PoHnina plalana v gotovini V Ljubljani, četrtek 9. februarja 1939 375 milijonov dinarjev taks za prepis Deterdingove dedisč ne Berlin, 9. februarja. Listi poročajo, da bo pogreb pokojnega ^petrolejskega kralja« Deterdinga jutri ali pojutrišnjem, in sicer na Deterdingovem posestvu Dobbi blizu Schwerina. Pogreba se bodo udeležili vsi njegovi otroci. Oba starejša sinova sta pred dveina dnevoma odpotovala iz Londona v St. Moritz po mater. Henry Deterding, .najstarejši sin pokojnega petrolejarja, je pred odhodom iz Londona izjavil >Daily Mailu«, da bodo zapuščino njegovega očeta najbrž upravljali po nemškem zakonu, ker bo Deterding pokopan na nemškem ozemlju. Zato bodo vse takse od prenosa ogromnega Deterdingovega premoženja pripadle nemški davčni upravi. Kolika je zapuščina pokojnega petrolejskega magnata, ne vedo natančno. Pred desetimi leti so njegovo čisto imetje cenili na kakih 13 milijard dinarjev. Toda po letu 1929. se je njegovo imetje zaradi svetovne krize zelo skrčilo, tako da cenijo njegovo zapuščino zdaj »samoc na kaki dve milijardi in pol dinarjev. Deterdingov sin je izjavil, da ne ve natančno, koliko je očetovo premoženje. Z gotovostjo pa lahko trdi, da je govorjenje o osmih ali desetih milijardah zelo pretirano. Pokojnikove dediščine ne bo osporaval nihče. Če bodo dediščino prepisali na otroke po nemških zakonih, bo nemška država od Deterdinga zaslužila pri tej priliki kakih 375 milijonov dinarjev na prenosnih taksah. Trgovska pogajanfa med nami in Franciio končana Pariz, 9. febr. AA. Havas: Trgovska pogajan ja med Francijo in Jugoslavijo, ki so se začela 12. januarja v Parizu, so končana ter ee dela samo še na definitivni redakciji teksta. Parafiranje sporazuma bo verjetno izvršeno že danes. Aretacije pri sovjetih Varšava, 9. februarja, m. Varšavsko časopisje poroča, da so člani GPU v Kijevu aretirali sedanjega komisarja za notranje zadeve v Sovjetski Ukrajini in člana najvišjega Sovjeta Uspenskega. To je že druga pomembnejša aretacija, ki jo je ukazal sedanji sovjetski komisar za notranje zadeve Berian. Lani je bil prijet Leblenski. GPU je aretirala Uspenskega, češ da je podpiral ukrajinske nacionaliste. Francoski bol proti avtonomistom v Alzaciji Pariz, 9. febr. m. Včeraj so se zvedele še nekatere podrobnosti, kako je prišlo do aretacije dr. Karla Rossa, voditelja alzaških avtonomistov Pred nekaj dnevi sta dve osebi, en vojak in en trgovec iz Strassbourga bili aretirani pod sumom, da sta bili v zvezi s tajno policijo neke tuje države. Obe aretirani osebi sta takoj izdali nekega Marka, ki je bil aretiran istočasno e Karlom Roosom. Mislijo, da hodo Roosa prepeljali iz Nancyja v Strasa bourg, kjer bo obsojen radi veleizdaje. V Strass-bourgu je napovedan sestanek narodnih poslancev iz Alzacije pod predaedništvom predsednika strassbourške občine in poslanca Karla Lehra. V Pariz eo pa poklicali strassbourškega prefekta, da poroča podpredsedniku vlade Chautempsu o tej stvari. Po izjavah policijskega komisarja v Strase-bourgu to odkritje prehaša vse dosedanje avtonomistične afere. Nekateri mislijo, da je z aretacijo omenjenih oseb napovedan začetek splošne akcije proti vsem pristašem avtonomističnega gibanja v Franciji. Trije otroci so se zaduitll, en delavec zgorel Belgrad, 9. februarja, m. Na Betanjici je včeraj prišlo v hiši strojnika v zemunski tovarni letal »Ikarus« Jovana Viciana do strašne družinske nesreče. Med tem, ko je mati odšla z doma po mleko, so se otroci igrali z vžigalicami ter zazgali posteljnino. Zaradi gostega dima so se tako prestrašili, da jim jjj prišlo na misel, da bi bili odprli vrata ter so se dva fantka in ena deklica zadušili. , *r* včerajšnjem požaru in eksploziji v skla- di iscu barv in lakov »Moster« d. d. je bilo šest delavcev hudo poškodovanih, delavec Barbarič pa je zgorel. Med drugimi je težko poškodovan tudi Slovenec rranc Podvinski Glavni tajnik francoske železniško družite, ki je lastnica proge iz Addis Abebe do Džibutija, je dospel v Rini, da ee bo z italijansko vlado pogajal glede popustov zn italijansko blago na tej progi. Italija je Sest mesecev bojkotirala to železnico in pošiljala vse blago za Addis Abebo s tovornimi avtomobili. Na smrt 1m> obsojenih več članov bivše romunske Železne garde, proti katerim se je razprava pred izrednim sodiščem v Cluju že končala. Jugoslovansko - bolgarska komisija za urejevanje zadev z dvolastniškimi poeeetvi je v Sofiji končala svoje delo. Brnziljski zunanji minister Aranha bo danes dospel v Washington na važne trgovske in vojaške razgovore. Letni izdatki wi varnost v Palestini so znašali lani tri milijone funtov Sterlingov. Vojaški odbor v ameriški poslanski zbornici je izdelal poročilo, v katerem pravi, da je Ameriki nujno potrebno močno hrodovje za primer, Če bi v Evropi izbruhnila kaka vojna. Do novega spopada med sovjeti in mandžur-ekimi obmejnimi oddelki je prišlo ob reki Argul. Padlo je 15 Japoncev in 2 Rusa. Vlada bo imela v skupščini veliko večino 230 poslancev se ie do zdaj opredeHlo za novo vlado -Za predsednika skupščine bo naibri izvoljen bivši prosvetni minister Magaraševič Belgrad, 9. febr. Glavna pozornost javnosti je že ves čas, kar je bila imenovana vlada, posvečena vprašanju, kako se bodo opredelili novo izvoljeni poslanci, koliko jih bo imela vlada, koliko pa morda dr. Stojadinovič. Poslanci JRZ se zadnje dni v vse večjem številu opredelujejo za sedanjo vlado in za njenega predsednika. Imeli so neprenehoma posvetovanja in sicer v manjših skupinah po banovinah. Sinoči je bil položaj glede narodne skupščine že toliko jasen, da bo vlada razpolagala lahko s 180 do 190 poslancev JRZ od SOS, kolikor jih je vseh skupaj in bo torej imela v zbornici potrebno večino. Sinoči so imele seje še nekatere pokrajinske skupine poslancev, med njimi vojvodinska, ter oni iz primorske in savske banovine. Vsi so sklenili, da bodo podpirali Cvetkovičevo vlado. S tem se je za novo vlado, za njen program in za takojšnje reševanje najvažnejših notranjih vprašanj izreklo okrog 230 poslancev JRZ; verjetno pa je, da bo to število do prve seje še naraslo. Pariz, 9. febr. Včeraj dopoldne se je vrnil iz Burgessa odposlanec francoske vlade senator Berard. Še popoldne je bil sprejet pri zunanjem ministru Bonnetu in pri predsedniku vlade Dala-dieru, katerima je poročal o uspehu svojih razgovorov, ki jih je imel z zastopniki nacionalistične Španije. Priporočil je zunanjemu ministru, naj Francija čimprej uradno prizna nacionalistično Španijo, da se izogne morebitnim mednarodnim zapletja-jem. Francov zunanji minister general Jordana je francoskemu odposlancu obljubil, da Italijanske prostovoljske čete ne bodo prišle do francoske meje, še manj pa, da bi tam ostale. Prav tako je francoski odposlanec dobil zagotovilo, da bodo italijanski oddelki takoj po končani vojni zapustili Španijo. Iz vseh razgovorov v Burgosu je Berard dobil vtis, da italijanski vpliv v nacionalistični Španiji ni tako pomemben, kakor bi bilo misliti, da pa je zdaj odvisno od Francije 6ame v kakem razmerju bo živela z bodočo Španijo. Voditelji nacionalistične Španije niso naklonjeni misij o uvedbi totalitarne in fašistične državne oblike in jim je ljubša obnova monarhije. Berard je od nacionalističnih oblasti dobil zagotovilo, da je nacionalna Španija pripravljena takoj sprejeti vse španske ženske in otroke, ki so pribežali v Francijo in da bo dala amnestijo vsem vojakom, ki so se borili v rdeči armadi* Odgovar- Dublin, 9. februarja. Na zadnji seji irskega senata je predsednik vlade De Valera povedal nekaj besedi o atentatih, ki jih irska skrivna vojska organizira po Angliji. De Valera je dejal, da irska vlada atentate obžaluje in jih ne želi. Irska vlada je edina zakonita zastopnica irske. Nobena druga ustanova nima torej pravice govoriti v imenu irskega naroda. Vlada bo predložila parlamentu zakonski načrt, ki ji bo dajal potrebna pooblastila, da ohrani vso svojo oblast. Glede delitve Irske na svobodno in nesvobodno polovico je De Valera izjavil, da je edini odgovorni krivec za to delitev angleška vlada. Ko je bila storjena ta krivica, so angleški ministri izjavljali, da bo trajala samo nekaj časa. Od tega časa z angleške strani ni Boji v Kataloniji ker ie večina rdeče vojske čet francosko me o Paril, 9. febr. o. Nacionalistična vojska je včeraj na več krajih dosegla francosko mejo. čez mejo so prišli včeraj popoldne predsednik vlade Negrin s finančnim ministrom Aspejem, s poveljnikom katalonskega generalnega štaba generalom Rojom in z vsem generalnim štabom. Za njim sta prekoračila mejo vsa deveta in ostala polovica enajste mednarodne brigade v sklenjenih vrstah, s številnimi vozili, topništvom in oklopnimi avtomobili. Po železnici je prišlo v Francijo do zdaj 260 vagonov različnega vojnega materiala, ki ga stražijo francoski oddelki na obmejni postaji Cerbere. Francoske oblasti so do včeraj poslale v nacionalistično Španijo okrog 6000 rdečih miličnikov, ki s« sami to zahtevali. Včeraj popoldne in danes dopoldne je začelo prihajati čez mejo jedro bežeče rdeče vojske tako, da je zdaj moči reči, da so boji v Kataloniji končani. Pričakujejo, da bo danes >n jutri prekoračilo mejo še kakih 100.000 civilnih in vojaških beguncev. Po poročilih listov so našli vse arhive mednarodne brigade in