krat,.
pruog.
FoStnlna plačana r goforlnl
Leto XII., štev. 184
LJubljana, sreda 12. avgusta I93I
Cena 2 Din
bpravntštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125, 3126.
Inserami oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 73 180 Wien št 105 241
Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ia 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje- Kocenova ul 8 Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Zaključek Hoovrove konference v Londonu
Komisija strokovnjakov za izvedbo Hoovrovega načrta je svoje delo končala - Pridržki Jugoslavije
London, 11. avgusta g. Londonska konferenca strokovnjakov ie danes zaključila svoja Dogajanja o Hoovrovem načrtu. Poročilo strokovnjakov je bilo podpisano ob 16.45. poročilo spremnega poročila o Dogajanjih na ob 17. Določbe protokola stopijo takoj po podpisu v veljavo. Mednarodna banka za nlačila ie bila naprosena. nai zagotovi njegovo praktično izvršitev. Jugoslavija ie danes v posebni noti izdavila. da Hcovrovega načrta ne more snre-ieti. dokler ne bo uvedena pri reaaraciiski banki kreditna pomoč za Jugoslavijo v nadomestilo za izgubo, ki bi jo ji prinesel Moovrov moratorij
Istočasno s protokolom je bil sklenjen dogovor glede ukrepov, ki so bili potrebni. da se omogoči odgoditev plačil vojnih dolgov Angliji. Franciji in Italiji. Dogovorjeno ie bilo. da naj tudi plačila, ki jih ima izvršiti Madžarska na podlagi pariške pogodbe iz leta 1930 in Bolgarija na podlagi haaške konvencije, za dobo enega leta počivajo. V primeru Bolgarije bodo potrebne še nekatere izpremembe Odbor ie nadalje načeloma sklenil, da je treba vsa plačila, ki zapadejo na podlagi pogodbe z ine 28. aprila 1930. v fonda A in B plačevati tudi za časa Hoovrovega leta.
Jugoslovenski železničarji v obrambo svoje
časti in ugleda
Seja centralne uprave UJNŽB — Odločna obsodba zločinov plačanih atentatorjev na jugoslovenske vlake — Poziv inozemskim železničarjem na skupno obrambno akcijo
Beograd. 11. avgusta A A. Centralna
uprava Udruženja jugoslovenskih nacijo-nalnih železničarjev in brodariev ie imela 8. in 9. t. rri. plenarno sejo. na kateri so razpravljali o vseli vprašanjih, ki so ostala nerešena, posebno o onih Do kongresu (kongresna resolucija) in predstavkah centralne uprave ministrstvu za c>romet. M nister za promet je kakor vedno pokazal dobro voljo, da prouči vsa vprašanja v cilju, da v mejah možnosti ugodi upravičenim željam železničarjev, izraženim v resoluciji in predstavkah centralnega odbora v pogledu zakona o nrometnem osob-;u. pravilnika o postranskih dohodkih članarini ter uredbe o organizaciji ministrstva za promet, posebno glede delavskega in pomožnega osobja. Centralni odbor z gnusom obsoja zločince, ki so izvršili atentate na naše vlake ter izjavlja sožalje nedolžnim žrtvam. Minister -/a promet ie že-lezničarip pozval, da s svoje strani in do svoii inicijativi organizirajo akcijo in napravijo ukrene v svrho varnosti potnikov in ugleda železnic. Centralni odbor ie po-
zval vse člane da posvetijo čim večjo pažnjo tako v službi kakor izven nje temu delu ter s svojim delovanjem opravičijo in ohranijo dobri glas. ki cn sj ustvarili.
Beograd, 11. avgusta. AA. Po seji centralne uprave jugoslovenskih železničarjev in brodarjev je izdala uprava tale komunike:
Trideset tisoč jugoslovenskih železničarjev in brodarjev, organiziranih v Udruže-nju nacijonalnih železničarjev in brodarjev, z največjim studom obsoja početje ogabnih atentatorjev na vlake, ki postavljajo v sosednih državah peklenske stroje v mednarodne vagone. Jugoslovenski naci-jonalni železničarji in brodarji izražajo sožalje nedolžnim žrtvam zločina ter prisegajo svojemu kralju in domovini, da bodo kot vestni čuvarji z vsemi silami bdeli nad življeniem potnikov. Ker so peklenski stroji prišli v vlske izven mej naše kraljevine. smo prisiljeni apelirati na vest naših tovarišev v sosednih državah, da tudi oni z bdečo pazljivostjo preprečijo vandalske napade na nedolžno življenje pomnikov ter da s tem ohranijo dosedanji ugled in dobro ime železničarskega stanu.
Rekorden padec bombažnih cen
Zaradi izredno ugodne žetve so nastale na borzah, kjer notira bom-
baž, pravcate perturbacije —
>"c\v York, ll. avgusta. Z napovedjo poljedelskega urada o rekordni žetvi bombaža uvedeno nazadovanje cen na ameriških blagovnih trgih je imelo včeraj v New Yorku za posledico najbolj senzacionalen padec tečajev, ki ga je kdaj Amerika doživela. Cena bombaža je padla za 6.50 dolarjev pri bali. Oktoberske dobave so bile prodajane v New Yorku po 6.30 centov za funt. To pomeni napram zaključni notaciji v soboto nadaljnje nazadovanje za 242 točk. Od 1. 1899. ni bil bombaž še nikdar tako poceni kakor sedaj.
Liverpool. 11. avgusta. Na tukajšnji bombažni borzi je" nastala na podlagi cenitve ameriške žetve bombaža senzacionalna baisse. Prva notacija tečaja je bila
Tudi tekstilni papirji so omajani
90 točk pod poslednjo notacijo prejšnjega dne. Bombaž je notiral 3.54, dočim je prejšnjega dne notiral še 4.44. Pozneje se je tečaj nekoliko popravil. Na londonski efektni borzi so tekstilne vrednosti splošno padle, ker računajo, da bodo nastale znatne izgube v bombažnih kupčijah.
New York, ll. avgusta s. Izgube tečajev na ameriških bombažnih borzah so znašale do sobote okroglo 125 milijonov dolarjev.
London, 11 avgusta. Anglija ima baje še okoli milijon bal bombaža v zalogi, tako da bi.utegnile izgube tečajev zaradi nedavnega padca cen na svetovnih bombažnih trgih doseči okoli poldrug milijon funtov šterlingov.
Briand okreval
Pcnz, 11. avgusta. AA. »Petit Parisien« poroča, da se je Briandu zdravje toliko popravilo, da se bo ob koncu meseca lahko vrnil v Pariz in da bo mogel zastopati Francijo v svetu Društva narodov v začetku septembra.
Bolgarska vlada hoče biti energična
Sofija, 11. avgusta. AA. Bolgarska brzojavna agencija razglaša: Policija je izvršila več aretacij med makedenstvujuščimi. Notranje ministrstvo je izgnalo iz Bolgarije hrvatskega emigranta Mandakiča, glavnega urednika lista »Hrvatski Glas«, čigar prva številka je nedavno izšla v Sofiji. Mandakoviča so takoj odgnali na mejo. Njegov izgon se utemeljuje z zlorabo gostoljubja.
Trgovske težkoče med Avstrijo in Madžarsko
Dunaj, 11. avgusta, g. Ministrski odbor, v katerem so po sklepu ministrskega sveta podkancelar dr. Schober, trgovinski minister Heinl in poljedelski in gozdni minister dr. Dolfus, se je bavil danes z otež-kočenim trgovinskim prometom z Madžarsko. ki je nastal zaradi izrednih ukrepov glede plačilnega prometa z inozemstvom z Madžarske strani. Na podlagi današnjih razgovorov je bila avstrijskemu poslaniku v Budimpešti poverjena naloga, naj ponovno posreduje pri madžarski vladi zaradi primernih ukrepov, ki naj preprečijo grozečo nevarnost za obojestranski trgovinski promet.
Proces proti atentatorjem na kralja Žoga
Dunaj. 11. avgusta, n. Pred okrožnim sodiščem v Piiedu se je pričela danes razprava proti atentatorjem na albanskega kralja Ahmeda Zosa. Oblasti so odredile ob-Sirne varnostne ukrepe, da ne bi prišlo rlo kakih neljubih incidentov ker se je bati. da bodo pristaši albanskega kralja poskušali izvršiti krvno osveto.
Železniška nesreča v Bolgariji
Sofija, 11. avgusta. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Na progi Plovdiv-Burgas se je iztiril tovorni vlak, zaradi česar se je vnelo 18 vagonov. Gmotna škoda je cenjena na svojih 20 milijonov levov. Človeških žrtev ni.
»Nautilus« zopet poškodovan
Tromso, 11. avgusta. Podmornica »Nau-tilus« je imela včeraj malo po odhodu zopet nov defekt, ki ga je skušala posadka ponoči popraviti. Ker »Nautilus« nima običajnega sidra, ga meče morje nekaj milj daleč od Tromsoa brez vodstva. Trenutno o defektu in popravilu še niso znane podrobnosti, vendar domnevajo, da za poškodbo na strojih.
Silen orkan v južni Franciji
Toulon, 11. avgusta. AA. Nad mestom in pristaniščem Toulon je divjal strašen orkan. Več ladij se je potopilo. Vihar je zahteval tuda človeške žrtve in so pomorska oblastva poslala svoje brodovje, da pomaga reševati ponesrečence.
Toulon, 11. avgusta, d. Vihar, ki je divjal v tukajšnji okoLiei. je povzročil na obali ogromno škodo. Morje naplavlja neprestano na kopno trupla ponesrečencev. Doslej so našii že 10 utopljencev. Mnogo izletniških iD ribiških parnikov se še n:i vrnilo. Posebna torpedovka išče več udeležencev tekme na progi Marseilles-Calvi
Senzacionalen samomor ameriškega milijonarja
New York, n. avgusta č. Na zelo samosvoj način je izvršil včeraj samomor neki newyorški milijonar, čigar ime pa so ameriški listi iz obzirov do pokojnikove rodbine zamolčali. Najprej je naročil pogreb z godbo, nakazal vse napitnine moštvu pogrebnega zavoda ter uredil tudi vse ostalo, kar je s tem v zvezi. Nato je najel sobo v 18. nadstropju nekega nebotičnika, kjer je stopil na okno, si pognal kroglo v glavo ter se strmoglavil v globino, kjer je obležal popolnoma razbit.
POLOŽAJ V NEMČIJI
PO NEDELJSKEM PLEBISCITU
Energični ukrepi proti berlinskim komunistom - Desničarske stran-ke se zmerjajo zaradi poraza pri plebiscitu
Berlin. 11. avgusta, d. V desničarskem tisku se je pričela obširna polemika o krivdi za polom pri nedeljskem plebiscitu. List ^Stahlhelm« opravičuje neuspeh glasovanja s posebnimi razmerami, ki vladajo sedaj v Nemčiji, ko ima vlada z zasilnim} uredbami moč diktature. Desničarski listi pišejo, da so se uradm'ki in mali obrtniki v bojazni pred pritiskom vlade ali pa pred ljudmi, od katerih so socialno in gospodarsko odvisni, bali iti k glasovanju.
Poleg tega navajajo za neuspeh plebiscita seveda še polno drugih razlogov. poseb-no veliko vlogo igra v tej polemiki vprašanje, katera stranka je najbolj odpovedala pri nedeljskem glasovanju. »Deutsche Ali-gemaine Zeitung« imenuje nezadovoljstvo narodnih socialistov nad Stahlhelmom za resorni partikularizem in pravi, naj narodni socialisti ne pozabijo, da se naklonjenost včerajšnjih zaveznikov, ki morejo biti zavezniki tudi v bodoče, ne krepi s takimi očitki. Posebno srdita sta ^Deutsche Tageszeitung« in »Deutsche Zeitung« na nemško ljudsko stranko, kater! očitata nepoštenost, ker podpira na eni strani Brfl-ningovo vlado, na drugi strani pa je pozivala k glasovanju prot.i Braunu. da bi onra-vičila svoje postopanje pred radikalnim delom svojih volilcev. »Kreutz-Zeitung« pripisuje neuspeh glasovanja kršitvi ustave po oblasteh Vsi desničarski listi pa še posebej poudarjajo, da se večina komunistov ni udeležila glasovanja, pri čemer cenijo udeležbo komunistov komaj na 500.000. ho teč s tem dokazati porast nacionalističnih glasov.
Berlin, 11. avgusta. AA. Policija Je zaradi dogodkov na Bulowplatzu izvršila 174 aretacij. Poslopje, kjer se tiska komunistični list >Die rote Fahne«, je zaprla
Hitlerjeve! so kljub porazu zadovoljni
Monakovo, ll. avgusta d. Tiskovni urad narodno socialistične stranke je objavil komunike, v katerem ugotavlja, da so komunisti skoro popolnoma izostali pri ljudskem glasovanju in da je bila tudi podpora strank meščanske sredine le malenkostna. Nadalje pravi ta izjava, da more narodno socialistična nemška delavska stranka, ki se je v interesu delovnega ljudstva in narodne stvari zavzela za ljudsko glasovanje, čeprav m zamudila nobene prilike, da ne bi izrazila svojih pomislekov proti zahtevi Stahlhelma po ljudskem glasovanju, danes s ponosom opozoriti, da se ji je tudi v nedeljo posrečilo s silo svoje ideje in neomajno bojevitostjo svojih pristašev mobilizirati velike množice proti črno - rdeči vladi v Prusiji. Nedeljski izid glasovanja v Prusiji dokazuje brez dvoma da je bilo izmed 10 milijonov oddanih glasov najmat.j 6 do 7 milijonov iz vrst narodnih socialistov. Glede na izid tega glasovanja bi na-rodno-socialistična stranka iz novih volitev v Prusiji izšla že danes kot najmočnejša. V ostalem je nedeljsko glasovanje samo potrdilo dejstvo, da ustavni pogoji in neizmerne težave, v katerih se je vršilo to glasovanje, ne morejo nikdar dopustiti narodu prilike, da izrazi svojo pravo voljo in da že v naprej onemogočajo vsak številčno odloči1 en uspeh.
Francoski socialistični voditelj o položaju v Nemčiji
Pariz, 11. avgusta, č. V »Populaireu« ob« javlja Leon Blum daljši členek o pruskem plebiscitu in vprašuje, kaj namerava Ncm> čija storiti sedaj, ko je porazila ekstremi« ste. Ali se bo nemSka demokracija paslo« nila na močno socialno demokracijo, ali pa bo skušala po drugi poti realizirati svoje cilje. Dosedaj 6e je nemška demokracija držala zelo hrabro. Vprašanje pa je, ali je dovolj močna, da tudi v bodoče premaga vse težlkoče. Gospodarsko življenje Nem« cije se vzdržuje v zadnjem letu le še umetnim potom. Nemško gospodarstvo je podobno ladji,, kj ima veliko Iu.kn;o, skozi katero vedno bolj vdira voda. Kaj po« maga, če eo kapitan, moštvo in potniki še tako disciplinirani, ta discipliniranost vendarle ne more zadržati prodiranja vo« de in ladja se mora koncem koncev potopiti. Enak je tudi položaj v Nemčiji. Občudovanja vredna disciplina nemškega naroda sicer zadržuje polom, toda prepre« čiti ga ne bo mogla. Brez inozemske po= močj nemško gospodarstvo ne more ozdra« viiti. Tega se morajo zavedati odločilni krogi v Berlinu in temu primemo morajo uravnati vso svojo nadaljnjo politiko.
Aretacije komunistov
Berlin, 11. avgusta d. Na podlagi odredbe policijskega predsedstva je bil včeraj popoldne popolnoma izpraznjen komunistični glavni stan v Domu Karla Liebknechta, kakor tudi uredniški in tiskarniški prostori lista xRote Fahne« in prostori drugih uradov komunističnih organizacij. Vsi funkei-ionarji, nameščenci in delavci, ki so jih po nedeljski noči prijeli v poslopju, so ga morali zapustiti in ne smejo več stopiti vanj do 20. avgusta. Policija je zasedla vse dohode v poslopje. Nadalnje bivanje v njem je bilo dovoljeno samo vratarju. Kakih 30 oseb so aretirali zaradi ugotovitve, ali so morda v zvezi z umorom policijskih uradnikov.
Na Biilowplatzu je po nedeljskih izgredih zopet popolnoma mirno Policija ima v sosednih ulicah pripravljenih mnogo avtomobilov za nagel prevoz policijskih čet, patrulje na konjih, na kolesih in peš pa preprečujejo vsakršno zbiranje Da onemogoči ponovitev izgredov, je policija odredila, da morajo bili v sumljivih hišah zaprta vsa okna.
Berlin, 11. avgusta, g. Preiskava zaradi nedeljskih izgredov na Bulowplatzu je privedla tudi do aretacije petih komunistov, ki so bili najbrže soudeleženi pri umoru obeh policijskih častnikov. Pri enem izmed njih so našli veliko zalogo orožja in muni-cije. Agitacija in ščuvanje komunistov za umore policijskih uradnikov se nadaljujeta. Danes ponoči so v Scharlottenburgu komunisti večkrat zaporedoma na drevesa nalepili letake, v katerih grozijo raznim policijskim častnikom s smrtjo. Dasi je policija strogo zastražila dotični okraj, se ji vendar ni posrečilo dobiti storilca.
Novi komunistični izgredi
Berlin. 11. avgusta, g. Nocoj je skušalo večje število komunistov v južnem deiu Berlina demonstrirati. Ko je policija komuniste razgnala z gumievkami, so padli iz več hiš streli, na katere je policija odgovorila. Ranjencev pri tem streljanju ni bilo in po četrturnem nemiru je bilo zoj>et vse mirno
Zunanja politika Stahlhelma
Berlin, 11. avgusta, g. Vodja »Stahlfoel« ma« Seldte je izjavil inozemskim novi« narjem med drugim, da je cilj »Stahlhel« ma« nacijonalna svoboda. »Stahlhelm« zavrača vsako idejo vojne in ne pridiguje revanže. Na razna vprašanja je izjavil tiskovni šef »Stafolhelma« major \Vagner, da »Stahlhelm« priznava locarnsko pogod« ho, vendar pa ie mnenja, da bi bilo za Francijo, kakor tudi za Nemčijo korist« neje. če bi se režim v Alzaciji—Loreni izpremenil. Glede obmejnih odnošajev do Poljske vztraja Stahlhelm ravno tako kakor vse stranke in politične skupine v Nemčiji na tem, da je sedanji položaj ne« mogoč in zahteva izpremembo nemšiko« poljske meje, za kar naj bi dobila Polj« ska važne gospodarskoapolitične garancije.
Konferenca bankirjev
London, 11 avsrusta e. Norman in oet angleških velebankirjev kakor todi nekatere zasebne banke so imele včeraj daljši razgovor o vprašanju mednarodne oom^oi
za stabilizacijo nemških financ. Sklenjeno je bilo, sklicati mednarodno konferenco bankirjev iz Londona. Newyorka. Pariza. Nizozemske in Švice. Ta konferenca naj bi se sestala že v prihodnjih dneh. O tem predlogu je bil obveščen tudi ministrski predsednik Macdonald. ki ie v razgovoru z zakladnim kancelarjem Sno\vdenom najbrže že razpravljal o njem
Nova sprememba tiskovnega zakona
Berlin, ll. avgusta. AA. VVolff poroča: Predsednik HJndenburg je snoči podpisal novo zasilno uredbo, ki je bila že najavljena in ki spreminja predpise prejšnje uredbe o tisku. Z novo uredbo se uvede strožja cenzura glede zlorabe zakonskih pravic. (M vseh perijodičnih listov, kijzhaiajo na področju Nemčije, se sme zahtevati, da natisnejo uradna sporočila in odgovore z uradnega mesta in na prej objavljene članke ▼ doHčnib listih.
S to odredbo se spremeni in izpopolni uredba o svobodi in obvezah listov v toliko, ker sme omenjena zahteva glede objave uradnih sporočil izvirali samo od najvišjih oblasti države ali posameznih sestavnih delov te države. Isto velja tudi za objave in sporočila najvišjih pokrajinskih oblasti, kadar se ta sporočila objavijo v obliki uradnega proglasa, vendar se taka objava sm« zahtevati od uredništva perijedične publikacije samo tedaj, če se s to zahtevo sklada .tudi notranji minister nemške državne vlade.
Ta uredba uvaja tudi novo prakso za pospešitev sodne procedure in postopka pri pritožbah zoper prepovedi listov.
Znižanje obrestne mere
Berlin, 11. avgusta. A A. Narodna banka je znižala diskontno mero od 15 zopet na
10 »/o.
Francoski poset še le jeseni
Pariz, 11. avgusta s. Sedaj je že skoro gotovo, da bo ministrski predsednik Laval obiskal Berlin šele po zasedanju Društva narodov v septembru. Lavala bo spremljal zunanji minister Briand.
Preiskava o atentatu na nemški ekspres
Potrjen je sum, da je bil atentat namenjen Briiningu -Milijonska nagrada za izsleditev krivcev - Prvi sledovi
Berlin, 11. avgusta, d. Včeraj je preisko« valna komisija, sestavljena iz zastopnikov kriminalne policije in uprave državnih že« leznic pustila razdeliti v okolici Jiiterboga 10.000 letakov s pozivom na prebivalstvo, naj pomaga pri izsleditvi atentatorjev na eksipresni vlak proge Basel—Berlin. Pro« štor, kjer so zločinci pričakovali prihod vlaka, so preiskali s policijsikimi psi. Eden izmed psov je sledil sled, ki je vodila do neke poljske poti in dalje do Klosterzinna, kjer pa jo je izgubil. Doslej so aretirali pet oseb, vendar pa se zdi, da med njimi ni atentatorja. Na mestu eksplozije so na« šli 60 koščkov granate, iz česar sklepajo, da je bila na progo položena granata izredno velikega kalibra in napolnjena z ze« to eksplozivnim razstrelivom
Berlin, 11. avgusta. Poizvedovanja za povzročiteljem ateaitaita na direktni vlak iz Basla v Berlin pri Juterbogu so prinesla dokaze za sum, da gre v resnici za politi« cen atentat, ki je bil namenjen državnemu kancelarju. Včeraj so v Berlinu našli trgovino, v katerj je bilo kupljeno razstrelivo i za ta atentat. Lastnica trgovine je popisa« i la osebo, ki je kupila tamkaj vse priprave j za montiranje peklenskega stroja. Po nje« nem opisu gre za inozemca, kj je pripo«
vedoval o sebi, da je bil prej irski častnik in živi sedaj v Nemčiji.
