Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velia ca v*e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA TELEFON: OHelse* 3—3878 List; stovenskih idelavcevy Ameriki. f7 The largl^SlwraZ^^aj^^^ the United States. Issued every day except Sundays o and legal Holidays. 75,000 Readers. J NO. 258. — fiTEV. 258. Entered si Btcond 01ms Matter September 21, 1908, si tt> Post Office »t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelxes 8—8871 NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 3, 1933. — PETEK, 3. NOVEMBRA 1933 VOLUME — LETNIK XLL V AMERISH FARMERJI ZOPET NA ROBU PROPADA Japonci zapuščajo kitajsko ozemlje PET GOVERNERJEV IZ DRŽAV SREDNJ. ZAPADA JE PREDLOŽILO PREDSEDNIKU SVOJE POROČILO Governcrji zahtevajo, naj se za farmske produkte takoj določijo višje cene in naj se spravi v cirkulacijo več papirnatega denarja. — Po raznih državah se vrše n&silja. — Stavku joči premogarji bodo poslali k predsedniku Rooseveltu deputa-cijo. 4 WASHINGTON, D. C., 2. novembra. — Gover-nerji petih držav Srednjega Zapada so danes predložili predsedniku Rooseveltu prošnjo, naj odpravi stisko, v kateri se nahajajo farmerji, s tem, naj takoj določi višje cene za farmske pridelke. Zvečer je bilo objavljeno v Beli hiši, da so bili na konferenci governerjev sestavljeni načrti, kako bi se pomagalo ameriškemu far mer ju, ki je dospel na rob propada. Konfrenca se bo danes dopoldne nadaljevala. — Končni načrt bo predložen predsedniku v odobre-nje. Governerji pravijo, da je zavladal v okrajih, kjer pridelujejo pšenico in koruzo ter kjer se bavijo z živinorejo, skrajno resen položaj. Ne zahtevajo samo dolčitve cen, pač pa tudi inflacijo denarja. Po njihovem mnenju bil bi edin izhod, da spravi vlada v tek večjo množino bankovcev. Governerji, ki se posvetujejo, so: — Herring iz Iowe, Olson iz Minnesote, Berry iz South Dakote, Langer iz North Dakote in Schmedeman iz Wis-consina. Dopoldne so se dve uri posvetovali s predsednikom Rooseveltom, vse popoldne pa z delavskim tajnikom Wallace-om in farmskim administratorjem Peekom. Governerji svetujejo, naj bodo cene tako določene, da bo mogoče pokriti farmerju stroške in da mu bo še nekaj dobička ostalo. DES MOINES, Iowa, 2. novembra. — Voditelji farmerjev v Iowi so izdali dr.nes svarilo, da v zahtevi, naj se farmerjem takoj pomaga, ne bodo poznali nikakih kompromisov. Farmerski piketi v Minnesoti, Iowi in South Da-koti ter v Elbley, Wis., so se zopet vrnili na svoja mesta. Uradniki National Holiday Association so brzo-javili danes governerju Herringu v Washington, da ne bodo niti za las odnehali in da more predsednik I^viško organizacija. Vlada "je po-Roosevfclt ugoditi vsem njihovim zahtevam. S&^Sjtt^tS je delovanje tamošnjih uradnikov in delavcev. Sklical je shod. Tekom njegovega govora je nek delavec nekaj napisal na list i.n ga izročil nekemu drugemu članu preiskovalne komisije. Delavci je Baraneikova spoznal kot nekda- LITVINOV [STRAHOVITA V CESARSKIH | EKSPLOZIJA KABINAH Sovjetski zunanji komisar se pelje na parniku Berengaria. — Vozi se v kabinah, ki so bile določene za vladarje. Na Bcrcnaguriji, 2. noviembra. Sovjetski zunanji komisar Mak-.sim Litvinov se nahaja na krovu parnika "Berengaria", poln upanja na ugoden uspeh pri pogajanjih s predsednikom Rooseveltom za priznanje Rusije. Litvinov .se vozi v razkošnih kabinah, ki so določene za potovanje vladarjev. Četudi je skušal rl-cxbitr skromnejše kabine, vendar so bile tedaj že oddane in je dobil samo naj razkošnejše prostore, ki se nahajajo na parniku. Litvinov se je odpeljal v ponedeljek ob štirih popoldne v sprem-st vil Konštentina Umanrvkega in Ivana Divilkovskega. Xa parni k so odšli zelo naglo in •so se takoj, nastanili v kabinah. Nov tank je eksplodiral in petrolej se je vžgal. Trije delavci so bili ubiti. — Skoda znaša nad $1,000,000. Tiverton, R. L, 2. novembra. — Ko je eksplodiral nov tank, poln ŠVICA SE BOJI VOJNE Predsednik republike je priznal, da so se začeli zbirati nad deželo temni oblaki. — Prebivalstvo' je razburjeno. Berlin, Nemčija, 2. novembra Švica, ki je bila .mniogo le' vodi-, petroleja. Xev England Terminal J^eljica mirovnega gibanja, in naj-; Company, so bili ubiti trije delav-1 večja zagovornica razoroževanja, ci. Takoj po eksploziji se je pe-!«e pripravlja, da se oboroži za ob- t roj o j vžgal. Škoda znaša nad $1,000,000. Iz štirih sosednjih mest so prišli gasilci in po velikem trudu se jim je posrečilo omejiti ogenj. Velika nevarnost je bila, ko se je goreči petrolej približal k tanku 2 80,000 ga.! on a m i petroleja in gasilci .so 'komlij ubranili, da tudi ta, tank ni eksplodiral. ranibo svojih meja. Predsednik Edmund Scliultcss je v svojem govoru na zborovanju liberalnih demokratav v Lu-cernu dal slovo stari po'itiki najmanjše oborožitve, ki je slonela na popoLni veri na evropejski mir. — Vera. katero so drugi narodi imeli v našo voljasko opremo. (— je rekel predsednik, — nas je ' _________1 _ .1 . __ • 1 t Eksplodiralo pa j-t več manjših • obvarovala, da nismo b'li zap1 e tankov Ln eksplozije je bilo .sli-Jteni v svetovno vojno. Danes pa SOVJETSKI URADNIK ___OBSOJEN Barančikov je imel odgovorno službo. — Bil je ovaduh pod carsko vlado. — Neki delavec ga je spoznal in ovadil. Moskva, Rusija, 2. novembra Vladimir Baran-Barančikov. ki je imel v •boijčeviški ranici velik ugled, je bil obsetro-leja. Vsi mrtvi in ranjeni so bili za potil (»ni na tanku. Delavci so na tanku opazili ma.jh.no špranjo in ko so jo hoteli -začiniti, se je petrolej vnel in nasta.!a je strahovita eksplozija. Ambulance so prišle iz Fall Ri-verja in Tivertona in so naglo prepeljane ranjence v bolnišnico. Komaj so bili ranjenci odpeljani, so se pričeli vnemati tanki in eksplozije so naglo sledile ena za drugo. Ko so že goreli štirje manjši tanki, se- je streslo ozračje, ko je esksplodiral tank s 50.000 galonami petroleja. Gledalci so se naglo raztekli, nekateri so pred hudo vročino bežali po! milje daleč. Več žensk je omedlelo. se zopet 'zbirajo temni oblaki. X-e verjamem v vojno, ki bi uničila' Evropo, in sem prepričan, da bo i enkrat Trmragal razum. Toda ta' vera nas ne razveže dolžnosti, da imamo pripravljeno orožje, ne glede na to. kako velik? bo žrtev. Švica je bila zelo razburjena zaradi poroči! v francoskih listih, da se je ne.mški generalni 'štab odločil. da bi nemška vojska v slučaju vojne kršila švicarsko nevtralnost. kakor jo je v Belgiji leta 1014. N«ove francoske in belgijske utrdbe so Xenice prepričale, dia se -v bodoči vojni ni mogoče posluževati iste taktike kot v zadnji vojni. Severna Švicarska je primeroma ravna in na zadostno oborožena armada ne bi mogal preprečiti nemške Vojske, dva. bi skozi Švico prišla Francozom v bok. ali pa bi se združila z italijansko armado. JAPONSKA SE HOČE DOBRO ZAŠČITITI PROTI S0VJET. RUSIJI PEIPING, Kitajska, 2. novembra. — Japonska okupacijska armada se je naglo pričela umikati s svojih postojank v notranjosti kitajskega zidu in iz I 41 prehodov skozi starodavni zid. Japonska je najbrže odpoklicala svojo armado iz Kitajske, ker je s Kitajsko sklenila tozadevno pogodbo. ] Japonska bo mogla to armado, ki šteje najmanj eno divizijo, porabiti na severni me;i, kjer je vsled spora zaradi kitajske vzhodne železnice med Rusijo in Japonsko položaj še vedno napet. Velike skupine vojaštva se pomikajo proti Harbinu. Med prelazi, katere so Japonci izpraznili, se nahajata tudi prelaza Sanhajkwan in Kupeikou. kjer je padlo na obeh straneh največ vojakov, prodno so jih Japonci zavzeli. Zadnje tedne so se vršila pogajanja med japonskim ministrom Ariošijem in kitajskim predsednikom političnega sveta generalom Huang Fu. Ta pogajanja, katera so inozemski zastopniki opazovali z 'velikim, zanimanjem, so najbrže dala povod za odpoklic japoaskega vojaštva. Z0PETNI NEMIRI _NA KUBI V policijskem uradu se je razpočila bomba. — Vse stranke hočejo drugega predsednika. df. V dvorano so stopili vladni detektivi in Barančikova odpeljali iz dvoran«. 'Ja unadnih listov je bilo razvidno, -da je Barančikov kot carski tajni agent ovadil več sto ljudi, med katerimi jih je bilo mnogo pofelanih. v Sibirijo. GRADNJA NAJVEČJEGA PARNIKA , Pariz, Francija, 2. novembra. Veliki parnik "Xormandie". ki bo imel 70.000 ton in ki ga gradi ladjedelnica v Saint Xazaire za Francosko parobroclno družbo, bo dogdtovljen do jeseni leta 1935. Ta parnik. ki 'bo največji nasvetu. bo 'zgrajen posebnim namenom za popolno varnost. Parnik "Xormandie" je bil s p! a vijem pred enim letom. Xato sta prišla dva požara, ki sta uničila dva^nova parnika "Georges Fhilippar" in . "Atlantique". Delo na "Xormandie" je bilo vstavljeno in poklicani so bili inžinirji. katerim je bilo naročeno, da izdelajo načrt za notranjost parnika, da bo popolnoma varen .pred ognjem. Kjerkoli je mogoče, 'bodo manie-&čeni kovinski deli, mesto lesenih. DOLOČEVANJE CENE ŽGANJA Washington, D. C., 2. novem-'bra. — Kolikor je bilo mogoče izvedeti od zaupnih vladnih krogov. bo vlada določila na žganje davek, da bo veljal kvart žganja $3.00. Xa žganje bo najbrže naložen .dawk po $5.00 na galono Ln vladni krogi so mnenja, da ga bo mogoče prodajati po $3.00 kvart. WASHINGTON, D. C., 2. nov. — V štrajkih, ki se vrše po vseh delih dežele, so se pojavila včeraj razna nasilja. Prj Fort Washington, Wis., je bila z dinamitom razdejana neka sirarna. .njega «a»kc*a detektiva, ki se je Pri Plains. Pa se je završil spopad s stavkajo- !t cimi premogarji. Dva moška sta bila obstreljena, j boljferiki in detektivskemu ura-pet žensk je pa ranilo kamenje, s katerim so se ob- dU na'manjal imena "»"»liivih Un-metovali stavkarji in stavkokazi. Razsodiščna oblast, kateri načeiuje newyorski senator Wagner, bo skušala, kjer bo le količkaj mogoče, doseči uravnavo. Najprej se bo bavila s stavko kopačev trdega premoga v Pennsylvaniji. Premogarji bodo poslali v Washington delegaci-jo, sestoječo iz šestih članov, ki bo osebno predlo- , 5{)() stavkarjev ^ odlo£itve NRA in se prei žila predsedniku Kooseveltu svoje zahteve. _ v . ... , , - J nočejo vrniti na delo. V Wasau, Wis., je bilo aretiranih osemindvajset Narodni razsodiščni oblasti se je posrečilo urav-farmerjev, ki so zablokirali cesto. Okrajna jetni- nati stavko tekstilnih delavcev v New Jersey, šnica je strogo zastražena, ker hočejo stavkarji o- Vsi stavkarji so dobili povelje, naj se vrnejo na svoboditi svoje tovariše. delo. Pletilci bodo dobivali za 40 ur dela na teden Pred Fordovo tovarno v Edgewater, N. J.t vlada J petindvajset dolarjev plače, ■».»'» v « • 4 < • U LCI . « . t . , . «U kt u ■ ■ ... - . • , . _ Havana, Kuba, 2. novembra. — V policijskem uradu se je razpočila bomba in ranjenih je bilo devet oseb, med njimi najbolj nevarno bombni izvedenec Jesus Garcia .Delgado, ki je preiskoval bombo, ki je bila najdena zunaj policijskega poslopja. Delgado je pozneje umrl v (bolnici. Drugi policist in, nek-vzredenee v radio se borita s smrtjo. Štirje drugi policisti se nahajajo *v bolnišnici v -resnem položaju. Xovo presenečenje je zavladalo v policijskem uradu, ko je prišlo iz predsedniške pabače obvestilo, da 'je dobil načelnik policije Franco "zaradi bolezni" za nedoločen čas dopust. To je dalo povod domnevanju, da je prenehalo njegovo prijateljstvo z 'vrhovnim ar-madnim poveljnikom, polkovnikom Fulgencio Batista.. Voditelji vseh političnih strank pregovarjajo polkovnika Carlosa Mendieta. da bi prevzel predsed-ništvo. ki pa se ni odločil, ali naj bi žrtvoval svojo politično bodočnost in prevzel 'začasno predsed-ništvo. Mendieta priporoča, da bi » se vrnil v predsedniški urad bivši predsednik Carlos Manuel de Cespedes. Xemiri se še vedno ponavljajo po mestu. V pouličnih bojih je bil ubit nek 10-letni deček. Trgovina je skoro popolnoma zastala. Moskva, Rusija, 2. novembra. Visoki sovjetski uradniki so izdali na komunistično mladinsko družbo oklic, da naj ho 5.000.000 njenih članov pripravljenih za vojaško obrambo. Ob priliki petnajstletnice mladinske družbe je predsednik -sveta ljudskih komisarjev Vjačeislav Molotov rekel, da vedno večje število tujih držav priznava .sovjetsko Rusijo in da postaja pomen sovjetske unije vedno bolj važen. La'zar Kaganovič, ki ima velik vpliv v Politbirou, je rr*sno posvaril sovražnike so v jet o v. — Xikar ne poskušajte .svoje moči nad nami. — je rekel. — kajti opalili si boste svoje prste. Naročite se na "GLAS NAHODA največji slovenski dnevnik v Združenih državah. TRGOVINA MED AVSTRIJO IN ČEŠKO Dunaj, Avstrija, 2. notvembra. Vsled zadnjega obiska eehoslova-škega zunanjega ministra dr. Be-neša se je trgovina med Avstrijo in Čehoeilovaško zelo izboljša1 a. Cehi z resno voljo delujejo skupno s Francijo in Italijo na to. da otstane Avstrija samostojna država, ker bi prrklopitev Avstrije k Xemeiji pomenila za Češko valiko izgubo. Dr. Beneš je pripravljen prinesti marsikatero žrtev 2 n^nha ■L0TXN1C rUBUSmSO OftVW . jem, njenimi visečimi, podečimi iliM- - -- iA CartmtUmV _ "_ - • »e oblaki, od vetra okleščenim, __It—lili. Trn. nizkim grmičevjem, neskončnimi fuk» of btfbMi «f tb« corporation and addreaM of above officer«: pašniki in pasoeo se živino ter ne- — W. IKh Bfpgb at Manhattan, New Ittfc Cilj. N. t. ^"»tiil-mi, pobeljenimi domovi; de- ~ . ' ' ■ ■ ■• , w — - *,žele. ki je polna starih spominov "^rpt! —sto in sto pravi j ki in prastarih {Wmrn^M M rllill) - r narodnih pesmi še živi Tli eni ljud l^ifVT Daj Except «0*1.7. and HoiUM ~~ *vom. se tekmovanja -:-i-;-:---1—1--Died, najboljšimi pripovedovalci; |a telo lato velja m Ameriko te te New Torfcaa celo leto ...... $7.0» otroci pripovedujejo v spet povr- Kanado .....................Zrn pol leta ...