi atleti je odpotoval kol zvezni odliornik g. Slavko Banko iz Ljubljane. Obetana finančna pomoč je prišla v zadnjem hipu: zveza je namreč žele v soboto dobila obljubljenih 30.000 din. Naše zastopstvo ni kompletno. Nekateri atleti namreč niso mogii dobili dopusta, ali so pa zadržani iz kakih drugih razlogov. Tako jo ostal doma Skušek, ki bi naslo|>il na 400m preko zaprek in v štafeti, dalje za enkrat ni mogel oditi tudi Ive Krevs, naš zastopnik na 5 in 10 km. Manjkajo še inž. Knllay (skok v daljavo), dr. Buralovič (skok v daljavo), Braun (štafeta), [Janžekovič (tek preko zaprek), Tavčar, ki bi moral leči maratonski lek, ker je italijanski državljan. Doma je ostal tudi Srakar (5 in 10 km). Te atlele so zamenjali naslednji: 400m preko zaprek in v štafeti bo tekel Banščak, za skok v daljavo gresta Mikič in Stefanovič, za maratonski tek Jančar, Belas in Zemljak, ki pa gresta na svoje stroške. Od Slovencev so včeraj odpotovali tile: Jože Bručan. Kotnik Jože, Pleteršek Feri, Gabršček, Goršek, inž. Marok, ter najmlajši Član našega zastopstva Iliri jan Vido Bralovž, ki nas bo zastopal v skoku v višino. Ing. Stepišnik poluje šele v nedeljo. Od tu in tam 10. septembra se bedo začeli v Dubrovniku razgovori med našo državo in Nemčijo za novo trgovinsko pogodbo. Največ bo govora o načinu plačevanja v zvezi s sporazumom, ki je bil marca letos sklenjen v Berlinu. Po tem marčnem sporazumu so imeli Nemci to veliko prednost, da so kupovali pri nas le take predmete, ki so jim bili neobhodno potrebni (žito in moko), opustili pa so kupovanje drugih predmetov, ki jih niso tako nujno potrebovali (živina in rude). Naši izvozniki so se zaradi tega hudovali in sedaj zahtevajo, da se ta napaka odpravi. Temu primerno je upadel tudi izvoz. V tem času so Nemci nakupili pri nas le za 12 milijonov mark blaga namesto za 40. Jugoslovansko delegacijo vodi Milivoj Pilja, pomočnik trgovinskega ministra. 8000 vagonov cementa bodo splitske tovarne cementa prodale t Perzijo. Pogodba za tako velikansko naročilo je bila podpisana že spomladi, vendar pa tovarna naročila ni mogla izvršiti, ker so delavci stopili v stavko, ki je trajala skoro dva meseca. Kljub temu, da so tovarne sklenile kupčijo po precej nizkih cenah, bo dobiček izdaten. Številka pove toliko več, če upoštevamo, da se v vsej naši državi porabi letno komaj nekaj nad 8COO vagonov cementa. Trebuh je razparal šestletnemu dekletu osem-letui deček Husnija Kenjar iz Sanskega mosta. Med otroci, ki so ee igrali na ta način, da so preskakovali železniške tračnice, sta bila tudi Husnija in šestletna Mara Kličko. Sredi igre so ee pa malo zlasali. Ilusnija ni pustil, da bi tudi Mara skakala preko tračnic. Dekletce se je jezno zakadilo v fantiča in ga začelo grizti, nakar je Ilusnija ves ogorčen potegnil iz žepa nožiček in z njim dekletcu enostavno preparal trebuh. Čim 6e je dckletce okrvavljeno zgrudilo na zemljo, so vsi otroci pobegnili. Maro 60 prepeljali v bolnišnico, vendar ni upanja, da bi jo rešili. Vročekrvnemu »junaku* pa je doma oče temeljito izprašil hlačke. V hudi borbi z mestno občino zaradi trošarin se nahajajo suhotiški mesarji. Mesarji so zahtevali, da občina zniža trošarino na meso od enega dinarja pri kilogramu na polovico. Ker župan tega ni storil, »> mesarji zagrozili, da bodo \ci zaprli svoje delavnice. Zdaj so že odpovedali vsemu svojemu osebju, prvega decembra bodo pa nehali tudi sami klati živino. Če bo obveljalo tako, kakor mesarji najio-vedujejo, potem bodo morali prebivalci Subotice hočeš nočeš postati vegetarijanci. Izredno dobre trgatve grozdja se nadejajo v