mnogoštevilne vojaške in dipla-m a teke dokumente. Nacionalisti so našli te arhive v neki vasi v pokrajini Geroni. Nacionalistični li* sti bodo že jutri začeli objavljati te dokumente. Snoči jo začel veljati sporazum med nacionalno tn republikansko Španijo o zamenjavi ujetnikov. Sporazum ee je začel takoj izvajati ter je It poučenih virov poročajo, da bo narodna skupščina sklicana v začetku prihodnjega tedna. Na tej seji bodo poslanci izvolili samo predsedstvo skupščine, vlada pa še ne bo prebrala svoje izjave. Glede kandidatov za predsedstvo narodne skupščine imenujejo med poslanci, ki so se opredelili za novo vlado, bivšega pravosodnega ministra Milana Simonoviča, dalje sedanjega predsednika verifikacijskega odbora dr. Čvrkiča. Kot najresnejši kandidat vladne skupine pa velja bivši prosvetni minister Dimitrij Magaraševič, ki bo, kakor kaže, skoraj gotovo tudi izvoljen. Z novonastalim notranjepolitičnim položajem po imenovanju vlade Dragiše Cvetkoviča so se včeraj bavile skoro vse politične skupine. Tako je imelo sestanek včeraj dopoldne in popoldne vodstvo srbijanske združene opozicije. Sestanka so se udeležili zastopniki vseh strank, ki so pri zadnjih volitvah nastopili skupno. Kot zastopnik bivše HSS je bil na tem sestanku dr. Juraj Šutej. jali bodo pred zakonom samo poveljniki in voditelji ter tisti, ki so se pregrešili z zločini. Stroške za pošiljanje beguncev v domovino je pripravljena prevzeti nacionalistična Španija sama. Ves vojni material, ki ga je francoska vojska odvzela rdečim beguncem, lahko ostane Franciji za kritje stroškov, ki jih je imela z begunci. V to je vštetih tudi 40 najmodernejših ameriških letal, ki so zadnje dni pobegnila v Francijo. Na vse to so nacionalisti pristali v pričakovanju, da bo Francija priznala špansko nacionalno državo in čim prej imenovala svojega poslanika. Španski krogi bi bili zelo zadovoljni, če bi bil za prvega francoskega poslanika v Burgosu imenovan kardinal Baudrillart. General Franco pa zavrača vsako posredovanje, ki bi šlo za tem, da nacionalisti sprejmejo za premirje kake po,goje od rdečih. Pač pa je nacionalistični generalni štab stopil v zvezo 6 poveljnikom madridske armade generalom Miajem, da bi se ta del rdeče vojske udal brez obrambe. Francoski odposlanec je nacionalistični vladi dejal, da bi tudi Franciji bilo najljubše, če bi v Španiji obnovili monarhijo. Takoj po razgovorih z njim je general Franco poslal posebnega odposlanca k bivšemu kralju Alfonzu XIII. v Rim, da bi se z njim dogovoril o kraljevi vrnitvi v Španijo. bilo nič več slišati o tem vprašanju. De Valera misli, da bi angleški narod pozdravil konec tega stanja. Delitev Irske je krivica, ki bi upravičevala celo uporabo sile, če bi bilo kaj upanja na uspeh, o čemur pa ne more biti govora. De Valera in irska vlada nočeta ničesar slišati o uporabi sile ter želita to poudariti pred vsem svetom. Anglija ovira naraven razvoj dogodkov. Če ne bi bilo angleških posadk v Severni Irski, bi se ljudstvo Severne Irske prostovoljno priključilo svobodni IrskL, Irska vlada je pripravljena ob združitvi popustili glede nekaterih vprašanj, glede drugih pa, posebno glede uvedbe irščine, mora biti nepopustljiva. so končani z vsem poveljstvom ie prišla davi prestopilo francosko mejo 2000 vojnih ujetnikov, ki eo bili internirani v Barceloni. Prehodu je prisostvoval francoski poslanik. Smatrajo, da bodo, na drugem obmejnem kraju, verjetno pa v Prats de Molu pr-išlo v Francijo okoli tisoč interniranih meščanov. Glavni del republikanske vojske bo prestopil jutri francosko mejo. Po vesteh iz Ciudad Reala v srednji Španiji je general Miaja sklical sejo vseh poveljnikov republikanskih armad v centralni Španiji. Na seji bodo proučili položaj, ki je nastal zaradi izgube Katalonije. Trdijo, da več generalov zahteva predajo srednje Španije generalu Francu. Mesto Figuera, ki so ga včeraj zasedle nacionalne čete, je oddaljeno 25 km od francoskega obmejnega mesta Le Perthus. Figueras šteje 14.000 prebivalcev. V Figueras so prve vkorakale čete 4. navarske divizije, ki je osvobodila tudi Tarago-no. Napredovanje nacianalnih čet je bilo otežko-čeno zaradi tega, ker so morali povsod graditi nove mostove, Figueras je deloma porušena, cesta od Figuerasa do francoske meje je polna beguncev. Ker 6e med njimi nahaja velika število žen in otrok, je general Franco prepovedal bombardirati to cesto. _______________ »Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnikt Vesti 9. februarja Bolgarski kralj Boris je iz Italije na tihem odpotoval v Švico, in sicer v Aroso na smučanje. Te dni se bo vrnil v Sofijo, kjer je vladalo precešnje razburjenje, kam je vladar izginil. Trajni mir na svetu je mogoče ohraniti samo s splošnim sporazumom. Za tak sporazum pa bi bilo treba velikih priprav, je dejal včeraj v angleški poslanski zbornici predsednik vlade Chamberlain. Poljsko-sovjetska trgovinska pogajanja v Moskvi bodo prihodnji teden končana. Pri njih sa določili kontingente za izmenjavo blaga. Poljska bo izvažala v Rusijo zlasti velika premoga iz Šlezije ter tekstilnih izdelkov. V angleški poslanski zbornici je včeraj večji del razgovora veljal povečanju nemškega brodov-ja. Zastopniki vlade so poslancem pojasnjevali, da ima Nemčija pravico povečati svoje brodovje po pomorskem sporazumu iz leta 1935. Ta sporazum določa, da sme vse nemško brodovje znašati 45% vsega angleškega brodovja. Odposlanstvo naših bivših bojevnikov, ki se je vrnilo te dni iz Italije, je povabilo italijanske bojevnike na skorajšen obisk v Jugoslavijo. Zaleteli sta se francoska križarka »Leygues« in torpedovka »Vison«, Pri nesreči sta bila dva mornarja ubita, 30 pa ranjenih. Nemški listi pozdravljajo govor, ki ga je ime! francoski zunanji minister Bonnet v senatu, zlasti tisti del, ki izraža željo po čim boljšem sodelovanju med Nemčijo in Francijo. Mednarodna tekma v plesu se je končala v Gradcu. Jugoslavija je v tej tekmi bila na osmem mestu, Nemško-poljska manjšinska komisija se bo sestala te dni v Berlinu, da uredi nekaj važnih vprašanj, ki se nanašajo na obojne manjšine. Holandska ne bo odstopila niti koščka svoje kolonialne posesti, je dejal minister za kolonije Velter včeraj, ko so ga časnikarji spraševali o mednarodni kolonialni konferenci, ki naj bi se sestala že v kratkem. 100 ribičev je ostalo na ledeni plošči v Kaspiškem morju, ki se je zadnje čase otajalo tako nagla, da ribiči, ki so bili na ledu, niso mogli pobegniti. Na včerajšnji redni seji angleške vlade so razpravljali predvsem o Španiji. Prišli so do sklepa, da je malo upanja, da bi general Franco odnehal ad svoje zahteve, naj se rdeči brezpogojno udajo. Arabcem po nekaterih palestinskih mestih je prepovedano odslej držati roke v žepu, ker Angleži menijo, da skrivajo ljudje, ki drže roke v obleki, pod nja orožje. 400 modernih protiletalskih topov bo branilo London pred napadi z zraka, je dejal vojni minister Hore Belisha včeraj v poslanski zbornici. Hranilne vloge v Italiji sa lani zrasle za dve milijarde lir. Italijansko časopisje dolži Francijo, da hoče s svojimi posredovalnimi predlogi oslabiti Francovo zmago. Ameriška vlada za zdaj ne misli priznati nacionalne Španije, je izjavil zunanji minister Hull včeraj. Pač pa ta vprašanje zelo resno proučuje in bo v kratkem času storila vse potrebno, 100 ljudi je zasul plaz v japonski vasi Subino. 90 so jih živih rešili. Zdravstveno stanje sv. očeta je po 6inočnem uradnem poročilu zadovoljivo. 37 Italijanov je bilo ubitih januarja v raznih spopadih med Abesinci in italijanskimi četami ter oblastnimi organi, pravi uradno poročilo iz Rima. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo •— po poročilih nekaterih listov — obiskal Berlin 28. februarja in ee z nemškimi voditelji posvetoval o vseh važnih vprašanjih, predvsem o kolonijah, o italijanskih zahtevah do Francije in o nemški pomoči v morebitni vojni. Pri mednarodnih tekmah v hockeyu na led it za svetovno prvenstvo je Kanada zmagala nad Češkoslovaško z 2:0, Švica pa nad Združenimi državami s 3:2. Predsednik rdeče španske vlade je izjavil francoskim časnikarjem, da njegov prihod v Francijo ne pometni, da bi se bil odpovedal dolžnostim predsednika vlade. Romunski zunanji minister Gafenco bo obiskal Varšavo v začetku marca ter se posvetoval o novih zvezah med obema državama. Ves telefonski in telegrafski promet sta prekinila v Subotici dva pijanca, ki »ta prišla proti večeru na glavno pošto, iskala sta nekega uradnika in ko ga nista dobila, 6ta odprla stensko omaro, v kateri so bile varovalke za telefonske, brzojavne in elektrine vode. V hipu je bila vsa lijša v temi. a telefoni in brzojavi prekinjeni. Pijanca eta poleg tega pobrala pokrovke od varovalk in z njimi pobegnila. Čez dobre četrt ure so vse naprave na pošti popravili in kmalu nato pijanca tudi prijeli. Za svoje nesmiselno početje bosta trdo kaznovana. Zaradi »krščenega« vinn so se zagovarjali pred zagrebškim sodiščem trije gostilničarji. Pri prvem je preiskava ugotovila 18% vode v vinu, pri drugem 13%, pri tretjem pa 12%. Prvi gostilničar je dokazal, da so mu vodo nalili v vino neki gostje in zadevo prijavili oblastem. Druga dva pa sta se izgovarjala, da jim je alkohol iz sodov ,-izhlapek. Za tak zagovor pa sla dobila vsak po 1000 dinarjev kazni. Zaloge