•••.............. $3.50 njenem galskem narečju najlep- .............-......9BM Za lnosematvo aa celo leto $7.00 Se irske pravljice; naiboljše .so |a -trt lata..................$LfiQ ga pol leta............$3.50 odlikovane. — kajti irska srca vi- ___$6.00 __&e ljubeee na starih običajih. IilirinariMft ©n Agreement 'Irci »o z več Stoletnimi krvavi- ' " ~ ~~ — mi žrtvaimi dokazali zvestobo do- "Glaa Naroda" lahaja mkl dan l*v*em81 nedrij ln pcasnlkor. . . ..........., ;—:—r-—-:-r——-. .-;--------movmi. Tisoč in tisoč domohu- ^oplal brca podplaa in osebnosti se ne prlobčojejo. Denar naj ae blagovoli >,„., • _ , „ ■ , M-U.tl PO Money Order. Pri apremembl kraja naročnikov. pro.tao/dTee ^.P^trpelo smrt na vushcah. « tudi prejfinje bWallMe naananl, da hitreje najdemo naeloTnlka. ^otisoc, so obupu spustih de- —-—----— aelo. Toda — bili v tujim, ali do- -GLA8 NARODA", Sli W. 18fch Street, New Ink. H. T. mii — ostali so zvesti domovini in Telephone; CHeleca 1 »871 niso opustili upanja, da bo irska -----------— ~:~TT , .- . —--fcvzeda spet svetila, četudi bo ]>al no&nejši. V njihovih srcih majno živela ljubezen do ze--.u-.6a otoka — "prve cvetlice tfveta in najlepšega 'bisera morja". — Ljubezen do mučeniške dežele, katere tekoča kri in večna bolečina je sinove le utrjevala ; z vsako kapljo krvi so kot mladi pelikani pili novo ljubezen iz materinskih prs. Irskf-p««nik, ThomasMoore, je' zanosno opeval Is v o jo dbmovino. Otok je bil lep že od nekdaj. Vsekakor so hrastovi gotzdovi iz daljne preteklosti že davno uničeni. Angleži so rabili les in pa — vzeli. Vendar najdemo smrekove gozdove še v tihih gorskih dolinah. In ob sladko šepetajočih potočkih in vzdolž posestnih meja šume gaji. Sicer pa se vidi samo močv.Vje in vresje in traivtniki. Irska je siromašna dežela. Nekoč je bil marod bogatejši in srečnejši, kot je danes. Zeleni o-tok je sredv-če zgodnje krščanske kulture. Takrat ni bilo nikjer tako globoko smiselne skrivnosti. r r BORBA IRSKEGA NARODA FARMERICA ODGOVARJA Slovenska farmeriea, napi piše iz Wisconsina, da je bil uredniški članek, ki smo objavili 25. oktobra, jako klaveren in da je bil navdahnjen « kapitalističiiimi nazori. 44Kapitalistične nazore" odločno odklanjamo, prav radi pa objavimo iz njenega protesta naslednje odstavke: j .: '" ■.' • i i« i?' • - — Pravite, da siavljamo farmerji pretirane zahteve in primerjate fabriškega delavca farmer ju, — Res je, da ima farmer dovolj za jesti, posebno sedaj, ko je štrajk. Ne smete pa misliti, da farmer dobi svojo jed zastonj. O, Če bi vedeli, koliko truda in tudi denarja ga stane. — Vsega, kar mislim, ne morem stlačiti na papir, rečem pa le to: — Gospodje, ki deželo koma udirajo, so določili, da mora mestni delavce zaslužiti po petnajst dolarjev na teden. S tem denarjem naj se delavec preživi, farmer naj pa dela, plačuje davek in obresti in naj "sen-kuje" mestnemu delavcu svoje pridelke. — Sama ne veni, kako računa jo, ker na noben način ne more iti tako. * • — Ker noče vlada za farmerja nič napraviti, so farmerji zaštrajkali. Naj bo, kar hoče, drugega izhoda ni bilo. Pravijo, da bo štrajk trajal še dolgo časa, in se tudi £iri od dne do dne. Ljudem po mestih, [.-osebno našim rojakom, bi svetovala, naj nakupijo krompirja ih. firugih stvari, da bodo zimo pretolkli. — Odtukaj ne puste nobene stvari poslati oziroma^ prodati, in zato se mi zdi, da bo po mestih veliko pomanjkanje. — Borden's Milk Co., ki po mestih mleko prodaja, je napravila v enem letu petindvajset milijonov dolarjev čistega dobička, -dočim farmer, ki mora>t rdo delati od zore do mraka, niti toliko ne dobi, da bi s t š lie ^po^ri £T)a' bi bil za svoje delo plačan, pa niti misliti ni. — Res je bil že čas, da so se farmerji zdramili, kajti vse, kar so v zadnjem času prodali, je bilo skoro zastonj, — Po mestih so kokoši po 35 centov funt. .Če znate količkaj računati, lahko izračunate, kolika dobi farmer za kokoš. Istotako je z mlekom in sploh z vsem, kar pridela. * — Ce bo šlo še nekaj časa tako naprej, bodo šli vsi farmerji drug za drugim bankrot. — Teden pred strdkom smo z naše farme dve kravi prodali — ker ni prostora in zaradi suše premalo sena — pa smo dobili za dve kravi ravno 15 (petnajst) dolarjev. — Kdor pozna sedanje razmere na ila£inahrse nam ne bo čudil in nam ne bo zameril, .če smo se zaceli boriti za svoj obstoj. Slovenska farmeriea je stopila v javnost z iravidez tako neovrgljivimi dokazi, da si ji ne drznemo odgovarjati. Z vesoljem bi pa objavili nazore slovenske žene; ki preživlja sedanjo mizerijo .v največjem ameriškem velemestu ali pa v neznatni majnerski naselbini. . in velikašev uničena. Najtežja preganjanja so pripeta na imena : Elizabeta, Cromwell in njegovega zeta — Inetona. Deset tisoč i so takrat bili prodanr za sužnje, na milijone izgnanih, na tisoče umorjenih, na tisoče -posestev ukradenih lasstnikoni in darovanih Angležem. To sramotno postopanje je »bilo kronano z uivedbo kazenskih zafkonov, za katere pravi neki angleški -zgodovinar, da so bili menda uveljavljeni samo zato, da bi bili uničili ljudstvo. Najsi je bil Irec včasih res nezanesljiv, najsi je ljubil j>ovršno-du'havit in neobziren posmeh — svoji veri in cerkvi je ostal zvest do smrti. Angleška je poskusila vse. da. bi jra ranila v tej ljubezni. Katoliška vera je bila prepovedana. duhovščina zasledovana ; njihovim pripadnikom ni 'bilo dovoljeno. da bi se pečali s trgovino in industrijo: bili so spodrinje-ni iz političnega življenja, gospodarsko uničeni. Ostali so za-est i. To je največja slava Irske. Proti kon-cu osemnajstega stoletja se je položaj začel izboljševati in vešč n a j ost nejšili izaikonov je bilo umaknjenih. Nato so Irci organizirali nov upor. ki pa je bil izdan — in spet se je začelo preganjanje. lrei niso dopustili, da bi Anglija svojo, staro krivico tako "lahko" popravila. Med svetovno vojno se je irsko javno mnenje postavilo ma nemško stran; na različne načine so poskušali, da bi prperečrli no-vačenje ( v Ameriki se je javno delalo proti angleškim interesom). Irski domoljubi so bili složni v tem. da svetovna vojna vsekakor ni irska vojna. Strahovita vstaja je bila zadušena s potoki irske knvi. Toda Irci so raje umirali za bičano domovino, raje »pod angleškrmi krdglami. kot za britslci imperij, ker — "blažen je prijatelj, ki te vidi v zmagoslavni uri", jo pel nekoč Moor, "toda najlepše darilo, ki ti ga m<>- tako vnetih verskih poslancev.ire.Pokloniti nebo, je: Umreti za-tako nežno izražene lirike, kot v Irski. Toda ta "bogati čas ni traja! dolgo. Poti angleško nasilno vlado je bila ii>ka kultura in bla- te! Ali Anglija je žilava v dobrem, kot. v slabem. J'o vojni je Ir.ska dobila več, kot pa so pričakovali gos&anje uničeno; samo še razva- j ™.ivjietejši domol jubi. Bilo je tO line pričajo o tem. Jezik je sko -j 'Politirne modrosti. 7-godilo raj docela izginil — iv zadnjih' le- j,se ni solzavosti, ki v politiki nitih »ele praznuje svoje vstajenje. Ilna °"Pr«v5ti. 7* zakonito do- A i* _•».« i, .i____r ' A ostal je irski duh. Tudi današnja Apgjija se ima' Irski zahvaliti za nekatere svoje duhovite in oblikovno dovršene umetnike: Slika rja kot Whistler in pisatelja kot Wikle. Chesteron in Shaw. Irci (vsaj pretežni del) so verjetno bili Kelti, spadali so torej k istemu plemenu kot stari Gali sledsnostjo je Anglija dala katoliškim Treem popolno prostost v njihovi lastni svobodni državi. In se je vprašanje. <*e je-Irska danes srečna. Spet so zagorela stara nasprotja. ki so >»e uveljavljala celo -v prvih dneh mlade, nove Irske. Kdo bo zmagal, pač ni težko pogoditi. Predsednik de Valera Kelti — ra'zmmni in strast in, du- (Pravkar prestal marsikateri te- CE NAMERAVATE V DOMOVINO? Ptilt* nam takoj bo brezplačna navodila In aagotayljawo yam, 4a bojtie po ceni ter ; :1 udobno potovali - GO. ELBORE^V New Yosk, M.S. 216 Wmt M Street ho viti in nadarjeni —' so bili odlični govorniki. Zato -vsekakor ni-čiemrni. muhavi in ne ravno -sta-Blešefcči uspehi so .stali neposredno ob "lenobi in zaostanku. Ljubeznjivi m prijazmi do tujcev, so bili do svojih rojakov nezanesljivi. Kljub njihovi goreči domov is k i ljubezni, ni bilo v Trski nt/benega. upora brez izdajalcev. Značilno je tudi. da iuso nikdar postali mornarjih* dasiravno so.; imeli dobre luke--; da. nLso zidali mes(f^;tr> so storili Daaici. ki so vladali tu dolga stoletja. Trsko mtičeništvo se je 'začelo, ko je Henrik IT.. angJieški kraJj —• po izdaji — dobil Irsko. Svojim. angleškim baronom je podaril velike fevde in. sovraštvo od takart ni ugasnilo. Sto- in stoletja so Angleži rzžemali irski narod, dokler ni popolnoma obubožal in 4e bila aiioč njihove cerkve žak vihar. Toda mnogo jih je. ki so mnenja, da zastopa minuli čas in ovenele ideale. Nova sivobotlna država ne obsega vsega. otoka/Gospodarsko močni sever. Ulster, je čLsto angleški ali škotski in predstavlja lastno driav.no enoto. Ljudje so tam nasledniki Angliji zvestih puritancev, katerim je bila darovana severna Iraka, ko so hoteli poa.n-gležiff ves otok. Zadušili .so vsak •ttpor, med" vojno so vztrajali na ang^e^ct strani, so "rekrutirali irske čete", njih vodja, Oarson, se je do 'zadnjega hipa upiral ena-koglgsnenm zakonu. Vedno bodo pripravljeni delati težkoče katoliški. Angliji sovražni mladi Irski. Taiko nosi otok odprto ra.no, ki bi nekega dne anogla ogražati življenja mlade Irske, ker nasprotja ki se tu srečujejo, so zelo ostra. Ne sučejo se samo okoli življenjsko važnih interesov, temveč tudi okoli verskih predsodkov in o-koli nepremagljivih plemensko u.-smerjenpi nasprotij. ' Bodočnost jpravljicaiega otoka m njegDtvxga junaškega naroda t orej »eni ^zagotovljena. JH.KNW0VE Pratike . za leto 1934 IMAMO' V ZALOGI -Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 .West L8tb Street Kew York, N. Y. ' * A . W * i n Rokoma, Ind. Tukaj je umrl naš rojak Frane Mele (podomače Tomeov). Kojen je 'bil na Vrhniki pred 53 leti. V Ameriko je prišel pred tridesetimi leti, v tej naselbini je pa bival sedemnndvajset let. Bil je u-stanovitelj ter več let predsednik in tajnik društiva štv. 232 SNP-J. Bit je zabaven človek in uzoren gospodar. Postavil si je lep dom in dobro vzgojil svoje otroke. Zapustil je dve hčeri in tri .sinove. D»va: sta že poročena. Počivaj v miru. Francelj! v J. Ilamovc. iCrivitz, Wis. Vem. da ste že pozabili, kdaj ste priobčiui zadnji e omenim, da mladina rada povzroči kako presenečenje. Sin »moje sestre v Pennsvlvaniji, Frank Ivebe. je po-setil svetovno razstavo v Chicago. Pri tem si je mislil: — Ker! sem (že tako daleč, čemu bi ne presenetil svojih sorodnikov v Wisconsin Malo je navil svojo novo Chevrolet karo. pa se je znašel pri nas na farmi, vsem v veliko presenečenje. Sprva fja ni nihče poznal. Ilvala Ti. Frank, in tvojemu prijatelju Lovreineu, ker se nista »ustrašila n-elikega truda in dolge vožnje. .Mrs. J. K lenience. S pota. ;Na Hibbing. Minn., je umrla dne 27. oktobra Agnes V stara 72 let. I»olna je bila devet mesecev. V Ameriko je prišla leta 1894. Zapušča tri sinove in dve hčeri. Shi Joseph je duhovnik v Seattle, Wash.. John in Ignac (mestni odvetnik) sta pa na Hibbing. Ilči Marv jeu čiteljica na lokalni šoli. Ivči Elisabeth je pa poročena v Portland. Ore. Dne 27. oktobra se je na CJiis-holra. Minn, skoro smrtno ponesrečil star priseljenec, vdovec Marko IKočevar. doma od Črnomlja na Dolenjskem. Pozdrav! M. Pogorele. HENRI MORIN DE LINCLAYS, TUKAJŠNJI RAVNATELJ FRENCH LINE, JE DOSPEL S PARNIKOM ILE DE FRANCE. V torek, dne 31. oktobra je dospel na krovu zastavne ladje lie de France Henri Morin de Linclays. novo imenovani jreneralni upravitelj French Line za Združene dr- Veliki parnik *v southam.ptonski Inki se je pripravljal na odhod. Potniki so stali ob njegovi o-graji. ko .so zagledali v daljavi ža-ve in Kanado. Novi upravitelj i kolesarja* ki je z divJ° brzino je Bretoriee. Rojen je bil 2.3. juni* bližal parniku. ja 1888 v Nantes (Loire-lnferieu- , AH b-° do-se^el • AJi ** bo re) dosegel? Sanse so majhne, kajti Braj .ustanovi tamkaj 22 je bil imenovan upraviteljem alžirske podružnice. Nadzoroval je šestinštirideset hotelov, celo množico avtomobilov in bu-sov. managarjev, šefe. služabnike, •vodnike, šoferje in mehanike. L H. MORIN de LINCLAYS Ko je bila leta 1931 French Line reorganizirana, je