Berlin, 11. avgusta, d. Državna vlada je za pojasni t cv atentata na ekspresni vlak, ki je bil v soboto zvečer izvršen na progi Basel—Berlin, razpisala nagrado 50.000 mark. Istočasno je uprava državnih želez« nic zvišala nagrado, ki jo je razpisala, na 50.000 marik, tako da znaša sed3j skupna nagrada 100.000 mark (1,300.000 Din).
Večerni listi poročajo, da je neki želez« niški uradnik našel nedaleč od mesta, kjer je bil ta atentat izvršen, paiket. ki ga je tamkaj zakopal atentator. V paketu je bil lesen klopčič z 200 m žice. kakršna je po« trebna za pripravljanje užigaine vrvi. Žica je bila zavita v rjav papir in je imela napis trgovine, kjer je bila kupljena. Po izjavi lastnice dotične trgovine je prišel v petek, dne 7. t. m. v trgovino mož, ki je kupil dve železni, po poldrugi meter dol« gi cevi. Isti kupec se je pojavil zopet v soboto in kupil škatlico izolirne žice in klopčič s 500 m žice. Neznanec se je za« pletel s prodajalci v daljši razgovor ter izjavil, da je bil prej irski oficir in živi sedaj približno 4 leta v Nemčiji. Govoril je v slabi nemščini, vendar ni gotovo, če se nj potvarjal.
Kongres podjetij usnjarske stroke
Beograd, 11. avgusta. AA. Akcijski odbor za ustanovitev državne zveze obrtnikov, trgovcev in industrij cev usnjarske stroke je napovedal za 16. avgust t. L velik zbor obrtnikov, trgovcev in industrij-cev usnjarske stroke. Zbor se bo vršil v veliki dvorani beograjskega vseučilišča. Pobudo za sklicanje tega zbora je dalo čevljarsko društvo v Beogradu s predsednikom Vlado Iličem. ki ije obenem predsednik akcijskega odbora. Zvezi bo namen zaščita interesov obrtnikov, trgovcev in industrijcev usnjarske stroke.
Zanimanje za ta zbor je zelo veliko in so se že zdaj prijavili udeleženci iz vse države. Istočasno se bo vršil tudi državni kongres čevljarjev iz vse države; začel se bo 17. avgusta.
Češkoslovaški medicinci se vračajo
Beograd, 11. avgusta p. Snoči je prispela semkaj večja skupina medicincev iz Prage in Brna, ki so preživeli počitnice na Jadranu in se sedaj vračajo v domovino. V Beogradu so si v teku današnjega dneva ogledali mesto in razne šolske ustanove, zvečer pa so odpotovali domov.
Samomor v zagrebškem hotelu
Zagreb, 11. avgusta č. 20-letna Slavica Papež, ki je včeraj v hotelu »Central« v samomorilnem namenu izpila večjo količino ocetne kisline, je danes popoldne v bolnici umrla, ne da bi prišla poprej k zavesti.
Uspeh našega komponista v Rigi
Riga, 11. avgusta. A A. Danes je jugoslovenski odpravnik poslov v Le ton ski priredil zakusko na čast Matasiču. dirigentu beograjskega Narodnega gledališča, ki se zdaj mudi v Rigi. Med drugimi so bili navzoči zastopniki ietonskih glasbenih krogov in predstavniki tiska. O Matasiču. ki je te dni dirigiral v Rigi, pišejo tamkajšnji listi jako pohvalno in naglašajo bogata glasbeno individualnost jugoslovenskega dirigenta ter njegovo inteligentno, močno in temperamentno dirigiranje. Listi piš-ejo, da je njegova metoda zelo prepričevalna in precizna. Pod njegovim vodstvom je orkester z lahkoto in čisto izvajal z vsemi dinamičnt-mi nijansami. Vsi ljubitelji glasbe si žele, da bi bil Matasič prihodnjo sezono angažiran v Rigi.
Odobrena nemška čitanka
Beograd, 11. avgusta p. Ministrstvo za prosveto je odobrilo privatno nemško čitanko Pavla Flereta za uporabo na osnovnih šolah z nemškim učnim jezikom, dokler ne bo izdana državna izdaja nemške čitanke.
Francoski tehniki v Beogradu
Beograd, 11. avgusta p. Gojenci francoske tehnične šole so si v teku današnjega dne ogledali razne vojaške ustanove v Beogradu in okolici. Posetili so tudi vojaško letališče v Zemunu in si ogledali novi pančevski most. Zvečer so odpotovali s parnikom v Prahovo.
Prva potujoča razstava na Balkanu
Intenzivno delo na organizaciji potujoče kmetijske razstave, s katero bo Jugoslavija prednjačila vsem drugim
državam
Beograd. 11. avgusta AA. Kakor ie bilo že objavljeno, se pripravlja pod pokroviteljstvom največjega zaščitnika našega kmetijstva in oobcrnika njegovega napredka Nj. Vel. kralia Aleksandra ter ood častnim oredsedništvom njegovega prvega sotrudnika predsednika vlade generala Petra Živkoviča. v naši državi velika potujoča razstava in šola. ki bo šla po vsej naši državi da ponese v naioddalie^iše vasi kulturo in napredek. Ker bo ta razstava potujoča, bo velikega pomena za naše Kmečko prebivalstvo, ker bo šla iz kraja v kraj ter pokazala najnaprednejšim in najzaostalejšim našim kmetovalcem najboljše praktične metode, iim dala poduk v vseh panogah higijene in gosoodinistva ter pokazala na ta način kmetovalcem vse naše države oot do nove?a napredka.
Izvršni odbor vrši vse nrinrave. ki so no. trebne za dosego uspeha. Delo zelo podpira minister za promet inž. Lazar Radivo-jevič. ki sp mnogo trudi za usneh našega kmeitjstva. kolikor njegc/ resor to dopušča ter ie podpiral čebelarstvo, veterinarstvo in soloh vse one akciie, ki so v zvezi s kmetijstvom. Ker se mnogo zanima za potujočo kmetijsko razstavo, ie minister 73 promet ooslal v Francijo svoiega posebnega strokovnjaka, da v Franciji zbere vse za tako razstavo potrebne podatke, tako pri državnih kakor privatnih ustanovah. Ministrstvo za promet ie za to razstavo pripravilo poseben vlak z 20 posebnimi za to urejenimi vagoni. Za časa potovanja razstave bo ministrstvo dalo na razoolaco posebno železniško osobje. Ministrstvo za. kmetijstvo ie dalo pripravljalnemu odboru na razpolago neobhodno potrebne strokovnjake za ureditev oddelkov ter vse. kar ie potrebno za ureditev in prireditev razstave. Za doseco popolnecra uspeha razstave je povabil odbor na sodelovanje kot eksperte strokovnjake z univerz, ministrstva za trgovino in industrijo. Centralnega presbiroia. centralnega higienskega zavoda. ter zadružnih in drugih ustanov, ki so vsi vabilo sprejeli. Naši najboljši strokov-
njaki bodo podpirali razstavo za časa organizacije ter za časa potovanja po državi. tako da bodo vodili in podpirali organizacijo razstave naši najboljši strokovnjak';, agronomi ter najnaprednejši kmetovalci, ki nam služijo za garancijo, da bo razstava dosegla svoj cilj: napredek vasi.
Potujoča razstava bo imela več oddelkov ter se bo v glavnem delila v poljedelski, bilčno-industrijski, vinogradniški in sadjarski oddelek, v oddelek vzglednih in kom trolnih postaj, selekcijskih postaj, državnih kmetijskih posestev, privatnih naprednih posetev, zadružniški, ovčarski in živinorejski, mlekarski, higijenski, čebelarski, gospodinjski itd. Poseben oddelek bo oddelek za propagando, ki je posebno namenjen za dvig higijene in načina gospo dinjstva v vasi. Vršil bo propagando s prikazovanjem filmov, z razdeljevanjem brošur, knjig, slik, modelov, načrtov itd. ter bo na ta način skuša! obrniti pozornost kmečkega ljudstva na glavne in najvažnejše naloge, katerih izvršitev je potrebna za dvig sela ter razširjenje kulture sploh. Posebno velik interes bo v razstavi posvečen oddelku za zadružništvo in kmetijske organizacije, kjer se bo pokazal razvoj in moč zadružništva v naši državi, ker je to najvažnejši faktor v razvoju našega narodnega gospodarstva Na razstavi bo videti organizacijo in uspehe kreditnih, konzum-nih, nabavljalnih in vseh drugih zadrug, ki obstojajo v naš! državi.
Prireditev potujoče razstave je zbudila veliko zanimanje pri vseh kmetijskih strokovnjakih. tako pri nas kakor v inozem stvu. Izvršilni odbor dobiva mnogo ponudb za podporo ter mnogo vprašanj za Informacije. Odbor ie odredil posebne referente za poedine oddelke razstave. Odbor intenzivno dela za razstavo ter konferira z osebami, ustanovami in organizacijami o ureditvi poedinih oddelkov Razstava bo krenila na pot v toku oktobra t. 1. Urad izvršnega odbora je v palači ministrstva za promet, soba št. 293. kjer uraduje tajništvo dnevno od 9. do 12 dopoldne za zainteresirane osebe, ki dobijo tu vse potrebne informacije.
Zgradba novih sol
Beograd, 11. avgusta, p, Prosvetno ministrstvo je dovoiilo krajevnim šolskim odborom v Zg. Šiški, v Sv. Petru pri Novem mestu in v Gornjem Vrhpolju pri Krškem najetje posojil za dograditev novih šolskih poslopij.
Insolvence v juliju
Beograd, 11. avgusta AA. Splošna državna statistika predsedništva ministrske« ga sveta uradno objavlja, da je bilo julija otvorjenih v vsej državi 49 konkurzov in 55 prisilnih poravnav izven konkurza. Po banovinah se konkurzi in prisane poravnave razdele takole:
v ar da rs k a ban.	5	1
vrbaska	0	2
dravska	5	7
drinska	2	5
donavska	11	20
zetska	1	1
primorska	3	1
moravska	6	0
savska	12	15
BeogTad	4	3
Značilno je visoko število konkurzov in poravnav v dunavski in savski banovini. Skupaj so bile v juliju zabeležene 104 insolvence nasproti 94 v juniju in 138 v maju.
Samoupravne doklade trgovskih podružnic
Beograd, 11. avgusta. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal okrožnice finančnim direkcijam in inšpektoratom, v katerih jih obvešča zastran tolmačenja odredb člena 14. zakona o neposrednih davkih. Ta člen se nanaša na razdelitev pri-dobnine med centralo in podružnice istega podjetja zaradi odmere samoupravnih dk>-klad in dolafa, da se pri industrijskih in onih obrtnih podjetjih, ki so večjega obsega, smatrajo vse panoge podjetja za en davčni predmet in da se razdelitev osnovnega davka kot osnove za odmero samoupravnih doklad izvrši v tem primeru, kakor pri družbenem davku. Okrožnica sedaj pojasnjuje, da se ta člen nanaša tudi na trgovska podjetja večjega obsega. Za trgovska podjetja pa določajo predpisi glede družbenega davka, da se izloči za občino, kier ima uprava sedež prvenstveno 50°/» (nasproti 20 % za industrijska in obrtna podjetja), ostanek pa se razdeli med občino. kjer ima uprava sedež in občine podružnic v lazmerju doseženega kosmatega dohodka.
Obnovitev pogajanj med papežem m fašisti
»A	I tnrniriii 70 noclmr rl 1*71 \m nrin nrral'o 10 ki.
Sestanek med italijanskim poslanikom in papeževim državnim tajnikom - Nasprotja še niso poravnana
iRim. 11. avgusta, n. Italijanski poslanik pri Vatikanu De Vechi je imel danes dolg razgovor z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pacellijem. Splošno se domneva, da gre 7.a pričetek ofieiielnih pogajanj, ki so se tajno vršila že dalje" časa o likvidacij spora med Vatikanom ih Kvirinafom. Iz vatikanskih krogov se zatrjuje, da doslej še nobena strai; ni popustila v glavnem spor-
nem vprašanju, to je o pravici do vzgoje mladine. Polemika v časopisju je res pojenjala, vendar pa zatrjujejo iz vatikanskih krogov, da za enkrat ne more biti govora o tem, da bi papež sprejel Mussolinija, kakor so poročali te dni nekateri italijanski listi, ki so vedeli povedati, da bo Mussolini še v teku tega tedna posetil papeža.
Poplavna katastrofa na Kitajskem
Obseg katastrofe je vedno večji — Zelo so prizadeta tudi velemesta
Lakota in kužne bolezni
London, 11. avgusta, d. Poročila o ogromni poplavni katastrofi na Kitajskem pri-r.ušajo vsak dan uove strašne podrobnosti. Po\Todnji so zahtevale že več deset tisočev smrtnih žrtev. Samo v Hankauu je pretekli petek odnesla voda več tisoč Kitajcev s hišami vred. V jetnišnici v Hankauu je po-vodenj presenetila več sto jetnikov v celicah, v kateTih so vsi utonili. V Nankingu samem je zaradi povodnji 40.000 ljudi brez
strehe. V dolini Jangtsekianga je voda poplavila nad 400 naselbin. Več milijonov ljudi je v silni bedi, ker jim primanjkuje vsega. Vsak dan umre na tisoč ljudi zaradi la kote in tudi nevarnost kužnih bolezni postaja čim dalje večja. Na oficijelnih mestih izjavljajo, da gre za največjo elementarno katastrofo, ki je kdaj zadela Kitajsko in sploh človeštvo.
Banjaluka, 11. avgusta, n. V šahovskem turnirju za naslov državnega prvaka je bilo danes končano tretje kolo. Splošno je presenetila zmaga Banjalučana Pavliča nad Mariborčanom Koničem (?). Konič je bil v veliki premoči, vendar pa je naposled partijo izgubil. Dosedaj vodi Trifunovič iz Zagreba s tremi točkami, sledi mu pa Beograjčan Tot z 2 in pol točkami.
Izvršitev sodbe
Beograd, 11. avgusta. AA. Davi ob 4.36 je bila izvršena obsodba državnega sodišča za zaščito države, po kateri je bil Ivan Rosic iz Tršca, obsojen na smrt na veša-Iih. Ivan Levakovič starejši iz Lipika je pomiloščen in se mu smrtna kazen izpre-meni v dosmrtno ječo.
Dan pred poroko umrla
Split, 11. avgusta, n. Vse mesto govori o tragični smrti hčerke veleindustrijca Ar-cosyja iz Leipziga. Nedavno je prišla v Split, ker bi se imela danes tukaj poročiti z nekim inženjerjem. V nedeljo pa ji je postalo nenadoma slabo in v noči na ponedeljek je preminula. Truplo bo prepeljano v domovino.
Smrt v vlaku
Izredno močan potres v veliki daljavi
Srednjeevropski observatoriji so v ponedeljek ponoči zabeležili katastrofalen potres, o katerem pa še ni poročil
Dunaj. 11. avgusta s. Osrednji meteorološki zavod sporoča da so tresomeri snoči zabeležili izredno močan potres, k; se ie Pričel ob 22. uri 27 minuti in 26 sekundi ter 'rajal nad štiri ure Nihanje aparatov ie znašalo nad ISO min. tako da od časa do časa igle sploh niso mogle beležiti iakosti potresa Dočim se registriranje komponente od vzhoda na zapad sploh ni moglo več vršiti, so aparati severno-iužno kom-
-iiko
ponento beležili dalje in nudili iasno si..^ o poteku nenavadno močnega potresa. Značilno je. da ie glavna faza potresa traiala nepretrgoma 20 minut. Aparati so beležili celo močnejše sunke kot ori znanem potresu v Messini. ki ie bil 28. decembra 1908
Innsbruck 11. avgusta. V pretekli noči is univerzitetni zavod za meteorologiio beležil katastrofalen potres. Zem,ln"a se i> pričela tresti ob 22. uri 27 minuti in 44 sekundi srednje-evropskega časa. Najmočneiši ie bil sunek ob 22.52 in 14 sekundi ter ie znaša! 49 mm. Ognjišče potresa ie oddaljeno približno 9900 km in leži najbrže v Himalajskem pogorju v državi Nepal.
Freiburg, 11. avgusta. Potresna opazo-
valnica je snoči ob 22.27 minut 52 sekund zabeležila močan potres. Oddaljenost ognjišča ie znašala 9300 km. Najmočnejši ie bil potres 22 minut pozneje. Točnih podatkov o iakosti teza sunka ni ker ie igia preskočila trak za registriranje. Od težkega potresa na Japonskem dne 1. septembra 1923 je bil to najtežji potres ki ie bil zabeležen na te.i opazovalnici. Aparati so se šele davi ob 6 pomirili.
Ljubljana, 11. avgusta. Observatorij ljubljanske univerze ie snoči ob 22.27.37 zabeležil v daljavi 10.820 km katastrofalen potres. Potresni sunki so bili tako močni da je iglo vrglo iz aparata. Potres ie trajal skoro dve in pol uri. Prizadeta ie bržkone Japonska ali Amerika ali pa otočja v Tihem oceanu.
Sidney, 11. avgusta, g. Ognjišča katastrofalnega potresa, ki so ga zabeležile vse potresne opazovalnice sveta in ki po jakosti ne zaostaja za katastrofalnim potresom na Japonskem v septembru 1923, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Domnevaio, da je divjal potres najbrž v vulkanskih" ozemljih med severno Japonsko in Alasko
žrebanje drž. razr. loterije
večji? doWtkpnjem Žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani naslednji
250.400 Din srečka št. 51*406
80.000 Pin srečka štev. 43.685,
CAIUIA ?	.r,
60.000. 40.00C* 30.000 20.000 10.000 7.000 3.000 1.000
» » »
srečki
»
srečke
»
» » »
» 19.656, » 78.626, > 98.855, » 81.731,
29.047, 65.557, 19.395, 59.447,
26.785, 61.177, 92.969, 95.757,
line^kvTk ss, »iS asa
d„bittorty£oSaS„iprejemania b,! m,m"w j""fiti » ,o'"°sL i
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. lf j
Zagreb, 11. avgusta, n. Ko je davi okrog 9. prispel varaždinski osebni vlak v Za« greb, so potniki prijavili, da je v nekem vagonu umrl nek; moški Preiskava je ugo« tovila, da gre za nekega Ivana Šosa, 56 let« noga železničarja iz Osijeka. Bolehal je na tuberkulozi ter se je že delj časa zdravil v Novem Marofu. Ker je bila njegova bo« lezen brezupna, so zdravniki pozvali ženo, naj pride po svojega moža. Danes sta se vračala skupno v Osijek toda med potjo ie Šos utrujen zaspal. Ko ga je hotela žena malo pred Zagrebom prebuditi da bi pre« stopila, je videla, da je mrtev. Truplo 60 prepeljali v mrtvašmco.
Krvav pretep
Slov. Bistrica, 11. avgusta.
Kmet Anton Bojčnik iz Spodnjega Pre-bukovja je bil v nedeljo v Slovenski Bistrici pri maši in je ob tej priliki nakupil nekoliko živil. Na potu proti domu je krenil v Vernikovo krčmo v Kovači vasi, kjer je srečal svojo sestro, poročeno Erker. Ker je hotel še nekoliko posedeti, je odda' nakup-ljene predmete sestri, da jih nese domov
Okrog 17. ure je prišel Bojčnik do sestr: nega doma po oddane predmete, katerih mu pa njegov svak Simon Erker ni pustil oddati in ga pričel brez pravega povoda zmerjati. Iz prepira je nastal pretep in šibkejši Erker je nenadoma skočil po staro vojaško bodalo. Zamahnil [je ž njim proti svaku, ki je pa prvi udarec prestregel z roko ter zagrabil rezilo tako. da si je prerezal dlan do kosti. Z drugim udarcem pa je Erker pogodil nesrečnega Bojčnika v levo stran trebuha. Težko ranjeni kmet se je takoj zgrudil, iz zevajoče rane pa mu je izstopil cel klobčič čreves.
Orožniška patrulja, ki so jo poklicali, ga je naložila na nosilnice in ga prinesla okrog polnoči v Slovensko Bistrico. Od tod so te iefonirali po reševalni avtomobil, ki je Bojčnika odpeljal v opasnem stanju v mariborsko bolnico.
Lahkoatletski miting v Pragi
Buratovič zmaga na 110 m z zaprekami.
Praga, ll. avgusta. Po Masarykovih igrah v Pardubicah so se udeleženci danes popoldne sestali na velikem lahkoatlet-skem mitingu v Pragi. Nemški atleti so že odpotovali domov, ker so zahtevali za gostovanje previsoko odškodnino. Med drugimi odličnimi rezultati je zmagal v teku na 110 m z zaprekami Jugosloven Bura-tovič v času 15.5 pred Cehom Jandero. Pri metu krogle si je Jugosloven dr. Naran-čič izpahnil kazalec, kar ga je stalo tudi i plasman.	j
Triglavanski zbor v Ptuju
i
JAD Triglav v Ljubljani, JAD Triglav v Zagrebu in Starešinsko d o bivših članov JAD Triglav v Mai.^ru priredijo dne 14., 15. in 16. avgusta 1.1. v Ptuju
Triglavanski zbor
z naslednjim sporedom:
Dne 14. avgusta prihod aktivnih članov in starešin Triglava iz smeri Ljutomer, Ormož ob 21.32., iz smeri Ljub-liana, Zagreb, Maribor ob 22.56.
Dne 15. avgusta ob pol 7. uri sprejem delegatov Starešinskega društva na Dostaji;
ob 9. uri v Narodnem domu Triglavanski zbor, ki bo obsegal: 1. otvoritev: 2. osnovne misli o Triglavu; 3. JAD Triglav pred vojno; 4. zgodovina zagrebške edinice JAD Triglava; 5. JAD Triglav v Ljubljani: a) kako in zakaj se je ustanovil Triglav v Ljubljani; b) razvojna linija ljubljanskega Triglava do ustanovitvi; 6. naše delo v bodoče:
ob IS. uri poklon Traglavanov ma-nom Triglavanov, pokopanih na ptujskem pokopališču:
ob 20. uri v Narodnem domu Triglavanski družabni večer, na katerega so vabljeni vsi sorodniki in znanci aktivnih članov in starešin JAD Triglava.
Posebna vabila za ta večer se ne razpošiljajo.
Dne 16. avgusta t. 1.: Skupen izlet v bližnjo okolico Ptuja. Nato razhod.
Pripravljalni odbor za Triglavanski zbor v Ptuju poziva vse aktivne Tri-glavane, ki se nameravajo udeleži;i zbora in se še niso prijavili, da to store nemudoma, kajti za prepozno ali sploh ne prijavljene ne bomo spričo velikega števila dosedaj prijavljenih aktivnih članov mogli pripraviti prenočišča. Obenem prosimo prijave za skupni obed.