ši-beniški okolici. Zadnje deževje ni nič škodovalo. Sedaj so ugotovili, da ima grozdje do 19% sladkorja, v zadnjih dneh pa se bo ta odstotek še jx>višnl. Kakor pravijo, bo trgatev dala ne samo okrog 50% večji pridelek, temveč bo grozdje tudi po kakovosti boljše kakor lani. Za zaščito v smislu zakona za zaščito kmetovalcev jo prosila banka >(Jajret« v Sarajevu. — Banko jo ustanovilo muslimansko kulturno društvo istega imena, da bi svojim članom omogočilo cenen kredit in varne naložbe denarja. Zakaj je banka prišla v stisko, pa še ni znano. Za ukinjenjc klirinškega plačilnega sistema se zavzemajo naše trgovske zbornice. Ob priliki, kOj, leko ni e d našo državo in Francijo razgovori za* novo trgovinsko pogodbo, je novosadska trgovska in obrtniška zbornica predložila vladi spomenico, naj se najprej ukine kliring v trgovini s Francijo, zatem pa zagotovi izvoz vočjih količin lino banatske moke, hmelja, sladkovodnih rib in jajc. Išna-ko naj naša država v novi trgovinski pogodbi z Albanijo skuša doseči povečanje kontingentov. Samo na dve in pol leta jo subotiško sodišče obsodilo bivšega blagajnika električne centrale g. Bogdana Kraguljeviča, ki je poneveril več kakor četrt milijona dinarjev. V kazen se mu šteje tudi preiskovalni zapor. Sodišče utemeljuje milo sodbo s tem, da jo bil mož doslej še nekaznovan in je svojo krivdo pred sodiščem tudi priznal. Kljub temu pa obtoženec ni bil zadovoljen s tako odmerjeno kaznijo. Pritožil so je, enako pa tudi državni tožilec, ki zahteva ostrejšo kazen. Stroj, ki orje, seje, mlati in opravlja vsa poljska dela, jc baje izumil revni kovaški pomočnik iz liriješca pri Osijeku, ki so piše Jurij Petrovič. Stroj je narejen tako prikladno.da ga lahko vleče par tudi bolj slabih konj. Izumitelj je rovež iu no more dati svojega izuma patentirati. Zato bi ga rad prodal. Oproščen, čeprav je državni tožilec zahteval zanj smrtno kazen, je bil pred bjelovarskim sodiščem kmet Josip Horvat iz Itepaša pri Bjelovaru. Nekega dne je neki neznanec v gozdu ustrelil lovskega čuvaja Stjcpana Virovcn. Ranjeni čuvaj je ostal Se pri življenju in sam povedal, da sta ga ubila brata Horvata. Orožniki so osumljenca kajpak prijeli, vendar pa jima krivde le niso mogli dokazati. Prvemu Horvatu se je posrečilo dokazali, da je bil v kritičnem času doma, nakar se je sum zgostil nad glavo Josipa. Toda tudi on je pred sodiščem dokazoval, da je bil ta ob času zločina daleč stran. Ker sodišče ni zbralo dovolj dokaznega materiala, čeprav je državni tožilec zahteval smrtno kazen, je Horvata oprostilo. Smolo so imeli svedrovci, ki so vlomili v eno izmed zagrebških pošt. Zc zvečer so se vlomilci skrili v veži, ko pa jc v hiši nastal mir, so začeli s posebnimi napravami trgati stene železno blagajne. Pretrgali so vso stene, do denarja pa le niso prišli. Obupani so nazadnje odnehali, ne da bi slutili, da je bilo v edinem predalu, do katerega m; jim že več ni zdelo vlomiti, za 30 tisoč dinarjev znamk. Iz poštnih prostorov so vlomilci odnesli le en sanlokres. Tudi med lastniki hiš in hišic so v Zagrebu in predmestju ugotovili >divjake<. To so taki hišni posestniki, ki so si postavili hišice, ne da bi imeli ali pa celo prosili za gradbeno dovoljonje. Zagrebški •časopisi pravijo, da je takih hišic okrog Zagreba več kol 1200. Zanimivo pa je, da se niti mestni gradbeni urad niti banska uprava ne razburjata zaradi tega in pustita, da se hišice, ki so mnogokrat bolj podobne luknjam in barakam, množe ter kazijo lice mestu in vsej okolici. Komunska križarka »Dimitrescu« bo priplula v nedeljo v naše vode. Na križarki se vozi jo gojenci