bil pozvan iz Alžira v Pariz. Poverjeno mu je 'bilo važno mesto generalnega tajnika družbe. Kot tak je sodeloval s Henri Cangardel-otai, ki je po reorganizaciji postal upravni ravnatelj družbe, kar je še danes. Ko je bil Mr. Morin de Linclavs dve leti v pariškem glavnem stanu, je postal dobro znan v visokih družabnih. političnih in časnikarskih k rogih. Tekom vojne je služil kot artilerijski častnik v francoski armadi- Meseca marca 1918 je bil pride! jen ameriški armadi kot i.n- kolesarja sedem različnih stav. Vse je bilo v največji napetosti in nisi slišal drugejra nejro vzklike: — Hitreje! — Izključeno! — Dospel bo! — Izgubljeno! — Je že blizu! — Še hitreje! — Bravo! V 'zadnji sekundi je prispel kolesar do zadnjega mostička. skočil s kolesa, stekel na ladjo in za vpil: — Odhod! Bil je kapitan ladje . .. Sedaj na stara leta se bom še jagati naučil. V mojo sosesko se je pred kratkim preselil Lz New Yorka moj prijatelj Lojze Kovieh. ki je velik lovec pred Bogom rn pred ljudmi. Kakšno divjad bova lovila, zaenkrat še ne veva. Ivo nama bo zmanjkalo srn in ^ /aljeev. bo pač treba poiskati ka-• ko živalico z dvema nogama. Ženske .se rade solze. Včasi imajo vzrok, največkrat se pa solze brez vzroka. Nekaj ti p« rečem, prijatelj: Ce si žen-ko desetkrat pripravil a* jok. nisi ničesar izgubil. Vse pa. si izgubil, če se je le en-i krat iz tebe ali iz kake tvoje slabosti norčevala. To je zgodba o stanm župniku, kaknšnih je dandanes že malo. Bili so ko grče. Njihova besedi je bila tolažilne. včasi je pa tndi zapekla. V starem kraju je narada. da se zbere v mxleljo pred cerkvijo več ljudi nego v cerkvi. Mežnar jih naganja v božji hram, včasi pa mežnarju tudi župnik pomaga. Nekoč, ko je župnik pridigoval. Zoper hrbtobol Najhitrejši način, da se iznebite hrb-tobola, je, da vas kdo dobro namaže z ANCHOR Pain-Expeller baš tam. kjer vas boli. Patn-Expeller takoj prodre do sedeča bolečine in blažena od-pomoč hitro sledi. ' -. Imejte vedno steklenico Pain-Expel-le. v vali hiši in nxmaaite te takoj, kjerkoli vas bali. Pri vseh lekarnarjih — 35c in 70c velikosti. -Samo pristni ima Sidro varstveno .znamko. PAIN-EXPELLER struktor protrzračne artilerije. On sp je nenadoma ,r]Ua si]ovit,a. plo. poveljnik | ])a Vge je rini]o y cerkev Ivo so bili vsi notri, je žu}>nik ukazal vrata zakleniti. Svoje dejanje je takole pojasnil: — Tisti kristjani, ki smatrajo vero samo 'za plašč, mi niso posebno pri srcu Dosti raje jih imam pa 'le vedno kot tisite, ki smatrajo cerkev za inarelo. je vitez Častne legije in maroškega reda Quiissam Alaouit I) >bi! je Croix de Guerre in Merite Maritime ter je rezervni častnik francoske armade in trgovski svetovalec. Mr. Morin de Linclavs je navdušen športnjk. Posebno se zanima za jahanje, lov. tennis in plavanje. Ko j" bil na vseučilišču, je bil kboren nogometaš. Dovršil je vseučilišče v Valines in Nantes t else zelo zanima iza zgodovino. Poročen je in ima eno hčer. DELO DOBI dvajset izvežbanih slovenskih gozdarjev. Plača $.125 od korda in 75c na dan za. hrano in prenoči- V neki idilični vasi prav blizo Domžal, gospodari na svojem domu s svojo 67-letno .ženo 'zastaven 64-letnrk. ki je dobro znan ne\v-.v urškim rojakom. Oba 'živita v božjem strahu, obiskujeta svete maše . včasih y Grobljah. včasih v Domžalah. Dogodilo se pa je. da se je ta šče. — Tovarna je iv Morrison. McKean County, Pa., štiri milje j gospodar Začel s. preveliko vnemo <>d Kinzua, Pa. Po&tni naslov je: zanimati za božjo zapoved "ljubi Edward G. Anderson, Warren County, Pa. (6x 3—9) Kinzua, GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga Koče naročiti za svoje sorodnika ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-< MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $• 5^.65 ...........................Din. 100 " $ .4 8S .................. Ehn. 200 " $ 7.Č5 ................v-D to. 300 " $11 AO ..........Mb. 500 " $22.45 .................. Din. 1D00 V ITALIJO Za $ 3.90 ...... .......... Lir 100 " $ 17.15 ............*... Lir 200 " $ 42.50 ................ Lir 500 " $ 84.50 .................. Lir 1000 " $168.75 ................. Lir 2000 KER SE CENE 8&DAJ BITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati..— $ 5.75 » $10.00 »» " _______.$10.85 •» " $15.00 " " ........$16.— »» m $20.00 " »» _____J$2i._ " " $40.00 »» •» ,...1.$41J15 n 16000 »» - ______$5150 Pfelemnlk dobi ▼ starem kraja izplačilo t dolarjih. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino SLOVENIC PUBLISHING COMPANY " G1 a s Naroda'9 916 WZST 18th STREET NEW YOMK, N. X. svojega bližnjega, kakor samega neber. V tem slučaju pa ni bližnji, ampak bližnja. Ostajal je ikoro tnAoji nasproti. Ženica vstane, se za silo obleče in se vswle na prag označene hiše. Za vse slučaj je vzela krepelee v roke in čakala. Okott pol pete ure zjutraj so se vrata na tihem odprla in prikaeal se j? motžiček ter se poslovil od mladega ženskega bitja, ki ga je do vral spremljalo. Krepelee in jezik sta stopila hitro v akeijo, kaj se je pa potem se doma dogajalo, poročevalec ne VB. ti Lil V i I O D r Dopisu Peter Zgaga NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 3, 1933 ' TM LAMMT tO VENE DAILY in V. M. ML n SSSSSSB^J"" 1 1 ■ , IT...... VOJNA NEVARNOST NA DALJNEM VZHODU IJočiin objavljajo ruski listi dokaze o tem, kaj je ukrenila Japonska, da bi spravila vzhodno-kitajsko železnico ob veljavo in da bi jo lahko Mandžurija potem poceni kupila, prihajajo rz Rusije potniki, ki pripovedujejo, da |m«ilja Rusija na Daljni vzhod vedno nove čete. Vladivostok že tretje loto z vuo naglico utrjujejo. Vse 'kaže, da hočejo napraviti Rusi iz Vladivostoka letalsko bazo, ki «bi lahko kljubovala tudi najhujšemu obleganju. Pristanišče 1 ali k o takoj '»vpro x minami, čim bi izbruhnila vojna, Minonosci čakajo, da na prve povelje odplu-jejo iz pristanišča. 4. oktobra so prispeli tudi hfidroplani. Veliki ptiči se gugajo na vadovih. ob o-bati pa čakajo motorni čolni, da prepeljejo k njim letalce. Od 4. oktobra je pristanišče tv Vladivo- džurnji in ta železnica utegne postati za Japonce pretiveza za oborožen konflikt z Rusijo. Težko je (presoditi, kakšen bi bil izid vojne med Japonsko in Ritoijo. Rusija ima zdaj močno, zelo dobro Oboroženo in izvežba-no armado. Stalno ima pod orožjem 750,000 mož, rezerva pa 'šteje 5 do 6 milijonov že izvežbanih vojakov. Japonci »bi se temeljito zmotili. Če bi mislili, da bodo opravili z Rusi tako hitro, kakor so s 'Kitajci. Najvišja gora sveta znova zmagovalka. ČRNA MAČKA Na oknu v četrtem nadstropju neke hiše v Varšavi je dremala črna mačka Mara. Hipoma jo j? prebudilo iz sna besno lajanje nest oku s-trogo zastraženo in jajpon-jkega p^ n.a c^ti. Mara ga je ne-skrm pamikom. ki so hoteli v Via- kaj časa nevoljno poslušala, po-divostoku prekladati tovor na tu- tem pa se ni mogla več prenuga-je parnike, vhod ni bil dovoljen. J ti in je skočila z drznim .skokom Na ruski obali, v Vladivostok!!, \z četrtega nadstropja proti psu. Habarovsku. Xikolajevsku, na Priletela pa je šoferju nekega mi-Kahalinu in iv Blagoveščensku so mo vozečega avtomobila baš na pripravljena velika lctiala za bom-'glavo. Mož je v silnem preplahu hardiranje. Oe računamo še Oito. za trenutek izgubil oblast nad vo-jih je na Daljnem vzhodu nad ziloini in se je zaletel z njim v zid, 1000. Vrhovni poveljnik sovjet- k sreči brez posebno hudih poslc-ske armade na Daljnem vzhodu <]jc. Rliicher ima tam že 10 vizieij. le-J ,Mačka. ki je zaradi nepričako-tos od januarja je pa dobil 300 van?ga .konca svojega skoka vsa tankov in oklopnih bojnih avto-' pobesnela, pa je skočila iz avtomobilov. | niobila in planila proti psu. ki je Pogled na zemljevid nam takoj še viedno lajal. Ko jo je ta zagle-pove. da bi se Rusi na obali ne da«l, mu je lajež mahoma obtičal mogli i»pe"no upreti Japoncem, j v grlu. stisnil- je instinktivno rep Zato ima Rliicher v načrtu boji- med noge in jo ucvrl. kar so ga See v obliki V, tako da bi bila. ost noge nesle, v beg. Mara, ki ga ni pri Uajlaru, oba konca pa pri mogla dohiteti, je 'bila tedaj na Habarovsku in Dalajmoru. Baza 1 vi" ku svojega besa. Skoči'a je v •Al defenzivno vojno na osti tega neko trgovino z volnenimi stvar-\ bi bila Cita, baza za severni ko- mi in je zarečla tu tako straho-nec Blagoveščensk. za ofenzivno J vito gospodariti med štrenami, jiižno krilo pa Kalgan. Ofenziva jopicami in nogavicami, da so se bi šla na novo prestolieo Mandžurije Čan-Oun. Cita in Blagoveš-čensk sta zdaj moderni trdnjavi. prodajalei in kupci kriče ra.zb<'-žali na ulico. Priti so morali gasilci na (pomoč in šele po dolgem Blagoveščensk obvlada z dobro . boju ?n ko je bila škoda že pr oroženrmi motornimi ladjicami J cej velika, se jim je posrečilo, da reko Amur, a če bi se na severu ( so razbesnelo žival ukrotili s "pri-1-ojršče ustalilo, bi bilo mogoče silnim jopičem". Kazen ne bo iz-p rod ret i preko gora in skozi goz-J ostala in Mara bo svojo besnost dove severne Mandžurije, kamor plačala s svojo kožo. bab je vem i če ni stopil japonski vojak, v hr-1 Varšavijani pa so bolj nfgo kdaj bet japonskim napadalnim četam , prepričani. da prinašajo črne v ITaj' tru. Za primer vojne iz-1 mačke zgolj nesrečo, bruihne v Mandžuriji takoj upor proti Japonoem in sicer bas v severnem delu in bi ruska vojska dosegla Can-Čim, bi bila man-džurskrt fronta odtrgana od Koreje. Proga Mukden—Čan-Čun— Harbin 'bi bila prvi cilj letalskih napadov sovjetske armade. Pod besedo bojišče pa ne smerno razumeti vojne po strelskih jarkrh, kakor smo jo videli v Evropi. Razdalje so na Daljnem vzhodu ogromne, teren pa same r<>re. pragozdovi, močvirja in mongolska puščava. Rusi imajo tam fpos^bno izvežbane čete. ki se med njimi »zlasti odlikujejo strelski polki, bojeviti partizani, na Daljni vzhod premeščeni Kozaki in Mongoli. Japonci imajo čete razmeščene ob železnici, severni del Mandžurije je v rokah man-džurskih tolp, ki so zaenkrat v gorah varne pred Japonci. Vzhod-ro-kita\ska železnica gre skozi Cito, Ilajlar, Cicikar, Harbin in Pogranično v Vladivostok. Zgradila jo je stara Rusija -kot ino semsko koncesijo na bivšem kitajskem ozemlju. V Tokiju se pogajajo glede njen*» prodaje Man- Angleška himalajska ekspedioija se je po brezus|)ešnem trudu, da bi dospela na vrh Mount Everesta. \rnila v London. Pač se ji je posrečilo prodreti nekoliko više, nego prejšnj;m eks]>edieijam — dosegla je viš no 8534 in — toda deževna doba je nastopila letos proti' pričakovanju prej nego običajno in ck-pedicija se je morala malo pred ciljem —najvišji vrh j? vieok 884t) m — vrniti z gorovja. Tako ima še vedno prav raziskovalec Ti-leta dr. S ven 1 ledin, ki je izjavil, da je vrh Mount Everesta nedostopen. Pri vsem tem je človek najvišji jjori sveta vendarle že iztrgal nekaj njenih skrivnosti: iz zračnih višav. Kakor vemo. je angleška letalska ekspedicija. ki jo je vodil marquis Clydesdale, srečno preletela Mount Everest. Dve dvokrovni letali, v vsakim >|h> en pilot in en opazovalec, sta se dvignili na letališču v Purneji ob Gangu. V 00 minutah sta dosegli Mount Eve-re t. preleteli njegov vrh in ga 15 min obkroževali. da sta imela opazovalca čas posneti vse jxwlrobno-sti vei'častnega gorovja. (Vz 1-1 dni se je posrečil še m polet. Slike, ki so jih prinesli s teh poletov. so vzbudile največje zanimanje. ker podajajo na j nazor noja po-I jusnila dosedanjih in bodočih ple-| žalskih mest — saj ni dvoma, da ! poizkusijo svojo sreča še nadalj-I nje ekspedicije. Tako s-» je posrr-J č lo med drugim posneti greben. ! ki predstavlja dostop na vrh. in ni ' katerem sta leta 1924 našla sanr\ Mallory in Irvine, potem ko sta bila prodrla 8G00 m visoko in tako postavila planinski viš nski rekord, ki ga do danes še ni nihče preko-j sil. Po-neair.-nje slik je bilo skraj-■ no mučno in naporno delo. i>osebno poševnih. Delati sa morali stoje in se izpostavljati mrazu 40 stopinj j in vetru, ki je bril z orkansko brzino 50 m na sekundo. To so mogli prenesti le zato. ker so bili oblečeni v obleko, ki jo je neprestano o-yrevala elektrika. Da- so morali v tej višini vd.havati umeten kisik, se razume ob sebi. Megla, ki j<* Ivzala ob prvem po-J letu 5800 m in ob drugem 4000 m I visoko, je pospeševala razgled v najvišjih plasteh, ker je zadrževala v sobi vos prah in vse, kar more skaliti jasnost ozračja. Tako so mogli že iz razdalje 16 km napraviti en.ga tistih znamenitih novovrst-n:h posnemkov z infrardečimi plo-šači, ki prodirajo plasti hlapu. Xa stotine kilometrov daleč proti vzhodu in zapadu se je jasno videlo glavno pogorje Himalaje z mngo-številnimi gorami, ki jih doslej še ni bilo videlo v toliki jafcnosti nobeno človeško oko. Da je Munt Everest res najvišji vrh H malaje. je že od daleč kazala dolga oblačna za-tava. ki je visela na njegovi vzhodni strani. To zastavo je zapadni veter neprestano odganjal jrroti vzhodu, kjer se j.e polagoma razklinjala. a vodena para, ki se je vrtinčila iz globin, jo j^ neprestano obnavljala. Ta pojav moremo često opazovati tudi na naj višjih vrhovih Alp. Važna pojasnila dajejo slike glede ustroja himalajskega pogorja. Vidi se. da ledovje po visokih vrhovih nikakor ni tako obsežno, kakor bi bilo domnevati, marveč je povsod videti golo skalovj«. Jaisno so vklni -'.naki pogostih plazov. Prav tako je na navpičnih strminah skalovja spoznati, da so razne razkra-jevalne sile že zelo razglodale vrh. ki -predstavlja danes samo še raz- valine nekdanjega gorskega orjaka. Mount Everest leži na meji med neodvisno himalajsko državo Xepal in Tibetom. Obžalovati je. da je dal dovoljenje za prelet na svojem ozemlju, samo nepalski maharadža. ne pa tibetanski dala i lama. Zato je bilo mogix'e odkriti in izmoriti samo južna pobočja. V tem pogledu je b'la na boljšem Ru/t lege jeva plesal ska ekspedicija (o kateri govorimo spredaj), ker je bi/la dobila od dalai lame pooblastilo, da prodira s tibetanske sf.rani — kakor že pred njo ekspedicije v letih 1021. 