Vabil za Triglavanski zbor v Ptuju ni pripravljalni odbor mogel dostaviti onim bivšim aktivnim članom sedanjim gg. starešinam Triglava, kateri niso včlanjeni niti prijavljeni Starešinskemu društvu v Mariboru in zato ni vedel pripravljalni odbor za njih naslov. Prosimo te nehote, brez krivde, prezrte gg. starešine, da se ne oziraje se na formalno vabilo udeleže zbora. Vse gg. starešine, ki se nameravajo udeležiti zbora, ponovno prosimo, da se prijavijo pripravljalnemu odboru fna naslov: Mate Zaisek, stud. iur., Ptuj) zaradi skuonega obeda.
Pripravljalni odbor za Triglavanski zbor v Ptuju.
Po toči v pišečkih vinogradih
Pišece, 11. avgusta.
Dne 7. avgusta je ob 20. zvečer prihra« mela od zahoda huda nevihta s točo Ieš-nikove debelosti, ki je pobelila zemljo. Oklestila je tokrat naše najboljše vinske predele. LTničila je v trenutku tretjino do tričetrtine letošnjega vinskega pridelka. Ponekod se od katastrofalne toče iz leta 1927 prav nič nj ločila, tako temeljito je opravila svoje delo. Po tleli leži vse polno razklanih jagod, celo celih grozdov in od* bitega listja.
Najbolj so prizadeti: Sv. Jedert. Špeg« lo, Breg, Pišece in Podeore tukaj poseb« no Banovec in Zibot Liudie eo obupani. Vino je njihov edini pridelek in letos smo upravičeno pričakovali, da bo pridelek po« vsem enak 1917 — Po grozdnem nastavku sodeč smo se nadejali letos srednje dobre vinske letine. Toda kakor poljščino je tu« di grozdje prizadela huda suša s tropično vročino — v senci 35 stopinj C, na soln« cu pa 4- 49 stopinj C je naša navadna temperatura — da je osta!o grozdje bolj drobno in začelo zgodaj zoreti; že 28. juliia smo opazovali na portugalki prve rdeče jagode.
Zorenje grozdja je normalno napredovalo, pospešeno po večkratnem dežju. Žal, da je skoraj vsak dež spremljala toča. ta je bila že četrta. Že prva konec junija nam je napravila dosti škode, največ pri Sv. Je« derti. ampak to bi še bil' prenesli, nabite jagode so se ali posušile ali pa so ee ob« rastle. Druga v juliju in tretja v avgustu sta klestili osobito po gorniem delu Pav-la«vasi in po gorah, treti-i pa' je segla ce« lo v Podgorje v Zibot. Drugim predelom sta kolikortoliko prizanesli. Tukaj se vidi« jo zares krasni vinogradi z zdravim gro« zdjem in obetajo 'epo in bogato trgatev, ako iim namreč toča prizanese v letošniem izredno vročem in neviht polnem poletju. Menda bo Ie res. kar Bizeliani pravno, češ: boli ko so žalostne (izsekane pišečke gore, češče bo toča tod ropotala.
Padec nšenične cene v Rumuniji
Bukarešta, 11. avgusta p. Danes so bile na rumunskem trgu zabeležene najnižje cene pšenici. Meterski stot se je prodajal po 150 lejev. To je v teku zadnjih sto let najnižja cena pšenice na rumunskem trgu.
Maščevan ie prevaranega dekleta
Maribor, 11. avgusta.
Kljub vsem svarilom svojih staršev je vzdrževal posestnikov sin France Jenčič iz Gačnika pri Jarenini že od pomladi 192;) odnošaje z 221etno posestnikovo hčerko Ku-rolino Šibekovo. Dekle je bilo brez večji dote, kar ni ugaialo Jen či če vi m staršem. Fant pa ni popustil ter je živel v najlepšem prijateljstvu s Karolino do letošnjega leta, ko .je sredi januarja podlegel vplivom dragih ter je pričel dskle zanemarjati. Šibeko-va je pričela obupana razmišljati, kaj naj stori. O binkoštih je v njej dozorel mračen načrt. Počakala je v grmu na nezvestega fanta, ki se je vračal iz cerkve, ter ga poklicala, ko je šel mimo nje. On pa je storil kakor pravi narodna pesem: Glej ga, kak' mimo gre — še ne pogleda me... Dekletu je zavrela kri in počil je strel, ki pa je k sreči zgrešil cilj. Fant se je naglo obrnil in iztrgal orožje, s katerim mu je dekle streglo po življenju.
Za ta svoj čin se ie Karolina zagovarjala pred mariborskim velikim senatom na obtožbo državnega tožilca zaradi poskušenega umora. Dekle se je zagovarjalo jokajoč, da ni hotela ustreliti svojega fanta, temveč sa samo malo prestrašiti. Pol?g tega je izjavila. da sta oba prisegla, da drug drugega ubijeta, če eden od njiju prelomi zvestobo. To prisego je Jenčič odločno zanikal. Razpravi je predsedoval sodni svetnik Lenard, votanti so pa bili dr. Tombak, dr. Čemer, Habermut in Kolšpk. Obtožnico je zastop»I tožilec dr. Zorjan, obtoženko pa ie zagovarjal odvetnik dr. Irgolič. Po daljšem posvetovanju je sodni dvor obsodil Šibekovo na šest mesecev zapora.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane*. Nespremenljivo. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerski pritisk je povsod narasel, največ na severovzhodu, najmanj v južnem Primorju. Povprečno j"e narasel za 5 do 11 mm, dočim so temperature padle za 1 do 12 stopinj C.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Polagoma manj oblačno; v prihodnjih dneh se bo zopet vrnilo jasno poletno vreme
t
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zarod
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, papa, brat, zet, svak, stric in nečak, gospod
MIRKO CVAHTE
ŽANDAR PODPOLKOVNIK V POK. IN V REZ.
po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, dne 12. t. m. mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se prepelje iz Lesičjega pri Škofljici v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne izpred cerkvice pri Sv. Križu na pokopališče istotam.
Lesičje-Ljubljana, dne 11. avgusta 1931.	10374
GIZELA CVAHTE roj. SCHAUTA, soproga; SDIONA in SAŠA, otroka; OLGA DR. TAVČARJEVA, sestra.
Brez posebnega obvestila
Naša ljubljena, dobra žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
Kamila Volčanšek
roj. Stumberger
je danes v starosti 34 let po dolgi in mučni bolezni Bogu vdano preminila.
Zemeljski ostanki se prepeljejo iz Ljubljane v Brežice, kjer se bo vršil pogreb dne 13. avgusta 1931 ob 16. uri.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1931.
*alufoče rodbine: Volčanšek, Stumberger, dr. Hočevar, Vračko In Marine.
Masi kraji in ljudje
HAG
Peto „Jutrovo" potovanje
v Pariz
na kolonifalno razstavo v dneh 31* avgusta do 10. sept.
Eventuelno šesto „Jutrovo" potovanje v
oktobru
Kongres političnih inter-nirancev v Ljubljani
Ljubljana, 11. avgusta.
Misel, da bi se letos priredil v Liubliani sestanek vseh onih, ki so biLi v burnih letih 1914 in 1915 zaradi srbofilstva internirani ali obsojeni in so bili v zaporih v Ljubljani na ljubljanskem Gradu. Mariboru ali Gradcu, ie sprožil g. mag. phar. Ma jnarič, lekarnar v Gjurgjevcu. Prvotno ie bil namen, naj bi se ta sestanek vrš-1 15. L m. Ker pa se je izkazalo, da bi se do tega termina težko dalo pripraviti vse potrebno, ie bil sestanek odgoden in se ima vršiti 6. septembra v Ljubliani povodrvm velikih svečanosti odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju.
Vse priprave za ta sestanek je prevzel akcijski odbor, ki je bil izbran na seji dne 10. t m. V ta odbor so vstopili ti - le gospodje in dame:
Ravnatelj Rasto Pustoslemšek, predsednik, proi. Ivan Rudolf, tajnik, gospa Ada Baeblerjeva, gdčna. Božena Gorazdova, odvetnik dr. Jože Krapež. odvetnik dr. Janže Novak, knjigovodja finančne direkcije Hinko Hrovat in prepar. Drago Vah-tar. Ta odbor se bo po potrebi še izpopolnil.
Pripominjamo, da bo odbor preskrbel udeležencem kongresa vozne olajšave na železnicah in parobrodih in bo skrbel tudi za prenočišča. Jadranska plovitba je že dovolila 50% popust na vseh svojih parni-kih. Isto bo storila tudi Dubrovačka plovitba. Na železnicah se nadejamo, da nam bo železniško ministrstvo dovolilo četrtin-sko vožnjo.
Vse vozne olajšave bodo veljavne samo v zvezi z legitimacijo akcijskega odbora, ki jo pravočasno vpošljemo vsem onim, ki se prijavijo najkasneje do 16. t. m. Kdor se torej še ni prijavil, naj to nemudoma stori.
Doslej se je priglasilo že okrog 100 udeležencev, med temi tudi ban primorske banovine g. dr. Tartaglia. Dnevni red kongresa bo pravočasno objavljen. Kongres sam se bo vršil najbrž na ljubljanskem Gradu ali pa v Kazini. Po možnosti vzidamo na Gradu tudi spominsko ploščo.
Akcijski odbor.
Vrnitev v domačo zemljo
Kranj. 11. avgusta.
Pred letom dni je umrl kot narednik -dijak na orožnih vajah v Splitu znam Sokol Slavko Masterle, ki je bil star komaj 23 let, a je s svojim vnetim delovanjem pri Sokolu in raznih prosvetnih društvih postal že popularna osebnost v našem kraju in okolici. V petek so pripeljali krsto z njegovimi zemeljskimi ostanki v njegovo rojstno vas. Na kranjskem kolodvoru se je zbralo nad 60 Sokolov, ki so spremljali krsto do Zgornjega Bitnja. Krsto je obsul s cvetjem župni podstarosta br. Ažman. Na Slavko-vem domu so stali Sokoli na častni straži okrog mrtvaškega odra.
V nedeljo ob 17. se je začela pomikat* velika množica ljudi izpred hiše žalosti proti pokopališču v Šmartnem pri Kranju. Ko so se pogrebci odpravljali, je bila še nevihta, naenkrat pa se je nebo zjasnilo in na sveži grob je posijalo solnce. V sprevodu je bilo nad 100 Sokolov z vse Goremjske. .Udeleženci sokolskega prednjaškega tečaja iz leta 1929 so nosili krasen venec in sta spredaj korakala takratni župni starosta br. Janko Sajovic in takratni župni načelnik br. Fran Ažman. Tudi vsi oddelki domačega društva so poklonili lepe vence. Pokojnemu vrlemu Sokolu so izkazali zadnio čast tudi zastopnik oficirskega zbora iz Škofje Loke, graničarji. lovci in četa orožnikov iz Kranja pod vodstvom kapetana g. Kovinčiča. Ob grobu sta govorila v slovo prosvetar domačega Sokolskega društva br. Rojina in prof. Ivan Kolar. Žalostinke so peli združeni kranjski in stražiški pevci, svirala pa je godba škofjeloških gasilcev.
Naj počiva v miru blaga, nepozabna duša!
Sajevčev umotvor
Ljubljana, 11. avgusta.
O poteku slavnosti odkritja Vilharjeve-ga. spomenika smo poročali in priobčili slike s te pomembne slavnosti tik državne meje. Spomenik je. kakor smo se prepričali, zelo uspelo delo akademskega kiparja, profesorja J. Sajevca.
Ta nadarjeni kipar je zbudil že z različnimi deli splošno pozornost, da omenimo samo portretno soho pok. Marajona iz Borovnice in še posebej portret skladatelja La-jovica. Sam je rojen v Vilharjevi domovini, zato se je lotil izdelovanja njegovega spomenika s tem večjo ljubeznijo. Naloga pa nikakor ni bila lahka, saj je ostalo jk> Miroslavu Vilharju bore malo slik, ki bi mogle umetniku nadomestiti živ model. Dva fotografiji iz zapora na Žabjeku, obe medli in pomanjkljivi, ter slika Vilharjevega profila iz mlajše dobe v Rakuševi knjigi »Slovensko petje«. S temi pripomočki na novo oživiti življenjski lik davno preminilega skladatelja, to je gotovo naloga, ki jo more rešiti samo pravi umetnik. In to nalogo je rešil Sajevic po splošni sodbi, kakor tudi po mnenju strokovnjakov naravnost izborno. Ne le, da je znal podati kimi podobnost s skladateljevim obrazom, kakor živi v spominu onih. ki ga še pomnijo in onih, ki ga poznajo le po omenjenih slikah, — napravil je mnogo več: vdahnil je bronastemu kipu ono resnost, a obenem ono lirično otož-nost. ki nam odpira pogled v Vilharjevo notranjost, niegovo trpljenje, a tudi njegovo veliko ljubezen do svojega naroda.
Vzvišen je stal Vilhar v nedeljo nad množicami z otožnim pogledom uprtim pre-komalenkostnih vsakdanjosti tja proti jugu... Ko smo ga gledali in ko je zazvenela njegova milijonkrat zapeta nesem »Po jezeru«'. ki jo pojeio prav tako njegovi ožji rojaki, kakor tudi bratje doli do Skoplja in še naorei, se nam ie zdelo, da stoji on sam na marmornem podstavku ter da še enkrat lcliče in polje z vso resnobo: Čujte gore in bregovi___
Kiparju Sajevcu bo narod vedno hvaležen za njegov najnovejši umotvor.
Nova slovenska igra
Jesenice, 11. avgusta. V soboto 15. t. m. bo na predvečer jubileja jeseniške kovinarske organizacije prvič vprizorjeno novo slovensko odersko delo: »Tragedija v kleti«, ljubezenska igra v 6 scenah, ki jo je spisal mladi pisatelj Tone Čufar. To ni prvo in tudi gotovo ne zadnje delo mladega nadarjenega pisatelja, ki zajema snov iz delavskega življenja, ki ga sam kot delavec najboljše pozna. Njegova štiridejanska komedija »Konkurz«, ki jo je napisal že konec leta 1929, tudi še čaka na vprizoritev. Igra »Tragedija v kleti« nam v 6 realističnih slikah kaže težko usodo petih ljudi.
Delo kot verna slika težkega delavskega življenja zasluži vso pozornost.
Strogo izvajanje cestnega policijskega reda
Ljubljana, 11. avgusta. Ljubljanska policija se je odločila, da bo odsiej vse bolj energično uveljavila predpise cestnega policijskega reda. Odlok je na-perjen proti voznikom, kolesarjem, avtomo-bilistom pa tudi pešcem, ki se ne zmenijo za predpise in s svojim obnašanjem sami povzročajo, da pride do nereč.
Baš v zadnjem času se je spet pripetilo izredno veliko prometnih nezgod, včeraj celo prav huda s smrtnim izidom na Miklošičevi cesti, o čemer poročamo na drugem mestu. V Ljubljani je še vedno navada, da sa ljudje kakor nekdaj v dobrih starih časih postavijo meni nič tebi nič kar na sredo ceste in se zatope v prijeten pogovor, ne meneč se za švigajoče avtomobile in druge nevarnosti, ki jim prete od vseh strani. Prav veliko nezgod se je pripetilo tudi po krivdi brezobzirno vozečih kolesarjev, ki menda najmanj spoštujejo cestno prometne predpise. Kolesarji vozijo na ulice direktno iz vež in se zaletavajo v pasante, ki prihajajo mimo. Na vogalih se vsak hiD zapleteta po dva kolesarja, od katerih je eden vozil po napačni strani in prav taka je tudi na križiščih cest in ulic. Prav prijetno je pa tudi gledati Ljubljančane, kadar se ustavijo v gručah na hodnikih in pričnejo z najživah-nejš"mi debatami o vsem mogočem. Take ulične konference so včasi tihe, včasi pa sila živahne in se taka družba zabije v tok prometa rtalik kolu, da ne morejo drugi naprej, ali se jim morajo ogibati in se zadevajo v nasproti prihajajoče.
Policijska straža je dobila strog nalog, naj vse nerednosti v cestnem prometu energično odstrani in vsakogar, ki se predpisov ne bi držal prijavi. Postavljene bodo tudi patrulje in straže v civilu, ki bodo polovile in prijavile vse prestopnike. Kakor že rečeno, poziva policija tudi pešce, naj se zavedajo, da je sredina ceste namenjena le vozilom in da ije treba, kadar stopiš s hodnika, pogledati na desno in na levo, da se ne znajdeš pod kolesom avtomobila ali pod konjem. Velja naj pravilo, da se mora pešec umikati vozilom ne pa narobe.
Prometni referent na policiji je dobil istočasno z odredbo strog nalog, da naj se kaznuje vsak prestopnik cestnega policijskega reda z dvojno globo.
Večer v taboru gozdovnikov na Dolenjskem
Pravzaprav še popolnde je bilo, ko s^m jih na javno povabilo obiskal tudi jaz. Mnogo ljudi je šlo že pred menoj, a za meno] še več. Kakor da se hočemo za nekaj časa umakniti žgoči vročini Dolenjske v zelene gozdove ob sanjavi Krki, -saj nas je lično izdelan plakat s pestrim programom v tej dolgočasni vročini naravnost prevzel. Mislite si kmečkega fanta ali dekle, pa tudi go-spdoarja ali kmečko mamo, ki čila točke programa: wolley-bal, akrobacije, rokobor-be, bufet, vslop prost. Vse od prve točke rlo zadnje vleče. Že same besedee, rekel bi nikdar slišane, so kakor magnet, katerega jedro še ni doumljeno.
»Greš ti?« »Jaz cremk »Jaz tudi«. In vsi tako. Posledica. »Wolley-hak na vasi. Žoga je jabolko. Mreža plot. Bitka vroča — saj ni čuda, ko solnce tako žge. »7:5 — naš konec je zmagal!« Seveda štejejo po svoje, pa kdo bi jim to zameril.
Dal Prišli smo na svoj račun. Že ob prihodu nas je sprejel vodja tabora dr- Žgeč z njemu lastnim taktom, kar je bilo opaziti tudi na vseh njegovemu vodstvu izročenim gozdovnikom. In to je na marsikoga, ki opazuje slične pokrete bolj od strani, vplivalo že takoj s početka, da je vsaj delno spremenil svoje mišljenje. Kar je pa še videl in slišal, mu je še ostalo trohico nezaupanja razpihalo in šel je zadovoljen domov.
Sedai pa k programu. Točka za točko, vse lepo pripravljeno. O wolley-balu sem že nekaj povedal. Akrobacije — salto v zraku. Da bi videli mladino. Duša jim je čepela na jeziku, a oči — menda so se že držalu glave. Kmalu so pa morale nazaj v zanje določene prostore, kajti solze smeha, ki so privrele naravnost iz poskakujočega trebuha, so jih popolnoma zalile ob pogledu na posrečene šale dveh klovnov. »Jejhata! kaj tac-ga pa še ne,« stoka mamica ob moji desni in se drži za trebuh.
Sklop popoldanskega programa so tvorile rokoborbe. Pri teh pa so prišli na račun oni, katerim ne da žilica miru, kedar jih vinski duhovi malioijo. Skrajna napetost, kdo bo zmagal. »Že leži«.
»še ne. Mora imeti obe rami na tleh«. »Zdaj ga pa bo!«
»Ne bo nič, je spodnji preveč kavi«.
»Pa ga je le!«
»Se je menda nalašč pustil«.
Res vsakdo je prišel na svoj račun.
Odmor po popoldanskem programu je žal večino gledalcev spravil domov, tako da se je večernega programa v taboru samem udeležilo le malo število ljudi. Sam sem bil sicer med zamudniki, ali ustrežljivi vodja tabora je zamudnikom na čast dai ponoviti nekaj točk.
Na mehki gozdni tapeti, obkroženi s šotori, sedimo v krogu. V sredi taborski ogenj. Groteskne sence padajo v ozadje. Nad nami prosto nebo, čist zrak. Domačnost, kakor da smo vsi eno. Duša sanjari, gleda in uživa. Skoraj zavida tem od solnca ožganim gozdovnikom njihovo srečno življenje.
Kaj pa pregram? Zelo pester. Petje — zbor, soli, duet »čevljarčka« — mi še danes ne gre iz giave. Čarovnije — živ ogenj je
žrl, mi pripoveduje sosed. Škoda, da sem to zamudiL Pa zopet j>etje, indijanski plesi ob spremljevanju cimbal, ploskanju rok v taktu in ritmični popevki. Tako divje, ali popolnoma naravno brez preliravani.
Končno so gozdovniki po izčrj>anem programu stoje odpeli svojo himno, nato eno-minutni molk. Pred razhodom je še sledu prost razgovor in skupno petje znanih pe. smi. '
Počasi smo se razšli. Še bi radi ostali. Ali pozna ura in gotovost, da odidejo gozdovniki drugi dan domov, v osrčje zelene Štajerske, v Maribor, nam ni dopuščala, da bi jim kratili že itak skopo odmerjeni čas počitka v tej zadnji noči.
#
Odšli so ter zapustili v nas prijetne spomine. Se še povrnejo? Mogoče odidejo prihodnje leto na Gorenjsko, ali na morje. Škoda bi bila. Saj sije solnce tudi na Dolenjskem in mehka Krka hladi. Tudi tu imaio gozdovi svoje čare.	L. C.
Na krškem Posavju
Krško, v avgustu.
Kakor je »Jutro« poročalo, je bilo pod-vzeto vse, da se omili kriza našega vinogradništva. Tega 'poročila so se posebno razveselili naši dolenjski vinogradniki, ki so pač najbolj prizadeti s tem, da svojega pristnega dolenjskega cvička ne morejo oddati niti po sramotno nizkih cenah 2 do 3 Din za liter. Ogromne množine vina so še v zidanicah in to v času bližajoče se trgatve. Pomanjkanje denarja, je prisililo male vinogradnike, da skušajo v stotinah prodati lanski pridelek s točenjem »pod vejo«. Na stotine je zopet takih, ki kljub temu, da imaij,o velike množine vina, trpe ubo-štvo, ker nimajo niti toliko, da bi družine oskrbeli z najpotrebnejšim kruhom za otroke in hrano! Silna kriza jih je pritegnila tako daleč, da prodajajo vino za vsako ceno. Tu je odpomoč nujno potrebna.
Silna vročina v juliju je pripomogla k naglemu zorenju grozdja, tako da se je v Pir-čevem vinogradu v Trški gori že pred dnevi dobilo zrelo grozdje. Še večjo senzacijo so povzročile zrele fige, ki (j,ih je prinesel le-skovški trgovec g. Debevc iz Volovnika. Tudi tem je letošnja vročina prijala tako, da so izredno bogato obrodile. Po dosedanjih znakih sodeč, obeta tudi sadno drevja izredno žetev, ako bo okolica še dalje oču-vana nesreče po toči.