dalmatinskega vina se zadnje ledne naglo praznijo. Vinogradniki na otokih Hvar, Brač, Vis so skoro vse vino po ugodnih cenah že prodali. Prav tako dobro kupčijo so naredili tudi v Kaštelih. Ce bo šlo z dosedanjo naglico naprej, bodo Dalmatinci ves lanski pridelek vina prodali do velike noči. Že včeraj se je nad Belgrad in okolico spustila tako gosta megla, da je bil ulični promet zelo otežkočen ter je na več krajih prišlo do nesreč. Zaradi goste megle včeraj na belgrajskem letališču tudi ni moglo pristati nobeno lelulo. Uspehi prvih pogajanj med Francijo in generalom Francom Sporazum o umiku Italijanov, o obnovi monaflt»f*f o vrmtvi ujetnikov Izjava irskega ministrskega predsednika De Valera: Atentatov v Angliji je kriva vlada Spomeniško vprašanje za Maribor - rešeno Maribor, 9. februarja. Na kratko smo v včerajšnjem »Slovenskem Homu« javili rezultat odločitve žirije, ki je izbirala izmed '27 najprimernejših osnutkov za mariborski spomenik pokojnemu vladarju Aleksandru I. •Javili smo le glavne rezultate, da je prvo nagrado v znesku 16.000 din dobil osnutek pod geslom Nova osr, ki sta ga predložila mariborski arhitekt Jaroslav Černigoj in ljubljanski kipar Boris Kalin, da sta dobila drugo nagrado 12.000 din ljubljanska umetnika kipar Tine Kos in inž. arh. Miro Kos, ki sta predložila tri osnutke pod geslom »Pohod t, obe tretji nagradi po 6000 din pa sta bili podeljeni za osnutek »Svoboda«, delo akad. kiparja Zdenka Kalina in arh. Franja Kugliča ra Ljubljane ter osnutek pod geslom >118 1939« akad. kiparja Dragotina Filipoviča iz Zagreba. Nagrade, odkupi razstava Nadalje je žirija sklenila odkupiti po. 2500 din osnutke, predložene pod sledečimi gesli: »Straža«, 8434c, »Osvobojenje 18999:, >Slavje«, »Slov. rod«, »Chamaecyparis<, »P. in A. 1«. Spomeniški odbor poziva natečajnike, ki so pod navedenimi gesli predložili svoje osnutke, da se izjavijo, če so zadovoljni z odkupom, nakar bo odbor zapečatene kuverte odprl. Odbor bo v prihodnjih dneh priredil razstavo vseh predloženih osnutkov. Termin razstave bo objavljen. Aranžirala jo bosta v eni grajskih dvoran inž. arh. Černigoj in akad. slikar Zoran Mušič. Spomeniško vprašanje rešeno Žirija je predložila spomeniškemu odboru in mestni občini, da s prvo oceno nugrajeu osnutek v celoti izvedeta. Kdor je ta osnutek videl ter ga primerjal z ostalimi, bo mnenju žirije pritrdil. S tem bi bik) tudi rešeno za Maribor pereče spomeniško vprašanje, ki je skraja vzbujalo precej nervoznosti in je obetalo postati prav tako kočljivo in sporno, kakor je vprašanje Aleksandrovega spomenika v Ljubljani. Mariborski odbor za postavitev spomenika pa so rešili vseh teh skrbi in preglavic naši umetniki, arhitekti in kiparji, kajti po mnenju članov žirije, ki so imeli priložnost proučiti projekte za ljubljanski spomenik, so osnutki za mariborski spomenik mnogo boljši kakor pa so bili predloženi žiriji v Ljubljani. Imeli so pa natečajniki za mariborski spomenik deloma lažjo nalogo, ker so bili vezani du gotov prostor in je Trg Svobode v Mariboru tudi arhitektonsko primernejši za postavitev likovnega spomenika kakor so prostori, ki so na razpolago v Ljubljani. Poudarek naloge je bil predvsem arhitektonskega značaja. Regulacija Trga Svobode je predstavljala zaipleten problem, ki so ga pa nekateri arhitekti zelo posrečeno rešilL So pa skoraj vsi osnutki bolehali več ali manj na isti hibi: ali so imeli arhitekti slabe kiparje ali pa kiparji slabe arhitekte. Predloženih je bilo nekaj osnutkov, o katerih bi se dalo reči, da so glede plastike enakovredni ali celo boljši kakor je osnutek za kip Borisa Kalina, niso pa odgovarjali zaradi arhitektonske rešitve prostora. Drugi osnutki zopet kažejo izredno posrečene zamisli glede regulacije Trga Svobode. Tako na primer so vsi trije osnutki, ki sta jih predložila kipar Tine Kos in inž. arh. Miro Kos, naravnost odlični in nad vse originalni v pogledu spomenika. Kipar Kos je umel podati figuri izredno razgibanost, in kar je glavno, znal jo je tudi temu primerno »obleči«, dočim je skoraj pri vseh drugih spomeniških osnutkih uporabljena stereotipna uniforma in sablja. Slabša pa je pri Kosovih osnutkih zamisel regulacije trga. Za osnutek, ki ie dobil prvo nagrado se more reči, da je posrečen predvsem v arhitektonskem pogledu, kar je zasluga inž. arh. Černigoja. Bistvo osnutka je izraženo že v geslu »Nova o«<. Trg Svobode je razdeljen v dva dela, v severnega, višjega in južnega, nižjega. Oba dela loči v smeri pričetka bastije stopnišče. V sredini severnega dela je predviden nizek vodnjak z vodometom. Ta del trga se proti severu končuje s petimi kanadskimi topoli. Spodnji del trga ima te posebnosti: Promenada se v isti širini, kakor jo zavzema ob Aleksandrovi cesti, potegne do gradu ter jo loči od cestišča nasad topolov. Novi del promenade dobi dva taka kandelabra, kakor so na starem delu. Trg je tlakovan z risbo, ki podčrta tendenco osi. Na njem sta dve vrsti kandelabrov monumentalne obliko in pa visok drog za zastavo z bronastim podstavkom. Spomenik stoji na spodnjem delu trga pred gradom. Ima značaj srednjeveških spomenikov ter j© vključen v arhitekturo, v kateri stoji. Spomenik predstavlja jezdeca na konju tor stoji na dveh visokih stebrih, ki se dvigata tako, da je kip sam v višini grajskih arkad. S tem je doseženo, da se bo kip za vse poglavitne poglede odražal od neba, kar zahteva že barva in bistvo brona, tako da ga ne bi ubijaj" temno ozadje grajske strehe. Zanimivosti s posvetov žirije Kakor že omenjeno, je žirija dobila v presojo 27 osnutkov. Žirija se je sestala prvič 3. februarja, siosvetovanja in proučavanja pa so trajala do snoči. žirija je zasedala v eni izmed dvoran v mestnem gradu. Da članom žirije ne bo mraz, jim je mestno električno podjetje postavilo v dvorano veliko električno peč. Že v prvih dveh dneh je žirija izločila 17 osnutkov ter jih je obdržala samo 10 v ožjo presojo. Točno ne bo mogoče izvedeti, koliko kiparjev in arhitektv se je konkurence udeležilo, ker kuvert tistih osnutkov, ki so bili izločeni, ne bodo odprli in se imena konkurentov ne bodo vedela. Računa pa se po znakih, ki so jih kazali posamezni osnutki, da so je udeležilo natečaja 22 konkurentov, od katerih so nekateri predložili po več osnutkov pod raznimi gesli. Gozdovi na severni meji propadajo Spet fe prijel čas »ekanja gozneje z njimi pomenil. Lo pet lot miru, da spravim na noge vojsko — In potem —« Začel je hoditi sem in tja. Zmagoslavje mu je pospeševalo korake. Kakor da so noge dobile krila. »Major Lucay se je prišel javit«, je sporočil ordonanc. Bonaparte je pogledal moža, videl pa ga ni. Pretehtaval jo zadnjo stopnjo, do katere se je Lucay povzpel. »Ti norci v tribunalu se morajo učiti molčati. K n zakon mora biti — in ena volja, ki ga izvršuje. Catnbacerčs mora zakonik dovršiti.« Rejen in len dečko je 1)j| ta drugi konzul. Voljan, toda počasen. Vsi so bili tako počasni... ta mir z Anglijo — kdo bi verjel, da je pod takšnimi j>ogoji sploh možen? Tam onstran Rokavskega prelica ne more bili vso tako • ijajno. Celinska zapora jo je upropastila. Nobenega uvoza več iz \nalije! Ljudstvo se mora naučiti, kako se da izhajati tudi brez ■aja in sladkorja. Domoljubi se lahko odpovedo čaju... Stiskal je pest in pogledal skozi okno. Njegov brat .Joseph, ki jo bil videti še nekoliko bolj renjen kot .oiiavadi. se je pravkar pripeljal in zlezel iz svojega voza. Italijanki jelenček. Nai>oleona je spominjal na Ajaccio. Na mestnega vele-rgovca, ki v senci šotora jč svoje pomaranče — ali na podeželskega lemiča poleg njega. Josepha ni bilo mogoče pripraviti do tega, da ')i bil videti dostojen. Njegov obraz je izdajal neko zadrego. In dežnik! Že nekaj let ni bilo tako suho jeseni. Izročil ga ]c pri vhodu mlademu Beauharnaisu. Josephine jo imela prav, to mora prenehati. Hitel je ven. »Joseph!« _ 4' »Napoleon, mon frfere, čestitam. Ali ti nisem povedal, če boš pisal Foxu, da se bo veter zasukal? On tudi že prihaja, da te pozdravi kot zaščitnika svobode. Zdaj moremo biti vsi lepo mirno v Franciji!« Poljubil je Napoleona na obe lici. Beauharnais je čakal uslužno in držal dežnik na roki. Največjl mož od Julija Cezarja sem je stal med vrati tnale hiše v Nogentu in se potil. Pravkar je doživel poraz. Ob navzočnosti svojega "nepremagljivega starejšega brata ga je navdajalo vselej neko nenavadno mrtvilo. Le Joseph je moral priti, pa je bil Napoleon spet samo bratec. . »Stopi noter«, je dejal. »Veseli me, da te spet vidim. Daj Beauharnaisu tudi svoj klobuk.« Vedno je bilo v nekako tolažbo, če so se Josephinini ljudje zavedali, kdo so to Bonapartejevi. Napoleon, Joseph in Bourienne niso opazili Lucaya, čeprav je vstal, ko so šli mimo njega.« Jezno se je spet vsedel, ko so se spet zaprla vrata. Tako daleč je torej prišel. Aristokratje so se tudi že vrnili. In kdo je ta mali korziški general, da pusti čakati domoljubnega človeka? »Lucay, prijatelj francoskega naroda«, ga je nekoč imenoval Marat. Mas trombe, ki je klicala k večerji, ga je vzdramil iz tega premišljevanja. Bonaparte se je prikazal pri vratih. }Oui, il faut manger«, je dejal Joseph in naredil pri tem od silo resen obraz. »Dober večer, meščanski general«, ga je pozdravil Lucay. Stal je pred Napoleonom v svoji zanikrni uniformi. Brki so se mu ježili in bil jo prav takšen kol kakšna pošast iz preteklosti. Nekdanji uradni naslov, katerega se je zdaj vsak, kdor se je razumel na to, skrbno izogibal, je zvenel Napoleonu na uho, kakor da se nanj ne ozira, ^Meščanski general« - in on je pravkar podpisal mir z Anglijo! Kdo je torej tepec? En sam pogled je zgrabil kratkohlačnega majorja. »Lucay — konp gospoda Nolfeja«, je posepetal Bourienne. »Kaj delate v Chfiteau-Thierry, Lucay?