1022 in 1024. Tojpografični uspehi take ekspedicije, ki se s težavo vzpenja preko ledenikov in skalnih sten. se-\eda znatno za<**tajajo za letalče-I v rni, ki more z enim samim pogledom obseči na tisoče kvadratnih kilometrov. Xa drugi strani pa more plezal ska skupina opravfti mnogo dragoeenega podrobnega dela. izvršiti meteorološka in magnetičnia merjenja, razi kati vode. tla. rastlinstvo. žvalstvo itd. Tako se obe vrsti ekvpedie'j skladno izpopolnn-jeta med seboj in seznanjata kul-J turno človeštvo z nedostopn'mi in tloslej neznani pokrajinami sveta. SKRIVNOST STAREGA GRADU V angleški grofiji Devonshire sobami. Smrt je pa nostopila naj-blizu mesta Exeter stoji grad [brž tako naglo, da je Mansford o-Delmonte, ogromno poslopje iz mahnil na vzglavje in je imel samo začetka 15. stoletja, ki je prešlo ' še toliko moči, da je pozrvonil slu-po mnogih izpremembah pred pol-1 gi. Xajbrž mu je srce odpoveda-drugim letom v last rodbine lo, čeprav je bil dotlej trdnega Mansford Stara poslopja so bila takrat glede na svojo zgodovinsko vrednost temeljito popravljena in opremljena z novimi napravami. tako s plinom, električno razsvetljavo, vodovodom itd. Poglavar rodbine, prileten vdovec, je- stanoval s svojima odraslima sinovoma in nečakom v gradu in sosedje 'V okolici so ga imeli zc}o radi. Tem večja je bila splošna žalost, ko so našli starega Mansforda pred dobrim letom nekega jutra v postelji mrtvega. Vse je kazalo, da se je ponoči prebudil in hotel poklicati slugo. V otrpli roki je še krčevito stiskal slušalko domačega telefona, ki je vezal njegovo sobo s poselskimi Iz Jugoslavije. Ruski književnik v Jugoslaviji. Meštrovičev mavzolej je dogTajen V Cetinju se že dalje časa mudi znani ruski književnik in predavatelj, veliki prijatelj Jugoslovanov profetsor Sergije Vlatlimi-rovič Stajn. bi\\*i kustos Puškinovega doma in Doma ruske aka-Idemije znanosti. V cetinjskem ar-| hovu zbira ruski učenjak podat-! ke o odno"ajih -črnogorskega vla- I dike Petra I. z Rusi. Že kot štu-! dent, petrograjske univerze je j Stajn propagiral slovansko vza-' jem n ost. Ustanovil je društvo ' Sla vjan.sko besjedo. V zb(«niiku "Slavenski pesniki" je zbral svoje prevode jugoslovanskih pesnikov, med drugimi Antona Aškerca in Otona Župančiča. Kot decent na univerzi -v Dorpatu je u-vedel obvezni tečaj zgodovine jti-gaslovanske literature. Kakor poročajo iz Sibenika, je bil te dni dogotovljcn mavzolej Ivana Meštroviča v njegovem rojstnem kraju Otavieah pri Dr-nišu. Zgradba ima obliko križa; visoka je- 15 metrov, obložena z belim kamnom, a notranji zid je iz močnega betona. Maje^tetična zgradba je postavljena na majhnem gričku. Znotraj dominira kip Krlsta, visok 4 metre. V kripti je rodbinska grobnica, kjer bo gorela "večna luč". V Črni gori je pol metra snega. ' V Črni gori in v Sadžaku je v zadnjih dneh nastal duh mraz. Padlo je mnogo snega, tako da je v nekaterih krajih visok nad pol metra. Zadavil sorodnico, da opere hčerkino čast. Pred sodiščem v Pet-rinji se je zagovarjal Matija Garič. ki je zada v i t.svojo sorodnico Soko Garič. zdravja. Xaslednjega dne je napisal domači zdravnik mrtvaški list, ne da bi si belil glavo z vzrokom smrti. Po oporoki je dobil skoraj vse starčovo premoženje njegov naj-staerjli sin Thomas, med drugi i tudi grad Delmonte. Xekaj časa sta brata 'a očetovim nečakom živela strogo ločeno od sveta in šele pozneje sta se začela polagoma vračati v družbo. Nekega dne se je pa raznesla nenadoma vest. da se je mladi graščak izaročil s sosedovo hčerko in da bo poroka, ko mine leto dni po smrti njegovega očeta. Toda te načrte je prekrižal dogodek, ki je spravil na noge vso okolico. Xokega dne so našli Thomasa Mansforda tiKli mrtvega v postelji. Po očetovi smrti si je bil uredil spalnico, ki je bila največja in najlepše opremljena soba v gradu. Vse je kazalo, da ga je pre senetiia smrt tako, kakor njego vega očeta. Tudi op je hotel oči-vidno telefonirati slugi, kar se mu ker je po vasi govorila, da je njegova hčerka noseča. Državni to- pa ni P°«r^ilo. Tudi pri njem ni žitplj je zahteval smrtno kazen, sodišče je pa obsodilo Gariča na dosmrtno ječo.. Težka nesreča v topilnici železa. V topilnici železa v Varešu se je pripetila težka nesreča. Eksplodirala je plinska cev in s pli- bilo mogoče ugotoviti drugega vzroka smrti, nego nenadno otrp-njeje srca. Po strogih angleških zakonih trupla niso obducirali. Seveda je prebivalstvo vsega kraja govorilo o zagonetni smrti starega in mladega Mansforda. Thomas je bil zdrav, krepak mož, zelo navdušen za sport. Jasno je nom sta se zastrupila delavca Ivan bilo torej, da ni umri nara.vne LoJovič in Pero Prečkič, 16 de lavcev so pa be pravočasno rešili. smrti. V za«ronetni smrti obeh je tičala grozna tajna. Tudi policija je hila tega mnenja in sloviti Scotland Yard v Londonu tr je V vinogradu zaboa^n. Pogoste tatvine grozdja silijo I /ai"eI zanimati ^ skrivnost gradu stnrke vinogradov, da čuva jo' Pe!monte; Uv.(>dena -Je bi,a t>r^ lastnrk svojo imovino .pred n-eljubimi obiski. Taki 'vinigradniški čuvaji so izpostavljeni večkrat nevarnostim, kar priča napad, ki se je v noči dogodil v Rošpohu. V vinogradu je bil nanaden od neznancev čuvaj Ivan Lorbek iz Krčevine. Dobil je z nožem več nevarnih ran r. I v prsi in hrbet.- Z zadnjimi močmi se je privlekel iz vinograda do bivališč, odkoder so ljudje po Iskava. ki pa je ostala brez uspeha. Niti najmanjšega dokaza ni bil o mogoče dobiti, da Mansforda nista umrla naravna smrti. Počasi so ljulje pozabili na to in vs«> je kazalo, da skrivnost gradu Delmonte nikoli ne bo pojasnjena. Skrivnost se je pa pojasnila čisto nepričakovano. Mlaj'i Mans-fordov sin Richard, ki je ostal po očetovi smrti z nečakom v gradu. zvali reševalce, da so prepeljali se ni dal zastražiti in se je naselil ranjenca v bolnišnico. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READER 8TAXE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA9 216 WE8T 18th STREET ' NEW YORK CITY DOBRO NAPOLNJENO CIGARETO OowrWhblMllto "it's toasted" {A ZAŠČITO GRLA—-ZA BOLJŠI OKUS Izbrane vrste tobaka — in brez zrahljanih koncev— napravlja jo Luckies, da rahlo gore Ta mlada deklica je ena iz male armade nadzornikov. Njena naloga je pregledovati Lucfcy Strike — da zagotovo natančno t zadosti staležem, ki smo jih postavili. Vsaka Lucky Strike, ki jo odobri, ima polno težo, je dobro napolnjena, okrogla in čvrsta—brez zrahljanih koncev* Nobena Lucky, ki jo pregleda, ne gre mimo takega (){( Zato vsaka poedina Lucky tako lahko vleče — gori tako rahlo., Vedno najfinejši tobak Vedno najfinejša izdelava Vedno Luckies ugajajo! v isti spalnici, kjer sta tnko nenadoma umrla njegov oče in brat. j Njegov oče je spal vedno v isti sobi in to je mlajšemu sinu zadostovalo, da se je tudi on naselil v nji. Richard je pa vesel mianenič. ki ga niti bratova smrt ni tako potrla. da bi nehal laziti za brh-| kimi dekleti v okolici gradu. In to mu je redilo življenje. Nekega večera, ko so vsi grajski prebivalci spali, je skočil Richard skozi okno in hitel na sestanek. Pozneje pri preiskavi ni hotel povedati. kje se je mudil. Zjutraj, k > se je vrnil .je pa doživel nekaj, kar ga je takoj naj>otilo k izkušenemu detektivu. 'Nad posteljo je bil električni ventilator, ki ga dal -n n praviti še stari Man.sfor<1. in Rickard je opazil, da se še vrti, čeprav ga je bil pred odhodom ustavil. Poleg tega je bil pa tudi zaklenil za .^vboj sobo. Detektiv je takoj prišel na grad in preiskal vse kotičke. Kmalu je našel sledove zločina. V eni izmed pct*?l.skih sob je bila eela zaloga kemikalij in stekleničic, ki jih sluga ni mogel pravočasno skriti. Sluga je najbrž slutil, da ne bo mogel' /pojasniti, odkod mu kemikalije, in zato je zločin odkrito priznal. 'Povedal je, da je on pognal ventilator z drugim stikalom % hodnika in da mu ton^j v spalnico ni bi'o treba stopiti, ker bi to pomenilo tudi zanj smrt. Icakor ?o je bil pripravil staremu in mladem« Man.sfordu in kakor je ča-IckJa tudi Richarda. V Vseh treh ipriirterih je ravnal enako. T a retorte v svoji sobi je napeljal v telefonsko sluLalko strupene pline. Da bi bil uspeh zagotovljen. je vedno i>ozvonil istočasno v spalnico svojpga gospodarja, da bi ga prebudil in da bi si nasta-vil na usta .slušalko. Tako so prišli strupeni plmi obema žrtvama v pljuča. Ko je pa domneval, da je žrtev že mrtva, je pognal ventilator in soba se je prezračila. K zločinu ga je nagovoril Mansfordov nečak, ifci se je hotel polastiti bogate dedačine. Slugi je obljubil visoko nagrado. Videč, da so njegovi računi prekrižani, se je pa i itttre'il. - . * t* x- - ■ t - ^ • ■ - < I . ' T—————— tlL&l H A J O D A" HEW YOKK, FRIDAY, IfOYBMBHR 3, 1989 THB LABOE8T SLOVENE DAILY in U. 8. i, BII^iiibiiiw^ iTETOTIMIl^^ IIIIIIIWJtUilllllliH POUČNE KMJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Str***. New York ..r -s, a ZEMLJEVIDI MOUTVENKI : IGRE ; MOLITVENIKT SVETA OKA ^ ▼ platno ve«......_.-.....»o v fino usnje vez __________lil v najfinejše usnje vez lil ▼ najfinejše usnje trda vex ____________ _______—1.89 SKRBI ZA DUŠO t platno vex............M v fino usnje vez ...........1.51 ▼ najfinejše usnje vex 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vex. _________if v usnje vez.....................liO v fino usnje vex.........lit v najfinejše usnje vet. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje 7ex. .00 ? usnje vez....................80 » fino usnje vez.........1._ v najfinejše usnje vex. 1.20 v najfinejše usnje trda vex —..............................1.50 v bel celluloid vex. .......1.26 NEBESA NAS DOM v ponarejeno_________________1__ v najfinejše usnje vez 1.50 * najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 MARIJA VARHINJA fino vez ............................*Jt§ v fjno usnje ...................1.50 v najfinejše usnje trda /ez .................................1.60 Hrvatski molitveniki: rtjeha jtftaroftti. fina vez...........1,— Slava Boeu, a mir I ju Jem. fina ves 1.50 najfinejša vos ............-...........1.61 Zvonfrr nel tešiti, v plat no ...................89 fins rea ...............................1.— Vienae, najflnejfts res ______________1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbookt r hiirvnp'o platnice vezano .....SI v belo kos* vezano ............1.10 Come Unto Me..............................80 fino Teza no ................................38 Key of lira ven: fino rezano .............................iS ▼ usnje Tvr.a no ____________..„—70 % usjfinejše usnje vezano----1.29 (ZA ODRASLE, Key of Heaven: ▼ wlold rezano ......— . ... , 1 ta v eelold najfinejši rez ............1.59 v fino usnje veva no .... ...1.50 Catholic Fork rt Manual v fino usnje vezanu ................1.30 Ave Maria: v fino usnje veraoo —v__1.40 POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo ...........i— Amerika In Amerikami (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kake se naj streže k sv. maši ____________ .10 Boj nalezljivim boleznim ...........IB Cerkniško Jezero ...........................1.20 Dumati zdravnik po Knajpu rezano .....................1.50 broširano....................1.25 Domači živino/dravnik broširano Domači vrt ...........................-......1.20 Govedoreja ...................................lil Hitri raiunar ...................15 Gospodinjstvo ....................—Lfl Jugoslavija (Melik) 1. xvezek 1.59 2. zvezek, 1—2 suopie ---------liO Kletarstvo (SkalIrk,) ___________________t— Kratka srbska gramatika ___________30 Kratka r sodo vina Slovencev, Hrvatov is Srbov .................JI Kake so postane državljan Z. D. .28 Kako poštene ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja —___00 Kubična Računlca___________75 Liberalise« ...........................M Materija in eneržlja............1J5 Mlada leta dr. Janeza Bv. Kreka .15 Mladeničem. L zv. .....................80 n. zv. -...................,.....jt» 'Oba akuaaJ 00 centov) Mlekarstvo ..............___________1*— Neaaiko-angieSai Maai --------..