romunskih pomorskih akademij. Do srede bodo ostali v Splitu, nakar bo njihova ladja lapueiila Split istočasno z angleško križarko Hoodi. Istočasno, ko sc je ta ladja vsidrala v splitskem pristanišču, so v Kotor pri[>lu'i na obisk kar trije angleški rušilci. Pred vhodom v zaliv jih jo pričakoval mornariški oficir in vodil ladje skozi ozek preliv proti Kotorju. Spotoma so se angleški rušilci ustavili tudi v Tivatu, ki je naše vojno pristanišče, fudi ti bodo zapustili Boko Kolorsko 8, t. m, Nekaj o reklami za mleko »Kmet je drevo, vsi ostali stanovi pa so gosenice, ki se goste na njegovih listih«. Tako se je trdilo nekoč. Danes pa je skoro premalo »gosenic«, tako se zdi, ker kmetovalec svojih pridelkov ne vnovčuje posebno lahko, pa tudi ne ugodno. Čim mu je nebo kako leto bolj milostno in pridela več, pa mu pridelek zaostaja, mestni trg postane prenasičen. Prvi, ki so se poslužili modernih snubilnih metod pri prodaji poljskih pridelkov, so bili Američani. Pregledujoč strokovne časopise sem našel najstarejše poročilo iz leta 1903, ki opisuje nekega farmerja in navaja vzorce inseratov, ki se jih je posluežval za večjo in lažjo prodajo. Mnogo pozneje zasledim reklamo za poljske pridelke in mleko v Angliji, Nemčiji in Švici. Temu se ni prav nič čuditi, ker je Snubitev za agrarne proizvode zvezana z obilinii težkočami. Kmetijski produkti namreč ne prenesejo večjih reklamnih izdatkov. In čim bolj je postala prodaja težavna, čini nujnejša je torej postala reklama, ki naj bi pospeševala prodajo, tem pičlejši je postal zaslužek in tem manj je dopuščal dobiček propagandnih izdatkov. Poleg tega sestoji celotna kmetijska produkcija iz sto in sto različnih predmetov, ki jih je prav težko zajeti v enotno akcijo. Morda bi nikdar ne prišlo do večje reklame za kmetijske izdelke, če bi ne bila njihova konkurenca, tvor-nice za izdelavo margarine, dosegla s časopisno reklamo tako velikih uspehov in s tem resno ogrožala prodajo in trdnost cene zemeljskih proizvodov. Tudi pri nas so izdelek Ceres pred vojno zelo radi kupovali, k čemur mu je pripomogla zelo obsežna propaganda. Kljub vsem pomislekom in kljub vsem težko-čam so kmalu po letu 1903 Američani pričeli z bogato dotirano reklamo za agrarne proizvode. Omenim naj samo angleško kolektivno reklamo za krompir, ali velikopotezno propagando Švicarske sirove unije v Ameriki, ki je veljala 300.000 dolarjev in ki je bila izredno spretno zasnovana, pa seve kronana z velikim uspehom. Tudi Nemčija je proizvedla v manjšem obsegu kolektivno reklamo za mleko. V ameriških časopisih že dolgo niso oglasi mlekarn nobena novost in posebnost. Na jesen leta 1934 se je opogumil Newyork in pričel s sila krepko in dobro premišljeno reklamo za mleko. Mesec oktober so proglasili kot „mlečni mesec" Za propagando je bilo pripravljenih nič manj kot 500.000 dolarjev, ki so jih zložili producentje mleka in trgovine z mlekom. Reklamo je vodilo neko znano reklamno podjetje v Newyorku, in sicer pod geslom: »Pij več mleka, dobro je zate!« Ta vodilni stavek ste mogli najti v časopisju, mesečnih revijah, družinskih listih, športnih listih; govoril je o njem radio, razširjali so ga plakati, javne in splošno koristne organizacije, šole itd. Veliko važnost tega reklamnega naskoka so utemeljevali s tem, da mlekarne, katerih promet je silno nazadoval, spadajo med največja podjetja Newyorka, ker predstavljajo vrednost od enega bilijona dolarjev; zaradi tega da je dolžnost javnosti, da jim pomaga iz zadrege, zlasti še, ker so za mesto življenjske važnosti. Poleg tega je bil krepak argument reklame tudi ta, ki