Živahno vrvenje je bilo vse vroče dni na obeh straneh Save. ki pa je žal zahtevala v nedeljo novo smrtno žrtev. Toplo solnce je privabilo v Savo tudi 20-letno služkinjo F. Šulčevo z Vidma, ki se je z dvema prijateljicama podala v deročo vodo. Ker je bila nevešča plavanja, ji je tok spodnesel nogt: in je v hipu izginila pod vodo. Kljub temu, da je bilo na obeh straneh Save polno kopalcev, nesrečnice niso mogli rešiti. Kakih 800 m nižje mosta so jo potegnili iz vode mrtvo. Tragični dogodek je seveda močno preplašil kopalce.
Posebno poglavje tvori zopet naval komarjev, ki so se letos v izredni meri pojavili posebno v Leskovcu. Sladko spanje ja postalo redko, ker so se ljudje morali skozi vse noči z otepanjem braniti pred piki nadležnega mrčesa. Pomagali so si z zamreženimi okni, pametnejši pa so si kožo natrli z brinovim oljem, ki se je izkazalo kot sijajno sredstvo v boju proti komarjem.
Bil je dnevničar
Ljubljana, 11. avgusta.
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Ivana Kralja je danes razpravljal o poneverbah uradnega denarja v banovin-ski podkovski šoli v Ljubljani. Pred sodnike je stopil mlad, visok človek, ki ga je predsednik najprej pokaral:
—	Vas bi morali a priori zapreti, ker ne pridete k sodišču.
Mož se je izgovarjal, da prej ni mogel, ker je bil bolan. Zaradi poneverbe uradnega denarja v znesku 16.129 Din in ker si je pridržal 200 Din iz 400 dinarske podpore učencu šole, je obtožen 34-letni Ljubljančan K. P., ki je bil devet mesecev zaposlen kot blagajnik dnevničar pri podkovski šoli v Ljubljani. Konec marca letos so prišli na sled njegovemu nepravilnemu poslovanju ter so ga takoj odpustili. Uradna revizija je potem ugotovila poneverjeni znesek. Revizijo je zahteval upravnik šole veterinar dr. Josip Čeh, ki je že dalje časa opazoval blagajnikove manipulacije. Obtoženec si je v prvi vrsti pridržal zneske, ki so mu jih plačale stranke za razna, od podkovske šole izvršena kovaška dela. Že v začetku leta ga je upravnik opozoril, da niso vsi računi v redu, toda obtoženec mu je zatrjeval, da ima čisto vest. Obtoženec mora skrbeti za ženo in dva nedorasla otroka.
—	Kaj pravite k obtožbi? Ali priznate? je predsednik vprašal obtoženca, ki je nato skesano pripovedoval o svojih razmerah. Dejal je med drugim:
—	Priznam. Natančno pa ne vem, koliko sem poneveril. Morda kak tisočak manj. Poprej sem bil dali časa brez posla. Zadolžil sem se. Imel sem tudi nesrečo v rodbini. Umrl mi je otrok. Plače sem imel kot dnevničar 900 Din. Nisem mogel zadostiti upnikom, ki so me rubili in preganjali. Bil sem v stiski...
Obtoženec jje bil poprej uslužben pri nekem večjem privatnem zavodu, kjer je bil zaradi sličnih manipulacij odpuščen, a stvar ni bila sodišču naznanjena. Zaradi poneverbe uradnega denarja je bil danes obsojen na 1 leto robije in v 21etno izgubo častnih državljanskih pravic. Ni mogel biti obsojen v mileišo kazen, ker zakon za uradne poneverbe strogo zahteva robijo. Obtoženčevega zagovora, da se je nahajal z družino v stiski, sodišče ni vpo-števalo, ker so se poneverbe ponavljale.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pluč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri je-tičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KAVA
Po dosedanjih priglasitvah ka/e, da je za peto »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolo* nijalno razstavo v dneh 31. avgusta do 10. septembra izredno veliko zanimanje. Vsem, ki so se priglasili al j se informirali, smo takoj razposlali prospekt potovanja in ob= vezno prijavnico. Kdor se še zanima za to potovanje, naj blagovoli sporočiti nam svoj naslov, da mu istotako dopošljemo prospekt in prijavnico. Vse one interesen* te pa, ki ee resno odločijo, da se udeleže potovanja, prosimo vljudno, naj nam čim® prej vpošljejo svojo obvezno prijavnico s svojimi opazkam; in željami, da bomo znali pravočasno disponirati in zasigurati si v Parizu udobne hotelske prostore. Za vpo-šiljanje dokumentov in potnih listov ter za nakazilo potnega pavšala je potem še ča* sa do 22. avgusta. Nikakor pa naj gg. interesenti ne prekoričijo tega roka, ker za kasnejše prijave in pošiljke dokumentov ne moremo jamčiti, da bi mogli razpolagati in poskrbeti pravočasno za vse potrebno, posebno ne za vizume.
Ker je med interesenti v Mariboru in s Štajersike vobče takrat posebno veliko zas nimanje za to potovanje, bi bili eventuelno pripravljeni organizirati posebno maribor* sko skupino za te udeležence, ako se jih obvezno priiavi zadostno število. V tern primeru ni dirigirali to skupino iz Maribo* ra direktno preko Koroške na Beljak, kjer bj vstopili v pariški vlak. Za povratek bi veljala ista proga. Druga skupina pa bi šla. kakor vsaikiikrat doslej, iz Ljubljane
Ponoviče, 11. avgusta.
V nedeljo popoldne ije Sava zopet zahtevala smrtno žrtev. Pri kopanju je utonil Viljem Loboda, gojenec deškega vzgajališča v Ponovičah pri Litiji. Pod vodstvom pre-Tekta se je oddelek gojencev kopal v Savi in je Loboda, ki je bil plavač, precej časa plaval, naenkrat pa ga je zgrabil krč in fant je pričel kričati na pomoč. Tovariši so sa klicu takoj odzvali in gojenec Zupan je Lobodo že prijel za plavalne hlače ter ga vlekel proti bregu. Valovi pa so nesrečnega dečka iztrgali iz tovariševih rok in začel se je potapljati v globini. Zupan se je na vso moč trudil, da bi ga zopet prijel, a ni bil kos močnim valovom. Utopljenca so začeli takoj iskati s pomočjo čolnov in drogov in tudi potapljači so se spuščali v globino. Vsi napori pa so bili zaman, ker ga niso niti zapazili. Iskali so ga tudi včeraj in ker ga niso mogli najti, bo najbrž voda naplavila
Beograd, 10. avgusta.
Kavarnar Zarija Trpkovič je prijavil policiji, da je med vožnjo z brzovlakom med Zagrebom in Beogradom brez sledu izginil njegov sin, 20-letni Andjelko, katerega Je kot bolnika vodil domov v Beograd.
Sin Andjelko je že pred dolgimi meseci obolel na pljučah in je oče z njim obiskal mnoge zdravnike. Ti so slednjič svetovali, naj pošlje sina v zdravilišče Topolšico pri Šoštanju, kar se ije pred tedni tudi zgodilo. Pred nekaj dnevi pa je dobil oče od vodstva zdravilišča pismo, naj pride čim prej no sina, ker je njegova bolezen tako napredovala, da ga nc morejo več obdržati v zdravilišču, ker se sprejemajo le bolniki do gotovega štadija oljučne bolezni. Iz tega pisma je oče sklepal, da so zdravniki obupali nad niegovim sinom ter ga pošiljaiio domov, da bi tam umrl. Kakor hitro je mogel, se je podal ves potrt v Slovenijo ter odvede! s:.ia proti domu. Ko sta se vozila proti Zagrebu, je bil sin še. zgovoren in dobre volje, ko pa mu je oče začel govoriti v prepričanju, da sin sam ve, kako je žnjim, da se bo še našla kaka pomoč in da ni vse tako slabo, se je sinu seveda takoj zazdelo, zakaj se vozita domov, in postal je ves zamišlien.
V Zagrebu sta dobila v večernem beograjskem vlaku poseben kupe in sta se ves čas vozila sama. Oče je skušal sina večkrat zaplesti v razgovor, a se mu to ni posrečilo. Ko so prevozili postajo Novsko, je utrujeni oče zadremal. Ko se (je čez četrt ure zbudil, ni bilo sina nikjer. Iskal ga je po drugih kupejih in po hodniku in ker ga ni našel, je na prihodnji postaji izstopil ter se s prvim vlakom peljal proti Zagrebu, po-
preko Jesenic in dalje. Ta aranžma seve« da lahko uredimo ie, ako bomo imeli — kakor že gori rečeno — za obe skupinj za« dostno število prijavljencev, sicer bo osta« lo pri enotni skupini z izhodiščem Ljubljana.
Obenem odgovarjamo že tukaj na željo, izraženo od raznih strani, da bi priredili iz» ven našega načrta še eno. zadnje potova« nje v Pariz na kolonijalno razstavo v mesecu oktobru. Kolonijama razstava bo nam« reč odprta do konca oktobra t. 1. V tem oziru sporočamo vsem takim interesen« tom: Mi smo pripravljeni prired;tj še ena potovanje v Pariz v mesecu oktobru in si« cer v prvi polovic! meseca (natančni da* tum b; določili in objavili kasneje, a pra« vočasno). ako se prijavi za tako oktobrsko potovanje zadostno število udeležencev. Zato prosimo že sedaj vse one gg. inter»e sente. ki so nam izrazili že tako željo in druge, ki bi morda rad; 6e udeležili potovanja v Pariz v mesecu oktobru, naj nam že sedaj ali čim prej sporočijo svojo želio in svoj naslov, da dobimo primeren pre« gled. Program in pogoji za oktobrsko p:>* tovanje bi bili isti kakršnj so bili za vsa dosedanja potovanja. Ako prejmemo zadostno število taikih prijav, bomo pravo« časno objavili rok in program ter posebej obK-estili o tem vse gg. interesente.
Vse prijave naj 6e naslovijo na »Taim»» stvo uredništva »Jutra«. (Ljubljana. Knaf» ljeva ulica 5). ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.	>JUTRO«
truplo na sipini pri postaji Sava.
Gojencem v Ponovičah je v vročih dneh kopanje v Savi neobhodno potrebno, ker primanjkuje v vodovodu zavoda vade in sa gojenci ne morejo zadosti umiti v domači kopalnici. Ko prihajajo prašni in znojni od dela domov, se morajo zatekati v Savo, da se osvežijo in očistijo. Da bi se kolikor toliko odpomoglo pomanjkanju vode. pridejo večkrat gasilci iz Litije ter napolnijo z briz-galnami rezervoar iz bližnjega j>otoka. Seveda tudi ta voda ne zadostuje za vse potrebe zavoda in veleposestva.
Tragična nesreča je napravila veliko žalost v zavodu. Gojenci so vsi potrti posedali po klopeh na dvorišču, nikomur ni bilo za običajne igre, ker so vsi premišljeval' žalotsno usodo svojega tovariša. Gojenec Loboda se je v zavodu učil krojaštva ter je dobro napredoval.
vprašujoč na vsaki postaji, če vedo kaj o> njegovem sinu. Zvedel ni ničesar in se jo potem iz Zagreba odpeljal v Beograd. Slutnje, da si je sin sam vzel življenje, mu najbolj potrjuje dejstvo, da je našel v svojem žepu sinovo listnico z denarjem in z vsemi dokumenti. Ko je spal, mu je sin listnico spustil v žep in potem na jbrž skočil iz vlaka. Beograjska policija je o zadevi takoj obvestila vsa oblastva ob progi Zagreb-Beograd.
Praznik jezerskih gasilcev
Jezersko, 11. avgusta.
Prostovoljno gasilno društvo na Jezerskem je proslavilo dvajsetletnico svojega obstoja s slovesno blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. V soboto zv. je bila bak-lada, blagoslovitev pa v nedeljo ob 10. Kumovala je gospa Justina Hoja, njeni družici pa sta bili gospodični Iva Skuberjeva in Magda Murijeva.
Po blagoslovitvi so govorili o jubileju društva in o novi važni pridobitvi ga. ku-mica, načelnik jezerskih gasilcev g.° Peter Virnik in načelnik gorenjske gasilske župe g. Janko Sajovic. Ob 14. se je začel pomikati iz srede vasi sprevod proti staroznanl Stulerjievi gostilni, kjer je bila prirejena na vrtu veselica. Bilo je mnogo gostov zlasti iz Kranja in so jezerski gasilci lahko zadovoljni s svojo prireditvijo.
Pristopajte k Vodnikovi družbi'
Telovadni nastop štepanjskega Sokola
Za svojo dvajsetletnico je Sokol v štepanji vasi v nedeljo na društvenem telovadišču priredil nastop, pri katerem so poleg vseh telovadečih oddelkov nastopili s prostimi vajami starejši člani, ki pri ostalih društvih običajno že opuščajo telovadbo. »Stara garda« štepanjskega Sokola pa z izvajanjem prostih vaj ni prav nič zaostajala za drugimi člani. Vsa prireditev je lepo uspela in je bila lep zaključek dvajsetletnega . sokolskega dela. — Na sliki so članice pri izvajanju prostih vaj.
Zopet nova žrtev Save
Pri Ponovičah je utonil gojenec deškega vzgajališča
Tragedija bolnega mladeniča
Na povratku iz Topolšice v Beograd je ponoči skočil iz vlaka
Domače Testi
*	Z zagrebške univerze. Za docenta na tehnični fakulteti zagrebške univerze^ je imenovan s pravicami uradnika 5. položaj-ne skupine dr. Josip Lončar, profesor H. realnp gimnazije v Zagrebu.
*	Iz zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kr. banska uprava razglaša, da ie b:l dr. Fran Lebmger. sekundarni zdravnik v Novem mestu, dne 31. julija vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
*	Izpremembe v carinski službi. Carinik pri glavnem carinskem uradu v Mariboru Dimitrije Nikolič je premeščen v Osiiek. carinik Boris Pipuš pa je trajno upokojen.
+ Kongres irgovcev in obrtnikov usnjarske stroke. Generalna direkciia državnih železnic ie odobrila polovično vozno ceno na vseh državnih železnicah on m interesentom. ki se udeleže kongresa trgovcev in obrtnikov usnjarske stroke v Deogradu dne 16. t. m. Znižana vožnja ie veljavna za dobo od 12. do 20. avgusta za vse vlake razen eksnresnih.
*	Natečaj za kmetijske uradnike. Uprava zetske banovine na Cetinju. je razpisala natečaj za naslednja mesta banovinskih kmetijskih uradnikov: upravnika posestva v Kruševcu pri Podgorici: upravnika živinske mlekarske stanice v Sjenici; upravnika živinske stanice v Gacku: upravnika kmetijske stanice v Peči: upravnika vinogradniškega in sadjarskega sadlšča v Danilovem gradu ter štirih sreskih kmetijskih referentov v kočanske.n. bllečskem. živinskem in kosovsko - •n.troviškem srezu. Za sieske kmetija? reiere ue se zahteva kvalifikacija po § 7. za-< >na o napredovanju kmetijstva. Izbrani urad-vki bodo imeli p ac-» -n pravico a a o-»k .!»r-io no oragma-t.ki za uslužbence zetske banovine v zvezi z zakonom o civilnih uradnlk:h. Pravilno opremljene prošnje treba vpcslati naipozneie do 1. septembra.
*	Beneška noč na Bledu. V soboto 15 t. m. ob priliki praznovanja desetletnice kra-Ijevania Ni. Vel. kralja Aleksandra I. bo priredila Zdraviliška komisija na Bledu z ognjemeti, bengaličnim: slikami- raketami in umetnim ognjem veliko svečano razsvetljavo. katero bodo vodili jugoslovenski strokovnjaki. Nihče, ki mu je količkai znano Blejsko jezero, ne bo zamudil ugodne prilike, da se navžije bajne krasote druge velike beneške noči na Bledu. Ker se pričakuje znatno večji obisk, je intervenirala Zdravilška komisija na Bledu pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, da ta dan da na razpolago nekai posebnih vlakov, ki bi zadostovali večjemu prometu in omogočili tudi nočni povratek obiskovalcev.
*	Tuji zdravniki se učijo v Jugoslaviji.
V higijenskem zavodu v Skooliu je bil letos otvorjen teoretičen in praktičen tečtij v malariji za inozemske zdravnike, ki iih je Društvo narodov poslalo v našo državo da študirajo organizacijo naših higi-jenskih institucii in sistem borbe proti malariji. Kakor znano, uživajo jugoslovenske h gijenske institucije, zlasti one v lužni Srbiii. velik sloves v inozemskem znanstvenem svetu, zlasti kar se tiče pobijala malarije Naši državi ie pripadla čast. da ie postala praktični učiteli na tem polni. Tečai ie trajal od 5. iuliia do 3. aveusta. Udeležili so se ga zlasti zdravniki iz Francije. Portugalske. Španijp in Grčije. V kratkem prisne v Skoplie druga skujina inozemskih zdravnikov.
*	Zdravniki pregledujejo stanovanja sarajevskih dijakov. Trideset sarajevskih zdravnikov, ki se zlasti zanimajo za šlrie-nie tuberkuloze, nregledava sarajevska dijaška stanovanja. V kratkem bodo obia-vili poročilo, v koliko ta stanovanja odgovarjajo hlgijenskim prilikam zlasti gleie
na tuberkulozo.
*	Podržavljenje zdravstvenih sol. Po zakonu o strokovnih šolah za pomožno osebje v soeijalni in zdravstveni službi so naslednje šole proglašene za državne zavode: šole za oskrbne sestre v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju, šoli za zdravstvene pomočnike v Beogradu in Zagrebu, vse šole za bolničarje in bolničarke pri državnih bolnicah in babiške šole v Ljubljani, Beogradu. Zagrebu. Sarajevu in Skoplju. Gojenci teh šol uživajo običajno ugodnost za potovanja po železnicah.
+ Planinarjem! Cesto se dosraia. da zahtevani č'ani SPD. ki za letos še niso poravnali članarine, ali ki nimajo za 1931 potrjene legitimacije, članske . usodnosti v planinskih kočah. Opozarjamo, da nepotrjene legitimacije niso veljavne. Ugodnosti more uživati !e oni član. katerega legitimacija ie vid;rana za tekoče leto. Nepotrjene legitimaciie se članom odvzamejo. — Odbor SPD
*	Glas primorskih političnih interniran-cev. Prejeli smo: Zares lepa, koristna in tudi aktualna ie misel g. lekarnarja Maj-nariča. da se vrši na njegovo inicijativo sestanek zaradi »srbofilstva« interniranih v lerih 1914. in 1915. Tudi sklep ljubljanskega akcijskega odbora, da se ima vršiti ta sestanek ob priliki svečanosti odkritia spomenika velikemu kralju Petru, ie popolnoma umesten in se nedvomno strinjajo z nilm vsi politični interniranci. Samo
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LIub!?an'
Številke za označbo kraia oomeniio: 1. čas ooazovania. 2. stanie barometra. 3. temperatura. 4 relativna vlaga v %. 5 smer in brz-na vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke o omenilo naj-višio druee nain;žio
11. avgusta Ljubljana 7. 768.1. 13.4. 82, NW2, 9. dež, 7 0: Maribor 7. 766.0. 15.2. 86, NVV4, 10 dež. 1.3: Zagreb 7. 767.7. 16.2. 74. SSEl. 9. dež, 0 7: Beograd 7. 765.7 16.9. 78. SW10. 10. —, —: Sarajevo 7. 765.6. 14.8. 85. tiho. 10. —, —: Kumbor 7. 760.8. 24.9 84. Ni. 1, —. —: Split 7. 763.2 23.2. WNWl. 0. —. —: Rab 7. 764.8 19.6. 56. tiho. 0. —. —.
Temperatura: Ljubljana 21.4. 12.0: Maribor 18.0 12.8: Zagreb 24.5. 15.2: Beograd 36 2. 16.3: Sarajevo 35.8. 15.1: Kumoor 29.8. 17.3: Solit 34.5. 18.1: Rab 26.8, 16.2. Solnce vzhaja ob 4.54. zahaja ob 19.:5. Luna vzhaja ob 0.59. zahaja ob 18.28.
na nekaj se je pozabilo. In ta nekai so oni politični interniranci in znani »srbotlisk:« javni delavci, ki so jih avstrijske oblasti internirale v začetku vojne v Gorici, kjer so bili zaprti v tamošnji jetnišnici pod posebnim nadzorstvom nemških straž in med katerimi je bil tudi sedanji ljubljanski župan g. dr. D. Puc. Na te internirance do sedaj še ni bi! izdan noben poziv za sodelovanje oziroma za udeležbo na kongresu. Zato bi bilo umestno, da akcijski odbor tudi te internirance povabi k sodelovanju, ker bi se sicer po pravici čutili zapostavljene. — Primorski interniranec.
*	Vrzel v prosvetni službi. Iz Dolnje Lendave nam pišejo: Naše časopisje ie že večkrat pisalo, da je v Lendavi_ izpraznie-no mesto šolskega nadzornika. Že nad eno leto opravlja dolžnosti prosvetnega referenta g. Cepuder. bivši referent, ki je sedaj v enakem svojstvu. v Ptuju. Nočemo s to beležko prizadeti nikogar osebno, vendar oa moramo izraziti željo ljudstva, da se končno izpopolni izpraznjeno mesto z definitivno namestitvijo prosvetnega referenta. Obilica dela in dober razvoj narodnega šolstva zahtevata, da ima tukajšnji srez stalnega svojega prosvetnega referenta Za to mesto se imenujejo v javnosti najrazličnejše osebnosti, vendar oa do definitivne ureditve zadeve ne more priti. Ni naš namen, da predlagamo za to mesto osebe, vendar je končna odločitev v interesu šolstva, kakor ie v interesu njegovem, da se na to važno mesto Imenuje šolnik, ki tukajšnje razmere pozna in bo kos svoji ne baš lahki nalosri Zonet se bliža pričetek noveira šolskesra leta. Dobro bi bilo. da do tega časa dobi naše narodno šolstvo svoiega stalnega referenta pri sreskem načelstvu.
*	Novi grobovi. V Ljubljani, kjer ie v zdravilišču iskala blažila in okrevanja, je v najlepši dobi življenja umrla gospa Ka-mila Voičanšek. soproga znanega re-stavraterja in podjetnika v Brežicah Bila je iz ugledne brežiške rodbine Stumber-gerjeve in ie dopolnila šele 34 let. Prclila-dila se ie pred tremi leti in ie odtlej boie-haia. Letos od 20. maja dalje se je zdravila v Ljubljani, toda pomoči ni več bilo. Svojemu soprogu zapušča dva otroka. Ljubljeno ookojnico bodo prepeljali v Brežice. kier se bo vršil pogreb jutri ob 16.