^.LM Nasveti ca hišo ln dom__L— Najboljša slav. Sobarica. 008 str. lepo ves. (KallaSek)______J— Nessitina brez očlUiJa: - X dei■',',,■■.........JS Največji spfsevidk IJnbnvnih la drag* pisem--;-.90 n^lw beton -----00 Pr|JttlA|l ryCfepr ................ .73 I'srsjnlaat broSirano--.liO aogf ,..« I ■ m» ' ---. Predhodniki In Idejni o temelji ruskega idejalizma ----------------L50 Radio, osnovni pojmi Is Radio tehnike, vezano —......-...........2w— broširano..................~—,-....1.75 Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) ---------1-50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Tismo stare in nove zaveze, lepo trdo vecsDS .....................3,— Sadno vino ........................................10 Sadje r gospodinjstvu ....................75 L'čna knjiga in berilo laškega Jezika ..........-..... ........................60 Urna knjiga in beril-o italijanskega jezika .................... 1.— Učlienik angleškega Jezika t rilo res. ------------------------1.59 broširano ...............................125 Uvod v filozofijo \Veber> 1.50 Veliki slovenski splsovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedei .................................i0 Voščihta knjižica .................... ........iO Zbirka domačih zdravil __________________.66 Zdravilna zelišča ___________________________46 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................-_________..liO Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih -..........140 Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje in bolezen v domaČi hiši, 2 zrezka _____________________________1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zrezek ......... .............iO Prnrnkovalne karte _______ . —--J__ POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) broi............-....80 Andrej Hofer ________________________________-50 Beneška vcdeževalka ........................iS Belgrajski biser .................................35 Beli mecesen ......................................40 Bele noči. mali junak —......................66 Božično darovi ................................J5 Božja pot na Bledu.............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 Cankar: Grešnik I*nard, broft. .................7« Mimo življenja ............................i0 MoJe življenje ........................75 Romantične dušo ............—........60 Raikansko-Tur&kp vojska ...............-80 Balkanska vojaka, s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvode ----------.60 Hurskm vojska _____....................-.......40 Bealin dnevnik ................-...........—.66 Čarovnica ....................-..............—..25 Cvetina Borograjska .......................05 Cvetke ................................-.................25 Čebelica ..........................................20 Črtice iz življenja na kmetih_____35 Drobiž, in razne povesti — Spisal UilOinaki ------------------.66 Dekle Eliza ..................................40 Dalmatinske povesti —.....................i5 Dolga roka.............-........................—.59 Do Ohrida in Bifolja ......................-70 Doli z orožjem ..........................JU Dve sliki: — Njiva; 8tarfca ........(MeSko) .........-________________________00 Devica Orleanska .............................i0 Duhovni hoj ------------------------i0 Dedek Je pravil; Marinka ln ikra-teljekl _____________________________40 Elizabeta ................-.....-..................-35 Fabijola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk.............................iS Filozofska zgodba —--------------------60 Fra Diavolo _______________________50 Goispodariea sveta ________________40 Gostilne v stari Ljubljani______.60 Grška Mytologija_______________________1,— Gusarji ...........................73 Gusar v oblakih ___________________M Hadii Mural (Tolstoj) __________40 Hči papeža, ves. -----------—--------L— Hektorjev moč _________..._________50 Hedvlka ______________________________40 Hodi časi. Blage duše. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ....—.—......-40 H odo Brezdno (11. a*.) ---------iS Kako se sem jaz likal (Alešovec) I. zvezek .................60 Kako sem so Jaz likal (AleSovec) II. sv. ._______________.69 Kako sem se laz likal (Alešovec( III. svezek __________.00 Korejska brata, povest Is mlsljonor v Koreji _____________________________30 Krvna o« veta ...—.........................-39 Kmečki punt (Senoa) t........................60 Kuhinja pri kraljici gosji nožlci .-56 Kaj se jc Mark aru sanjalo..........25 Kazaki ........................................—99 Križev pnt patra Kupljenika .........76 Kaj se Je izmislil dr. Oks .............—45 levstikori zbrani spisi .............—...96 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet Je ; Romance, balade in lecende; Tolmač (Levatlk ____ 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ................... Ljubljanske slike, Hišni lastnik, Trgorec, KupCljakl stražnik. Uradnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhornlk. Itd________________________66 Ix»v na ženo (romani .....................80 I^ucifer .............................................1.— Marjetica ..........................................................50 Materina žrtev .....................................50 MoJe življenje ...........-.......................75 Mali Lord ..........-..........................i0 Miljonar brez denarja ............-...... Maron, krščanski deček iz Libanona .....................................-... Mladih zanikernežov lastni živo- topls ...........................-........... Mlinarjev Janez ............................ Musolino......................................... Mrtvi Gostač ................................. Mali Klatež .....-__________________________ Mesija ............................................ Malenkosti (Ivan Alhrecbtj ....... Mladim srcem. Zbirka povesti za sloren6ka mladino ...__________________ Misterija, roman ............................- Možje ............................................. Na različnih potih ....................... Notarjev nos, humoreska .............. Narod, ki izmira ........................... Naša vas, II. del, 9 povesti Nova Erotika, trdo vez____-......... Naša leta, trda vez .......—.......------- broširana ...................-............. Na Indijskih otokih _______________________ Naši ljudje........................-................ Nekaj iz ruske zgodovina ................ Na krravib poljanah. Trpljenje in strahote z Uojnlb pohodov bivšega slovenskega polka .................— Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Onkraj pragozda ___________________________ Odkritje Amerike, trdo vezano_____ mehko vezala _________________________ Praprečanove zgodbe ...................— Pasti in zanki _____-................-________ Pater Kajetan .......-______________________ Pingvinski otok ........-...............-— Povest o sedmih obešenih ....-------- Pravica kladiva ________________________— Pahirki iz Roža (Albrecht) ______ Pariški zlatar ...........-................... Prihajat, povest ............................. 'ožigalec............................ Povesti, iiesml v prozf (Baudelaln trdo vezano .............................. Po strani klobuk __________-............ Plat zvona _______________________________ Pri stricu ................................. Prst božji _____________________________ Patria, povest iz Irske junaSke dobe .............................. ...........50 Strahote vojne ________ štiri smrti, 4. zv_____;- Smrt pred hišo -_____ Stanley v Afriki __________________________M Spomin znanega potovalra __________1.50 Stritarjeva Anthologtja, brofl ________iO Sisto Šesto, povest lz Abrucev .........30 Sin medvedjega lurea, Potopisni roman ...........................................30 Študent naj bo, V. zv. -..................i& Sveta Notburga ...........-....................-35 Spisje, male povesti Stezosledec.............. Šopek Samotarke .. Sveta noč........... Svetlobe in sence ... Sliko (Meško) _ ....................JI5 ...................»6 ...................-35 ....................-20 ....................1.20 ------------.60 70 Spake, humoreska, trda ves. ________.90 .79 SHAKESPEAREVA DELA t Maehbet, trdo rez. .............................JO brofiirano .....-........-....................-70 Otbelo ...................-____________________70 Sen Kresne noči ____....______—-........79 Splošna Knjižnica: Št. 3. (Iran Iloscman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani _________1.........................35 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broška no ...............-..............-......50 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broš..................35 (Novak) kjuobsnmnost ____30 Akt štev. 113.................75 Ste v. 8. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne i1-}*-zofije, 347 strani, broS...........7« ŠL 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relljefna karikatura ln minulosti, 55 str., broš..........25 (Pavel Golla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest St. 14. (Dr: Kari EogliS) Denar, narodno-gosiKtdarski spia poslovenil dr. Albin Ogris. 236 str., broS. ..............................................86 Humorske, Groteske in Satire , vezano____________—----------M broMrano_______________-.jOO Izlet g. Broučka _ZTT^.TTT.______IM Izbrani spisi dr. H, Dolenca_____60 Is taJnooU prlrodo__________JS6 Is asodernega sveta, trdo ves. ____1j60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka _____________________liO Igračke, brofiirano ...............—89 Igralec ____________________________75 JagnJe----------------------------86 Janko in Metka (sa otroke) ...........SO Jernač Zmagovač, Med plazovi Jutri (8trng) trdo ves______________75 broft.__________________00 Jarčlčovl spisi: Popolna Izdaja vseh 10 svoskov, lepo vezanih _________________.,19.— 6. avezek: Dr. gaber — Tag srn tir brofiirano _______________________ / pod- I Joan (Motrijo (Povesti ls Španskega --- -101 avl UvUeaJa Prva ljnhexen ______ Po garali ln dolinah Pol litra vipavea — Poslednji Mehikanec Pravljice H. M ajar Predtržani, Prešern In drugi svetniki t gramofon —___________iS Prigodbe čebelice MoJo, trdo vea L— PUce selivke, trda ves__________75 Prod nevihto_________________iS Popotniki ________________________m Poznava Boga ........................—.....-39 PIrfai___________________________SO PovodenJ ____________SO Praški jodek____ Prisega Haronskega glavarja Pravljice in pripovedke (Kofintnik) 1. zvezek .......................••••—....—49 2. zrezek___'---------40 Prvie med Indjaoa______________39 Preganjanje ladijaasirlh ndsjonar- Robinzon PoMnxen Crusoe Bevolucija na Bdeča in bela vrtnica, povest Rdeča metlo .. Rdeča kokarda Se riant Diavolo. ves. Slovenski šaljivoe Slovenski Robinzon, trd. ves. -Stric Tomova koča —...... Sueški invalid Skozi širno Indijo _______________M Sanjska knjlgx. mala ......- Sanjska kitftfa, volila . Sanjska knjiga, (Arabska) -------liO Spomini Jugoslovanskega dobro-veljca, 1914—1918----------lis Sredozlmci, trd. vea. .......-.-..-09 bro«. ____________ Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Maui>orin ................40 Št. 16. (Janka Saoiec) Življenje, pesmi. 112 str.. hro5. _____—________45 St. 17. (Prosper Ma rime«) Verne duše v vieah, povest. p,*evel Mir-Ko Pretnar, 80 stra.....................iO Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. hajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 si rani, broš. —............50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompati in Komurasaki, japonski roman, lz čeSčlne prerel dr. Fran Bradač, 154 strani, broš. _______________45 Št. 21. (Frilolln 2olna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str. broS...............................................JU St. 22. (Totstoj) Kreutzerjeva sonata .00 Št. 23. (Sopbokies) Antigone, ial-na igra, poslov. G. Golar, 60 ztr. brofiirano -----------------------.-39 St. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L. del, 355 str., brofi._____________________ št 25. Poslednji dnevi Psmpeja, IL del...................................-JO Št. 26. (I*. Andrejev) črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva ca brezposelne, 80 str- brofi...........J5 Št 29. Tanan tin opie. trdo vez....L20 Št 31. Roka roke _____________________25 št 82. Živeti __________________________-25 Št. 35. (Gaj SalustlJ Krisp) Vojna s Jngnrto, poslov. Ant Dokler, 123 sTanl, brofi...............i9 Št. 96. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani___________05 Slovenski pisatelji IL zv.: Potresna povest, Moravsko rti-ke. Vojvoda Pero I Perica, Črtice __________________________JL5§ Tigrovi zobje__________________1.— Tik za irdnto ..........-______________-7t Tatlč, (Bevk), trd. vez.