je podčrtaval dejstvo, da vsako nazadovanje porabe mleka pomeni poslabšanje narodnega zdravja. United Dairies Ltd je naivečje mlekarsko podjetje v Angliji Kaj se to pravi, moremo spoznati vsaj približno, če vzamemo v roke njegov domači časopis, ki obsega po skoro sto strani. U. D. L. je velikanska organizacija, ki mora neprestano, prav kakor kolesje v uri, točno delovati, če hoče, da bo prišlo vsako jutro pravočasno na vsako londonsko mizo sveže mleko. Naslednji dve številki naj zmogljivost tega podjetja pravilno osvetle: en sam od neštevilnih napoinjevalnih strojev more v vsaki minuti natočiti nič manj kot 80 steklenic pasteriziranega mleka. Vsak teden se napolni skoro 12 milijonov steklenic mleka s pomočjo tekočega traka, ne da bi se ga pri tem dotaknila kaka roka. Poleg domačega časopisa, ki je namenjen za notranjo porabo, izdaja U. D. L. še domači maga-cin, ki se razdeljuje med kupce. Magacin pa, kakor tudi hišni časopis, razpravljata o redilnosti in koristnosti mleka, o praktičnih redilnih ugotovitvah z mlekom, o pobudah za porabo mleka in smetane; ne manjka pa v njem niti modnih poročil, nasvetov za dom in vrt, niti drugega, kar bi moglo privezati gospodinjo na list. Poleg teh lastnih publikacij se poslužuje tvrdka U. D. L. za reklamo tudi velikega števila časopisov, ki v njih v obliki inseratov, v izbrani besedi in negovani obliki pripoveduje o svoji imponujoči moči. Nek tak oglas pripoveduje nazorno v jedrnatih besedah o nočni vožnji enega izmed več vlakov z mlekom, ki prepeljejo v posebnih, s steklom izoliranih tankih — velikanskih termo-steklenicah — vsak večer tisoče in tisoče hektolitrov mleka v London. Zopet drugi inserat poroča o skrbno in točno izvršenih kontrolah, ki se pri tvrdki redno vrše. Tretji oglas pa pripoveduje o ugotovitvi, da oni dečki, ki so konzumirali dnevno posebno porcijo mleka, hitreje rastejo v primeri z drugimi in da so mnogo odpornejši napram različnim boleznim. V zadnjem času pa objavlja tvrdka U. D. L. oglase, ki se od običajnega časopisnega inserata bistveno ločijo in jim trgovci, ki so vajeni na kratke in skope objave, ne bi pripisovali uspešne prognoze. So to kratki članki o mleku: piše jih sam direktor podjetja U. D. L. in jih prinaša pod naslovom »Talks«. Na zunaj učinkujejo povsem mirno, so spretno tipografsko zasnovani z naslovom in podnaslovi, ki jih prekinjajo živahne, naturalistične slike. Moč teh oglasov je v tekstu, ki ni manj dobro pisan kot kak fascinujoč časopisni članek. Radi jih čitajo. Njihove ugotovitve in dejstva v prehranitvenih vprašanjih jih napravijo za pravo mojstrovino snubitvene umetnosti na tem polju. Opazi se takoj, da je direktor podjetja mož na svojem mestu, da tvarino obvlada. Pripoveduje nam večkrat o mleku, o katerem mislimo, da vse vemo, stvari, ki jih niti ne slutimo. Navduši nas za mleko tako silno, da nezavestno premišljujemo, če ne bi za zajtrk pili mleko, prav čistega mleka. Vprašan o uspešnosti takih oglasov je direktor podjetja U. D. L odgovoril: »Samo zaradi poskuš-nje sem napisal nekaj takih oglasov. .Nisem si bil namreč gotov, če jih bo večina kupcev hotela sploh čitati. Sedaj že lahko ugotovim, da so ti članki vzbudili več zanimanja kot pa vse drugo, kar smo do sedaj podvzeli. Žal mi je, da se tako mnogo podjetij zadovolji pri oglasih za mleko enostavno z geslom• Pijte več mleka! Jaz nasprotno sem trdno trdno prepričan, da je pri vsaki reklami za mleko potrebno v prvi vrsti dokazati, čemu naj se več mleka konzumira. Izdatnejše pitje mleka moremo vendar dobro utemeljiti z ugotovitvami poznanih znanstvenikov in jh porabiti pri svoji reklami. V resnici pa se od teh ugotovitev čudovito malo predela v reklamni stil. Če bi podjetja, ki prodajajo mleko, trgovala z zdravili, bi žrtvovala tisoče in tisoče za poskuse, da bi na ta način prišla do neizpodbitnih mnenj, kakršna imamo v svoji stroki brezplačno na razpolago.