« »Mene in moje veterana je poslal nek aristokrat iz vašega štaba tja, da izvedemo nabor, meščanski general. Sicer bi dobili zdaj verjetno v Parizu svojo plačo. To se pravi: če meščanski general sploh misli na to, da plača porenjsko vojsko.« Grenko se je nasmehnil. In vi delate torej po zakonu, ko ste vzeli bogatemu nemškemu bankirju par konj, .meščanski major'?« »Da, meščanski general, za republiko.« »Ne, pač pa za republikanca Lucaya. Za njegovo posestvo, na katerega bi se rad po vojni umaknil kot Cincinnatus k svojemu plugu — posestvo, ki so ga ustvarili aristokrati. Ali ni tako, ,meščanski major'?« Drug drugemu sta gledala v oči. Iz Lucayovih oči so letele iskre. >Za moj del«, je končno odvrnil Napoleon, »če to zemljo tod! obdržite. Ker sem jaz jamčil zanjo.« »Trinog! In jaz sem mu služil s svojim življenjem!« >Zaradi tega naj vas nikar ne skrbi, ,meščan’, je dejal Napolooo. »Dajte sem vaš meč. Vzemi ga, Joseph.« Med potjo je obesil Joseph Bonaparte na hodniku meč ljudskega prijatelja na isti obešalnik, kjer sta visela njepov klobuk in dežnik. Napoleon se je smejaL Nenadno je dobil velik apetit, ko je zaslišal živahno kramljanje, ki je prihajalo vedno bliže s travnika za hišo, kjer je bilo v senci zlatozelenih kostanjev vse pripravljeno za obed. Njegovo spremstvo, častniki in uradniki, so že stoje Čakali za mizami nanj. Vsi so molčali, ko je stopil na svoje mesto. »Začnimo«, je dejal ter se naglo vsedel. Antonio in Vincenc sta sedela pri Bouriennovi mizi. Obed se jo začel razmeroma zelo dolgočasno. Napoleon in Joseph Bonaparte sta sodela v gotovi oddaljenosti drug od drugega pri posebni mizi ter se le med seboj nekaj malega menila. Bourienne je bit utrujen in jo malo govoril. Vsi drugi, kar jib je bilo pri mizah, so bili pisači in pomočniki. Le tu pa tam se je kdo oglasil in so nalahno zasmejal. Večerno cvrčanje ptičev in dih mrzlo sape v vejevju, vse to je dajalo temu razpoloženju neko pritajeno svečanost. Vse pa se je namah spremenilo, še predno je PriSl!\ oa mizo druga jed. Velika kočija, ki jo je spremljal oddelek konjenice, je prihajala po cesti v smeri iz Pariza. Trobenta je dala znamenje. Vsi so se zasmejali. Po cesti so vpili »hura!« Kočija je brezobzirno zavila prav čez sredo travnika. No daleč proč od mize, kjer sta sedela Napoleon in jegov brat, se je ustavila. V njej jo sedel mož, ki je moral biti zelo ugleden. Od velikega tri-oglatega pokrivala so mu visela rdeča, bela in modra peresa. Kočija se je zazibala in nagnila na stran, ko je s precejšnjo težavo stopil skozi njena vrata. Najprej je izstopilo par lakastih čevljev z zlatimi zaponkami, nato velike bele usnjate hlače, ki so bile napete kakor jadrnice, kadar se zapne vanje silovita burja. Zatem se je prikazal mogočen širok pas in nad njim moder, z zlatimi lavorovimi listi okrašen jopič, nazadnje pa — ko so se široka ramena le izvila iz voza in sc je vsa postava izravuala — nečloveško visok ovratnik. Od tu in tam V vseh hrvaških pokrajinah * nestrpnostjo pričakujejo deklaracije nove vlade Dragiše Cvetkoviča. Umik zagovornikov strogega unitarizma iz | vlade tolmačijo tod kot posledico rezultatov zadnjih volitev. Tudi srbska javnost, ki trezno razsoja naše notranje razmere, pozdravlja korak, ki je bil storjen za pripravo sporazuma s Hrvati. Pač pa so silno nezadovoljni s spremembami po poročilih »Jutarnjega lista« nekateri krogi v Dubrovniku, ki so gospodarili dolga leta na občini in vselej kazali svoje zadovoljstvo, če se je vprašanje sporazuma s Hrvati odrinilo v ozadje. Odmev sprememb se opaža tudi pri agenciji Avali, »•lutarnji list« poroča, da je dobil direktor Avale Gradimir Kozomarič krajši dopust. Ker poročila ne navajajo tehtnih razlogov za ta nepričakovani dopust, ni izključeno, da se direktor Kozomarič ni mogel takoj vživeti v nove razmere. Druga zanimivost je policijska ukinitev dveh hrvaških tednikov »Nezavisnost« in »Hrvatski borec«, ki sta izhajala v Zagrebu. Oba lista sta pisala proti dr. Mačkovemu gibanju. Ukinjena pa sta bila po navedbah »Jutarnjega lista« na temelju odredb tiskovnega zakona. Konferenca ravnateljev jugoslovanskih tobačnih tovarn se je začela te dni v Nišu. Navzoči so vsi ravnatelji med njimi tudi ljubljanski; seje pa vodi načelnik za predelovanje tobaka pri inono-poleki upravi Maršičanin. Na sporedu so imeli pogovor o kakovosti tobačnih izdelkov posameznih tovarn in razpravo o poboljšanju kakovosti cigaret in cigar Govorili eo tudi o unifikaciji proizvodnje, s čimer bi se izognili opravičenim pritožbam kadilcev, da proizvajajo nekatere tovarne boljše cigarete iste znamke kakor pa druge. Na ta račun so imeli naši kadilci, ki so okusili cigarete iz bosanskih ali srbskih tovarn, mnogokaj povedati. Probvodnjs bakra, surovega in elektrolitič-nega, 6e v naši dTŽavi is leta v leto dviga. Lani je naša država jše dosegla 2 odstotka vse svetovne proizvodnje bakra, katerega je bilo na vsem svetu izkopanega 2,150.000 ton. Največji proizvajalec so Združene države, potem pa pridejo Čile. Kanada, Brazilija, Kongo, Rusija, Japonska Mehika in Jugoslavija, katera je lani pridobila 40 000 ton bakra. Ko so pa začele lani obratovati v borskih rudnikih nove naprave za elektrolitično pridobivanje bakra, se je proizvodnja še dvignila. Prora-čunano je bilo, da bo mesečna proizvodnja dala po 1000 ton, toda že drugi meee« je proizvodnja dosegla Številko 1370 ton. Vse kaže. da bo naša država v nekaj letih v Evropi že prvi proizvajalec bakra, H ga zlasti oboroževalna industrija neob-hodno potrebuje. Vas, ki se med vsemi naselji v naši državi postavi b največ rojstvi, je Filipovo blizu Bačke Palanke, ki šteje nekaj nad 4000 prebivalcev. Vočji del so to priseljeni Nemci, ki so nenavadno pobožni. Predlanskim je bilo v vasi 258 zakonskih parov, ki eo imeli po 6 do 9 otrok, okrog 100 parov z več kot devetimi otroki in 15 parov, kjer se je rodilo tudi od 16 do 19 otrok. Filipovo pa daje tudi največ duhovnikov in usmiljenk. Doslej je šlo od doma preko sto usmiljenk in nekaj nad 40 duhovnikov. Ni je skoro družine, ki ne bi imela naročenega vsaj enega nabožnega časopisa Vse to pa omogoča dober gmoten položaj prebivalcev. Vsi imajo bogata polja ki rode mnogo tudi za izvoz. Zanimivo pa je, da teh ljudi bogastvo, ki je pri njih doma, ni naredilo preveč posvetnjaških. Pri sporu okrog polmilijonske menfce je Iz-S ti bil drngega pol milijona dinarjev novosadski mesar Stevan Bartolovič. Mož je kmalu po vojni kupil vse delnice neke tovarne in najel pri tem posojilo pol milijona dinarjev pri Zadružni gospodarski banki. Kmalu pa se je izkazalo, da so bile delnice brez sleherne vrednosti. Nazadnje ga je tudi bauka prijela za izplačilo in ga tožila pred sodiščem, ker je imel Bartolovič več nepremičnin. Toda Bartolovič ee je hotel temu izogniti z izgovorom, da je svoje delnice moral banki izročiti takoj po najetju posojila za garancijo in da zato banki tudi ne bo povrnil posojila. Tožbo sO šle skozi vse instance, dokler ni končno kasacijsko eo-dlMe potrdilo sodbo prvostopnega sodišča, da mora Bartolovič plačati pol milijona posojila in Se okrog pol milijona pravdnih stroškov. Tako Je mož prišel skoro ob vse svoje premoženje. Jadrnica a tremi ljudmi posadke se j« potopila pred dvema dnevoma v bližini otoka Risanja v Dalmaciji. Močna burja, ki Je divjala zadnje dni, je dvignila na morju visoke valove, ki eo vdirali tudi v notranjščino jadrnice. Ladja ee je začela naglo potapljati tako, da se j« od štirih mornarjev rešil le eden. Oblasti so se za nesrečo začele takoj zanimati in so ugotovile, da gre za tihotapsko ladjo, M Je vozila blago, pretihotapljeno 1* Zadra. Groba slavnega dubrovniškega pesnika Ivana Gundnliča kljub vestnemu iskanju niso mogli najti. Poročali smo Že. da so znanstveniki prignali spor o točnem kraju zadnjega Gunduličevega počivališča do take oetrime, da je končno obveljal predlog, naj se prekopljejo tla frančiškanske cerkve in najde pesnikov grob. Prekopali so zares tla in odkrili grobnico družine Gundulič, toda Pisnikovega groba odnosno rak ve le niso našli. na^ P* »o našli pri tem več grobov znamenitih uDrovčanov, zlasti pa velikega filozofa in matematika Rudjera Boškoviča. Izkoriščevalca mladih deklet jo prijela poli* v V predmestju je bila mala go- stilna, kjer je bila ljubezen na'prodaj kljub vsem prepovedim m strogim kaznim, ki zadenejo pn nas take grešnike. Ko je policija dobila prijavo, je poslala detektive, ki so vdrli v stanovanjske oddelke gostilniškega poslopja in naleteli na prizor, ki je potem onemogočil vsako izmikanje lastniku gostilne. Zgodba z zapeljanimi dekleti se začenja in konča zmerom enako: izvabijo jo. da bo služila v gostilni, po nekaj dneh pa mora hočeš nočeš spoznati, da se je vjela v past. Takrat pa je pot v svobodo mnogo težavnejša. Čeprav so oblastva trudijo, da bi zatrla la nemoralna kotišča. je nemogoče