____________75 Tri Indijanske povesti ..........-.........30 Tunel, soc. roman______________________1JE0 Trenutki oddiha ________________________-59 Turki pred Dunajem —___________________39 Tri legende o razpelu, trd. vea. ....65 Tisoč In ena noč: I. zvezek ...............................liO II. zvezek............................1.40 III. zvezek...............................L50 3 KNJIGE SKUPAJ..............8.75 Tisoč in ena noč (Rope) vea. mala Izdaja ..............-........l,—. Ugrabljeni milijonar ______________ 1.20 V krempljih inkvizicije ___________li6 V robstvu (Mstičič) .......................1.25 V gorskem zakotju ..........................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ...........................................3% 2. del -..........................................90 OBA SKUPAJ____________________.1.00 Veliki inkvizitor............................ 1._ Vera (Waldova), broš.......35 Vojska na Salkann, s slikami .........25 Vrtnar, (Rabindranatb Tagore), trdo vezano .75 broSirano ..................................60 Volk spokornik in druge povesti....1.— trdo rezano .............................1.25 Vojni, mir ali poganstvo, 1. sv......35 V pustiv je šla, III. zv....................^35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu ________________„25 Vodnikova pratika I. 1927 .............50 Vodnikova pratika 1. 1928 ______________59 Vodniki in preporokl ........___.,, ____.00 Zmisel smrti ___________________________.09 Zadnje dnevi nesrečnega kralja _____.60 Za kruhom, povest _______________________iS Zadnja kmečka vojska_____________75 Zadnja pravda, vez. _____________-..—70 Zgodovina o nevidnem človeku______35 Zmaj iz Bosne___________.-...-.,..79 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zr. skupaj .......____1.50 Zlatokopl -----------------------------------29 Ženini naše Koprnele .....................45 Zmote in konec gdč. Pavle_____________45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ........................40 II. del __________________________40 Znamenje štirih (Doyle)____..JO Zgodovinske anekdote____________i| Z ognjem in mečem____________S.— Zločin in kazen: I. in IL zresek_________1__ vezana .....................L25 Zgodbe Napoleone vezana Zgodbe zdravnika Muznika Zlati pantar ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. xv. Vojnomir ali poganstvo 2. sv. Hudo brezdno__ 3. zv. Vesele povesti ____ 4. sv. Povesti in slike 5. zv. Študent naj bo. — Nt* vsak--------89 13. snopič. Vestalka, Smrt Marijo Device, Marijin otrok................iO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Miti in Hagelei ............M 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neia........................iO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega ofroka 1.....................30 PESMI in POEZIJE Akropol is in Piramide .. broSirano ................. -.........iS -.........80 Azazel, trdo vez.................................1._ Balade In romance, trda rez ........1.25 Bob za mladi zob, trda rez ..............40 Kraguljčki (Utra) ..............................65 trdo rezano ...................................80 Moje obzorje, (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), bro§......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vea......35 Slutne (Albreht), broS, .....................30 Pohorske pot: {Glaser). i,ro5...........iO Oton Zc^udlč: . Sto ugank............................. Vijolica. Pesmi za mladost ..50 ..60 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ---------------so 4. sv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ----------------------SO Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .....-......90 Zlatorog, pravljice, trda vez ...........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Parčlč) Slorenska koračnice: 10 zvezkov. Tsak zrezek po .........30 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREM LJE VAN JEM KLAVIRJA Šest narodnih pesmi (Prelorec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič): I. svezek.............................-........75 11. zrezek ..................................75 Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska lira, .41 Trije mešani zbori. Izdala Glasbo-aa Matica---------- .a BAZNE PESMI S SPREM LJE V A-NJEM: Domovini, (Foester) ....................O Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov ...—..41 Jaz bi rad rodeČih ros, mofiU sbor s bariton solom ln priredbo za dvoepev ________;......................-..-21 Poziv! Izdajanje lista jo y zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.,f Št. 37. Domače Šivali _ Št. 38. Tarsan In svet___ Štev. 38. I* Bobeme ______ Št. 47. MlsteriJ duše _____ Štev. 48. Tarzanove šivali Štev. 40. Tarzanov sin, trd vez -..1.20 Št. 00. SUka De Graye_________L20 Št. 51. Sov. balade In romance__86 94« V IBCtCJiQ •♦•oooosoeos«o*»»ossssooooool^*' Št. 05. Namišljeni bolnik__________50 št. 66. ŠL 58. Št 50. To In onluraj Sotle___________SO Glad (Bamsnn) -----------J9 (Dostojevski) Zapirid iz L del__________.L— Št 00. (Dostojevski) Zapiski Is mrtrega dsain. II. 4el_____________ Št. 61. (Golar) Bratje In .75 Št 62. UBJot, I. del (Dostojevkl J9 Št. 62. Idijot, II del _______________00 Št 04. Idijot. lit del________OS Št 65. Idijot. IV. del ---------------M Vsi 4 deli ---------------SJ» Št 66. Kamela, skozi abo »Ivanke, veseloigra ... _______________-46 P. sv. trdo vezano. Vinski brat —.—50 6. sv. trdo vexano. Vsebuje 10 povesti ----------------- 50 IGRE Beneški trgovec, Igrokas v 5. dejanj M « Cjran de Bergerot. Herična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- aano ...s........-------------------1.79 Bdela, drama v 4. dej. Gospa z morja, s. dej.___95 Lokalna železnica, 3. dej.____50 Marta, 8eipenJ t Ricbmondu, 4. dejanja ......................,......... _9f Ob vojskt Igrokas v Štirih slikah Tončkove saj ne aa BUkloviev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih-------------------09 B. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). ves.------45 Revizor, 5. dejanj, trda vesans----73 Za hrlš in svobodo, IgrokaS v 5. dejanjih________ Ljudski 4. sv. 5. av. Tihotapec, 5. dejanj — PO 12 letih* 4. dejanja ...00 ^Jk Zbirka ljudskih Igor: 3. snopič. MUn pod seazljo, Sv. Neia, Sanje ----------- -v I Uli I'M t h n \ V pepeinični noči (Sattner), kan-tatnta sa soli, sbor ln orkester Izdala Glasbena Matica___7š Dve pesnil (Prelovec). aa mofikl ■bor ln bariton solo-----------J2t PESMARICA GLASBENE MAHCHj L Pesmarica, uredU Bnbad _2JN 2. Koroške slovenske narodne pesmL (Svlkaršič), 2. zv......... .30 4. ■ • i MALE PESMARICE: Si. L Št la. Što čutiš. Srblno tnšnl__U Št. IO. Na pkmino_______11 Št IL Zvofar___________11 Št 12. Vasovalec Št 13. Podoknlta .. Q|. -t .1. 1 I - « » - m m m siavcea, sntnea soUKtn (Medved) Ural, srednjeiolska, 1. ln 2. sveaek j. po .59 Troglani mlijtiiskl sbor primeren as trogfssen Senskl oil mofti sbor. 15 pesmic. (Pregel) ......L-* Mešani in moški zbori (Aljal) f=> 3. svezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna noč____49 6. svežek: Opomin k veselju; 8vo-ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo________—91 . ■ < 7. zvezek: Starček; Zaostali ptič; Domorodu a IskHca; Pri svsdbl; Pri mrtvsikem sprevodu; Geslo .49 8. zrezek: TI osrečiti jo hotl (mešan zbor); Prijatelji in senca (meSan šbor) ; Stoji, solnčico stoj: Kmetskl bi«______41 CERKVENE PESMI Domači glasi, Cerkrene pesmi za mešau zbor .................................^ , 12. Tanlum Ergo (Premrl) ......—..J9 .Masne pesmi za mešan zbor — (Sattner) ........J............................ 12 Pange iLngua Tan t um Ergo Ge- nitori. (Foer8ter) ..........................59 12 Pange Lingua Tanlum Ergo Ge- nitori (Gerblč) .................................59 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 i>esnji na frist svetnikom (Premrl > ................................49 10 obliajilnih in 2 v fastpresv. Sr» cu Jezusovemu (Grumj ___________Sfl Missa in bonorem St. Josephl — (Po«arttt4k> _____________________49 Kyrie ............—..........................91 K svetemu Rešnjemu telesu —j ( Foorster ) ...............................„99 Sv. Nikolaj ..........................................gf NOTE ZA CITRE Koželjskl: Poduk v igranju na citrab, 4 zrezki ........................S.M Buri prideio, koračnica...................-29 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tanka* ra.ški zbor in petje (Bajuk) Bom Ael na planince. Podpnrl slov. narodnih pesmi (Bajuk) ........... 1,—« Na Gorenjskem je fletno .......—.1^—1 RAZGLEDNICE Newyorške, Ilazlične, dučat .............49 Velikonočne, božične in noroletne ducat ...........................................,99 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .49 Narodna no&a, ducat ..................—49 posamezne po .........................—91 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mod nim papirju s platnenimi pregibi .................................... Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ——.—----—-..JC Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje _________________________M Ljubljanske in mariborske oblasti JU Pohorje, Kozjak ---------------M Prelunurje ln Medunrarje ............M Canada ________________________49 Združenih držav, veliki___ .48 Mali —...........................15 Nova Evropa---------------.—-JI Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizen*. Colorado. Kansas, Kentucky 9o Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana. Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po-----------.—H Illinois, Pennsylvania, Minnes* t a. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohio, Nov Vovfc ^ vsa« ki po______________H Naročilom Je pniožati denar, t>o-dial ▼ gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 all 2 centa. C« pošljete gotovino, rekomandlram pismo. Ne naročajte knjig, katerih m 0 ceniku. Knjige poSiUamo poStnlne prosto "GLAS NARODA11 C10 W. 1« Street 1IBW IOKK ADVERTISE in "GLAS NARODA' "Oil! R A K O O A' NSW YORK, FBIDA.Y, NOVEMBER 3, 1033 TBS LARGEST 8L0VEHB DAILY NQ.ll Ol'Y DE MAI' PA S 8 AN T: NATAKAR, ŠE EN VRČEK!... Sain no vom, kaj me je oni večer sanedo v pivarno. Res ne vem. Zunaj je bilo čmerno in hladno. Kakor voden prah je pršil izpod m ha drrrban dež«k in v |vrosojn ) meglico zavija) plin>ke svetilke. Po cestah s<» se lesketale luie. preko katerih >o se izlržb vsipali mop i žarkov ter obsevali razmočeno blato in umazane noge potnikov. Namenjen nisem bil prav za prav nikamor. sarao po večerji sem se hotel nekoliko sprehoditi. Zavil •cm inimo Liouske kreditne banke, krenil po Vivienneski ulici in napravil še tipkaj korakov. Nenadoma » m stal pred veliko pivarno, ki j<» bila skoraj polna gostov. Mletji nič tebi nič stopim nrtri. Žejen nisem bil. V gne«"i ne bi b'l rail *edel. zato sem pogledal ckrog s«l>e in i>kal primernega prcwtora. Ni kazalo drugega, kot da -sedem k nekemu možakarju, ki je bil videti že v le-tih; kadil je preprosto glinasto pi-pieo. ki je bila črna ko oglje. — K a k«nrh šest ali osem postavko? z« vrčke. ki so bili drug vrh drugega Tloženi pred njim. je pričalo, koliko vrčkov ga je že posrskal. Ni-mi bilo treha dosti povpraševati, kajti na prvi pogled sem spoznal, da imam pred >abo enega izmed «-uiU pivskih bratcev, ki so pivar-ne tako navajeni, da prihajajo zjutraj, ko .se od prejo vrata, in odhajajo zvečer, ko jih zopet zaprejo. Hi | je za valjan in napol ple-fcii^t : •!««•<•• "pa. ki jih je še imel. so bili rjavosivkasti in so mu v dolgih mastnih šopih padali po o-vrahiiku salonske suknje. Obleka mu bila močno ohlapna in ti je takoj vsiljevala mi>e1, da mu je bila storjena v dneh. ko je moral imeti se trebušček. Na hlačah ni imel ne oprt ne jermena in preden bi naredil de>et korakov, bi »i jih moral popravljati, sicer bi mu brez dvoma zlrrle na pete. O telovniku j« težko kaj reci. ker se mi zdi, da ga sploh ni invl.... Najbolj pa me je streslo, ko sem se ozrl na njego ve čevlje in na ono. kar je bilo v njih!.... Oguljene iu razcefrane uinnšete so bile ob robu popolnoma črne kakor nohtovi. ki niso bili že ne vem od k'da j or-naženi. C" i m sem usedel, se mož obrne pet s svojim vedno enakim gla- proti mini in me z mirnim glasom nagovori: "O. odkod pa ti?" Sunkoma se obrnem in ga prav «*4ro pogledam v obraz. 