« Ob nekako istem času, v letu 1934, je mogel vsak, kdor čita švicarski dnevnik >Neue Ziiricher Motorizirani oddelki turške vojske na manevrih v Traiiji, ki jim je prisostvoval tudi predsednik republike Kenial Atatiirk. _............ )>Xv\'v Z akademskega svetovnega prvenstva: V plavanju na 100 m prosto je zmagal Francoz Rakache (desno) pred Nemcem Eckenbergerjem. Zeitung«, opaziti skoro v vsaki številki precej velik inserat, ki je priporočal pitje mleka, belitev z maslom in večje zauživanje sira Švica, ki je pred vojno, pa tudi še med vojno izvažala veliko količino različnih sirov, je zgubila zaradi nesrečnih autarkij skoro. vse svoje trge. Preostajalo ji je tedaj silne množine mleka, ki so ga gospodarstveniki hoteli s pomočjo reklame spraviti v denar. Poleg časopisne propagande, ki pa se ni izvedla do kraja, ker so usahnili viri, je izdala Centralna zveza švicarskih producentov mleka malo priročno knjižico z naslovom: »Mlečne pijače in mlečne jedi«. V nji dobi gospodinja vse potrebne nasvete, kako naj z mlekom postopa, da se ne skvari, pa tudi mnogo receptov, kako se pripravljajo mlečne juhe, mlečne pijače s sokovi raznih sadežev, skute, siri, mlečne kreme in različne jedi. Nekako enako veliko knjižnico je v 1. 1934 izdala tudi Švicarska sirarska zveza v Bernu. Njen naslov je: »Švicarska navodilna knjižica za fine sirove jedi«. Njeno geslo je: »Jejte sir, kajti sir je zdrav, redilen, dober in poceni k V nji je gotovo preko sto navodil za različne sirove jedi, kako se pripravljajo in ob kaki priliki in priložnosti naj se denejo na mizo. Krasi jo veliko število barvanih slik, ki pojasnjujejo in ponazorujejo številne recepte. Celotna propaganda za mleko in sir je imela lep uspeh. Kritika reklame Časopisno reklamo so nekateri reklamni strokovnjaki neugodno kritizirali že takoj, čim je izšlo dvoje ali troje oglasov. Na ugovore onega reklamnega strokovnjaka pa, ki je reklamo zamislil, so se prvi neugodni glasovi polegli in sodba preklicala. Pozneje pa se je reklami očitalo, da se je preveč loviia za zunanjimi efekti in da je bila premalo prepričevalna. Trdilo se je, da imajo klišeji preveč ameriški tip, da je bilo preveč poševno ležečih besedil, pa premalo vsebine. Originalna oprema in grafične umetnije — se je zatrjevalo — še niso v stanu skeptičnega čitatelja prepričati in ga pripraviti do kupa. Oglas, ki hoče imeti uspehe, se mora — pravi kritika — obračati prav v toliki meri na razum kot na oko, zaradi česar je spretna argumentacija potrebna. Izbira dokazil pa zopet ni povsem lahka zadeva, kajti kdor hoče navesti one apele, ki prodajajo — trdi neki reklamni strokovnjak — mu morajo biti jasne in znane osnove reklamne psihologije. V nadaljevanju svoje kritike pravi: »Prav nič ne pozna človeške duše oni. ki misli, da bo povečal povpraševanje po kakem blagu, če pove, kako silno veliko ga je. Ugotovitev, da ima Švica tolike množine mleka kot navaja neki oglas, da bi zlito v strugo napravilo veletok, ki bi za gotov čas mogel nadomestiti vode slapa od Rena, bo prav težko pripravila kakega človeka, da bi pil več mleka. Reklamo je potrebno usmeriti s stališča konzumenta in ne s stališča producenta, kar je že davno znana zadeva. Prav zato nima pravega pomena v reklami se sklicevati na patriotizem, kajti iz čistega domoljubja se redko kupi kako blago.