—	V Kamniku je v starosti 61 let umrla sro-spa Ana Potočnikova in se bo pogreb vršil danes ob 17. na Žale. — V Metliki je v lepi starosti 70 let umrla gospa Juliiana Hrehoričeva. Pogreb bo danes ob 17.
—	V Lesičiem ori Škofljici ie umrl po da'i-šem bolehanju g. Mirko C v a h t e. orož-niški podpolkovnik v p. Truplo bodo prepeljali v Ljubljano in bo oosrreb iutri ob 16. izpred cerkvice pri Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije!
*	Himen. Poročila sta se včeraj g. Ivo Hribar šolski upravitelj v Tešanovcih. z gdč Maro Ž i d a n i k o v o. učiteljico. Bilo srečno!
*	Sokolsko društvo v Sv. Jurju ob Pesnici priredi na praznik 15. t m. ob 15. svoi orvi javni nastop, pri katerem sodeluje s članstvom tudi vojaštvo iz Maribora. Po nastopu bo na telovadnem prostoru zabava s sodelovanjem godbe »Lira« iz Krčevine. D-uštvo vabi sosede, zlasti pa Mariborčane k številnemu obisku. Iz Maribora izpred »Orla« bosta vozila ob tričetrt na 13. dva avtobusa oo znižani ceni 10 Din za o.^ebo
*	Novo pakovanje cigaret. Trgovska zbornica v Novem Sadu je upravi državnih monopolov poslala spomenico, v kateri izraža željo, naj bi se cigarete »Sava« ne nakovale več oo 500 komadov, ker ie tako pakovanje za trgovce nenripravno. Uprava državnih monopolov je te dni umenjeno zbornico obvestila, da ie že nabavila več-ie število strojev za pakovanje cigaret »Neretva« »Morava« »Zeta« in '»Sava« v škatlice oo 20 komadov. Na ta način se bo pakovanje v škatlice no 500 komadov v naikrajšem času reduciralo na zažC.ieni minimum.
*	Močan potres v veliki daljavi. Seizroo-graf zavoda za meteorologijo in geodina-miko v Ljubljani je beležil v noči od 10. na li. avgusta katastrofalen potres s oo-četkom ob 22. uri 27. minuti in 37. sekundi v daljavi 10.820 km. Potres je trajal nad 2 uri. Bil je tako močan, da je vrglo iglo iz ležaiev.
*	Požig v času sokolskega nastopa. Iz
Slovenske Bistrice nam poročajo: V nedeljo ie delavna sokolska četa na Vrhlogi ponovila svoj telovadni nastop, tokrat že na lastnem, lepo urejenem letnem telovadišču. Sodelovali so poleg vrlih domačinov oddelki matičnega društva iz Slovenske Bistrice in društva na Pragerskem s prostimi vaiami in na orodju Domačini, ki so posetili nastop v zelo lepem številu, so pozorno sledili izvajanjem in so zlasti četaše nagradili z zasluženim priznanjem. Četa vidno napreduje pod vodstvom zmožnega načelnika Horvata in spada med najboljše edinice slovenjebistriškega društva. Jedva pa so noslednii oddelki zapustili telovadi-šče. so iz Trnovškovih hlevov ob okrajni cesti švignili visoki plameni, ki so ternut-no zajel; vso zgradbo. Vsi oddelki Sokolov so nemudoma hiteli na kra' nezgode in se lotili gašenja. Posrečilo se iim je oteti stanovanjsko hišo z gostilniškimi lokali, dočim gospodarskega poslopja ni bilo mogoče rešiti. Zgorelo je do ta! z vsemi zalogami pridelkov in z vsem orodiem. Ogenj je bil baje oodtaknien.
*	Velik požar v Bačkl Palanki. V veliki tovarni za konopljene in jutine izdelke v Bački Palanki je v nedeljo v centralnem poslopju nastal požar, ki se ie kmalu razširil tudi na stranska poslopja tako da je vsa tovarna s surovim materijalom vred pogorela do tal Tovarna je bila največja svoje vrste v Jugoslaviji. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Kurjač Korman se ie pri gašenju smrtnonevarno ponesrečil. Lastniki tovarne izjavljajo, da bodo kmalu zeradili novo tovarno.
*	Smrt zaradi zbodliaia s trnom. Poročajo nam iz Murske Sobote, da se ie 53 let stara kmetica Alojzija Maric zbodla na trnu in je mala rana imela usodne posle-
Fotografiranje
je še enostavnejše
odkar postoji izvrstni Lumierov film. Neuspeh skoroda izključen.
DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA
Prešernova 5	265
dice. Maričevi se je zastrupila kri in ie tudi zdravniška pomoč ostala brez uspeha. Izdihnila ie v groznem trpljenju.
*	Štiri nesreče z motornimi vozili v enem dnevu. Pri Vojniku ie šoferju M. odpovedalo krmilo oredelanega tovornega avtomobila. Vozilo se ie zaletelo z vso silo v brzojavni drog. Na avtomobilu je bil tudi g. Slavko Lešnik, ki ie predčasno skočil z voza in si k sreči izoahnil samo levti nogo. (ločim je ostal šofer nepoškodovan. Razbiti avtomobil so prepeljali v delavnico. Blizu Konjic je padel z motornega kolesa Vladko Weixel, sin veletrgovca iz Maribora. Zadobil je več poškodb in so ga morali prepeljati v bolnico. V Košakih ie povozi! neki avtomobilist iz Pesnice 30-letnega posestnikovega sina Rudolfa Viteza iz Varaždina. ki si je zlomil levo nogo pod kolenom. Četrta žrtev oa ie lastnik zaitrkovalnice na Pobrežki cesti v Mariboru Jurij Rožanec. Na znanem ostrem ovinku na Masar.vkovi cesti se je zaletel z motorjem v brzojavni drog in se nrecei poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
*	Zasledovan cigan. V ponedeljek je bil izvršen drzen vlom v trgovino Alojzija Ovce v Lahovčah 44. Tatovi so odnesli več kosov blaga za srajce, okoli 40 metrov ko-tenine. nekai platna, razne ostanke, naglavne rute. več jedilnega orodja, razne lestvme. za 200 Din poštnih vrednotic. 500 Din gotovine ter knjigo uonikov. Kakor so ugotovili orožniki ie b,:l pri tem vlomu na poslu 20-letni cigan Herman Rcclier. ž njim pa sta bila še dva potepuha in sicet 20-letni Anton P ter 19-letni Ferdinand K., oba italijanska državljana. Imenovano trojico so videli ljudje že da"e časa note-oati se v okolici Vodic in Lahovč.
*	Nad Rosičem izvršena smrtma obsodba. Včeraj zjutraj ob pet;h je bila na dvorišču uprave grada v Beogradu izvršena smrtna obsodba nad Ivanom Rosičem. ki ie zaradi umora župana Beriča v Novi Gradiški bil od državnega sodišča obsoien na smrt na vešalih. Drugi obsojenec Ivan Ljevakovič starejši je bil pomiloščen in smrtna kazen spremenjena v dosmrtno iečo.
*	Tovarna Jos. Feich soreiema mehko in škrobljeno perilo v «aileošo Izdelavo.
fTO zobna pasta najboljša!
Iz Ljubljane
u— Proslava 10-letnega vladanja kralja Aleksandra I. Poročali smo že. da bo mestna občina ljubljanska .v proslavo desetletnega vladarskega jubileja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. imenovala novo zavetišče za artilerijsko vojašnico »Zavetišče Kralja Aleksandra I.« Spored programa bo v glavnem naslednji: Dne 17 avgusta bo svečana služba božja v stolnici. Ob 11. uri dopoldne se bo vršila slavnostna se.ia ljubljanske občinske uprave, nato oa oolaga-nje temeljnega kamna na zemljišču za artilerijsko vojašnico, kjer bo ubožnica stala. Zvečer bo baklada po mestu s sodelovanjem godbe vojaštva in raznih društev in korporacij. Občina bo razsvetlila graj-ko poslopje, meščanstvo pa bo ob proslavi jubileja razobesilo zastave.. Vse ostale slavnosti so prenešene na dneve od 5. do 8. septembra, ko se bo pod imenom »Kraljevega tedna« vršil v Ljubljani velik oev-ski in gledališki festival.
u— Triglavani! Cetrtinska vožnja za Ptuj je zagotovljena; Skupni odhod iz Ljubljane bo v petek 14. t. m., in sicer že popoldne ob pol 14. Točno ob 13. bodite vsi na glavnem kolodvoru! Skupino vodi tov. inž. Milan Rajh. Včerajšnja notica je bilo pomotoma objavljena. Za počitniški odbor: revizor I.
u— Sneg v planinah. Zadnje dni so nastale nagle vremenske izpremembe, ki so povzročile padec temperature, tako da je vročina ponehala in da so nastopili hladnejši dnevi. V gorah je nastopil mraz. Med deževjem v ravnini je na gorah snežilo. Včeraj zjutraj so se sprehajalcem na Gradu nudili prav lepi prizori. Kamniške planine so bile deloma odete v novo snežno odelo. Storžič je brez snega, toda njega ozadje je bilo popolnoma zasneženo, osobito Karavanke. Tudi očak Triglav je ves blestel v novem snegu. Pogled nanj z Gradu je bil očarljiv.
u— Strožja kontrola javnega prometa na trgu. V" prometnem pogledu je na živilskem trgu zavladala pravcata anarhija. Vzroka temu ne bomo tu razglabljali. Dejstvo je, da prav maloštevilni tržni organi absolutno ne morejo poleg kontrole živil še vzdrževati reda v javnem prometu in nadzorovati razna vozila, zlasti pa brezobzirne kolesarje. Policijska uprava je to uvidela ter je odredila na živilskem trgu poebno prometno kontrolo. Včeraj sta že dva stražnika na najvažnejših točkah nadzorovala vsa vozila in vsakega voznika, ki se je pregrešil proti predpisom, takoj zabeležila. Ob živahnejših tržnih dnevih bo kontrola še pojačena.
u— Opozorilo. Uprava policije je do-znala, da so se pripetili zlasti v nočnem času primeri izzivanja vojaških straž in patrulj. Pritožbe so se glasile, da se vinjene osebe ne pokorijo vojaškim stražam in da jih celo izzivajo. Občinstvo se opozarja v lastnem interesu, na.1 ne hodi v bližino vojaških objektov in straž, odnosno naj se brezpogojno vsakdo odstrani na prvi poziv. Vojaška straža vrši težko in odgovornosti polno službo ter ima orožje, ki ga v primeru potrebe mora po predpisih tudi rabiti. Proti osebam, ki tega opozorila ne bi upoštevale in bi prišle z vojaškimi stražami v kakršenkoli konflikt,
Dr. Ljudevit Meram
specijalist za notranje bolezni se je preselil na
Aleksandrovo cesto št. 4 h
»Palača Viktorija«
ordinira od 11.—12. in od —3. ure
10271
bo postopala uprava policije brezobzirno in z vso strogostjo.
u— Sadni trg. Včerajšnji dovoz sadja na trg je bil razmeroma majhen, ker ni bil
glavni tržni dan. Pač pa so prispele precejšnje množine prav lepih hrušk, ki jih pošiljajo naši sadjerejci s štajerske, zlasti iz okolice Ptuja in Brežic, kjer so hruške dobro obrodile. Mnogo hrušk je bilo uvoženih tudi iz Brčkega. Cene so bile 3 do 6 Din kg po kakovosti. Na trgu so bile tudi prve plemenite hruške iz okolice, zlasti iz bližnjih gorenjskih krajev. Lepa in zdrava jabolka so prodajali po 4 do 5 Din kg. Grozdje se je znatno pocenilo. Bosansko in dalmatinsko so že prodajali po 6 dinarjev kg, dočim je bilo prej po 8 do 10 Din kg. Ljudje ga radi kupujejo.
u— Ugotovljena identiteta. Včeraj smo poročali o neznanem utopljencu, ki je poiskal smrt v Gruberjevem kanalu za vojašnico kralja Petra. Policija se je obrnila ra podlagi pri njem najdenega recepisa že takoj v ponedeljek brzojavno na orožniško stanico v št. Rupertu na Dolenjskem in dobila poročilo, da gre za leta 1859. rojenega posestnika Ignaca K o 1 e n c a iz št. Ruperta. Včeraj se je pripeljal v Ljubljano sin Josip, ki je v utopljencu spoznal svojega očeta. Ignac Kol ene je bil že dalje časa nekam potrt in je iskal tolažbe v opoju. Od doma je odšel, kakor že prej večkrat, v soboto in se je odpeljal v Ljubljano, kjer je poiskal smrt najbrž v duševni zmedenosti.
u— Smrtna nesreča na Miklošičevi cesti. V ponedeljek zjutraj se je pripetila na Miklošičevi cesti pred hotelom Unionom huda nesreča. Okrog 7.30 so stali tamkaj sredi ceste v pogovoru trije postrežčki, med njimi France Matjašič, stanujoč v Hrenovi ulici 16. Takrat je pripeljal po cesti v smeri proti kralja Petra trgu z avtomobilom šofer Alojzij Kovačič s Turjaka in so se hoteli postrežčki avtomobilu hitro umakniti. Vozilo pa je bilo tedaj že poleg njih in je Matjašič odskočil tako neprevidno, da ga je podrl avtomobil po tleh. Matjašič je padel pod voz in z glavo močno udaril' ob tla. šofer je spričo nesreče takoj ustavil in naložil Matjašiča na avto, nakar ga je nemudoma odpeljal v splošno bolnico. Matjašiču so tam nudili hitro pomoč, vendar se je njegovo stanje že v teku doooldneva hudo poslabšalo. Okrog 14. je Matjašič, ki je dobil hud pretres možganov in še druge poškodbe, v bolnici umrl.
u— Tramvaj se je zaleetl v železniško zatvornico. V ponedeljek zvečer okrog 21. se jc pripetila na železniškem prelazu na Dolenjski cesti manjša nezgoda. Ker je bil večer zelo temen, tramvajski voznik ni opazil zaprtih zapor in se je zaletel v prvo zaporo ter io prelomil. Na Dolenjski cesti bi bila potrebna vsekakor boljša razsvetljava in bi v bodoče take nezgode odpadle.
u— Okraden pri kopanju. Stavec Rudolf Ježek iz Hranilniške ulice 13 se je v ponedeljek ko>pal na Savi in shranil svojo obleko v kabino Štirnovega kopališča. Medtem pa. ko je bil Ježek v vodi, je vlomil neznan tat v kabino ter mu ukrade! rjavo listnico s 140 Din gotovine, legitimacijo hi razne račune Oškodovanec ie zadevo prijavil, vendar ie ostalo zasledovanje tatu zaenkrat brez uspeha.
u— Izzivači in pretepači. Na Šmartinski cesti so razgrajali včeraj ponoči neki ponočnjaki. ki so nadlegovali tudi stražnike. Prej so se isti razgrajači nahajali v Vod-matu, kier so vprizorili pred Lasanovo eostilno pravcati kraval. S Šmartinske ceste so nato pobegnili pred stražnikom v smeri proti pokopališču, vendar .ie stražnik izvedel njihova imena in bodo morali plačati zaradi svojih nerodnosti pošteno globo. V Rožni dolini pa so napadli včeraj okrog 1 ponoči neki pretepači krojača Antona Pogačarja. Vrgli so ga tia tleh, nato pa. ko so.se znesli nad niim. so ga prejeli in vrgli skoz? pritlično okno v njegovo stanovanje. Pretepači so prijavljeni policiji, ki bo ukrenila, da jih bo minilo veselje za take nastope.
u— Vlom v skladišče. V skladišče in delavnico Stavbne družbe na Šmartinski cesti je bil izvršen včeraj ponoči drzen vlom. Tatovi so skušali najprvo priti v skladišče pri vratih s pomočjo ponarejenega ključa, ker pa se jim to ni obneslo, so poiskali drugo pot. Utrli so šipe v nekem oknu in zlezli v notranjost. Odnesli so tri magnete ter sneli s strojev dva po 7 metrov dolga gonilna jermena, ter si prilastili še nekaj raznega orodja. Skuona škoda znaša 6750 Din.
u— Tatvina na ulici. Perica Marija Zrimškova z Bizovika je pripeljala v ponedeljek popoldne v mesto raznim strankam oprano perilo. Ustavila se je z vozičkom tudi na Novem trgu pred hišo št. 2 in odšla po opravkih. Tedaj pa se je približal vozičku neznan človek in odnesel zavoj perila, last trgovca Nickelsbacher-ja z Bleiweisove ceste. V zavoju je bilo več ženskih srajc, večje število brisač, rjuh, prevlek za blazine, robcev in drugih stvari v skupni vrednosti 3.555 Din.
u— »Dancing« v hotelu »Tivoli« vsak večer! Ples, mednarodni artisti! Cene običajne!
h Celja
e— Celjski Sokol v Rogaški Slatini. Sokolsko društvo v Celju bo priredilo v nedeljo 16. t. m. zvečer ob 20.30 v zdraviliškem gledališču v Rogaški Slatini veliko telovadno akademijo v proslavo 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra.
e— Počitniške kolonije Kola jugoslov. sester v Bakarcu. V nedeljo 16. t. m. se bo odpeljala v Bakarac ob morju četrta počitniška kolonija celjskega Kola jugoslovenskih sester, ki bo ostala ob sinjem Jadranu do 6, septembra. Za to kolonijo je še nekaj mest prostih, ker je odpadlo nekaj kolonistov zaradi ponavljalnih in sprejemnih izpitov. Zaradi tega je mogoče, da gredo oni, ki so se javili za peto kolonijo, že s četrto. Za peto kolonijo bo najbrž itak premalo prijav in zato še ni popolnoma gotovo, če bo peta kolonija sploh odpotovala na morje. Zadnji čas za prijave k četrti koloniji je do sobote 15. t. m. Prijave sprejema ga. Milka Jerinova, Celje, kralja Petra cesta 16, in to ustmeno ali pismeno.
e— Zaradi številnih pritožb glede težav v telefonskem prometu priporoča sreski gremij trgovcev v Celju vsemu trgovstvu, da si nabavi silno praktično knjigo »Pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu kraljevine Jugoslavije«, ki jo je spisal dr. Jožko Lebar, svetnik pri ljubljanski poštni direkciji.
e— Deček pod vozom. Pred približno tednom dni je neki neznan voznik podrl na Teharju pri Celju na tla 11-letnega Karla Butinarja, sina šolskega sluge na celjski meščanski šoli. Deček je dobil težje poškodbe pod desnim kolenom, vendar pa se je zdravil v domači oskrbi. Predvčerajšnjim pa se je dečkovo zdravstveno stanje nepričakovano poslabšalo in so ga morali starši oddati v javno bolnico.
c— Onemoglost na ulici. Včeraj dopoldne se je pripeljala v Celje s savinjskim vlakom 55-letna služkinja Jožefa Razbor-nikova iz Kavčjega v okolici Št. Iija pri Velenju, hoteč zaradi neke notranje bolezni v bolnico, ženski pa je postalo med pot-io v Aleksandrovi ulici nenadoma slabo in se je nezavestna zgrudila na pločnik. Poklican je bil na pomoč reševalni avtomobil. ki je siroto prepeljal v bolnico.
e— Z drevesa je padla. Predvčerajšnjim je padla 64-letna dninarica Marija Klanč-nikova iz Slatine v občini Šmartno ob Pa-ki pri obiranju sadja z drevesa in si zlomila levo roko. Težje poškodbe je dobila tudi na nogah in na prsih. Zdravi se v celjski bolnici.
e—- Nesrečen padec starčka. Preteklo nedeljo zjutraj je padel v Zagradu pri Celju 71-letni delavec Franc Vrhovšek s svi-sli na pod in si pri tem zlomil ključnico. Moral je v bolnico. Najbrž ima tudi kake notranje poškodbe, kar bo ugotovila šele natančna zdravniška preiskava.
Iz Maribora
a— Ob priliki proslave desetletnice Nj. Vel. kralja priredi Mariborsko slov. žensko društvo v nedeljo 16. t. m. znakovni dan in koncert v parku v prid nove zgradbe na Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju. Pri koncertu bo sviirala vojaška godba. Najlepše se oddolžimo našemu vladarju, da ob desetletnici njegovega plodo-nosnega vladanja 'prispevamo k temelju doma, kojega naloga bo, čuvati zdravje naše mladine.
a— Dekliški zavod »Vesna«. Pionravnt izpit na ženski obrtni šoli bo 12. septembra, začetek ob 8. Vpisovanje v gospodinjsko — in žensko obrtno šolo istega dne od 8.—12. in od 15.—17. ure. V internat »Vesna« se sprejemajo tudi učenke drugih srednjih šol. Prospekti se dobe pri ravnateljstvu zavoda.
a— 50 novih stojnic so postavili te dni na trgu. S tem je odstranjena grda in ne-higijenska razvada, da so polagali prodajalci živila kar na tla. Stojnice so razvrščene po vrsti blaga v več skupin, tako da bodo mlekarice posebej, prodajalke so-
čfvja zopet skupaj itd.
a— Neljuba zamenjava imen. V včerajšnji notici o poskušenem samomoru z li-zolom je zamenjal tiskarski škrat Ime služkinje Veronike Smolar z imenom njene gospodinje gospe A. Hedžet. Veronika Smolar je na poti okrevanja ter bo v kratkem zapustila bolnico.
a— Nezgoda. Na levi nogi se je tako težko poškodoval 561etni Ludvik Gabič, zaposlen v falski graščini, da so ga prepeljali v bolnico.
a— S kolesom je podrl pTed trgovino »Pregrad« na Aleksandrovi cesti posestnikov sin Janez Klemenčič soprogo davčnega uradnika, gospo Milko žimič. Klemenčič je vozil v napačni smeri ter še pozabil opozoriti na se gospo, ki je hite!a preko ceste. K sreči se je gospa žimičeva pri padcu samo lahko poškodovala na desni dlant.
a— Trpinčenje živali. Delavec KraSun Ivan je peljal po Tattenbachovi ulici sa-mokolnico, na kateri je imel naloženo tele. To je bilo v takem položaju, da ni moglo niti stati, ni+a ležati. Ustavil ga je stražnik in zahteval, da je tele izložil ter ga peljal na vrvici v klavnico.
a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes dalje lOO^o nemški govoreči in zvočni film »Končana je pesem«. Union kino od danes dalje 100% nemška govoreča in zvočna veseloigra »Pariška ljubav«.