44Kaj me več ne poznaš?" se čudi oni. "Ne!" "Pavleta Jarkarskega I" Ostrmel sem. Preti menoj je se-Jel grof Pavel Jarkarski. moj nekdanji sošol-H- na gimnaziji. Samo roko sem mu podal, zakaj tako sem bil zmeden, da nisem vedel kaj reči. Nazadnje sem le izt'b-nil iz grla: "Kaj pa ti? Kako kaj živiš?" "Jaz? Kfikor ipač pride!" odvrne prav nalahko. Nato je umolknil. Rad bi bil ljubezniv do njega in sem iskal prave besede. Ker nisem na:e! boljšega. sem ga vprašal: "Kaj pa urav za prav delaš?" "Saj vidiš!" je odgovoril z libit i m glasom. Cntil sem. kako uri sili kri v obraZato sem nadaljeval: "Dan za dnem pa vendar ne noreš tako živeti?!" "Dan za dnem! Zmerom ena in ista pesem!" je žužnjal in puhal goste oblake dima. S kovanim denarjem, ki ga je držal v roki. je potolkljal po marmornati mizi in zaklical: "Halo! Natakar, dva vrčka!" Xekk oddaljeni srla.s j»» zategnje-no ponovil: "Dva vrčka po štiri!".... Druci. še bolj oddaljeni trla> je zapi-al: "Tukaj! Na!...." Kmalu zatem s* je prikazal natakar v belem predpasniku: nesel je dv« vrčka in gredoč razlival rumene kaplje na s peskom psuta tla. Jarkarski je na dušek izpraznil svojo merico in jo jiostavil na mizo, ter >rebal in požiral pene. ki *o se mu bile nabrale na brka h. Potem me je zopet vprašal: — "Kaj je pa novega?" Prav res. da nisem vedel niti ene novice, ki bi mu jo lahko povedal. V zadregi sem 'za jecljal: "Ljubi nu>j. saj ni nič novega! Cisto nič! Jaz sem trgovec." "Pa te veseli trgovina?" de zo- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno potočen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; 6 e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge JI informacije, damo vsakomur brezplačno. ftšite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau £16 West 18th Street New York, H. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. f* -- som. "Veseli me ravno ne. toda kaj hoče?* Človek mora neWj početi!" "Zakaj bi moral?" "1. tla se zamoti!" "Cemu neki? Jaz. kakor vidiš, nič ne delam. Svoj živ dan se ne dotaknem nobenega dela.... Seveda kdor nima ni »počenega groša v žepu, tak mora delati. To že! Ako pa lahko živi brez dela. je delo odveč.:.. CVmu naj bi tudi delal? Ali delaš zaradi sebe ali Taradi drugih ? No, če delaš zaradi Kel>e. ker te delo veseli, prav; če pa delaš zaradi drugih, potem si tepec, drugega ti ne morem povedati!" S pipieo je |H>trkal po mramor-ju. vnovič zaklical: "Natakar, še en vrček!" in po-\7j I: "Veš govorenje me vselej u-žeja. Nisem nasajen, da bi dosti govoril.... Tako živim tjavendan, brez dela. in se počasi staram. Ko bora umiral, mislim, da mi ne bo za nikomer žal. Drugega se ne lxrm spominjal razen te pivarne, rfkaj pod soncem nimam nikogar in ničesar: ne žene ne otrok, ne skrbi ne žalosti! Skratka ničesar! Kaj Vočeš boljšega?" Ves prepaden *em strmel vanj. "Vedno pa menda nisi bil tak?" "Oprosti, vedno, odkar sem zapustil gimnazijo." "Preljubi, to vendar ni nobeno žlvij> nje! Kdo bo, za IJoga svpte-ga. tako živel?.... Končno pa. vem, da se gotovo s čim baviš. da ti je kaj pri srcu in da imaš kakšnega prijatelja." "Saj sem t' povedal, da nimam uikegar! Vstanem opoldne. Potem ► e odpravim sem. južinam in počasi praznim vrčke. Tako čakam jioči. nakar večerjam in zopet praznim vrčke. Okoli pol dveh zjutraj -e vrnem spat, ker pivarno zaprejo. To mi je najneprijetnejši o-pravek.... Vis, tukaj je moj koti-ček! V desetih letih sem najmanj šest let prebil na tej klopi, ostalo pa v postelii. Drugam ne hodim.... Včasi spregovorim kakšno besedico z gitsti. ki vsak dan zahajajo semkaj." "Ali kaj si .počel v Parizu prve dni. ko si prišel tja?" "Kaj pa naj počnem v kavarni "Medici?" • "ln pozneje?" 4 4 Pozneje... pozneje .sem prebre-i!el vodo in prišel sem." *' Zakaj si si pa »naklepal nase to nesrečo?" "Kaj pa češ. vse življenje tudi ni močd tičali v Latinskem okraju (pariški okraj, v katerem prebivajo naj reč dijaki in profesorji)! — Študentje^ delajo prevelik hrup.... Sedaj se pa nakaraor več ne premaknem.... Natakar. «e en vrček!" Bil sem prepričan, da se norčuje iz mene, a ugnati se le- nisem dal. "Pavle, govoriva iskreno! Ali ta je zdela kaki huda nezgoda ? Saj mi lahko vse zaupaš, kakor svojemu prijatelju. Ali si morda z ljubeznijo imel nesrečo? Nekaj usodnega se ti je bre^: dvoma moralo pri petit L... Tvoliko si pa prav za prav star? " 4 4 Tri in trideset let, čeprav bi mi jih po. videzu vsaledo prisodil najmanj pet in štirideset" Pogledal .*em ga bolj natanko v obraa.. Obličje mu je bilo razrito in zanemarjeno, kot bi imel rpred seboj osemdesetietnega starčka. Na temenu mu.je frlelo nekaj dolgih las, izpod katerih se je kazala Bog ve kedaj tratita glava. Tinel je velikanske dbrri, mogočne brke in gosto ^>rado. V hipu se ,mi je zazdelo — saan ne vem zakaj — da gledam poln lavor črnkaste vode, ki si je v njej iimil vse te kocine. "Da. da. po obrazu sodeč, bi rekel, da si starejSi, kakor pa si v resnici!" sem mu priznal. "Zdaj seje vidim, da si moral veliko prestati." "Ko ti pa pravim, da nisem! — Starikav sem le zaradi tega, ker nikoli ne hodim na zrak. Nobena stvar človeka tako ne jemlje kakor ravno kavarna!'' "E. najbrž si tudi kaj ponoee-val.T'Vsam še zmerom jlvgmjl, za-kaj pri najboljši volji mu nisem mogel verjeti. "Veš taka-le pleša,' kot jo imaš ti. je navadno posle-1 dica mnogega ljubimkanja." j Nalahko je zmajal z glavo, .pri ( čemer t»e mu je z zadnjih las vsi pal po hrbtu bel prhljaj. "O, tega pa ne! Toliko .sem bil zmerom pri pameti!" se je branil. "Moje pleše pa ni kriv nihče drugi kakor plin. ki strašno kvarno deluje na lase!" se je ozrl na lestenec, ki nama jc žarel nad glavo.... "Natakar, še en vrček!.... A ti, nisi rač žejen?.../' "Ne. hvala ! Ampak, da ti po pra-a it*i povem, sedaj sem pa zares radoveden, kako je s toboj. Od kedaj pa si že tako brez poguma in brez moči? Tu nekaj ne bo v redu, zakaj to ni prav nič naravno. Meni se v.se tako zdi, da mora za tem nekaj tičati". "Kajpada, saj sem takšen že od mladosti. Ko sera bil še majhen, me je zadelo nekaj grozovitega in cd takrat mi je nesreča vedno za }>etami." "Kaj se ti je vendar primerilo?" "Ali bi rad izvedel? Ako te zanima. ti lahko povem. Poslušaj! Ali se še spominjaš onega gradu, kjer sem -živel kot otrok in kjer si me med počitnicami petkrat ali šestkrat obiskal? Gotovo ti je še v spominu ono veliko sivo poslopje sredi prostranega drevoreda in dolge: vrste hra-rtov, ki so bili nasajeni tako. da so gledali na vse štiri strani neba. Spominjaš se tudi mojega očeta in moje matere, ki sta se vedno držala hudo slovesno- svečano in strogo. Mater sem oboževal, očeta sem se bal. oba pa sem spoštoval. Razen tega pa sem videl, da se jima je vse klanjalo. Ljudje fco ju imenovali le "gospod grof" in "gospa grofica"; tudi r.aši sosedje so kazali do mojih staršev neko pne^ebno spoštovanje. Mislim, da sera imel vprav trinajst let. Bil sem vesel in z vsem zadovoljen, kakor pač vsak trinajstleten dečak. ki se veseli življenja in z ladostjo gleda v prihodnost. Bilo je proti koncu sentembra, nekaj. dni. preden bi se bil tinoral vrniti v gimnazijo. Igral sem se v drevoredu — zdi se mi. da sem hotel posnemati volka, ki drevi skozi goščavo — ^n >kakal med listjem in vejevjem. Ko ti tmko tečem čez nnko pot. zagledam očeta in mater, ki sta se sprehajala. Spominjam se. kot bi bilo \če-raj. Ves božji dan je hrumel in tulil vihar ter zvijal mogočne hraste. Id so ječami, kako" bi tožili / onimi pritajenmi in globokmdkrrki, j ki se ob ne Ar j ill trgajo gozdovom iz prsi. Odtrgani rumeni listi so kakor ptice švigali po zraku, se vrtinčili. padali in se zopet kakor urne ži va M poganjali po dolgem po drevoredu. Prišel je večer. Gošče so mra-čile. Oim bolj je vihar divjal in opletal e vejami, tem bolj me j? podžigalo, da sem dirjal kot zbesnel in tulil kot volk. Ko sem zagledal očeta in mater, sem šel proti njima skrivoma, pod \ejami. da bi iznenada planil pred nju kakor pravi klatež. Nekaj korakov pred njima mi je od strahu zastala noga. Oče je s strašno togoto metal iz sebe: 'Tvoja mati je neumnica! Sicer pa je to tvoja stvar, ki katere nič ne briga. Rečem ti. da potrebujem tisti denar, in pričakujem, da boš podpisala!' 'Ne. ne bom podpisala!' odločno odgovori mama. 'Ali si pozabil, da je to Ivanovo premoženje? Za njega hranim in nočem, da še tega za-žreš z nič vrednimi pun čar am i in služkinjami! Ni ti dovolj, da si iza-ženskartt svojo dedščino!" Tedaj se oče. k>i se je od besno-Kti kar tresel, obrne, z levico zgrabi mamo sa vrat, z desnico pa jo začne z vso močjo biti po obrazu. Mami je odletel klobuk, lasje so se ji ranTezali in se ji razpustili po hrbtu. Poskušala je, da bi prestre-gla udarce, toda -zaman. Oče pa je tolkel, tolkel, kot bi bil podivjal.... Mama je telebnila na tla, obraz si je zakrivala rokami. Tedaj jo je c«ee obrnil in ji skušal odtrgati roke od obraba. Ljubi moj. meni se je zdelo, da se svet podira in da so se prevrgle vse večne postave. V meni se je nekaj pretrgalo in. polotila se me jc takšna groza, kot jo čuti človek morda le še ob kakšnem nadnaravnem rpojaVu ali ob strahoviti nesreči ali pa še stoji pred zlom. ki ga ne more odvrniti. V glavi se mi je zavrtelo, zMedlo. Popadel me jc (Nadaljevanje na f. vtranL) VELIK ZDRAVNIK PRED 3000 LETI V Italiji so od 4. do 7. oktobra slavili 300 letnico velikega zdravnika Bernardina Ramazzinija, ki je ta svojega življenja spisal knjigo o boleznih rokodelcev in umetnikov. Njegovo delo je bilo tako pravilno zasnovano, da ima veljavo še danes. Ramazzini velja s polno pravico za utemeljitelja obrtniške patalogije in socialne medici ne ter ima poleg tega veliko zaslugo, da je uvedel v zdravilstvo direktno opazovanje. Ramazzinija so proslavljali v Milanu in v njegovem rojstnem kraju na Capriju. ŽENIN IZ PARIZA V BES-ARABIJI r VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidna do Jcdaj imate plačano naročnine. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za• to "Vas prosimo, da skušate na-roč»'no pravočasno poravnaxi. Posljyte jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laoghio COLORADO: Pueblo, Peter Colig, A. SaftiC Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Lou)d Danlcfe ILLINOIS: Aurora. Mary Bntcliar Chicago. J. BevClP. J. I.ukanicb Cicero, J. Fabimn (Chicago. Cicero in Illinois) Joliet, Mary Bnrabkb. Joseph Hro vat I,a Salle, J. Spelich Mnscoutah. Frank Augnstin North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Uirard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec Steyer, 4. Čeme (za Ten na-W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit, Frank Stolar MINNESOTA: Cliisholm, Frank G on že Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Sekula. Eveleth, Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia. Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowancla, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO: Barberton. John Balant, Joe Hili Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Clias. Kar-linger, Jacob Restiik. John Slspntk Euclid, F. Bajt Glrad, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kum-še Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblnr PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSe Brfcddoek, J. A. Germ Brougbton, Anton Ipavec Claridge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezovee ErpOrt, J. PreviC, LaoIs Sup&nttt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Green8burg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krajfo, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprivSek Midway, John Žust Moon .Run, Frank PodmllBek Pittsburgh in vso okolico. Vin r?ni Arfa Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar « Readng, J. Peadlrc Steelton, A. Hren Turtle Creek, J. SkerlJ, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allis. Frank Skok Sheboygan, Leo Maj can WYOMING: Rock Springs, Louis Tauchar Dlamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik izda potrdilo sa svo» U, katero Je prejel. Zastopnike reja kom toplo priporočano. UPRAVA "GLAS NARODA' Vse besarabsko mestece Aker-man je bilo te dni na nogah. V ni prebivalci so zavidali trgovcu Ste-fanescu in njegovi 17-letni hčerki bajno srečo, ki jo je doletela v o-sebi bogateg.'i, postavnega Pariža-na. Fant, ki bi moral čez nekaj dni stopiti z lepo Agato pred oltar, ni samo zelo bogat, temveč tudi mlad, lep in eleganten. I»il je so-ln>tnik velika pariške trgovine in je baš potoval po trgovskih opravkih po Rumuniji. Xekaj dni se je mudil v Akermanu. kjer je zagledal v kavarui lepo Agato in se takoj '.aljubil v njo. Naslednjega dne je prišel k trgovcu St"fane^cu in jo je zasnubil, dobil pa ni samo blagoslova srečnih roditeljev, temveč tudi radostno zagotovilo, da bo A-gata njegova. Vsa vesela je Ste-faneseova rodbina pripovedovala o svoji sreči in zagotavljala znance, da bo poroka že prihodnje dni, k«-r gospod iz Pariza ne more odg*»di-ti svojega trgovskega potovanja. Tako sta bila zaročenca oklieana enkrat za trikrat. Najprej je bila civilna poroka na magistratu, cerkvena bi na morala biti naslednjega dne. Zareče-gn obraza je stopala Agata ob strani svojega moža cd civilne poroke, aa njima so pa šli roditelji in sorodniki. ki so milostno sprejemali čestitke Znancev in prijateljev. — Kar je stopil k mlademu možu gospod. mu položil roko na ramo in ga pozval, naj stopi z njim malo , v stran. Tam mu je. zašepetal: — ♦'"Trafine Dohote, v imenu zakona f^te aretirani!" Mož j«» prebledel In £e ozrl prestrašeno na svojo mlado ženo, v naslednjem hipu m je pa toliko opomogel oil presenečenja, da je skrivaj potegnil iz žepa tisočak in poskusil podkupiti detektiva. Detektiv j^ pn podkupnino odločno odklonil. rek*>č: "To mi ne zadostuje! Izpustim vas samo. če mi izročite plen. ki ste ga odnesli pri zadnjem vlomu v trgo- FAKIR V LEVOVIH KREMPU1H V Mantmi je v cirkusu kazal fakir svoje zmožnositi. Znal je hipnotizirati eelo divje živali in tudi lev ni bil kos njegovim uspava-jočim očem. Tudi te erger»'t-i te. takrat ljubico belgijskega plc-aatlca Debla uvea. Bergerette s«- je zaljubila v Tejalda in otljiotovala 7. njim v Pariz, kjer je lepi .