reči, da bi se s tem nemorala te vrste uspešno zajezila. Drzen razbojniški napad se je primeril v Somborju na tovarnarja GrBberja in njegovo ženo. •Sredi noči je tovarnar zaslišal jokanje svoje šestletne hčerke. Užgal je luč in hotel stopiti v otrokovo sobo. Cim pa je vrata odprl, ga je lopnil s topim predmetom po glavi neki neznanec. Ko je žena videla, kaj se je možu zgodilo, je skočila k oknu in ga hotela odpreti, da bi zakričala v pomoč. Toda razbojnik je bil urnejši ter je tudi njo podrl na tla z udarcem po glavi. Ko pa jo videl, da tovarnar še kaže znake življenja, le razbojnik potegnil nož in ga zasadil žrtvi v želodec. Začel je nato brskati po stanovanju, toda otrok, ki se Je na vse pretege drl, ga je prepodil. Policija je naslednjega dne prijela G^nherievega svoječasnega trgovskega jDon*>č-»ika. Prezidavanfe nadžtipnijske cerkve v Moravčah Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Cerkev sr. Martina v Moravčah je bila nekdaj podružnica pražupnije sv. Mihaela v Mengšu ter je spadala pod cerkveno nadoblast Ogleja vse do ob9toja oglejskega patriarhata. Kdaj je bila zidana kakor tudi točno letnico ustanovitve moravske fare je zaradi pomanjkljivosti zgodovinskih virov težko določiti. Vsekakor je že obstojala v drugi polovici 13. stoletja, kjer srečamo prvega župnika, g. Vitiga de Lilgemberch, ki je bil član domačega plemstva Lilienbergov na Limbarski gori in v Belneku. Za časa cesarja Maksimiljana konec 15. stoletja so postale Moravče (senarska župnija. Po razpustu oglejske patriarhije 1. 1751 je prešla moravška župnija pod cerkveno oblast goriškega nadškofa. Požar, ki je leta 1761 močno poškodoval župnišče. Je uničil nedvomno mnogo važnih zgodovinskih dokumentov. V dekanijo je bila povišana moravška župnija 1. 1783, kjer zasledimo prvega dekana v osebi g. Andreja Ignacija Pocepka. Dekanija je bila 1. 1787 podrejena ljubljanski škofiji ter je štela že sredi 19. stoletja nad 23 tisoč prebivalcev. Ob potresu 1. 1895 je bila moravška farna cerkev hudo prizadeita. Že takrat Je bila prezidava nujno potrebna; dobili bi bili tudi izdatno podporo, ker je bila fara tedaj cesarska in bi bila država nosila dve tredjini stroškov. Na žalost pa prizadevanja tedanjega dekana g. Kajdiža zaTadi odpora nekaterih faranov niso uspela. Zgradili smo le oba porušena zvonika s pročeljem; cerkev pa je ostala takšna, kakor je bila. Razna popravila so vzela doslej več denarja, kot bi bilo stek) takrat vse zidanje. Danes je cerkev v prav slabem sitanju. Raz* poklina vzdolž oboka kaže, da se pogreza leva stena in je nevarnost, da ee obok poruši. Slaba je tudi streha ln ostrešje na prizidani zakristiji in hodnikih; zamakanje ob deževju pa razjeda podstrešni zidec. Posledica večkratne prezidave so Številni koti in stopnice, odkoder ee ne vidi na V decembru so iwmk vloge pri stov«nsk‘h hranilni ceh za 18 milijonov V decembra »o narasle vloge pri sloveč »kih Pq podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic V Ljubljani so narasle v decembru vloge sa knjižice pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 10,1 milij. na 636 milij. din, vloge v tekočem računu za 8,1 milij. na 451 milij., skupne vloge pa za 18,241.541 din na 1.087,251.460 din. V primeri s stanjem dne 31. avgusta 1938 (pred mano septem-bensko krizo) se pokaže malenkostno nazadovanje za 2,5 milij. in »o torej hranilnice pokrile skoraj že vso septembrsko izgubo na vlogah, ki jc zna-Sala 54 milij. din. Vloge na knjižice so našle pri 15, v tekočem računu pri 12, skupne vloge pa celo pri 18 hranilnicah, torej pri večini. Upoštevati je že treba, da v teh zneskih niso vsebovane obresti vlagateljem za leto 1938., ki bodo znašale okrog 40 milij. Število vlagateljev ne kaže velikih sprememb ter znaša 131.407. Pri tem je narasio Število vlagateljev na knjižice pri 8, v tek. rač. pri 3, skupno število vlagateljev pa pri 6 hranilnicah. Decembenski izkaz vlog je torej lep d<\kaz stalnega izboljševanja položaja pri hranilnicah in ostalih denarnih zavodih. V Prevarah bodo graditi prosvetni dom Kmečko-zadružni tečaj, ki je bil 19. jan. t L na Prevaljah, je pokazal veliko zavednost koroškega obmejnega prebivalstva, ki je z obilno udeležbo pokazalo, da mu je izobrazba pri srcu. Pokazalo pa se je ob tej priliki, kako zelo potreben bi bil na Prevaljah Prosvetni dom, kjer bi našle streho vse naše gospodarske, kulturne in verske organizacije. Naloge, zidati tak dom, se je krepko lotilo naše Katoliško prosvetno društvo. Mnogo bo truda, preden bomo prišli do cilja, a Katoliško prosvetno društvo trdno zaupa na vsestransko pomoč in podporo pri svojem delu. Obračamo se na vso našo javnost Ob meji smo in bolj kot kje drugje so potrebni prosvetni domovi tu na skrajnih postojankah. V zaupanju na Boga in na vas gremo na delo. športne vesti Ligaško moštvo SK Ljubljane gostuje prihodnjo nedeljo v Mariboru proti tamkajšnjo: m SK Železničarju. Predvidena tekma z zagrebško Con-cordijo, ki bi morala gostovati v nedeljo v Ljubljani, je odpadla, ker igrajo zagrebški klubi turnir za pokal dr. Torbarja. SK Gradjanski je obvestil Jug. nog. zvezo v Belgradu, da ni voljan dati niti enega svojih igralcev, ki so bili poklicani v Belgrad, da igrajo trening tekmo za sestavo državne nogometne reprezentance, ki bo nastopila proti nemški nogometni reprezentanci. Gradjanski ta odlok utemeljuje s tem, da je nepotreben in s tem, da JNZ ne more svojevoljno ukazovati klubom, ne da bi se oiziral na njihove obveznosti. S to odločitvijo soglaša tudi zagrebška podzveza. Tako torej ne bo šel na trening tekmo v Belgrad noben Zagrebčan. Program v Zakopanih. Program svetovnega smučarskega prvenstva je naslednji: 11. februarja: ob 12 svečana otvoritev svetovnega prvenstva. 12. februarja: ob 12 smuk za moške, ob 13 pa smuk za ženske. 13. februarja: ob 9 dopoldne štafeta 4krat 18 km. 14. februarja: ob 10 slalom za moške, ob 11.30 slalom za ženske. 15. februarja: tek na 18 km samostojno in hkrati tudi za kombinacijo. 16. februarja: ob 12 skoki za kombinacijo. 17. februarja: ob 8 mednarodne vojaške pa-trolne tekme. 18. februarja: ob 9 smučarski maraton na 50 km. 19. februarja: ob 12 samostojni skoki, ob 16 pa svečan zaključek in razdelitev nagrad. Polfinalna tekma *» svetovno prvenstvo v ho- ckeju na ledu med Poljsko in Švico se je končala z zmago Poljske a 4 : 0. Tekmo Je gledalo okoli 10.000 ljudi. Bodoče svetovno nogometno prvenstvo leta 1942. bo po vsej verjetnosti organizirala Nemčija. Nemčija je svojo kandidaturo prijavila že leta 1936 na kongresu F!Fe v Berlinu in Je odstopila od kandidature za 1. 1938. zaradi obliube, da bo dobila organizacijo prvenstva 1. 1942. Pripominjamo pa, da žel' «roranizaciio prvenstva dobiti tudi Argentinija. oltar in na prižnico ter se tudi pridige dovolj ne razumejo. Vsa cerkev je dolga in ozka: tesen in neroden je zlasti prostor pred velikim oltarjem. Tudi okna se ne dajo več dobro zapirati. Cerkveno predstojništvo je sprevidelo, da je po 40-!etnem odlašanju treba nekaj ukreniti. Nabavilo si je načrte za predelavanje, po katerih bi znašali skupni stroški 430 trsoč din. Poravnati bi jih morali v osmih letih s 43 odstotnim poviškom doklad na davčno podlago moravske župnije, ki znaša približno 100.000 din. V ta namen je bilo sklicano v ponedeljek 30. januatja posvetovanje na kraju samem, kamor je prispela tudi stavbna komisija, občinski odbori z župani, cerkvena ključarja in mnogo drugih faranov. Stavbna komisija je ugotovila potrebo prezidavanja in sprejela od škofijstva že odobrene načrte, za katere so se izrekli složno tudi vsi navzočni farani. Glede časa za zbiranje denarnih sredstev so se končno zedinili na dobo 8 let tako, da bodo prva štiri leta pobirali le 20 odstotno doklado. V nasitopnih štirih letih pa bo treba poravnati razliko med nabrano in določeno vsoto. Kdor hoče in more, plača lahko naprej v enkratnem znesku ter mu potem seveda pri davku ne bo treba odplačevati. Izvoljeni stavbni odbor bo baje že letos začel pripravljati material in zbirati prostovoljna denarna sredstva. Upamo tudi na pomoč banovine in države, ker je moravška okolica izrazito kmetska in revna. Računamo na darove mnogih naklonjenih domačinov in rojakov, ki so razkropljeni po svetu in svoje ožje domovine še niso pozabili. Na novo prezidana župna cerkev bo svetla in prostorna. Izginili bodo vsi stranski koti. hodniki in _ stopnice, povsod se bo videlo na oltar in na prižnico ter ne bo prostora, kamor bi se ne čula božja beseda. Cerkev bo kras moravske doline ter bo pričala poznim rodovom, da smo se Moravčam zavedali svoje dolžnosti ter jo opravem času tudi izvršili. Papeška proslava v Mariboru bo v nedeljo, dne 12. februarja s sledečkn sporedom: Ob jutranjih urah pristopi organizirana katoliška mladina korporativno k sv. obhajilu, ki ga solidarno z drugimi verskimi organizacijami daruje za svetega očeta Pija XI. in njegove vzvifiene namene. Ob 9.15 se zberejo zastopstva cerkvenih in katoliških organizacij z zastavami pred škofijskim dvorcem. Ob 9.30 slovesni vhod prevzv. škofa v stolno in mestno župnijsko cerkev v spremstvu duhovnikov in zastopstev z zastavami. Za zastopnike državnih in avtonomnih obla-stev in katoliških organizacij bodo v prezbiteriju rezervni sedeži v klopeh. Zastavonoše naj stoje v preebiteriju ob straneh tako, da bo vernikom omogočen prost pogled na glavni oltar. V cerkvi pridiga In pontifikalna sv. ma$a kot prošnja in zahvala za vladarstvo Pija XI. Po sv. maši zahvalna pesem: »Tebe Boga hvalimo.