« In pri nas? Ob vhodu nekaterih mlekarn vidimo nabite plakate, ki nam kažejo tri pivce mleka. Lepaki so brez teksta, če se prav spomnim. Na stvari tudi nič he spremeni, če imajo kako kratko pripombo. Prepričanje je prvo. Če nas kdo ne zna prepričati, da nam je koristno, če kupimo kako blago, ga ne bomo kupili. Zato brez časopisne pomoči ne bomo dosegli, da bi občinstvo pilo več mleka. Šele ko govore neizpodbitni dokazi za pitje mleka svojo zgovorno besedo, lahko mislimo na lepak, ki je vedno le dober reklamni pripomoček k že obstoječi propagandi, ne pa vodilna reklama. Pred leti so Osrednje mlekarne v Ljubljani hotele napraviti nekaj reklame za večji konzum mleka »bio«. Tvrdka me je pozvala k sebi in me vprašala za mnenje, kaj naj bi se okrenilo, da bi se konzum mleka zvečal. Ker podjetje samo ni zmoglo časopisne reklame, sem nasvetoval, naj si da napraviti majhen prospekt ki sem mu določil tudi kratko njegovo vsebino. Pozneje sem pa videl, da se moj nasvet ni upošteval, temveč je izšel dvobarvni iztis na štirih straneh, ki se je razširjal kot priloga časopisom. Gotovo bi ne bil prospekt v oni obliki in načinu, kot sem ga predlagal, več veljal, kot pa imenovana priloga, če pri tem upoštevam pristojbino prilaganja, toda njegov uspeh bi bil povsem večji, boljši. Kajti priloga k časopisom, če ne gre za koledar ali kaj sličnega, ima toliko vrednost, kot časopis sam, torej enodnevni učinek. Prospekt pa, ki bi ga bile mlekarne razdeljevale med kupce, bi deloval vsak dan po malo kot injekcije zdravnika, dokler bi ne bilo nastopilo zdravje, dokler bi se kupca ne navezalo bolj' moč- 1 no nase, dokler bi ne uvidel, da je v njegovo korist, da pije več mleka. Kdo naj bi dal potrebni denar na razpolago za reklamo, ki bi imela za cilj večjo porabo mleka? Gotovo oni, ki bi imel dobiček od tega. Tu bi bila v prvi vrsti država, banovina, pa tudi vsa podjetja, ki prodajajo mleko in mlečne izdelke. Meteorji - pozdravi iz vsemirja Meteorji, bodisi da so to kamni, bodisj kosi železa, padajo na zemljo z neverjetno hitrostjo. Znani so primeri, da meteorji pri padcu na zemljo niso prebili niti skorje ledu na zamrznjeni reki. Toda to 60 posamezni slučaji. Pri padcu na zemljo nastanejo slični pojavi, kakor če vržeš kamen v vodo. Razlika je le v tem, da 6e vodna gladina umiri in zravna, medtem ko se površina zemlje ne. Meteor izbije iz zemlje glino in kamenje, kar se vse nagromadi okoli mesta padca, pri čemer nastanejo oblike, ki so podobne ognjeniškim žrelom. Najtolj znano in dognano je meteorjevo žrelo v Arizoni v Canon Diable. Primer žrela je 1220 ra, globina pa 175 m. Nasip okoli žrela obsega približno 4000 ton. Geolog Gilbcrt je leta 1892 raziskoval njegov postanek in je mislil, da je to ostanek starega ugaslega ognjenika. Šele geolog Barringer je dognal, da je to meteorjevo žrelo. Amerikanci so poskušali priti do meteorja. Vrtali so 400 m globoko, da bi prišli do železa, o katerem menijo, da ga je nekaj milijonov ton. Ko pa so z ogromnimi napori in stroški prišli do nega, ga niso mogli dvigniti, ker je rov zalila voda. Zanimivo je vprašanje starosti tega meteorja. Ker raste v neposredni bližini drevo, ki je 6taro 700 let, menijo, da je že precej star. Nekateri cenijo njegovo starost na 5000 let. Sami Indijanci pripovedujejo v svojih bajkah, da se je tu razodel njihov bog med bliskom in gromom. Predlanskim so odkrili angleški znanstveniki v južnoarabski puščavi Rub al Khali celo skupino takih žrel. Pri tem je zanimivo, da so prišli do tega odkritja na podlagi bajk tamkajšnjih beduinov. Znano