Špance kmalu napravil karijero. Dehlauve je bij že pred dvema letoma sklenil osvetiti se Tejaldn. ker mu je prevzel ljubico. Letr.s 1. vino z zlatnino." j avgusta so našli Tejalda doma u- Doliot je upal. da l^: mogel za j-treljenega. 1'inora je bil takoj o- to ceno A>>aj teden dni uživati zakonske sladkosti in zato je ]w:ki-mal detektivu. Vrnil se j«> k svoji ženi. zajeeljal o nujnih trgovskih opravkih, jo poljubil in hitro odšel za detektivom. Odšla sta v hotel, kjer je imel Doliot sobo. Tam j- izročil detektivu šatuljo. polno draguljev. Mož je mislil, da se bo lahko vrnil k svoji ženi. toda detektiv mu je zastavil pot z revolverjem v roki in uklenil premetenega sleparja, ki je sjnn izročil policiji dokazni materijal o svojem zadnjem vlopiu. Agata Stefanescu je seveda | kmalu zvedela, da je bogati pariški trgovec v resnici slepar in vlomilec. ki ga že več let išče policija. Mlada žena se je razočarana vrnila k roditeljem, njun nadebudni mož je pa romal v zapor. sumljen Deblauve in policija ira je v kavarni aretirala. Mcž je pa izjavil, da Tejalda ni umoril, kar lahko dokaže z alibijem. In rcx je malo manjkalo, da .-e um dokaz ni pes reči 1. Toda v njegovem stanovanju je našla policija prestreljen svršnik in ko so primerjali obe luknjici t ranami v Tejaldovera truplu, so ugotovili, da gre za i^ti krogli. Preiskava je dognala, da i-* Deblauve ustrelil svojega tekme.M skozi svršnik. Morilec je bil obsojen na 20 let težke ječe in na izgon v Guvano. Naročite se na " GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN J. r « KRATKA DNEVNA ZGODBA "Q L A I XAIOOA' NEW YOBK, FRIDAY, NOVEM BER 3, 1933 THE LARGEST BLOVE2VE DAILY tsU.fl.JE« fi^REGINA Roman iz : življenja: ZA "GLA8 NARODA" PRIREDIL I. H. 73 Seveda, niti vedel ne /bi. kako bi jo »raizžalil. Nikdar mu ne bo pokazala. i«a.>* bi umrla, kot pa rzdala, kaj se godi v njenero srcu. Te v Ameriko, kjer si je s pridnostjo in varčnostjo prislužil toliko, da je prestrašilo rz gozda čudno kru enje, za katerim se je prikazala iz gozda podolgovata glava divjega prašiča. Dovči so svojemu tovarišu Iskreno čestitali. Pa se je na.cn k rat po-'ožaj izprenienil. Iz gozda so prispeli ostali lovci in eden je trdil, fla je plen njegov, češ. da je prvi streljal. Priznali so sicer, da je podrl d i v j:-ga prašiča dr. Ukmir. po starih pravilih pa je plen baje tistega, ki mu da prvi strel, da .se šibre za rije j o pod kožo. Prašiča. ki je tehtal 126 kilogramov. NATAKAR, ŠE EN VRČEK!.,. (Nadaljevanje s 5. strani.) Uršika jrlasno krik ne — Toda. Uršika, kaj ti je! — n>!«iši teto Greto. Zbudi se in prest r«>na «?!eda v »ljnbeznjivi. (k?bri obraz stare gospe. — Oil. teta — mij Bog, —• najbrže sem imela hude .sanje. — Tako tudi izgleda. Slr"«la s-em 1e Ntokati in vzdihovati, kot l»i bila v naji-ečji sili in irato .sem priš.'«. da pog^dam. Tedaj pasi naenkrat kriknPa. Uršika sede v postelji in se pogladi preko his. — O. tria. kako le nvone -človeka, v sanjah tako boVti srce? Teta Greta sede na rob postelje' in jo prime za roko. Smeje jo- boža. — Kaj pa se je sanjalo mojemu otroku? Ur?»ka je ni -mogla pogledati in g]eda skozi okno. — Ž? več ne vem. — Sreča, da hude sanje tako naglo pozabimo, ko smo enk-at zbujeni. Z.ii se mi. da si se i včeraj malo preveč veselila. Sedaj pa- takoj iz po-rt o*je. danes .smo že zelo pozne. Tudi .iaz sem spala dalje kot navpdno. Pojdi, danos morava najibrže sami Izajtrkovati; Tom je že nacibrže odčel na ipo^je. Uršika vstane in se naglo obleče. Nato pa gre s teto Greto doli. Tu -o bili pospravljeni že vsi sledovi svečanosti in Tom je bil že v rewniei z doma. Toda punti' je pozdrav za obe in jima je sporočiK da je od**l v tovarno za konserve in se pred poldnem ne bo vrnil. Tega je bila Uršika prvfč vesela. Tako ji je preostalo dovolj časa. da se je rbrala in poTnirr'-a. Ko se T« Tn ok(/i poldneva iTne, je najprej, kot na»vadno. poklical 1'rčiko. Pride mu nasproti kot vedno, kajti vedon se je še držala trdnega skle«pa. da ne sme nlkdo. niti Tom. vedeti, kai je čutila to ne' in kaj je misli1*. Izgledala je tedaj popolnoma mirna, mogla se mil je ce!o nasmejati — toda v trtn nasmehu je skoro skopr-nela. Vroče hrepenenje jo spreleti, da foi se tom vrgla na iprsi in bi ga prosila.: Imej me vendar rad, kot te imam jaz rada. Toda gavo-l ila ie o vsakdanjih in n-e-važnili stvareh. Z ve iko .skrbjo jo gleda, kajti navzlic hrabremu njenemu premagovanju je opazil, da je bila drugačna kot navadno. — Kako si Neda. Uršika; gotorvo se se nisi naspala. Uršika T^odihne. — Ne. stric Tom. dolgo nisem mojrla zaspati. Mnogo mi je rojilo po glavi; vso zabavo sem «« enkrat premisli'a. In ko sem slednjič zaspala. *e mi je sandalo tako strašno, da sem zakričala. To sem ti hotela prej povedati kot pa teta Greta. Tom ji dvigne glavo ter ji pogleda v trudne oči. Popolnoma fedrugačen se mu zdi rijen obra^. tako dozore' in ne več otročii. — Vendar mi ne boš dela'a nikakih skrbi. Uršika; izgledaš zelo slabo. Navzlic v.semu premagovanju ji solze zafijejo oči. Valed ljubez njivega, skrbnega glasu je postaja popolnoma mehka. Tom z veliko skrbjo gleda njene -solze. Glavo odmakne njegovi roki. ker ni megla wc prenesti -njegovega pogleda ter si z robcem zakrije obraz. Toda to je troja'o samo trenutek, z vso silo se skuša pomiriti in se celo sili k nasmehu. — Veš. stric Torn, mislim, da sem sinoči malo preveč plesala in sem ee, kot pravi teta Greta, preve- veseli!« svojega večera. To pa se ne pomiri Toma. ki si pa pri ivisem tem misli, da je bila nra.'o preveč *utrujena. Njeno roko potisne pod svojo pazduho in ji reče po stričevo: — Lepo, tako sedaj nekaj časa ne bomo več plesali. To ne gre, da bi zaradi plesanja postala »bleda, nervozna devica. Najprej morajo biti tvoje <;či pono'r.tma ja>ue in tvoja lica rdeča in potem še dolgo ne. Uršika mu fr.a btvo'jno in lKfemo prikima. — Mogoč? je tudi ta»ko boljše, stric Tom. Naslednjega dne se je Uršika popolnoma pomirila in je bila zopet vedela, toda na sebi je še vedno imela nekaj tujega, negotovega. kar je de-V.la Temu skrbi. Zadnje čase je vedno boOj čutil, da r' več prihajala k njemu s staro odkritoestjo in zaupanjem, čutil je, da mu je nekaj prikrivala, četudi se je nevidezno trudila, da bi se kazahai (brezskrbno. Tom previdno opazuje in premišljuje. In tako jo tudi ivpra ša, kdaj prrd? Mr. Xinrrod zopet v Langenifurt. Ker pri tem položi ro. ko okofli pasu. ji šine v glavo kri. kakor vedno sedaj, kadar se je dotakne. Tom a'.i misli, da se to zgodi samo. ker je govoril o dr. Nimrodr. Nimrod? O. sedaj kna tz neko prarvdo iirno-go dete, da ne more priti. Torej zaradi tega je bila tako till* in potrta, si mitfli Tom. In arce *e mu skrči. Zopet me mu naenkrait dvigne ljubosumnost na dr. Nimroda. Ni mu vilo. da je Uršika poistiafo zrelejj'a kot je bila prej in Mvm »e ipotrt ako je dr. Nimrod vzrok te izprememibe. Nikdo drugi ni mogel 'bkt. Tako potečeta dva ledna. Z 'bolestjo občuti Tom. da se je Uršika vedno bolj zapirala pred njim in d® je bil v njenih očeh vedno hrepeneč blesk, kadar je mWltta, da je nikdo ne opazuje. Iskreno si je Tom želel, da bi že enkrat stopila iz otroških če- I veljekov in .sedaj mu je tako težko padlo na dušo. ko je to storil'a. I Nejzmemo ga je bolelo, da se je vedno resnejše obnašala proti nje- , mu. Sedaj ni: prišla skozi njene ustnice nobena nepremišljena, nagla t»eda, tki*nw je prej"nje čnise mnogokrat itx1 al«, kako rada ima strica Toma. Z zagrizeno horf-eatjo si je rekel, da velja sedda fr waflto wv^oje srce in da se je v HiMtTUa^juft>H&. *Toda nikdar mu ni prišlo na um, da bi mi- spodari njegov sin, Jože. Otrok se mu je rodilo onem. Vsi so danes dobro preskrbljeni. Vlom v žužrmberškl občinski urad. 18. oktobra so med 1. in 3. uro neznanci vlomili v žužemberški c/bčinski urad. na vrtali železno blagajno in odnes'i okrog 14,000 Din gotovine. V hišo so -vdrli po lestvi, s katero so dosegli visoko pritlično okno. ki so ga razbili. Skozi okno .so prišli v .predsobo občinskega urada, kjer je stala v kotu težka wertheinvska blagajna. ki raš«"il kak">r ob treljena zver in j lirjal naravnost v go:d. Tekfl sem mogoče uro. mogoč«-celo dve. nn vem. Ko se je znoči'o. '•fin onemogel pan lakote nemira še umrl pod kak'n ni drevrtoin. i "Oče ^n mati sta >e držala kakor po navadi. Mati mi je- rekla samo: 'Ti grdoba grda, % kakšni -trdi -i mi nared:l! Celo noč nsem razstavili še v Litiji in v Smart-ipni. Zelo so s? pcsladkali ljubitelji okusne pečertke, ki so si kupi'i izdatno in ceneno pečenko v mesnici I. Mačkovega v Sniart-nem. Meso so si porazdelili Litijani in ifimarčani. za lovs-ko trofejo, ims^itne "ekane. pa se bo zda j vrši!« lovfe-ka ,pravda. Predsedništvo 'ovske bratovščine bo namreč razsojalo. komu srre pravica do trofeje; onemu, ki je prašiča "|w>.šče- irotar ali onemu, kil ga je spra- ]0 pri kraju. Videl sem drugo slavil v večna lovr"ča. SPORT IN VITKOST 4. novembra: Vole>id»m v Roulnfnt S.iturnia t Trst Ue de France v Havre B. novembra: All.ert Itallln v Hamburg il an hot tan v tt>-vre I.rt-nien v IJrtnien 10. novembra: K<>tterdaxn v IV/u1n(n« j:-Tvui;aria v Cherbourg 11. novembra: Milwaukee v Hamburg v Genoa Cham plain v Havre S.oviti proučevalee človeške prenove prof. Kani von Xoorde'n je že pr d leti dokazal, da ni jahanje nobena zt'v. ki bi jim lahko Ali. dragi prijatelj, z menoj je bi- dodali š- nest ta primerov z raznih j športov v ilustracijo sledi, da gi- ■ t b«. stran življenja. ebi brez stroge d"-j {dne. do te ur", se mi dobra ni več etc navzlic obilnemu znojenju no 15. novembra: Pres. Roosevelt v Havre St. Louis v Hamburg Majestic v Cherbourg 17. novembra: St^tetidam v Boulogne i '.iris v Havre pr'kazala! Kaj ^e je ugodilo v in.>- rapravi člrrveka vitkega. VSAKE 4 MINUTE SE RODIiPm duhu? N> vpni Am',ak K caj n;mam več v selja do noben" 1b. novembra : Augustus v Genoa 22. novembra: Ix-ui.HchlRiid v Hamburg V.'aslnngton v Havre 25. novembra: Euro[»a v Bremen Vn ixliun v B-tulogne Con le di Savuja v Genoa He de France v Havre 29. novembra: Ne« York v Hamburg I''fn. Harding v Mavre Berviitfa ria v Cherbourg EN JAPONEC jslvari na svetu! Xeesar si ne že-i I m. n kogar ne liubini. ne ču^vn prav nobenega hrepenenja, nc-be-Med vsemi državami, ki beleži- stremljenja, nobenega upanja Debelušniku s šibk ni srcem in 'aho n in niišit" vjem bo sjiortno 2. decembra: udej^tvovrnj. cel« škodil... -' J Prof. Zunitz je pokazal S posku-| Chrmplain v Havre s"\ da jc med v emi gibanji >deb»- i 6 decembra: luhotil najboli priporočiti hoio ! i'r**m.n v Brt-men - 1 1 11 Albert Hallin v Hamburg lz Litij«e pi'ejo: — V zadnjem čatsu se je pri nas mnogo govori- jo narodopisne podatke, izkazuje ^'ePren lumia pa mi je pred očmi |H) ravn nah. Ce nočejo s športom 1 AianhLtJan' v Hal Jajicmska največji prirastek pre- «)>r»ga mati. Kako leži v drevored-t. Škodovati svojemu zdravju, n -j 9 decembr,: bivalstva in eelo stalno presega r,'e l)a j 10 kg. Potem si lahk » kakšen lahek sport, ki jih ho v zvezi z zmernim življenjem obvaroval nove to'šče. ^e je pr, nas mnogo govori-. zdrav^v Ukazujejo v zgodo- več videl.... Xatakar „nbili ( lo o škodi, ki JO delajo kmetom,- • ,, v * š< en vrč k • " , j- v j- VIni 'ju-o mu narixeni \rccu. ho v z\ je v teku rnneseii >o mu naročeni vrciK. enega leta (1932) naraslo za ?rj i1' na (,n5"k izprazn:l. Zopet 1.007,868 oseb. Lansko število roj- P° pipie?: ker pa so sc štev je znašalo 2.182,743 (.za "1U r ODVETNIKOM. I c"nte'V stroi manj kakor predlani). Materin- Mesec dni se bom moral mu ! ilajestic v Cherbourg 12. decembra: St. Louis v Hamburg 13 decembra: I*i-3. ftoosevelt v Ltivre 14. decembra: 1'aris v Havre 15. decembra: berl»oiirg llr'men voia v Genoa 20. decembra: Washington v Havre Hamburg v Mamuuig prišli ponoči celo v vinograd in uničili tnsnico. Ta je poklical li-ti.ske lovce, ki so odšli tja v več-iem številu. Ciajii zelene bratovščine so zasedli lovišče, nasledi za divjimi prašiči pa prišli >v revir-ju. ki leži v Gračanovem hribu. Zverina se je pripodila iz gozda proti lovcem. Prišla je pod roke ?dravniku dr. Poldetn ITkmarju. 'ci je oda! 6 strelov, od teh .j \etni ki c: Natakar, dil pr(K.-es. je nesrečno žrtev napa-; Kremen v Kremen japonsko dete. Vendar pa se je še en vrč k - pa moro pipico!" s——; Hardins v Havre Istočasno 'znižalo število porok kar je pos\'?