Iz Tržiča
č— Tečaja za kapurijenjje, ki se je vršil v soboto v telovadnici meščanske šole, se .j« udeležilo nad 25 gospodinj in gospodarjev, ki so prineslis s seboj kakih 25 petelinckov, da jim z združenimi močmi vzamejo preveliko kora.jžo. Po kratkih uvodnih bese lan g. Klemenčiča, ki je pojasnil navzočim pomen perutninarstva in pozval navzoče v pe-rutninarsko zadrugo za vnovčevanje živali, je povzel besedo g- Selier, ki je najpreje teoretično obravnaval način modernega ka-punjenja. V svojih besedah se je spomnil tudi oralca ledine na polju perutninarsiva g. Lelirmana, ki je služboval v Tržiču in prvi propagiral razumno kurjere.io in spisal tudi prve strokovne knjige. Kakor je pokazal tečaj, vlada dosti zanimanja za vsak napredek v gospodarstvu.
, Iz Novega mesta
n— »Slike iz Jugoslavije« je naslov pres davanju, ki ga bo imel drevi ob pol 21. v Sokolskem domu akad. slikar g. Božidar Jakac pod okriljem prosvetnega odseka Sokola. To kulturno predavanje spremlja* jo velezanimivj filmski posnetki g. B. Jak* ca in ameriškega rojaka g. A. Grdine, po* . sneti za ameriške Slovence, ob obisku nas ših izseljencev in njihovem kongresu v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Filman je sprejem na dvoru. Topola. Oplenac, Ven« čac, na^op novomeškega Sokola na Loki 12. julija, motivi iz okolice in dolenjsko kresovanje. Naj ne zamudi nihče te red« ke prilike, preden odidejo prelepi filmi v Ameriko!
n— Nedeljska nogometna tekma med
domačim SK Elanom in SK Karlovcem. se je končala z rezultatom 8 : 2 za Kari ovac. Igra sama na sebi to pot ni podala nič novega. Med domačini se je izkazal edino le Miro Verble. Prt gostih se je odlikovala posebno napadalna vrsta. Veliko oporo so imeli gostje v svojih krikih, ki so bili do« bri v 'napadu, kakor tudi v obrambi. Vsekakor pa sta igrala oba kluba prenapeto 'n nedisciplinirano. Sodnik ostri igri ni bil kos. Občinstvo naj se tudi kroti z izrazi.
n— Kino Meteor bo predvajal film Grešna strasti v petek ob pol 9. ter v soboto iu nedeljo ob 6. in pol 9.
Iz Hrastnika
h— Še eene mesa. Na željo izraženo pretečem teden glede cen mesa, sta uredila dva naša mesarja, gg. Birtič in Semič, cene takole: vdovskemu mesu sta znižala ceno pri kg za 2 Din (na 12 Din), da bi pa ustregla ubogemu delavcu, sta začela klati krav--, kar do sedaj ni bilo pri nas v navadi. To meso sta pa nastavila po 8 in 10 Din za kg. Upamo, da bodo to posnemali tudi drugi naši mesarji.
b— Popravek. Gasilska slavnost na Dolu se bo vršila s a ni o v nedeljo 16. t. ni., ne pa 15. in 16.., kakor je bilo napačno poroča no.
Iz Trbovelj
t— Danes seka gostilničar Zupan, Trbovlje II., srnjaka.
Iz življenja na dežel?
DOLNJA LENDAVA.- Grozdje dozoreva. Vroči dnevi pospešujejo naglo zoritev. 2e pred tednom se je pojavilo na trgu domača grozdje po ceni 8 Din za 1 kg. Je izredno lepo in sladko. Tako zgodnjega grozdja ne pomnijo najstarejši ljudje. Vinogradi kažejo izborno in ako ne bo hudega vremena v
septembru, bo vina obilo ter bo tudi kvalitativno izvrstno. Vinogradnike pa tare skrb, kam z vinoui, ko je še starega preveč. — Po zakonu o likvidaciji agrarue reforme *o prizadeti tudi veleposestniški gozdovi. Pri nas bi prišli v poštev veleposestvi Eszter-« hazy in Zichv. Mnogo občin in zadrug je vložilo prošnje za podelitev gozdnih parcel. Sedaj pa je prišlo obvestilo, da Eszterhazv-;ev gozd ne pride v poštev, ker ga je kupila že pred letom Križevska imovna občina, lii ie po zakonu agrarni interesent. Tako naš kmet zopet ne bo mogel priti do gozdov, katerih pomanjkanje se najbolj občuti v dolnjem Prekmurju. — Višji pristav pri tukajšnjem sreskem načelstvu g. Počkaj Jakob je premeščen k banski upravi v Niš. G. Počkaj je služboval najprej v Murski Soboti, sedaj pa je bil v Lendavi že sedem let.
GdSFODABSTVO
Preokret na tržišču za Vefno škodo
Obveznice Vojne škode so kakor znano tudi v prvi tretjini t. m. nadalje popuščale. Dočim se je promptna Vojna škoda ob koncu pret. meseca trgovala 5e po 354—356, je bil ob koncu pret. tedna zabeležen na zagrebški borzi promet po 328-50—330. To nazadovanje ni morda povzročila velika ponudba teh papirjev na borzi, saj je bil promet razmeroma slab. Zaradi napetosti na denarnem trgu in pod vplivom slabe tendence na vsen evropskih in ameriških efektnih tržiščih je bilo le povpraševanje nezadostno in tako je bilo mogoče, da je razmeroma normalna ponudba povzročila mučno nazadovanje tečajev. Mnogo se je zadnje dni ugibalo, kaj je vzrok slabemu zanimanju od strani publike kakor tudi špekulacije. V borznih kroeih pripisujejo rezervirali ost kupcev okohiosti, tla ni možnosti lo;n-barda za ta papir, ki je v prejšnjih časih pospeševal pri nizkih tečajih nakupe. Ze enkrat smo omenili, kako visoko obrestovanje se nudi pri nakupih prompfne Vojne škod« pri istočasni prodaji za december, in sicer zaradi znatne tečajne razlike med prompt-nini in decemberskim tečajem. Take transakcije so mnogim dale obrestovanje do 18%. Na beograjski borzi je znašala tečajna ra/.-jika med promptuim in decemberskim tečajem nekatere dni celo <Jo 15 točk.
Ta situacija seveda ni mogla dolgo trajali in tako je prišlo naglo do preokreta. Ze v ponedeljek se je na beograjski kakor Tudi na zagrebški borzi pojavila v Vojni škofi i čvrstejša tendenca. Včeraj pa so tečaji tako poskočili, da ie sedaj v dveh dneh ves padec od konra iulija zopet izravnan. Volna škoda se je včeraj za aranžma trgovala že po 354—350, tako da je v dveh dneh poskoči la za 25—26 točk. V istem razmerju se je dvignil tudi tečaj za decemberski termin, v katerem je včeraj prišlo do prometa po
»V " >
slu.
Ta preokret ni prišel nepričakovano. Zaradi nazadovanja tečajev se je rentabilnost naložb v Vojni škod: dnevno dvigala, kar je končno moralo privabiti kupce. Značilno je p,-i tem, da se niso dvignili samo promptni tečaji, temveč enako tudi terminski tečaji, tako da nadalje obstoja znatna tečajna razlika, kar je znak, da se v poznejših mesecih pričakuje še znatnejše pobolišanje. Kakor je prišlo do padca tečajev navzlic ponudbi, ki ni presegala normalnih mej, tako je seda] tudi le nekoliko večje povpraševanje povzro-ci lo, da so tečaji v dveh dneh poskočili kar za 25 točk. Spričo okolnosti, da so se svetovne efektne borze po plebiscitu v Nemčiji pomirile, je upati, da zunanji vplivi na naš trg ne bodo morda znova izzvali pritiska ua naše tržišče.
Povračilo skupnega prometnega davka pri i z vozu
Promet, izvršen pri izvozu, je bil že po prejšnjih predpisih oproščen davka na poslovni promet. Z uvedbo skupnega davka na poslovni promet, ki se pobira na sirovi-ne. produkcijski materijal, sestavne dele in pomožna sredstva, pa je postalo aktualno vprašanje povračila skupnega davka, ki je bil plačan na te sirovine, pomožna sredstva i Id. za predmet, ki se izvaža. Da se v tem pogledu izenačijo konkurenčni pogoji pri /vozu, daje zakon o skupnem davku ministru za finance pravico, da sme za gotove vrste blaga pri izvozu dovoliti celotno ali delno povračilo onega dela davka, s katerim je bilo izvozno blago obremenjeno v teku produkcijskega procesa in ki se nanaša na proizvodni materijal za izdelavo izvoznega blaga.
V prvotni tarifi za davek na poslovni premet ni bilo povračilo pri izvozu še nikjer predvideno. Na podlagi pooblastila v zakonu o skupnem davku pa je več podjetij zaprosilo finančno ministrstvo, da se jim dovoli pri izvozu povračilo skupnega davka. Zaenkrat je le del teh prošenj rešen. V spremembah tarife, ki so stopile 1. avgusta v veljavo, so bile tako vnesene prve postavke glede povračila pri izvozu, in sicer: za sveže nieso domačih živali, slanino v višini 0.5 % od cene po izvozni fakturi brez prevoza in zavarovanja, nadalje en?ko za predelano meso in slanino (gnjati. klobase, salame itd.) 0.5 za svinjsko mast 0.5%, za srosio mast 0.50 o in za konzerve od rib 1 "V
Odločitev glede prošenj za izvozno povračilo pri drugih predmetih je ministrstvo zaenkrat odložilo, ker čaka, da bo moglo točneje pregledati donos novega skupnega davka. Interesente, ki se zanimaio za izvozno povračilo, opozarjamo na zahtevo finančnega ministrstva, po kateri je treba prosu točno utemeljiti in jim priložiti kalkulacij predhodne obremenitve (pri tem ie treba imeti v vidu vrednost gotove količinfe blaga, ki se izvaža in za katero se zahteva povračilo).
Centrala industrijskih korporacij v Beogradu ie sestavila vzorec take kalkulacije, ki ga obiavlja -Trgovski list? od 11. t- m. Po navodilih Centrale industrijskih korpo-mcij je treba v prošnji obrazložiti tudi pri-rkf izlede konkurenčne borbe na zunanjih tržiščih, tež-ve. s katerimi se ima boriti izvoznik, navesti je treba tudi uvozne carine držav, kamor se izvaža, tamošnji davek na poslovni promet ob uvozu in končno pomen izvoza dotičnega predmeta za naše gospodarstvo (n. pr. v tej smeri, da gre za predelavo sirovln, ki jih izvažamo in jih ino-zemci namesto nas predelujejo). Prošnje naj podjetja iste stroke po možnosti vlagajo skupaj, ker se izvozno povračilo dovolju je splošno za izvoz in ne posameznim podjetjem (torej preko gospodarskih korporacij in organizaciji. Če bo donos novega davka pokazal ugodne uspehe, je pričakovati, da se bo ministrstvo v izdatnejši meri po-služilo tudi tega sredstva za pospeševanje našetra izvoza.
— Železo in stroji v našem uvoza. V
pravkar objavljeni statistiki o uvozu v prvem letošnjem polletju so v zvezi s kon-junkturnim gibanjem zlasti zanimivi podatki o uvozu železa, železnih oredmetov in strojev. V prvem polletju zadnjih 3 let smo uvozili (v milij. Din';:
1931 1930 1929 železa	38.7 63.6 68.5
želez, pločevine 31.0 46.3 51.6 želez, cevi	23.2 29.5 31.3
železniški materijal 15.8 75.2 67.7 želez, iz de l»ki	135.9 174.3 155.9
stroji, aparati	158.1 220.9 280.3
elektrot predmeti 82.7 90.2 83.6 Kakor je iz gornjih številk razvidno ie zaradi zastoja v investicijski delavnosti nazadoval zlasti uvoz strojev in aparatov (od 1. 1929 za Dreko 120 milij. Din) nadalje uvoz železa in železniškega mateMala. Le uvoz elektrotehničnega materijala is nadalje - prečno vel.ik. kar ie v zvezi z znatnimi elektrifikacijskimi deli.
= Žigosanje delnic Narodne banke. Narodna banka kraljevine Jugoslavije poziiva v »Službenih Novinaht vse svoje delničarje, da predložijo lombardnemu (založnemu) oddelku centrale ali podružnic svoje delnice skupno s pripadajočimi kuponskimi polarni v svrho označenja nove nominalne vrednosti od 8000 namesto stare od 500 Din. Skrajni rok za predložitev delnic v svrho žigosanja je 1. januar 3932. Delnice, ki so" bile deponirane za izredni občni zbor (12. julija), bodo v najkrajšem času označene s povečano nominalno vrednostjo, na kar bodo stavljene na razpolago delničarjem.
= Izgraditev bakarske Inke. Z otvoritvijo železniške zveze med Bakrom in bakar-sko postajo na sušaški progi, je nastala potreba, da se uredijo tudi pristaniške naprave- Kakor poročalo iz Beograda, ie že odobren kredit cd 3 milijonov Din za izgraditev obale za pristajanje ladij. Z deli se bo v kratkem pričelo. S sredstvi odobrenega kredita bo položen tudi drugi tir ob obali, kar bo omogočilo direktno nakladanje in razkladanje z ladij na vagone in obratno.
—	Razstava kuncev. V dneh 29. avgusta do 8. septembra 1931 se vrši ob priliki jesenske razstave na Ljubljanskem velesejmu poleg perutninarske razstave tudi razstava kuncev. Vsi kuncerejci, ki žele svoje živali razstaviti, naj se prijavijo pismeno ali ust-meno Kmetijski družbi v Ljubljani (odsek za rejo kuncev), in sicer najkasneje do 16. t. m. V prijavi mora rejec navesti število kuncev, ki jih želi razstaviti, pasmo, spol, starost (v mesecih) ev. prodajno ceno in število kletk, na katere reflektira. Na pozneje došle ali nepopolne prijave se odsek ne bo mogel ozirati. Razstava se zaradi pomanjkanja prostora ne bo mogla vršiti v tako velikem obsegu, kakor lansko leto, zato se bodo pripustili k razstavi le res prvovrstni odrasli plemenski kunci, mladiči pa le v toliko, kolikor bo na razpolago prostora. Obenem se bo vršila v posebnem oddleku razstava kožic od kuncev in izdelkov iz njih. Natančnejša navodila in pojasnila daje Kmetijska družba v Ljubljani, odsek za rejo kuncev.
—	Premiranje go»ejc živene v Sevnici. Glede na razne okolnosti se I. selekcijsko premiranje goveje živine v Sevnici, ki je bilo določeno za sredo 26. t. m- preloži za teden dni, in sicer na sredo 2. septembra. Vse druge določbe ostanejo v veljavi. Obisk pre-miiranja se obeta od vseh strani, tako da bo ob tej priliki videti in slišati marsikai zanimivega.
= Izplačilo kupona št. 10 7°/o investicijskega posojila. Ker zastara 15. septembra t. 1. pravica izplačila, kupona št. 10 obveznic 7"'o investicijskega posojila iz* 1. 1921., opozarja oddelek za državne dolgove lastnike teh obveznic, da se kuponi št. 10 teh obveznic izplačujejo najdalje do vštetega 14. septembra t. 1., in sicer samo pri blagajnah oddelka za državne dolgove in pri davčnih upravah.
Borze
11. avgusta.
Na ljubljanski borzi so se danes devizni tečaji razen Prage zopet okrepili. Deviza Curih notira zaradi dntervalutarne čvrstosti nenavadno visoko-
Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vojna škoda danes znatno dvignila. Za aranžma se je trgovala po 354—356 (včeraj 333—337), za kašo po 353 in za december po 363 (včeraj 344—349). Tudi dolarski papirji so prilično čvrsti in ie prišlo do prometa v 7% Blairovem posojilu po 72 in 73 (včeraj 71 in 72). Promet je bil še v investicijskem nosojilu po 77 in v begluških obveznicah po 59.50 (včeraj 57). Na tržišču zasebnih vrednot je bi'0 mirno. Med bančnimi delnicami so bili zaključki v Union banki po 150, v Jugobanki po 67 in v Zemaliski po 120; med industrijskimi papirji ]>a je bil promet samo v Dravi po 220.
Devize.
I.jnbljana. Amsterdam 2274.96 — 2281.80, Bruselj 786-21.—788.57, Curih 1101.15 do 1104.45, Dunaj 793.36 — 795.76. London •271.18 — 275, New York 5635.10—5652.10, Pariz 221.11—221.77, Praga 167.26—167.76, Trst 295.26—296.16.
Zairr-K Amsterdam 2274.96_22.S180, Dunaj 79 '>T6—795.76. Bruselj 786.21—788-57, London 274.18-275-00. Milan 295 26-296.16, Ne\work kabel 5046.10-5668.10, Newvork ček 5635.10—5652.10, Pariz 221.11—224.77, Praga 167.26—167.76. Curih 1101.15—1104.4.\
Curih. Beograd 9.0875. Pariz 20.08. London 24.8975. Ne\vyork 512.75, Bruselj 71.40, Milan 26.80. Madrid 44.20. Amsterdam 206.60, Dunai 72.05, Sofiia 3.7175, Praga 15.1«, Varšava 57.4250. Budimjiešta 90.0250, Bukarešta 3.0475.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 83 bl„ 1% Blair 72 hI. Celjska 150 den LiubPnnska kreditna 120 den Praštediona 950 den., Ruše
145 den., Vevče 120 uen.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 354—356, kasa 354—355, za december 300—364, investicijsko 77—78, agrarne 43.50—15, 6% begluške 59.50—60, 8% Blair 80—82, 7% Blair 71—72.50, Drž. hip. banka 71.50—73; bančne vrednote: Praštediona 957.50—965, Union 150—155, Jugo 67 do 68, Ljublj. kreditna 120 den., Srpska 19(J do 192, Žemaljska 120—123, Poljo 53.50—55; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gutmann 115—125, Slaveks 25 den-, Slavonija 200 den., Šečerana 215—220, Drava 220 do 225, Brod vagon 55 den., Vevče 120 den., Oceanija 190 den., Trbovlje 225—235.
Beograd. Vojna škoda 355, 347, 345, za avgust 355 zrkli., za sept. 350 zaklj., za november 360 den.. za december 362 den., 7% Blair 70 den., 1% Drž. hip. banka 73 den., investicijsko 78 zaklj., 4% agrarne 43.50 do 46, C% begluške 61 zaklj., Narodna 6000 bi.
Blagovna tržišča
LEfc
-f Ljubljanska borza (11. t. m.). Tendenca za les slaba. Zaključena sta bila 2 vagona desk. Povpraševanje je za bukove doge (20 mm deb.. 90 cm dolžine in 15 nun deb., 105 cm dolžine), za bukova drva (z nekaj hrastovimi, večinoma bukova, gabrova, brestova, dolž. 30—35 cm) ter za bukove in hrastove okroglice (suhe, do 8 eni premera).
ŽITO
+ Ljubljanska borza (11. t. m.). Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov mi bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 147.50 — 150. pri navalili voznini po 152.50—155.
-f Novosadska blagovna borza (11. t. m ). Tendenca nespremenjena. Promet: 15 vag. pšeiiiC-e, 8V2 vag. koruze, 1 vag. ječmena, 1 vag. ovsa in 3 vag. fižola. Pšenica: sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. — Oves: baški, sremski in slavonski novi 127.50—132.50. Ječmen: baški in sremski, novi. 63'64 kg 117-5 - 122.5- Koruza: baška in okolica Sombor 97.50—99.50; banat-ska 92.5—95; sremska, okolica Indjija 98 do 100; okolica Šid 99 do 101- — Fižol: baški, 2% 180 - 190. — Otrobi: baški, stari 105 — HO. — Moka: baška, banaška »0< in »00: 290 - 300; »2< 270 - 280; j5- 250 - 260: 26? 225 — 235; »7« 180 — 190; »8« 125 — 135; sremska, slavonska »0: in »00? 270 — 280; >2« 250 do 260; »5« 240 - 250; »6< 220 — 230; >7« 170-180; »8« 125—135.
4- Somborska blagovna borza (11. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 104 vagone. Pšenica: sremska, slavonska, 79 kg 162 (i0 164. — Oves: baški, banaški, sremski in slavonski 147-50—152.50. — Ječmen: baški, sremski, novi 117.50 — 122.50. Koruza: baška 99 — 101. Rž: baška 150 — 155. Otrobi: baški 105 — 110. Moka: baška, banaška >0- in »00- 290 — 800; »2« 270 do 280; t,oz 250 - 200; ::6 : 225 — 235; »7: ISO — 190, j8« 125 — 130; sremska, slavonska »0« in »00: 270 — 280; »2c 250 do 260; >5« 240 - 250; »6? 220 — 230; »7«
170 _ 180; »81 120 — J30
+ Budimpešjanska terminska borza (11. t. m.) Tendenca slabša, promet miren. Pšenica: za dec. 12.43—12.44. za marc 13-63 do 13.65; rž: za dec. 10.83—10.85, za marc 12.18 do 12.20; koruza: za maj 13.70—13.75.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto
1931?
od 30. avgusta do 3. septembra 1931 Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Sejem stavbnih, pohištvenih in pogonskih potrebščin-v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejmskega prostora. Obsežna in pregledno urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od
W. ERKEN-A, ZAGREB Starčevičev trg 6,1, telef. 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Zunanjega urada Lipskega velesejma Beograd, Knez Mihajlova ulica 33.	254
AGFA-PERUTZ-KODAK-GEVAERT
vedno na zalogi pri tvrdki Janko Pogačnik, fotomaterijal, Ljubljana, Dunajska cesta 20 nasproti kavarne »Evrope« — Bled, Vidov-danska 28.	10372
......n,
Bia prodaj
v najbolj prometnem kraju, za kmečko in trgovsko mletev, in v prijaznem kraju. Pčnudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mlin 10286«.
ninuHimi
Razpis*
Direkcija drž. rudnika Velenje proda
potom pismene ofertalne licitacije, na dan 21. septembra 1931 ob 11. uri dopoldne
zalogo polokoksa,
od ca. 200 ton
Kavcija po zakonu se položi pri Direkciji rudnika Velenje najkasneje do 10. ure dop. na dan licitacije.
Pogoji se dobe pri podpisani. 10361
IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE.
Šport
Ljubljanski plivacki podsavez
JPS. (Služben«).
Službeno se ugotovi, da si je priboril podsavezno prvenstvo juniorjev in seniorjev v plavanju, skokih in vaterpolu za le* to 1931 SK Ilirija.
SK Kamniku se dovoli prireditev plaval« ne tekme za dan 15. in 16. t. m. v Kamni; ku. K tej tekmi se delegira kot podsavez ni delegat g .inž. Stanko Bloudek.
Opozarjajo se vsi klubi na področju LPP, da je poročilo o tekmah javiti LPP najkasneje v 4S urah na tiskovinah, ki se dobe pri tajništvu LPP po 10 Din za ko» mad. Poročila je treba napraviti v dveh izvodih.