je tudi tako žrelo v Rusiji in sicer iz leta 1908. Padec so začutili 800 km daleč. Vsi gozdovi so bili uničeni v daljavo J20 km, takšen je bil zračen pritisk. Drevesa so ležala ,jf■ sjivacch polmerov. Pri tej katastrofi je poginilo 2000 severnih jelenov. Šele leta 1927 so raziskali ta žrel?. Našli so jih do 200 s premerom 10 do 50 er. SpdjjOi da je moral padati tu neke vrste meteorski dzirr Učenjaki pravijo, da ima podobna žrela tudi mesec. Nekateri mislijo, da so to meteorska žrela. Večina znanstvenikov pa meni, da so to vulkanska. Bog ve, kdo ima prav. Verjemimo raje večini. Programi Radio Ljubljana Petek, 3. septembra: 12 Iz naših logov in gajev (plošče) — 12.43 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Čajkovski: Casse noisette, suita (pl.) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Predavanje o kulturnih delavcih kamniškega okraja (g. Jože Vomber-gar) — 20 Arrieta: Marina, trio (plošče) — 20.10 Vzgoja otrokovega značaja (gdč. Marija Kovač) — 20.30 Konc. oddelka godbe »Sloge*. vmes samospevi g. Mirka Dolničarja — 23 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 3. septembra: Belffrad-Zagreb: 2ll Tambu-r*ce ~ -1 Klavir — 21.30 Sl.iger ji — Dunaj: 20 Igra —> Kvartet — Budimpešta: 19.10 Plesna glasba —» 20.30 Ciganska glasba —21.S0 Operni orkester — Trst. Milan; 17.15 Pianinp — 21 Pihala — 22.15 Zbor — Himna r i: 21 Opereta — Praga: 20 Orkestralni koncort — Varšava: 20 Pester koncert — 22 Violina — 22.30 Vokalni koncert — Berlin: 20.10 Pesmi in pisma zaljubljencev — 21 Plesna glasba — Vratislava: 19 Valčki in koračnice — Lipsko: 20.15 Vojaška godba IS- L. Stevenson: 16 Skrivnost dr. Jekylla >Da, da,« je rekel odvetnik,« moj strah se nagiba v isto smer. Bojim se, da iz te zveze izvira zlo, zlo je moralo priti iz nje. Da, zares, verjamem vam, verjamem, da so mojega ubogega Henryja umorili in verjamem tildi, da njegov morilec /Se vedno preži v sobi svoje žrtve, sam Bog bi vedel povedati zakaj. I^epo, maščevanje pa je najino! Pokličite Brad-shawa!< Služabnik je na klic takoj prišel, bil je zelo bled in razburjen. »Zberite se,« je dejal odvetnik, »vem, da ta negotovost teži vas vse. Toda naš namen je, da temu zdaj naredimo konec. Poole in jaz si bova zdaj s silo priborila vstop v delovno sobo. Če bo vse v redu, so moje rame* dovolj močne, da bodo prenesle sramoto. Vendar pa, če bi kljub temu kaj ne bilo v redu, ali če bi morda kak zločinec skušal uiti skozi zadnja vrata, oborožite fante z nekaj dobrimi gorjačami in pojdite okrog vogla ter se postavite poleg laboratorijskih vrat. Dava vam deset minut časa, da pridete na svoje mesto.« Ko je bil Bradshaw stran, je odvetnik pogledal na uro. »In zdaj, Poole, na noge, na delo!« In odšel je na vrt z ogrebalom pod pazduho. Mesec so zastrli deževni oblaki, zdaj je bilo docela temno. Veter, ki je zdaj samo še v posamičnih sunkih udarjal v ta čudni vodnjak stavb, je bil kriv, da je luč od sveče med hojo plapolala sem in tja, dokler nista prišla v varstvo predavalnice. Tam sta molče sedja ter čakala. Iz daljave je svečano donelo šumenje Londona. Toda v njuni bližini je tišino trgal samo zvok koraka, ki je hitel po delovni sobi gor in dol. Poole je dejal: »Tako gre tam noter ves dan, gospod. Da, in večji del noči. Samo kadar pride nov vzorec od kemika, je kratek premor. Samo slaba vest more biti tak sovražnik miru. Ah, gospod, kri, sramotno prelita kri visi na vsakem tistem koraku. Toda prisluhnite spet! Malo bliže! Položite svoje srce v ušesa, mr. Utterson, in povejte mi, ali je to doktorjev korak?