« Po slovesnosti v cerkvi priredi mariborska katoliška mladina ob 11.45 v dvorani Zadružne gospodarske banke zunanjo papeško proslavo z naslednjim sporedom: 1. Pevske točke, ki jih izvaja moški zbor. 2. Dr. Mirko Kejžar: Poziv Pija XI. k složnosti vseh katoličanov v delu za razmah kraljestva božjega na zemlji. 8. Deklamacija: Pozdrav Piju XI. 4. Drugi govor: Mladina prisega zvestobo svetemu očetu Piju XI. 5. Zaključna beseda. 6. .-Povsod Bogat, zapojo vsi udeleženci. Vstopnina prosta za katoliško mladino, dija- štvo in zastopstva državnih ter avtonomnih oblasti in katoliških organizacij. Spored prireditve z besedilom pesmi: »Povsod Boga« se bo delil udeležencem pri vhodnih vratih v dvorano. Razpis Tempe- ratura v C1 K * O Veter Kraj 1 C £ ° S* > c * 'J ■3 = o a s n * 51 c c a — |i (»mer. jakotit Ljubljana 774 9 b-5 -4-2 ■d. 10 0 Maribor 774-3 11*4 -51 /0 0 0 Zagreb 775 0 8-0 -51 91 it>. ir. E, Belgrad 7759 5-0 -3-0 9C 0 0 Sarajevo 773-V 9-0 -8-0 90 0 0 Vis 7 70*v 13-0 10-0 9U L NNW Split 770-7 17-0 10-C 50 0 NE, Kumboi 769-4 16-0 41 SO 0 Na Rab 771-7 lo-C 110 40 0 0 OlOPfllRil* 769-9 19-0 10*0 30 t N. Pada- I vine Vremenska napoved. Stanovitno, čez dan jasno vreme. Jutranje megle. Najnižja toplota zraka na letališču —6.7. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Iz noči do 10.50 je bila nizka in gosta, nato pa srednje gosta megla do 11.10. Ob 11.20 je posijalo sonce, medtem ko se je zjasnilo, je na zemlji obležala še redka nizka megla do 13. Popoldne je bilo lepo in jasno vreme, enako tudi zvečer m ponoči. Občina Videm ob Savi, okraj Brežice, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: Štirje razredi srednje šole. PrednObt imajo prosilci s strokovnim tečajem. Pravilno ko-lekovane prošnje je vložiti pri tej občini v roku 30 dni po objavi v Službenem listu. — Občina Videm ob Savi, dne 7. februarja 1989. Zamenjava starih poslovnih knUiic v Mariboru Predstojništvo mestne policije poziva vse one delavce (-vke) in nameščence (-ke), v kateri koli službi (kuharice, služkinje, hlapce itd.)ki so v posesti starih delavskih ali poselskih knjižic in ki bivajo stalno v Mariboru, da čim prej zaprosijo za zamenjavo takih starih poselskih knjižic, izdanih do vštetega 27. IX. 1938. Po 31. XII. 1939 zgubijo stare poselske knjižice značaj poslovnih knjižic. Prošnji je treba priložiti staro poselsko ald delavsko knjižico, dve fotografiji, 10 din za novo knjižico, domovnico in krstni list. Zadevni formularji ee dobijo pri predstojni-itvu mestne policije v sobi št 10. Hotelski vodič Jugoslavije Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru sporača, da bo centrala »Putnika« v Belgradu tudi za letošnjo sezono izdala izredno važno propagandno publikacijo »Hotelski vodič Jugoslavije«, ki bo vseboval podatke a, vseh hotelih in važnih gostinskih podjetjih v naših turističnih krajih. Hotelski vodič izide v obliki pregledne knjižic« ter «e deli brezplačno vsem turističnim in potovalnim pisarnam in interesentom v naši državi in v Inozemstvu. Ker razpošilja centrala »Putnika te dni vprašalne pole, opozarja Tujsko prometna zveza »Putnik« v Mariboru vse hotele in gostinske obrate, da vprašalne pole skrbno izpolnjene nemudoma vrnejo, ker bo le v tem primeru mogoče pravočasno izdati kompletni hotelski vodit. Izdaja hotelskega vodiča predstavlja za naše hotele in gostinske obrate izredno učinkovito in dragoceno propagando, ki za interesente ni zvezana z nika-kimi stroški, ker je uvrstitev brezplačna. II. mednarodni festival ljudskih plesov bo letos v Bruslju in sicer od 30. aprila do 14. maja. K udeležbi so vabljeni vsi nafodi, ki goje narodne plese in plesno umetnost v obče. Prijaviti se morejo vsi umetniki in amaterji, solnsti in plesne skupine. Zadnji prijavni rok je 1 aprila 1939. Po- 1 iasnila daje Belgijski konzulat v Ljubljani. Koledar Danes, četrtek. 9. februarja: Apoloni Ja. Petek, 10. februarja: Sholastika. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Les«tek, Resljeva cesta 1: mr. Bahovec, Kongresni trg’12; mr. Komotar, ViČ-Tržaška cesta. Pevski tbor Glasbene Matice ime dreai ob 90 vašno vajo vsega mešanega zbora. Redni občni zbor krajevnega odbora Aerokluba >Naia krilat v Ljubljani bo dne 9. II. 1989 ob 20 v prostorih Auto-kluba. Kongresni trg. Teden roditeljskih večerov za Bežigradom. Drevi predava g. dr. Lavo Čermelj »O narodnostni vzgoji«. Začetek predavanja ob 8. K res aktualnemu predavanju vljudno vabimo vse starše. Vstop prost. 80 vagonov drobnih granitnih kock bo letos potrebovala mestna občina ljubljanska ?a tlakovanje raznih ulic in cest in je zato razpisala licitacijo za dobavo tega gradiva na 7. marca 1939,* razpis je pa objavljen v »Službeiem listu«. Pred kratkim s mo poročali, da mestna občina sama prične izdelovati katran, ki ga bo rabila za ureditev cest, danes pa čujemo o izredno veliki nabaviti granitnih kock za tlakovanje cest, da iz vsega tega lahko sklepamo, kako si sedanja mestna uprava prizadeva, da čim prej zboljša naSe ceste in se naše mesto iznebi prahu in blata prav v kratkem času Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. Šiški vabi ljubitelje petja, ki bi želeli sodelovati pri moškemu zboru, naj ee oglasijo v četrtek 9. II. ob 20 v društveni dvorani (pri Kamniti mizi). Podporno društvo na I. drž. real. gimnaziji v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 16. februarja t. 1. ob 18 v zbornici zavoda v Vegovi ulici. Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj VII. prqsvetni večer v četrtek, dne 9. februarja 1939 ob 8 zvečer ▼ Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrievi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, dsklamacija in zanimivo predavanje: O spiritizmu. Predava g. p. dr. Roman Tominec. Propagandne markice XIX. Ljubljan^ega velesejma ao izšle v slovanskem, srbsko-hrvatakem, nemikem In francoskem jeziku. Izdelane so zelo lično po osnutku avtorja g. Borisa Ra četa. diplomiranega tehnika iz Ljubljane. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi tvrdke, da se teh znamk poslužujejo in jih na Željo takoj brezpt-ično do-stavi. Dražba krzna divjih Hvali bo 6. marca. To bo druga ln zadnja dražba v tem letu. Priporočamo vsem lovcem, da avojo letoinjo plemenito žetev polijejo ▼ prodajo lovsko - prodajni organizaciji Divja koiac, Ljubljana-Velesejem. Ljubljansko gledališč« DRAMA - Začetek ob 20. Četrtek, 9. februarja; »2ene na Nlakavuoriju.« — Red B. Petek, 10. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru: »Hlapci <) Sobota, 11. februarja: »Upniki, na plan k men. Nedelja. 12. februarjs, ob 15: »Snegulčica.< Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Trideset sekund ljubezni.« Izven. Znižane cene. OPERA — Začetek ob 20. Četrtek, 9. februarja: »Frasquita.* Red Cotrtek. Petek. 10. februarja: Gostovanje plesne skupine Devi Dja. Izven. Sobota, 11. februarja. »Lohengrin.« Red A. Nedelja, 12. februarja, ob 15: »Ančka,« opereta. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Tosci c Gostovanje Vere Majdičeve in Josipa Uostiča. Izven. Baletna skupina »Devi Dja« z velikih Sund-skih otokov bo nastopila v naši operi v petek, dne 10. t. m. zvečer ob 20. Na sporedu imajo 15 različnih plesov in Iger, ki so doma na velikih Sund-skih otokih, predvsem v Bali, na Javi, Sumatri in Borneu. Skupina, ki šteje 85 oseb, ima lastne dekoracije ter izredno slikovito garderobo. Plešejo ritmične plese, bojne igre, mitološke pWe itd. Baletna skupina »Devi Dja« je že dalj časa na potovanju po Ameriki in Evropi ter je žela povsod največje zanimanje in priznanje. Opozarjamo na gostovanje v petek, dne 10. t. m. Predprodaja v operi. Mariborsko gledališča Četrtek, 9. februarja, ob 20: »Na ledeni plošči. Prvič. Red D. Petek, 10. februarja, ob 20: -»Hlapci.« Gostovanje ljubljanske drame. Izven. Sobota, 11. februarja, ob 20: »Automelody.< Red B. Gostovanje ljubljanske dram« v Nnrilfiru. V izmeničnem gostovanju Maribor — Ljubljana ' proslavo Cankarja, vrne ljubljanska dramu v petek, dne 10. t m. s Cankarjevimi »Hlapci« na mariborskem odru gostovanje mariborske drame na ljubljanskem odru. Ob tej priliki bo Maribor najdostojnejše proslavil Cankarja in najlepše spre jel Ljubljano, ako s svojim obiskom napolui gledališče in prisrčno pozdravi ljubljanske goste. Ceika komedija na mariborskem odru. V četrtek, dne 9. t. m. se uprizori prvič v tej sezoni izvrstna komedija češkega nisatelia Werneria »Na ledeni ološči.