Seja u. o. LPP bo danes, v sredo, dne 12. t. m. ob 20. v posebni sobi restavraci;e »Emone«. Na sejo se pozivata član« ASK Primorja Draško Wilfan in kapetan juni* orskega vaterpolo moštva zaradi zasliša* n.ja ob priliki podsavezne juniorske \vater-po!o;tekine. — Tajnik I.
II. Masarykove igre
Uspešen nastop Euratoviča in Sporna.
Masarykovih iger se je, kakor znano, udeležila tudi jugoslovenska delegacija, ki so jo tvorili: šporn, Buratovič, Dr. Naran-čič, Pučan iu Korče. Ker je pri igrah sodelovalo devet narodov, med njimi odlični reprezentauti lahke atletike (Peltzer, Petri, Remetz, Kopke) se naša reprezentanca ni mogla uspešno uveljaviti. Med našl-mi reprezentanti je najboljše odrezal Bu-ratovnč in Ilirijan šporn Stane. Buratovi<5 je nastopil v skoku v višiuo in na 110 m z zaprekami. Lep uspeh je dosegel v teku z zaprekami, kjer se je plasiral na drugo mesto pred Welscherjem v času 15.7 sek., dočim je v skoku v višiuo izpadel že pri 170 cm. Zmagovalec v tej disciplini je bil Kopke, ki je preskočil 190 cm.
Posebna atrakcija iger je bil maratonski tei, za katerega se je prijavilo 43 atletov. Prvo mesto je zasedel Tuschek (Avstrija) v času 3:06.12, dočim je naš maratonec šporn pritekel kot 9. na cilj. V klasifikaciji narodov je zasedel 3. mesto in prejel kot darilo kolajno in k<«t posebno darilo zlato nalivno pero. Ostali naši reprezentanti se niso plasirali zaradi močne konkurence. Dr. Narančič je vrgel kroglo -3.81 m in je padel šele na 6. mesto, v metu diska pa je Narančič izpadel že v predtekmovanju. Tučan, naš najboljši srednjeprogaš, je startal na 400 in 800 m. V predtekmovanju je zasedel na 800 m prvo mesto v času 2:01.4 min., dočim je v finalu rodi močne konkurence zaostal. Na tej progi je startal tudi Peltzer, ki se je pripeljal na start z letalom; dva dni prej je namreč startal v Stockholmu, kjer je dosegel lep čas 1:53.4 min. Slavni tekač je zmagal tudi na tem teku v času 1:57.9. Primorjaš Korče zarad.i premočne konkurence tudi n' prišel do veljave in je izpadel v predtekmovanju, n<istopil je v skoku v dalj in troskoku.	K. D.
Službeno iz LNP. Opozarjajo se klubi: SK Reka, SK Korotan, SK Natakar, Svoboda Vič in SK Javornik, SK Disk, SK Elan, da bo danes, v sredo, ob 18. sestanek
Oglas.
Izgradnja novog hla-dionika u Velenju.
Direkcija državnog rudnika u Velenju na temelju rešenja Direkcije državnih rudarskih poduzeča Broj 20.970/31 od 4. avgusta o. g. i u smislu člena 86. stavka 1. Zakona o državnom računovodstvu izdaje rad za izgradnju hladionika na temelju neposredne pogodbe.
Ova de se držati na dan 31. avgusta o. g. u 11. časova kod potpisane.
Kaucija 5% za domače i 10% za stran-ce od ponudjene vrijednosti ima se položiti na blagajni Direkcija državnog rudnika u Velenju, najdalje do 10. sati prije podne na dan pogodbe.
Pravo zai pogodbu ima ju samo ona lica, koja podnesu uverenja u svojim pred-uzimačkirn sposobnostima.
Planovi, predračun troškova, opšti i tehnički uslovi, mogu se videti svakog dana za vreme uredovnih sati kod potpisane.	10362
IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAVNOG RUDNIKA VELENJE broj 8084.
z dnevnim redom: Razgovor o izvršitvi piv. tekem. — Tajnik I.
ASK Primorje (.lahkoa^letska sekcija). Danes ob 20. seja pri Kovačiču zaradi odhoda v Celovec. Naprošeni so gg. Ker-mavner, Tomšič, geom. Cerne, Korče, Zaje, Perovič in Raič sigurno! Danes ob 17. reden trening za gg.: Slamič, Skok, Raič D. in M., černetič," Putinja, Kovačič, Cerar, Manek, žorga F., Lejka. Vsi točne
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. dalje strogo obvezen trening za vse nogometaše.
TSK Slovan. Danes trening vseh nogometašev zaradi gostovanj na praznik. Udeležba obvezna. — Načelnik.
Juniorske pokalne tekme. Seja odbora za izvedbo pokalnih tekem bo danes, v sredo ob 18.30 v kavarni »Evropa«.
SK Grafika. — Danes popoMne i;i ob 1S.30 trening? tekma s SK Mladiko. Sledeče moštvo mora biti ob 18 na igrišča: Pavlica, Mekina, Novak, Kobal, Žagar, Pungcrčar, šorn. Vlado, Trobovšek, Potrato, itromajer, Stupiea II in I. Vsi drugi igralci, ki so prosti, naj tud: pridejo. Ob* enem opozarjam zadnjič, naj prinese vsak svojo pod^avezno legitimacijo, ker bo sicer izključen iz klubu Po treningu sestanek na igrišču. — Načelnik.
Seja odbora za postavitev smučarskega doma SK Ilirije bo danes ob 20. v hotelu »Bc-Mevue«. Trosim pojneštevilne udeležbe. — Tajnik.
SK Reka: Danes ob 17.30 na igrišču SK Ilirije trening juniorjev, ki naj se ga udeležijo tudi igralci I. moštva. — Drcvi ob 20. seja upravnega odbora v kavarni Zgonc, Rožna dolina.
Motociklističnu hitrostna dirka na Ljubelj. Motokolesarska Ilirija bo priredila v nedeljo 23. avgusta na 5 km do gi progi izpod Sv. Ane do vrha Ljubelja hitrostno dirko motociklistov. Start bo ob 10. dopoldne; tekmovalo sc bo v 5 kategorijah. Pis» mene prijave s prijavnino po 30 Din za vozilo se bodo sprejemale do srede 19. t.m. v tajništvu Miv Ilirije, Miklošičeva 15. Čas treninga bo pravočasno objavljen.
Turnir za pokal NSZ v Trbovljah. Na-rodua strokovna zveza je podarila športnim klubom pokal, za katerega bodo ti klubi tekmovali o priliki kongresa NSZ. — Aranžman je dzročila najvišji lokalni športni instanci MO. Pokal je krasno delo domačega zlatarja g. Mihe Korena. Od danes do sobote dopoldne bo razstavljen v izložbi g. Korena, v soboto pa ga prevzame MO, ki ga bo izročil zmagovalcu. Tekmovali bodo kluba SK Trbovlje, SK Amater, SK Retje in SK Dobrna. Tekme se bodo odigrale na novem igrišču SK Amaterja, ako bo do tega dne dovršeno, v nasprotnem primeru pa na igrišču SK Trbovlje. .— N. S. Z. moramo pohvaliti, da je pokazala toliko razumevanja za naš lokalni šport, ker mu bo dalo moralne moči za večji raz-man
Pri kolesarskem svetovnem prvenstvu,
katerega spored smo objavili včeraj, je pomotoma izostal spored v sredo na dan 26. avgusta: Cestno svetovno prvenstvo profesionalov in diletantov na progi 170 km s posameznim startom. Začetek ob 7. zjutraj v okolici Kodanja (7 km iz mesta).
DUNAJSKI SEJEM
(WIENERMESSE) 6. do 12. septembra
(rotunda do 13. septembra) #
Posebne prireditve: Sejem pohištva. Reklamni sejem. Svetlobne slike v reklami. Razstava novodobnih plinskih aparatov. »Elektriciteta v gospodinjstvu«. Salon za kožuhovino. Dunajska moda pletenin.
SEJEM ZA RADIO IN ŠIBKI TOK
Razstava pisarniških potrebščin. Sejem železnega in patentnega pohištva. Sejem za stavbe in cestne zgradbe. Tehnične novosti in izumi. Razstava jedil in pijač.
Avstrijska zimskosportna razstava.
Poljedelski in šumski vzorčni sejem. Nikak potniški vizum. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod preko meje v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi proti izkazilu sejmske legitimacije na meji. Veliko znižanje cen na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah, po Donavi, po Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske legitimacije (a 50 Din) se dobe pri
Wienermesse A. G. Wien VII
kakor tudi na lipskem jesenskem sejmu v informacijski pisarni v Leipzigu (avstrijski sejmski oddelek) in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat Dunajska cesta 31, Zveza za tujski promet v Sloveniji (1 Putnik«), Dunajska cesta 1 in Zveza za tujski promet v Sloveniji (> Putnik«! podružnica v hotelu Miklič, vis-a-vis glavnega kolodvora.	10256
ZAHVALA
Ob kruti izgubi našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
IhiJlLDilaina
se najiskreneje zahvaljujemo vsem in vsakemu za mnogoštevilne izraze blagodejnega sočutja, ki so nam v veliki meri pomagali omiliti našo težko bol. Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. govornikom, dekanu juri-dične fakultete g. univ. prof. dr. Janku Polcu, g. ministru Ivanu Hribarju, podpredsedniku Advokatske komore g. dr. Janku žirovniku, zastopniku društva »Pravnik« g. prorektorju univ. prof. dr. Metodu Dolencu, gosp. rektorju univ. prof. dr. Alfredu Šerku in zastopniku Zveze slušateljev ljubljanske univerze g. akademiku Breclju za tako prisrčne poslovilne besede, s katerimi so priznali pokojnikovo idealno delovanje za svoj n-1.-rod, in vsem darovalcem prekrasnih vencev, posebno g. banu dravske banovine dr. Dragu Marušiču, univerzi Kralja Aleksandra I., mestni občini ljubljanski, Advokatski komori v Ljubljani, Savezu advokatskih komor v Beogradu, društvu »Pravnik«, Pravničkemu društvu v Zagrebu, profesorskemu kolegiju juridične fakultete in Zvezi slušateljev ljubljanske univerze. Zahvaljujemo se pa tudi vsem zastopnikom državnih oblasti, korporacij in društev, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika "spremili v tako veličastnem številu na njegovi zadnji noti.
spremili
V Ljubljani, dne 11.- avgusta 1931.
10373
Fernanda in dr. Ferdinand Majaron.
Iz življenja in sveta
Nagrada za najboljši nemški krnil
Oživljanje mrtvih oči
Življenje v mrtvih prstih, ločenih od telesa — Mrliči govore in rodijo — Obnavljanje krvnega obtoka — Poskusi z mrtvimi očesnimi jabolki
Praskj raziskovalec F. Pollak je izvršil zanimiv pookus: hotel je oživiti oči rnrt« vecev...
Na prvi pogled predrzno poseganje v življenjske skrivnosti narave, ki ne more roditj uspeha. In vendar niso takšni eks* perimenti za biološko vedo nič nenavadne* ga. Prof. Kravkov v Moskvi je vzdrževal življenje nad leto dni v prstih, ki jih je bil odrezal mrtvecem Truplo je že davno segnilo v grobu, prsti v profesorjevem la« boratoriju pa so bili toplejši od svoje oko« lice, potili so se, če so vbrizgnili vanje primeren medikament, žilice na njih so se pod vplivom drugih medikamentov ožile in širile kakor v resnično živih prstih in — nohti so rasli...
Ali pa drugi eksperimenti te vrste: mri« ▼ece je mogoče pripraviti do tega, da — spregovorijo. Mrtve glasilke zdražijo na poseben način in mrtvecu se iz grla izvije težak vzdih ali zadušen krik. Ženske, ki 6o umrle v dobi visoke nosečnosti, rodijo otroke še v krsti, prof. Eisenmenger na Dunaju je pred kratkim obnavljal v trup« lih krvni obtok s pomočjo po9ebne sesalne naprave. Mrtveci so začeli krvaveti iz svojih ran, mrtvaška bledost njihovih obra« zov 6e je umaknila — ne rožnati barvi živ-
ljeja, a vendarle modri barvi ljudi, ki se dušijo.
Poskus prof. Pollaka, da bi na podoben način vzdrževal življenje v mrtvih očesnih jabolkih, ni tedaj vendarle nič nenavadne« ga. Oko, ki ga previdno izreze mrtvecu čim prej po smrti, reagira na kemične draž« ljaje isto tako kakor zgoraj omenjeni od« rezani prsti, zcmce in žilice se širijo in ožijo kakor v živem očesu.
Ta eksperiment obnavlja zanimiv problem, ki ga je postavil učenemu svetu na Dunaju mladi madžarski študent Koppa« ny — danes profesor na chicaški univerzi — ko je začel nadomeščati sletpe oči po« ftkusnih živali z očmi mrtvih živali. Mrtvo oko se je običajno vcelilo v očesno jamico in začelo znova živeti — vendar so na« sprotniki izrazili mnenje, da nič ne vidi, da predstavlja v novi očesni jami tedaj nekakšno stekleno oko Obe stranki sta izvlekli kopico dokazov za svoje mnenje, bitka se je vlekla dolgo sem in tja in je ostala naposled neodločena. Morda bo sedaj prof. Pollak s svojimi poskusi rešil vprašanje, da«li je mogoče vrniti slepcem vid s pomočjo oživljenih oči — kajti za to vprašanje gre tu v prvi vrsti.
Komunistični nemiri v Berlinu
v sredini Berlina je prišlo do ostrih komunističnih izgredov. Komunistični demonstranti so se spretno pomešali med množico in vdrli v neko trgovino. Slika kaže berlinsko policijsko patruljo po končanih nemških nemirih.
Pri kvartah sta zmrznila v Alpah
Drama dveh hribolazcev v tirolskih gorah — Po dvanajstih letih je lednik sam iz sebe dvignil mrtvi trupli
Alpinski oddelek avstrijske vojske je prošle dni naletel v ledniškem področju Zillertalskih Alp na dva mrliča, ki sta se po dvanajstih letih nenadoma pojavila na površini nekega lednika.
8. septembra 1919 sta odšla v planine v najlepšem vremenu univerzitetni profesor dr. Koban in uradnik Narodne banke An-la,uf iz Innsbrucka. Hotela sta priti na Schwarzenstein. V Berlinski koči sta se še vpisala v knjigo za turiste, potem sta izginila brez duha in sluha. Ko se nista vrnila domov v 24 urah, sta ju šla iskat zdravstvena svetnika dr. Janowsky in Hla-vvatschek v spremstvu gorskega vodnika Krolla. Toda iskanje je ostalo brez uspeha. Tudi orožniki, gorski vodniki in drugi številni prijatelji izginulih turistov niso mogli dognati, kaj je s pogrešancema. čeprav so preiskali vse razpoke v ledu, niso odkrili sledov o njunih stopinjah. Slednjič so se vsi zedinili v sodbi, da sta postala ali žrtev zločina ali pa da ju je ustrelila
Zbogom, civilizacija!
Wilkinsova podmornica je zapustila Tromso, kjer je moštvo odložilo navadno obleko in jo zamenjalo s posebno opremo za polarno vožnjo. x>Nautilus« je do zadnjega kotička nabit z gorivom in zalogami živil ter pripravami za tvegano potovanje pod severni tečaj. V zadnjem trenutku je vzel na krov še filmskega operaterja, ki bo filmal vožnjo.
V posadki so nastopile zadnji čas nekatere spremembe. Električar Lundbech ni imel poguma, da bi se zaupal Wilkinsovi izkušenosti in se je izkrcal ter se bo vrnil v Ameriko. Kihar Rotschild je odstopil svoje mesto Norvežanu Stamnesu, tesar Johnson, ki je bil itak angažiran samo za vožnjo preko Atlantika, je ostal doma v rodnem Bergenu. Navzočnost Sverdrupa je zelo poživila posadko in družbo v podmornici. Wilkins je vzel od civilizacije slovo kot najboljši optimist in upa, da bo dosegel zaželjeni cilj.
Norosti nožne mode
ženske sandale in kratke nogavice polnijo angleške salone za negovanje nog kakor še nikoli doslej, ženskam, ki imajo ozke noge, prirezujejo pedikerji nohte na konico, ženskam s širokimi nogami pa ra okroglo. Ce je noga od so^nca ožgana, pobarvajo nohte z ognjenordečo barvo, kjer je koža samo rjavo nadahnjena, rabijo pedikerji nežnejši cinobrast odtenek. Mnoge ženske pa so že tako ponorele, da ne zahtevajo od pedikerja, naj jim nohte na nogah samo pristrižejo in naloščijo, ampak naj jih tudi dekorirajo z vsakovrstnimi vzorci. Zato morajo pedikerji v zadnjem času pohajati v posebne tečaje za slikarstvo in ornamentiko. Seveda je ta procedura primerno draga in ženska, ki nima denarja v obilici, si je ne more privoščiti.
italijanska obmejna straža v planinah, ki ju je moreta imela za tihotapce.
Zdaj se je zagonetka hipoma pojasnila. Dr. Koban in Anlauf sta po vsej priliki padla med hojo proti grebenom v ledniško razpoko. Lednik, ki je polnih dvanajst let polagoma drsel in polzel navzdol, je zdaj dvignil njuni trupli na površino. Obe sta bili pri najdbi brez najmanjše poškodbe. Truplo dr. Kobana je bilo celo izvrstno konservirano v ledu, medtem ko je Anlauf ležal nekoliko prosteje in ni bil tako dobro ohranjen kakor tovariš.
Poleg mrličev, ki sta ležala dvanajst let v gorah, so našli šop kvart in zadnji konec dogorelega stenja sveče. Iz vseh teh okolnosti sklepajo, da sta zmrjnila zaradi izčrpanosti in trudnosti. Očividno sta si do zadnjega prizadevala, da ne bi umrla od mraza in sta metala kvarte, dokler sta mogla. Ko so jima pošle zadnje telesne moči, pa sta mirno zaspala — za vedno.
Vojaki so prenesli trupli v vas Ginz-ling, kjer so ju začasno pokopali. Pozneje ju bodo ekshumirali in prepljali v Inns-bruck. Zanimivo je vedeti, da je mati ponesrečenega Anlauf a do zadnjega čakala na povratek svojega sina. Ko ga le ni bilo od nikoder, ji je eno leto potem, ko je izginil, od silne žalosti počilo srce.
Alkohol v krvi
V	Bernu imajo zdaj razstavo »Hyspa«, ki prikazuje zdravstvo in šport v Švici. Obiskovalec vidi na njej vse, kar je v zvezi s higieno in športnim udejstvovanjem. Posebno pozornost vzbuja oddelek zavoda za sodno medicino, kjer se nudi posetniku pogled v metodo, po kateri se da dokazati uživanje alkohola s krvno analizo.
Takšen dokaz lahko odloča pri švicarskem sodišču o življenju in smrti obtoženca, zavoljo tega ga sodišča brez pridržka priznavajo. Po ugotovitvah zavoda za sodno medicino je mogoče pri nepijancu dognati eno uro potem, ko je izpil en liter vina, v krvi 0.13 odstotka alkohola. Ta množina alkohola se še nekaj časa dviga, potem ostane šest ur na isti višini in se more dognati celo dvanajst ur po zavžitju te količine. Vsebina alkohola v krvi zmernega pivca je vobče manjša in pada nag-leje, seveda se pa tudi hitreje dviga. Pri pivcih, ki si ga vsak dan privoščijo določeno mero, izgine alkohol že po šestih urah iz krvi. V Švici se -»blasti poslužujejo te metode pri zločinih zaradi pijanstva z mnogo večjim uspehom kakor v drugih deželah prič iz pivske okolice.
40-odstotkov nemških zakonov brez otrok
Znani nemški narodni gospodar Prost Kalin objavlja v »Frankturter Zeitung« zanimive izsledke o zakonih brez otrok v Nemčiji. Iz njegovih izvajanj izhaja, da je Nemčija na najboljši poti, da opusti ne le zakone z dvema otrokoma, ampak uvede naravnost zakon brez potomstva.
V	Prusiji se že izvaja praksa, da ostaja 35 do 40 odstotkov zakonov brez otrok. To velja posebno za zakone iz novejšega časa. Neko štetje v Franfurtu pa je pokazalo še obupnejše številke. Dognali so, da je med 13.911 rodbinami, ki žive v frankfurtskih naselb., do 46odst. zakonov brez otrok. Tip, ki se pojavlja najčešče poleg tega, je zakon z dvema otrokoma, medtem ko odpadejo zakoni s tremi in več otroki samo na 29 odstotkov prebivalstva.
Siam bodo elektrificirali
švedski inženjer J. F. Hagerup, ki je dobil svojčas naročilo od siamske vlade, naj pregleda reke v deželi in pove svojo sodbo o možnosti njih uporabe za elektrifikacijo, se je vrnil domov in izdeluje sedaj zadevni načrt. Hagerup je moral prepotovati Siam celo po krajih, kamor še ni do njega stopila človeška noga. Potoval je s karavano slonov. Mestoma je prišel v divjeromantične pokrajine. V goščavi se je karavana držala poti, ki so jih utrli za svoje pohode tigri, divji sloni in bivoli.
Siamske reke imajo po poročilu švedskega inženjerja dovolj jake padce, da se lahko izkoristijo v elektrifikacijske svrhe. Njih edini nedostatek je, da se jim struge poleti izsušijo. Zato bo Hagerup predlagal siamski vladi zgraditev ogromnih vodnih rezervoarjev, iz kateerih bo voda polagoma odtekala in tako pomagala pridobivati energijo skozi vse leto.
Lepotica Španije
španska republika si je izbrala lepotno kraljico za domače in inozemske reprezentance v L 1931 v osebi senorite Amalie M. Ariza
Čitaite ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Maroški sultan na kolonialni razstavi
JErancogki maršal L^aute^ pozdraylja maroškega sultana oa razstavišči)
Nemški državni zavod za pekarstvo je razpisal nagrado za najboljši kruh. Pri preizkušnji ne pride v; oštev samo dober okus ampak tudi lahka prebavljivost in kalorije.
Misijonar, škof in bodoči kardinal
Življenje italijanskega pustolovca Boia, ki so mu zdaj skrajšan svobodo za šest let
Kazenski senat v Lancianu je imel pro-šli teden opraviti z enim najbolj prebrisanih pustolovcev sodobne Italije, Antoniom Boiom.