« Koraki so bili lahki in nepravilni ter so se malce opotekali. Pogosto so zveneli sumljivo nalahno. To je bila v resnici velika razlika od težkega, škripajočega koraka Hernyja Jekylla. Utterson je vzdihnil in vprašal: Ali gre to tam vedno tako?« Poole je prikimal in rekel: »Enkrat, enkrat sem pa slišal, kako je jokalo.« »Jokalo? Kaj se to pravi?« je vprašal odvetnik in nenadoma zadrhtel od strahu. »Jokalo, kakor ženska ali kakor izgubljena duša,« je dejal hišnik. »Stiskalo mi je srce tako, da bi bil tudi jaz skoraj zajokal.« Zdaj je preteklo deset minut. Poole je izpod slame za zavijanje potegnil sekiro, svečo sta postavila na bližnjo mizo, da bi jima pri napadu svetila. Z zadržanim dihom sta se bližala kraju, kjer je ona vztrajna noga v nočni tišini še vedno hodila gor in dol, gor in dol. »Jekyll!« je zaklical Utterson na glas, ■•moram te videti!« Čakal je trenutek, toda odgovora ni bilo. »Svarim te pošteno. V nas se je vzbudil sum, moram te videti in te tudi bom videl,« !e zaključil. »Če ne s poštenimi, pa z nepoštenimi sredstvi, če ne s tvojim privoljenjem, pa s surovo silo.« Oni glas je odgovarjal: »Utterson, za 6veto božjo voljo, bodi usmiljen!« »Ah!« je vzkliknil Utterson, »To ni Jekyl-lov glas. Poole razbiva vrata.« Poole je zavihtel sekiro nad glavo in od udarca se je streslo vse poslopje. Rdeče pre-v;cčena vrata so se stresla v tečajih ic ključavnicah. Iz kabineta je zadonelo nevoljno vreščanje, kakor da ga je rodil živalski strai> Spet se je dvignila sekira, spet so zagrmele deske v vratih in ogrodje se je streslo. Še štirikrat je zagrmel udarec, toda les je bil žilav in ovratje izredno dobrega tesarskega dela. Šele pri petem udarcu se je zapah razletel in razvaline vrat so se zvrnile noter na preprogo. Zmagovalca sta se ustrašila lastnega hrušča in tišine, ki je nastopila nenadno. Vstopila sta malo nazaj ter pogledala noter. Pred njunimi očmi je ležal kabinet v mirni luči svetiljk. Prijeten ogenj je žarel in prasketal v kaminu, na tenki verigi je pel kotel. Nekaj predalov je bilo odprtih, na mizi za poskuse so v lepem redu ležala pisanja in blizu ognja je bilo pripravljeno vse za čaj. Človek bi si bil lahko mislil, da je to najmirnejša soba in kljub steklenim omaram, natrpanimi z najrazličnejšimi kemikalijami, najprijaznejši prostor nocoj v Londonu. Toda naravnost v sredi je ležalo boleče skrčeno še drhteče truplo nekega moškega Po koncih prstov sta zlezla bliže, obrnila truplo na hrbet in zagledala obličje — Edvarda Hydeja. Bil je oblečen z oblačili, ki so mu bila dosti prevelika. To je bila obleka za doktorjevo velikost. Mišice v njegovem obrazu so drhtele v videzu življenja, toda duša je že pobegnila. Z ozirom na strto stekleničico v mrtvečevi roki in z ozirom na močni vonj po grenkih mandljih, ki je visel v zraku, je Utterson vedel, da ima pred seboj truplo samomorilca. Dejal je resno: »Prišla sva prepozno, da bi kaj rešila in da bi kaznovala. Hyde je odšel k svojemu sodniku. Nama ostaja samo naloga, da iščeva truplo vašega gospoda.« Večji del poslopja je zavzemala predavalnica, ki je obsegala skoraj vse pritličje in ki jo jo je osvetljevala luč od zgoraj. Tu je bila tudi delovna soba, ki je gledala na dvorišče. Iz predavalnice je držal hodnik do vrat na stransko cesto. Tudi delovna soba je bila po drugih stopnicah naravnost zvezana s tem hodnikom. ►Slovenaltl dom« izhaja raak delavnih oh 12 Ma*e£na naročnina 12 Din. za inozemstvo 23 Din Orodnifitvo: Kopitarjeva aliea ft/TTi Telefon 2994 ta 2996, UDravai fLonitafteva k Telefon 299SL Za Ju«o#lovauako tiskarao * Ljubljaiiia K. Ce& Izdajatelja Ivan &akoveo. Urednik; Jole Količek'