« Red D Stran '4. ^SLOVENSKI DOM-;, dne 9. februarja 1939. Štev. 32. Zadoščenje 55 italijanskim misijonarjem teto dni so bili zaprti radi izmišljene ovadbe, da so vohunili za Japonce Poleg drugih misijonarjev opravlja svojo misijonsko službo na Kitajskem tudi mnogo Italijanov, ki pa se jim radi tega, ker Itali ja ne podpira Kitajcev, pač pa simpatizira z Japonci, godi v v gotovem oziru že nekoliko slabše kot pa drugim misijonarjem. Takšna italijanska misijonska družba je tudi v kraju Lusokuo. Tu je 14 frančiškanov, 40 menihov in en škof. Meseca decembra leta 1937 je nek kitajski časopis objavil poročilo, da imajo ti misijonarji tajno radijsko postajo in da preko nje vohunijo v korist Japoncev. Tega jih je obdolžil nekdo, ki je bil prej nekaj časa v službi te misijonske družbe, a so ga odpustili, ker so zvedeli, da se bavi s tihotapstvom mamljivih snovi. Radi tega se je hotel nad misijonarji maščevati. Enostavno si ie izmislil, da ima ta misijonska družba tajno radi jsko postajo, ki da stoji v službi japonske špijonaže. Razumljivo je, da so Kitajci takoj sklenili narediti konec takšni špijo-naži na lastnih tleh. Kitajska vojska je s silo vdrla v prostore te misijonske družbe in izvedla podrobno preiskavo, da najde tajno radijsko po- Mova drzna teorija o soncu; stajo. Iskala jo je zaman, saj ei je bajko o njej izmislil iz maščevalnosti oni uslužbenec pri teh menihih in je bil poleg tega še trdno prepričan, da se bo potem on polastil vsega premoženja te misijonske družbe. Kljub temu, da kitajske oblasti niso pri preiskavi ničesar našle, so vendar radi previdnosti zaprle vse frančiškane in menihe s škofom vred. Ko se je to razvedelo, je italijanska vlada takoj vložila po svojem veleposlaniku ostro pritožbo ter zahtevala, da misijonarje takoj izpuste. Kitajska vlada je vso stvar še podrobno proučila, nakar se je prepričala, da" so italijanski misijonarji ne>-dolžni in da je pri V6ej stvari šlo le za osebno maščevanje človeka, ki so ga misijonarji zaradi nepoštenosti odslovili. Zdaj poroča italijanska agencija »Stefani«, da je tudi kitajski general Pajčongsi javno priznal, da so bili misijonarji p«* nedolžnem zaprti. Obenem so jih takoj spet izpustili iz zaporov in jim dovolili njihovo nadaljnje misijonsko delovanje na Kitajskem. S tem pa so dobili svoje popolno zadoščenje. Sončni žarki niso ne topli, ne mrili, ne temni in ne svetli, pač pa »nevtralni" Sonce smo si dozdaj in si ga bomo najbrž tudi še v bodoče predstavljali kot žarečo oblo. S tem pa se zdaj nič več ne strinja nemški astronom dr. Fricke. On pravi, da je to čisto napačna predstava. Po njegovem mnenju sončni žarki tudi niso tisti vir, iz katerega prihaja toplota. Vse to je po njegovem mnenju le prevara. Dr. Fricke zdaj čisto znanstveno z računi dokazuje, da ta stara teorija nima več pravice do obstanka. Po najnovejših njegovih ugotovitvah je na sončni površini 6.230 stopinj vročine, dočim smo dozdaj smatrali, da znaša temperatura sonca v notranjosti nekaj milijonov stopinj. Takale razlaga dr, Fricke svojo novo teorijo o soncu: Če opazujemo sonce s slabšimi daljnogledi, vidimo, da je posejano z nekakimi črnimi madeži, ki smo jih dozdaj imeli navado imenovati sončne pege. Čisto drugačno sliko pa dobimo, če gledamo sonce z močnimi daljnogledi. Sončna površina se nam v tem primeru zazdi nekako kosmičašta, kakor bi bila čez in čez pokrita z ne-. kakšnimi zrnci. Ta zrnca so okrogla in se sijajno svetijo. Vidimo pa tudi to, da ta zrnca sestavljajo najsvetlejši del 6onca, tisti del, o katerem stara teorija o soncu pravi, da nam daje največ toplote in svetlobe. Ta del 6onca se imenuje phatosphera. Če opazujemo sonce s takšnimi daljnogledi, ki močno povečujejo, vidimo, da tiste črne pike, ali pege, zavzemajo često precejšen prostor. Zaradi tega, ker 6e veEkost teh črnih peg spreminja, da postajajo te pike večje ali manjše, se zdi, da morajo biti v nekaki zvezi s svetlim delom sonca, s tako imenovano photo-sphero, kakor smo jo zgoraj imenovali oziroma z votlinami v tej photospheri. Te votline so po novem naziranju plinska tvar sonca, ki je temnejša, kakor pa 6once samo. Dr. Frickova teorija ne dokazuje ravno najbolje, zakaj so ti črni madeži bolj vroči kot pa sončna površina. Ta zvezdoslovec misli, da toplina približno 6000 stopinj na površju 6onca ni nič drugega kot toplota atmosferične plasti, ki obdaja sonce prav tako kot obdaja na primer zemljo plast ozračja. Glede žarkov, ki nam jih pošilja sonce, pravi dr. Frick, da sami na sebi nimajo nikake toplot-nostne ali svetlobnostne lastnosti. To se pravi, da niso ne mrzli, ne topli, ne temni ne svetli, pač pa »nevtralni*. Treba pa je poudariti, da ti sončni žarki le prenašajo neko energijo, ko ta energija doseže zemljo, šele tedaj se spremeni v toplotno in svetlobno energijo. Nemški zvezdoslovec dr. Fricke dalje trdi, da 6ončne izbokline niso nič drugega kot fantastični gejziri, izbruhi vrele vode, ki jih bruhajo sončna morja. Ta voda se po dr. Frickejevem mnenju pri padcu nazaj na sonce primerno ohlaja in na ta način vzdržuje nekako umerjeno toploto na površju sonca. Vsaka teorija drži seveda le toliko ča6a, dokler ne postavi kdo kakšne druge, takšne, ki se znanstvenemu svetu zazdi verjetnejša. Koliko verjetnosti pa bodo pripisali znanstveniki tej dr. Frickejevi teoriji, bomo pa še videli, ko 6c kdo od njegovih nasprotnikov oglasi. Na vsak način je ta teorija precej drzna. u 1 1 n 1 1 US. 4. c« I ifitMi E N 61 AND M Koliko razni narodi popijefo piva in vfna Številke na sliki pomenijo, koliko pri posameznih narodih vsak posameznik popije v enem letu piva in vina. Med _ omenjenimi narodi popi- ® jejo največ piva Belgij- - ci, največ vina pa Fran- B E L G t E N ^EUTSCHIAND A uimicH) Iifil šil |(J IT AL! £ N Mi 65 L1 ITI 1 I J 1100 fRANK RHCU ili illlllllll 1 210 Iznašli so zdaj tudi že pripravo, ki šteje, kolikokrat trenete z očmi. Ta priprava meri utrujenost oči pri branju Slika kaže, kako je treba napeljati električno žico in kje prilepiti njene konce, ki označujejo oba nasprotna električna pola. Čim se oko zapre, zabeleži priprava električen sunek. Čim bolj je oko utrujeno, tem večkrat se zapre in temveč sunkov zapiše ta najnovejša priprava. Italijani o Rooseveltu O predsedniku Združenih ameriških držav, Rooseveltu, branitelju demokracije, in možu, ki je pred kratkim obljubil svojo pomoč evropskim demokratskim državam ter dejal, »da so meje Združenih držav ob Renu«, je italijanski časopis »Stampa« napisal tole: »Zakaj je nasprotnik fašizma? Zakaj hoče vojno proti avtoritativni državi? Prvič zato, ker teče po njegovih žilah judovska kri. Izhaja iz rodbine nekega Claesa Martenscana van Rose-v e 11 a , in se je šele pred nekaj desetletji »po-američanil« v Roosevelta. Drugič zato, ker je od vseh strani obdan od samih judov, ki nadzorujejo industrijo, banke, kinematografe, predvsem pa časopisje, Končno pa zato, da velike ameriške tovarne orožja lahko delajo naprej ter da zadosti javnemu mnenju, ki 6e izraža po judovskem časopisju. Razen tega pa gre tudi za nove volitve. Po izjavi Fiorella La Guardia, ki je napol Jud, je Roosevelt dal judovski zako.n v okvir ameriških zakonov. 14. novembra I. 1937 je poslal Stalinu brzojavko, v kateri mu čestita »ob 20 letnici komunizma«. Eden zadnjih njegovih škandalov pa je, da je prodal Angliji protiletalski top najnovej-šega tipa, kar že meji tako rekoč na veleizdajo.« Včeraj pa je predsednik USA odločno nastopil proti trditvi, da bi bil on kdaj prodal Angliji kak najnovejši ^ameriški protiletalski top. To je, kakor on pravi, čistno navadna laž. Sicer je priznal, da je res dal dovoljenje za prodajo protiletalskih topov^ Angliji, toda le v toliko, v kolikor gre za angleške modele in ne ameriške. Strogo pa je prepovedal, da bi kdo prodal kak ameriški model protiletalskega topa tujcu, pa naj bo to Anglež ali pa kdorkoli drugi. »Olimpijsko vodno letalo" Švedski olimpijci naj bi se vozili vsak dan z olimpijade domov Pri zadnjih, pa tudi že pri prejšnjih olimpijskih tekmah se je pokazalo, da dela prireditelj-skemu odbor največ težav vprašanje, kje bodo našli vsi udeleženci tekem svoje dostojne prostore, ki obenem ne bi bili preveč oddaljeni od kraja, kjer bi nastopali, t. j. od olimpijskega stadiona samega. Prav takšne težave, kakor so bile n. pr. 1. 1936 v Berlinu, se pojavljajo tudi zdaj, ko pripravljajo olimpijske tekme v finski prestolnici Helsinkih. V zvezi s tem švedski olimpijski odbor zdaj z vso vestnostjo proučuje načrt, ki ga je predložilo nekaj najvplivnejših športnih voditeljev. Ti so namreč predlagali, naj bi švedski tekmovalci, ki 6e bodo udeležili olimpiade v Helsinkih, za časa tekem ne taborili v tem finskem mestu, niti ne kje v bližnji okolici, pač pa tako rekoč kar doma — v bližini švedske prestolnice Stockholma. To bi bilo vendar malo daleč proč od olimpijskega bojišča, ne? Toda švedski športniki so predlagali še dalje, da bi vsak dan posebno »olimpijsko vodno letalo« prevažalo švedske tekmovalce iz njihovega taborišča blizu Stockholma v Helsinki, kamor bi lahko prileteli v dobrih 2 urah, po nastopu pa bi jih s tem vodnim letalom vselej spet prepeljali nazaj na Švedsko. Na ta način hočejo Švedi doseči, da bi njihovi tekmovalci začasa tekmovanja udobneje stanovali in bi bili zato tudi boljše pripravljeni na tekme. Takšni vsakodnevni poleti preko Baltiškega moja ne bi bili niti preveč nevarni, predvsem zato ne, ker je letna doba, v kateri bi se začele te olimpijske tekme, najugodnejša za prekomorske polete. Le zaradi bolj udobnih stanovanj so švedski športniki to predlagali in zaradi ničesar drugega. Mnogo ceneje ta gotovo ne bo, kakor če bi si uredili svoje prostore za odpočitek blizu Helsinkov kje. Toda, kaj potem, če bodo nekateri švedski športniki, ki bodo nastopili na olimpiadi, zaradi neprestanega Programi Radio L|ubl|ana Četrtek, 9. febr.; 13 Zborovske pesmi (plošče) — 12.45 Poročita — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski kon-tškrjanček* — 18.40 Slovenščina za Sioveoice (k. (ir. cert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Šramel Rudolf Kolarič) — 10 Napoved, poročila — 13.30 Nacionalna ura — 18.50 Deset minut zabave — 20 ljubljanski pevski jara-kvartet — 20.45 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 K var Uit mandolin. Prtek, 10. febr.: 11 Šolska ura: Obisk v Kolinski tovarni — razgovor v obliki reportaže, vodi g. Mirko Demšar — 12 Slovensk pesmi (plošče) — 12.45 Poročila 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 1-t Napovedi — 18 Zenska ura: Vzgojna vprašanja (gdč. A. obar jeva) _ i£,20 Veseli zvoki iz Pariza (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko cben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 19.50 O naših izseljencih (g Jože Premrov) — 20 Prešernov (spominski večer (ob 90 letnici njegovo smrti) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleško ploščo. letanja preko Baltika morda le še bolj utrujeni, saj bi po tem načrtu moral vsak švedski olimpijec leteti najmanj dvakrat na dan po dve uri. Vsak dan bi bili torej štiri ure v zraku. — Sicer pa hi utegnil kdo reči, naj se nikar preveč ne bojimo za uspehe švedskih športnikov. Morda ima prav. Kaj je bil Napoleon -Francoz« Italijan ali pa Grk? Kakor se je nekoč prepiralo sedem grških mest o tem, kje je domovina slavnega Homerja, tako se to ponavlja tudi v poznejši dobi vselej, kadar gre za to, kje se je rodil ta ali oni veliki mož. Vsak bi se rad ponašal s tem, da se je kateri slavnih mož rodil v njegovi domovini. Tako se bije zdaj tudi boj za to, kje se je rodil veliki Napoleon. Italijani zadnje čase dokazujejo, da je bil pristni Italijan, Francozi trdijo, da je bil Francoz, v boj pa so zdaj posegli še Grki, ki trdijo, da je bil Napoleon prav za prav Grk. Opirajo se na trditev nekega francoskega znanstvenika, ki je zapisal, da se je Napoleonov praded pisal Kalomeros. Če to ime prevedemo v italijanščino, bi dobili namreč ime Buonaparte. Ta Kalomeros se jc po trditvi omenjenega znanstvenika preselil 1. 1678 v Toskano obenem z večjo skupino Grkov ter se tu za 6talno naselil. Rodbina Kalomeros se je pozneje preselila na Korziko, kjer je tudi spremenila svoje ime v Bonaparte. In na Korziki se je pozneje rodil tudi veliki Napoleon Bonaparte. — Torej imajo Grki od svoje 6trani tudi prav. Kljub vojni je v Madridu počakal na smrt Prispela je kratka vest, da je v Madridu umrl rojak bivšega španskega kralja Alfonza XIII., Albert Burbonski. Bil je star 85 let. Takrat, ko so se Francove čete prvič nevarno približale Madridu so Albertu njegovi prijatelji svetovali, naj zapusti Madrid in odide raje kam na varno. Albert pa sc za takšne prošnje in opomine ni zmenil in je hladnokrvno dejal, da hoče svoja stara leta preživeti do konca v Madridu. Od tedaj mu torej ni bilo usojeno več dolgo življenje in tudi ni dočakal, da bi videl, kako bo Francova vojska vkorakala v Madrid. Norman Railly Raine: 42 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI »Torej se najbrž le nekaj pripravlja! Tedaj po tem takem vendarle niso popolnoma pozabili name! Verjetno je, da ;o prišli sem vsi, pa jih jaz ne morem videti, ker 60 se bili spretno poskrili in aritajili. Prišli bodo, prikazali se bodo v 'adnjem trenutku kakor maščevalci, pri-hruli bodo kakor bi jih nosil viharl Mor-la se oddaleč že sliši topot njihovih drvečih konj. Ne, ne! To mu le v ušesih Juče neki čudni predsmrtni zvonovi. Ne, aj zvonovi sploh ne zvone! Ti glasovi .■stajajo le v njem samem — ker so živ-;i prenapeti in preutrujeni, in ker se že oliko noči ni bil mogel pošteno naspati! Robin Hood se zagleda v nastežaj idprta grajska vrata, skozi katera se še 'edno vsipajo v sklenjenih vrstah rado-edne množice. Morda bodo zdaj takoj jrihrumeli njegovi prijatelji na iskrih lonjih, se zagnali nad normansko svojat n ga rešili! Da bi le ne prišli prepozno! Takrat, ko bo že vse v kraju, ko bo že vse dopolnjeno! Neodoljivo 6e ga jc bila '.a trenutek vsega polastila prvinska, ■ilna želja, da mu še ne bi bilo treba imreti, da «e mu še ne bi bilo treba posloviti od tega lepega sveta, na katerega je navezan z vsemi svojimi mladostnimi leti in z vsem hrepenenjem. Toda od nikoder ni hotelo biti nikogar, Le mir in popolna tišina sta se s svinčeno težo vlegla na morišče. Niti najmanjšega glasu ni bilo slišati. Vseh pogledi »o bili klici. Paničen strah 6e poloti ljudstva, silna zmeda nastane. Nekateri 60 se kakor obsedeni pognali proti izhodu, da bi uprti v vislice. Rabelj se je ta hip že začenjal oblečen v predpisano rabeljsko obleko vzpenjati po lestvi k vislicam ter je spretno ujel vrv in jo začel pripravljati nad Robinovo glavo, da bi nato zanko nemudoma pravilno namestil okrog obsojenčevega vratu. Potem bi le še njegov pomočnik z rabeljsko izkušenostjo in hitrostjo potegnil za vrv in dvignil nesrečneža od tal. V tem trenutku se mu bo vrv zadrgnila okrog vratu, in mrak mu bo legel skraja pred oči kakor meglena tančica, nato pa se bo gostil vedno hitrejše in močnejše, tako dolgo, dokler ga ne bo objela črna, neprodorna tema. Ta trenutek pa se je zgodilo neka), česar še ni bil slutil prav noben človek, v čigar žilah je tekla normanska kri; edina, ki se je nadejala z upom in strahom tega dogodka, je bila lepa lady Marian. Z vrha stopnišča je spreten strelec — bil je sam Ivan Malček — nenadoma sprožil lok in puščica je siknila v popolni tišini skozi zrak ter se zabodla rablju v hrbet. V prvem trenutku je presenečen, ker ni vedel, kaj se je bilo ž njim zgodilo, spustil vrv, potem pa se je kakor vreča prekucnil in z vso težo mogočnega telesa telebnil za Robinom Hoodom na tla. Kakor bi trenil, že sikne druga puščica skozi zrak in zadene njegovega pomočnika. V hipu se med množico razlegajo ostri žvižgi i° (Foto Warner Bros.) ,.. ujol je vrv in jo oprezno pripravljal nad Robinovo glavo,.. iz meteža odnesli celo glavo, drugi pa so naskočili straže in konjenike. Stiska nastane in boj, kri se pokaže. Ženske vre-šče, starci vpijejo na pomoč, maščevalci kolnejo, meči zvenče, konji razgečejo. Silna zmeda zajame ves prostor. V tem pa že tudi od zunaj pritisnejo uporniki. Na čelu se ženeta z bliskovito naglico Friar Tuck in Will Scarlet. Kakor maček švigne odnekod doslej dobro skriti Muck, plane k Robinu in z enim 6amim spretnim potegom prereže z nožem Robinu vrv, s katero je bil imel zvezane roke na hrbtu. Robin Hood je prost, osvobojen! Prvi hip se mu jc zdelo vse to le kakor nekakšen privid, utvara, ki se bo takoj razblinila in nato izpreme-nila še v hujšo stvarnost, kakor neke težke 6anje 6e mu jc zdelo to osvobo-jenje, sen, daleč preč od resničnosti. Pa sc ni dolgo lovil. Znašel sc je in videl, da je v resnici svoboden. In ko mu je Muck potisnil v roke meč, ga je zgrabil trdno v pest, skočil čez ograjo, ki je obdajala vislice in v trenutku se je že znašel med svojimi pristaši. Saj so vsi ljudje okrog njega sami Saksonci, sami njegovi uporniki, imenitno preoblečeni v normanske vojake, kmete in meščane. »Naprej, fantje!« zavpije Robin Hood ter si začne utirali pot proti izhodu. Njegovi ljudje, ki so se spoznali na vsako vrsto bojevanja, še posebc pa so znali metati jezdece s konj, so imeli takoj polne roke dela. Kakor levi, ki naskakujejo le takrat, kadar so svojega plena docela gotovi, so tudi oni naskakovali in se poganjali v konjenike, ki sc tod zaradi tesnega prostora niso mogli dovolj dobro in uspešno razviti; skakali 60 na konje, se obešali jezdecem okrog vratu ter jih^ bliskovito podirali na tla. Tam so jih že čakali drugi uporniki, ki so jih prestregali, ko so leteli iz 6edel in jih onesposabljali za nadaljnjo borbo. Sami pa 60 ostajali na konjih, da bi, kadar bodo dobili znamenje in kadar bo P°!.r® ' *ahko čim prej odvihrali z bojišča spet nazaj v svobodne shervvood-ske gozdove. Robin *i je obdan od svojih najzvestejših prijateljev upornikov Mucha, Ivana Malčka, Friarja Tucka ter Willa Scarlcta imenitno klatil z mečem okrog sebe ter ei je kaj naglo trebil pot. Vsakogar, kdor se mu jc postavil na pot, je posekal z enim udarcem na tla, ljudstvo — njegovi dragi Saksonci — pa ga je ščitilo pred sovražniki kakor živi zid, ki ga ni bilo mogoče predreti. Sir Guy Gišbourneški je stal kakor ukopan ves zmešan in bled nepremično na svojem mestu. Ni se mogel znajti v novem položaju. Nikakor ni bil česa podobnega pričakoval. Prav gotovo jc za tem povsem nepričakovanim obratom tičalo izdajstvo. Izdaja! Nekdo jih jc bil prav gotovo izdal, nekdo je pomagal upornikom, da so sc lahko poskrili in da so v najusodnejšem trenutku naskočili nepripravljene vojake. Preplah «o napravili! Pa tudi njegovi vojaki se ne bore z bogve kakšno živahnostjo! Kakor bi tem njegovim plačanim vojakom nič kaj posebno ne šlo,k srcu, čc bo Robin Hood pobegnil ali pa čc ga bodo ponovno ujeli, zrušili uporniški preplah ter ga končno vendarle obesili in na ta način zadostili pravici, ki ga je bila obsodila na smrt. »Slovenski dom« iskala vsak delavnik ob 13. Mesetna naročnina 12 din. ia inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nllca 6/111 Telefon 4001 do 4005. Dnravai Kopitarjeva elita & Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Cef Izdalatoli lnz, Jože Sodia. Urednik: Mirko Javornik.