Niz njegovih pustolovščin se začenja leta 1914. Tedaj je Boi zapustil svojo ženo in odšel z neko prijateljico na potovanje. Zaradi vojaškega pobega pa so ga oblasti zaprle in obsodile na dve leti ječe. Odsedel je kazen na otoku Nisidi, potem te je začel izdajati za duhovnika. V nekem samostanu blizu Rima se je izdajal za mi-sionarja Pietra da Montija, ki so ga bili pojedli ljudožrci. Razdrl je bajko o njegovi žalostni smrti in poveličeval svoja junaštva. Bratje so mu verjeli, ga sprejeli v samostan, ko je pa prišel misionarjev oče, da bi objel sina, ki ga je imel za mrtvega, se je pokazala prevara v pravi luči in Boia so zopet zašili za dve leti.
Po tej kazni se ni slišalo o njem nič več. šele v zadnjem času se je pojasnilo, kaj je mož uganjal ta leta. Najprej je prišel v Terronovo in se izdajal za vseučili-škega profesorja. Oženil se je v drugo z neko Ano Lorichio in imel z njo dva otroka. Nekega dne pa je izginil s prikupno
hčerko svojega soseda ... Nekaj tednov pozneje se je pojavil v talarju v Bastu (Abrizzi) in se izdajal za škofa iz Bene-venta. Svojo ljubico je imel s seboj in jo je ljudem predstavljal za svojo nečakinjo. Ljudje so mu izkazovali velike časti, on je maševal, vodil procesije in celo lečil bolnike, v prvi vrsti lahkoverne ženske. Potem pa se je naveličal »nečakinje« —■ spremljevalke, jo prepustil njeni usodi in odšel k nekemu bogatinu ter se mu predstavil kot bodoči kardinal. Bogatin mu je dal na razpolago svojo vilo in vso postrežbo. Zaradi tega se je tako prevzel, da so ga kmalu razkrinkali. Pri maši, kjer je nosil mitro in škofovsko palico, so namreč opazili duhovniki, ki so mu stregli, da se ne drži natančno navodil obrednika. To ga je pokopalo. Vprašali so v Beneventu, kaj je prav za prav z njihovim škofom. Prejeli so odgovor, da sedi doma. Boi je zavohal, da so mu za petami in jo odku-ril. čez nekaj tednov pa so ga našli v neki abruški vasici. Postavili so ga pred sodišče, ki ga je sedaj obsodilo zaradi goljufije in bigamije na šest let zapora.
Advokat obtožen poneverbe
Lani v avgustu so našli dunajskega odvetnika dr. Feingolda v njegovi pisarni nezavestnega na tleh. Soba je bila polna plina, poleg Feingolda je ležala majhna angleška pištola. Iz prsi mu je curljala kri. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je mož ranjen v bližino srca in je odredil prevoz samomorilnega kandidata v bolnišnico.
Kmalu nato so dognali vzrok poskuše-nega samomora. Feingold se je bil zapletel v nesrečne špekulacije in je zaradi njih poneveril večjo vsoto denarja, ki so mu ga bili izročili njegovi klienti s prošnjo, naj jim preskrbi dovoljenja za prodajo tobačnih izdelkov. Vsota poneverjene gotovine znaša okoli 800.000 Din naše veljave. Pa to ni bil edini prestopek, ki si ga je bil dovolil advokat s tujim imetjem. Zlorabil je tudi zaupane mu hipoteke in obremenil hiše svojih odjemalcev z dolgovi. Ta škoda dosega tudi skoro poldrug milijon dinarjev vrednosti. Končno si je mož umazal roke s tem, da si je dal izplačati od oskrbnika neke zapuščine na sodišču vsoto za svojega klienta, pa jo je porabil
Za vse te grehe so ga posadili na zatožno klop in v sredo 19. t. m. se bo začela proti njemu obravnava. Dr. Feingold je pomilovanja vreden človek. Poznavalci njegovih življenjskih razmer pravijo, da je živel vedno skromno in da je zašel na stranpot poneverb samo zaradi ponesrečenih špekulacij. Iz seznama odvetnikov so ga črtali že pred letom dni in tudi njegovo pisarno so prodali, oziroma oddali na dražbi najvišjemu ponudniku. Obtoženec je star 53 let in ima družino.
Drobne zanimivosti
Štirje novi otoki v Arktidi
Ledolomilec »Malvgin« je odkril na jugo-zapadni strani otoka Karla Aleksandra tri majhne doslej neznane otoke. V vzhodnem delu imenovanega sveta je odkril še četrti otok tam, kjer imajo dosedanji zemljevidi zaznamovano neko morsko ožino. Po teh odkritjih se je odpeljal v Markhamsund. v soboto zjutraj pa (je dosegel otok Alger.
Na leso se je nataknil
V	Oberenternu blizu \Vellsa se je primerila 18-letnemu hlapcu Sickkingerju težka nesreča. Splezal je na drevo, da bi se najedel sliv. Pri prestopanju z veje na vejo pa mu je omahnila noga in padel je tri metre globoko na leso ograje in se nataknil nanjo. Ranil si je pljuča in jetra in zdravniki nimajo upanja, da bi okrevaL
Atentat na armenskega škofa v Parizu
V	nedeljo zjutraj (je streljal v armenski cerkvi v Parizu neki Armenec na armenskega škofa B ram da Cha Bouha. Škof je ostal nepoškodovan, pač pa je krogla iz samokresa ranila mašnika, ki je molil pred oltarjem. Napadalca so prijeli v cerkvi. Izkazalo se je, da je pred par tedni prosil za podporo od cerkvene občine, ki jo je tudi prejel, seveda v manjši meri kakor je pričakoval. Zato se je hotel maščevati nad najvišjim predstavnikom armenske cerkve,
Radio
Izvleček iz programov
Sreda. 12. avgusta.
LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12.45: Dnsvne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.80: Literarna ura. — 20: Koncert na orgle. — 21: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek. 13. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesii. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18-30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gimnastične vaje. — 20: Časnik in časnikarstvo. — 20.30: Davorinu Jenku v spomin. — 21.15: Samospevi gdč. Vedralo-ve. — 21.45: Prenos z Bleda. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. _ 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19: Večerni koncert, — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane- — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka irlasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 17: Vojaška godba. — Plošče. — 19.05: Pesmi. — 19.15: Koncert tam-buraškega zbora. — 19.55: Vojaška godba. _ 21: Orkestralen koncert. — 22-15: Koncert na orgle. — BRNO 17: Plošče. — 19: Prenos iz Prage. — VARŠAVA IS: Koncert solistov. — 20.15: Koncertni večer. — 22.30: Klavirski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 15.50: Mozartova glasba na ploščah. — 19.40: Vesele pesmi. — 21: Prenos zborovske sere-nade iz Solnosrrada. — 22.20: Jazz-band. — BERLIN 19: Humor v pesmih. — 20: Stari in moderni plesi- — Zabaven program. — KONIGBERG 16.30: Regerjeva in Alahlerjeva glasba. — 17.15: Orkestralen konce-rt. — 20: Prenos lz Berlina. — M0HLACKER 17: Orkestralen koncert iz Frankfurta. — 19.45: Igralski večer. — 23.15: Koncert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 16.25: Ciganska godba. — 17.50: Koncert solistov. — 20: Orkestralen koncert. —
Vsak dan sna
.. Moj klic se bo slišal po vsej deželi ...«
(Glas i% ozadja): »Glasneje:«
^ette tnali m oglasom t
Zenltve, dopisovanja, naznanila te' oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din Pristojbina za šifro 5-— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din Pru stojbine je vposlati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilni'-.- v Liubiiani 11.842 - Telefnr številka 2492 3492
Za edgooo**
2 Din v »namGah
•Vas/etre malih oglasov
dobite takoj po izidu tista v podružnicah „Jutra* v »Maribor**, v Cel;m, v iVorem me*tu, v TŽrbovljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
Brivskega učenca
urnega ia čistega, z vso oskrbo v hiši, proti primernemu plačilu, pozneje brezplačno, sprejme Ferdo Buk, Noto mesto. 35571-1
Učenko
sprejme šivalnica moškega p « r i 1 a v št. Vidu nad Ljubljano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35401-1
Pek. pomočnika
prvovrstnega sprejmem t parni peči. — Ponudbe na ""ias. oddelek »Jutra« pod šifro »Pek«.	356-5-1
Žensko
za pranje in ribanje enkrat tedensko, iščem. V poštev pridejo samo Pri-nvrke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35614-1
Vezilja
za monograme, dobi stalno delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35610-1
Učenko
sprejmem takoj v trgovino T1" -ih del. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 35611-1
Kuharico
prvovrstno sprejme boljša nstavracija v Ljubljani. — Stalno mesto in dobra plača. Nastop takoj. Cenjene ponudbe pod »Prvovrstna« na oriasni oddelek Jutra.
35562-1
Prodajalko
ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu — sprejmem fakoj. Z znanjem šivanja i gospodinjsko šolo ima prednost. — Tvrdka A. F. Ir*ič, Mislinje. 35572-1
Natakarico
čedne zunanjosti, pošteno
i:: pri gostih priljubljeno, iš';om za takoj za boljšo gostilno na deželi. Lahko je :udi začetnica. Ponudbe ni naslov: M. Kramžar, Frcvalje.	35578-1
Deklico
pridno in pošteno, k trt-nvaeiviemu fantku sprejme trgovska družina v L.ib-Ijani. Znati mora šivat' in opravljati druga lahka hišna. dela. Ponudbe s sliko nri oglasni oddelek »Jutra« ped Zanesljiva in snažna« 35603-1
Kot hišnika
/a veliko gosposko h":» v F' iiT.idu, i š F e m pridna, ficniš' o govoreča zakonca hrez »trok. M«ž ?e mora razumeti na centralno kur-j.ivn, žena pa mora skrbeti za snago v hiši. Prosto ]ri'0 stanovanje in plača. — Ofert" s spričeval na naslov: Podobnik, Bled,
a.
dobra pripisi I. C. vi!:) Mi-35775-1
Kuharica
m dobre kuhe. ki je
pripravljena delati tudi vsa o*ta1% hišna dela — dobi s' ;.-.;'0 pri majhni družini s.unili odras':h oseb. Na-s' >r pove oglasni oddelek »Jutra«.	35518-1
Pridno dekle
k-' pomivalko sprejme ta-k".: hotel štrukelj. 35348-1
Služkinjo za vse
sprejme t a k -o j gostilna Valja vee, Ljubljana VII, Aieševceva cesta štev. 14.
35537-1
Natakarico
P'' l'!o in pošteno, lepe zunanjosti sprejmem takoj. P-^.Jnn-t s kavcijo. Na-pive oglasni oddelek »Jutra«. ~ 35520-1
Več pleskarskih pomočnikov
dobro kvalificiranih takoj sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra :. 35505-1
Notar, kandidata
po možnosti s pravico substitucije, sprejme notar na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Notarski kandidat«.
35161-1
Učenko
z* špecerijsko trgovino v T.jubljani iščem, event. s hrmo in stanovanjem v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazna učenkac. 35125-1
Gospodinja
?'ara 30—40 let, zmožna
vseh domačih del. dobi mesto pri samostojnem gospodu na deželi. Dolenjke ali štajerke imajo prednost Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	35631-1
Brivskega
Služkinjo
ki zna tudi kuhati, sprejmem k dvema otrokoma. Pogoj je čistost in poštenost. Naslov: M. Gjurin, Kamnik, Glavni trg.
35&>2-l
Brivskega
pomočnika
starega do 27 let, dobrega delavca, z oskrbo sprejme takoj Martin Gjurin, brivec v Kamniku.	35651-1
Vzgojiteljica
s perfektnim znanjem nemščine, če mogoče z znanjem igranja na klavir in vešča nekoliko šivanja, dobi mesto. Nastop 20.—?."». avgusta. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Vzgojiteljica«.
35676-1
Provizij, potnika
mladega, agilnega, sprejme za mesto Ljubljana tovarna mesnih izdelkov. Zahteva se dober nastop ln vljudno občevanje s strankami. Provizija po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe na poštni predal 39.	35319-5
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub ljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek rJutra« pod šifro »Fiksnm in provizija«.	34982-5
Trgovski potniki!
Sprejmem več trg. potnikov, za potovanje po vsej državi. Prednost imajo oni. ki žo potujejo s kakim špecerijskim ali kolonijal-nim predmetom. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntra« 35524-5
500 Din tedensko
plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers-sons. Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor!	257
Provizij, zastopnike
za Maribor. Ptuj. Celje, Ormož in Varaždin sprejme Vzajemna pomoč, Maribor, Koroška -fl. Lep zaslužek se nudi tudi vpokojenim železničarjem.	35326-3
Za slovenščino
iščem inštruktorja. — Natančne ponudbe z navedbo honorarja na oglas, oddelek »Jutra« pod »I. M.«
35564-1
Camernikova šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236
Prva oblast. koneesijonir»na prospekt 15 zastonj — pl $it» ponjl	251
Mertner:Englisch
kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rabljen«.
35636-8
Mizar. pomočnik
dobro verziran v stavbnih delih, zmožen tudi " dela na strojih in risanja, išče službo — najraje na Gorenjskem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra :. 35573-2
Kuharica
dobra in eiita, gre kuhat
v restavracijo ali gostilno Ponudbe na oglas, oddelek ••Jutrac pud šifro »19«.
35565-2
Mlad kočija ž
išče stalno službo za takoj. Gre tudi za hlapca k boljšemu gospodarju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kočijaž«.
35617-2
Gospodična
srednjih let, zmožna vseh domačih del in dobra kuharica, želi službo gospodinje pri samostojnem gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena gospodinja*.
535J3-2
Izučen vrtnar
z večletno prakso, želi I-službo. A. Lazar, Kolodvorska ulica 31. 35616-2
poslovodjo
sr-rejme takoj Josip Lenič, Mokronog.	35635-1
Mlajšega hlapca in mizar, pomočnika
sprejme mizarstvo »Sava« v Kolodvorski ulici št. 18.
35614-1
Modistko
dobro izurjeno spre!mem. Ponudbe na og'a«. oddelek »Jutra« pod »Modistka.-.
tjv-i) f
Dekle
ki se je že 2 leti učilo v trgovini mešan, blaga, želi premeniti mesto — najraje
na deželo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35623-2
Boljša vdova
i išče mesto gospodinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štajcrka 36«.
35624-2
Perfektno kuharico
ki bi opravljala- tudi vsa druga hišna dela, iščem. ' Predpogoj skrajna pošte-I nost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna kuharica«.
35603-2
Fotograf, vajenca
sprejme takoj Franjo Kun-šek. fotograf v Celju. Cankarjeva cesta štev. 9.
35679-1
$iv»15o za pletenine
fr>re:mem. ali dam delo na de,m. Vprašati samo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3566S-1
Trg. pomočnica
i mešane stroke, išče kjer-: koli službo. Naslov v ogl. I oddelku ■ »Jutra«. 35641-2
Postrežnica
išče zaposlenje v dopoldanskih ali popoldanskih urah. Rezi S»bane, Dolenjska cesta 12/11. 35602-2
Izurjen žagar
izurjen na venecijanki in cirkularki, ter obenem tovarniški delavce, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra« pod >2a?ar« 35597-2
Višji natakar
starejši, ki govori več jezikov, zmožen kavcije — iščo nameščenje. Cenjene ponudbe pod šifro »Nari-konobar« na anončni biro H i lik o Sax, Maribor.
35571-2
Mesar
siar 37 let, prvovrsten se-kač, izvežban v vseh ir.c-sa-skTh delih, išče primerno službo v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35589-2
Prodajalka
z osemletno prakso r trgovini mešanega blaga — želi službo kjerkoli v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Urna« na oglasni od delek »Jutra« v Ljubljani.
35293-2
Gospodična
želi mesto v kaki tovarni, ali kakršnokoli primerno drugo zaposlenje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35540-2
Brivski pomočnik
26 let star, bubištucer — išče službo v boljšem salonu. Spitzko Franc, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5.
355:34-2
Gospodična
perfektna v vseh pisarniških delih, išče popoldansko zaposlenje. Ponudbe na oirlasni oddelek Jutra pod »Zaposlitev VIII«.
35509-2
Tujec
vešč francoskega, angleškega, italijanskega, grškega in deloma slov. jezika, izučen šofer, išče primerno zaposlitev v tovarni, pisarni ali kjerkoli. Gre tudi za potnika. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35531-2
Brivski pomočnik
dober delavec, išče službo. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro •-■•Brivec«.	35667-2
Gospodična
srednjih let, vešča slovenskega, nemškega, italijanskega in angleškega jezika želi mesto gospodinje ali nad-zorniee pri .rodbini, ali e.ni osebi. Plača ni pogoj. PoiliuDuj na-pojlruž. »Jutra« v Celju pod značko -Poštena«.	35674-2
Drž. upokojenec
perfekten ekonom, katerega žena ima trg. obrtni list. Zeli primerno službo, event. vzame tudi trgovino na račun, ali primarno posestvo v najem. Solidni posredovalci dobe nagrado. Dopise na naslov: Fintarič Franjo, Teharje pri Celju.
35675-2
Mesarski pomočnik
mlad in pošten, išče službo Nastopi takoj ali s 15. avgustom. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
35677-2
Frizerka
dobro izvežbana. išče nameščenje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Frizerka«.
356S0-2
Šofer - začetnik
ki bi opravljal tudi druira dela, želi službo pri tovornem avtomobilu. Gre pa tudi za spremljevalca. — Ponudbo pod »Pošten in trezen« na podružnico Jutra v Mariboru.	35681-2
Alotocikl Super
750 ccm. s prikolieo, zadnji model, 500 ccm AJ-3 s prikolico. skoro nov, oba radi nabive avtomobila, 600 ccm Indian Seo-ut za 6000 Din in 175 ccm reusreot za .1600 TV.n ugodno proda o. žužek. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11. 35670-10
Avto Steyr
20 speci.ialna izdelava, vo-žen 12.000 km, v odličnem stanju usodno naprodaj. — Interesenti naj pišejo na podružnico ».Tntra« v Mariboru pod šifro »Prilika«.
35683-10
2 oleandra
naprodaj v Rožni dolini, cesta 11/15.	55613-6
Fotoaparat
skoraj nov, 9 X 12. Dop-pelanastigmat f. '1 : 3.5, s torbo, stativom in pritiklinami prodam za 2000 Din. Na ogled pri vratarju pivovarno »Union«. 35600-6
Železen štedilnik
zelo poceni naprodaj na Poljanski cesti štev. 13/11, desno.	35593-6
Puhasto perje
čisto, ionano. kg po 48 Din. druga vrsta kg po 36 Din. čisto belo go»jr kg po 130 Din in čist puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L BROZOVIC. ZAGREB. Iiica 82.	22 6
Salonsko garnituro
(rokoko) starinsko ugodno prodam na Mestnem trgu št. 12.	35551-6
Črno jedilnico
elegantno, kompletno, stoječo uro, servirno mizico in nastavek za rože proda Blaž Peterncl, Ljubljana. Sodarska 2.	53645-6
Starinska ura
lepa, zelo poceni naprodaj na Dunajski cesti št. 37 I.
35647-6
Ročni voziček
močnejši, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem udd- !ku »JutrsN.	35657-6
Srnjakova plečeta
po Din 10 kg nudi tvrdka »Riba«, Ljubljana, Gradišče št. 7.	35673-6
Biljard
ter male vrtne mize in stole kupi Kregar, Ljubljana VII, Medvedova cesta 8. Telefon 2-414.	35627-7
Krojači!
Kupujem vsako količino krojaških odrezkov. — Ponudbe 7. najnižjo ceno in vzorcem na Industrijo . volnenih izdelkov P. Maidič, Celje.	35568-7
Čreva
suha goveja in slana ovčja
v vsaki količini kupuje Brača Perišin, K. Kambr-
lovac pri Splitu, Dalmacija 35470-7
Starih sodov
za jabolčnik, večjo množino dobro ohranjenih kupi takoj Rudolf Dorgan. Laško.	35466-7
Dvoje vrat
ene za garažo in ene ozke 7.a sobo kupim. Bežigrad. Einspielerjcva ulica št. 23 33368-7
250.000 Din posojila
proti vknjiž'-:. na .prvo mc-sto. na večjo hišo v Ljubljani in zaznambi na plačo iščem od privatnika. Po mdbe z navedbo obrestne mere na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Privatno posojilo«.	35669-16
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupu.ie Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, ilirska ulica 36. vhod Iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možina.
70
Spalnico
za 1 -osebo, 5 mesecev rabljeno, radi selitve poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35632-12
Hrastova jedilnica
malo rabljena po nizki ceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 35646-12
Na dobro hrano
domačo, sprejmem dva gospoda. Mesečna cena 800 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra hrana«. 35618-14
Nova hiša
enonadstre-pna, -moderna in dobro zidana, na zelo lepi točki predmestja, v ugodni legi blizu centra, pripravna za obrt, z vrt oni pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ug>dna in lepa lejra«.
35604-20
Stavbne parcele
na Grosupljem prodam revnim družinam od devet otrok naprej po najnižjih cenah. Alojzij Javornik, gostilničar, Ško-feljra.
35538-20
Hišo
z velikim vrtom, blizu prulske šole prodam za 235.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35594-20
Travnik
v izmeri 5000 m2, v Tacnu tik pod šmarno goro prodam po 12 Din. Pripravno za 4 lepe stavbne parcele. Pojasnila daje R o b a r v Tacnu.	35654 20
Trnovsko
predmestje!
Ponudnik hiše,	na značko
»Prijazna lega«	naj javi
naslov, ker je	istega po;
zabil naznačiti	na svoj:
dopisnici.	35601-20
Mlin
za kmečko in trg. mletev, v prijaznem in najbolj prometnem kraju naprodaj. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35776-20
Hiša
z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju — blizu cerkve, z lepim, novozasa jenim vinogradom in sado-nosnikom ugodno -naprodaj Pojasnila daje M. Golob, Pojenšak-Moškanjci.
53569-20
Hišo v mestu
kupim. Tonudbe na og'a«. oddelek »Jutra« pod šifro »Miljon«.	35007-20
Stavbna parcela
v velikosti 1800 m', pot na Rožnik naprodaj po Din 70 m;. Naslov v ogl oddelka »Jutra«. 34931-23
Hišo v Ljubljani
v centru, večnadstropno, no možnosti s trg. prostori kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje piačilo«.
35629-20
3 stanovanjske hiše
in 3 srosfilne v m^stu ima naproda* Jančar, Sv. Petra cesta 27.	35656-20
Pisarniške prostore
krasne, v neposredni bližini pošte takoj oddamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	55615-19
Lep trgovski lokal
na Kralja Petra- cesti v Ce 1 jo odda Vajt.	223-19
Primeren lokal
za krojaštvo. v sredml
mesta iščem. Eventuelno vzamem tudi stanovanje dveh sob "na ulico. Pismene ponudbe pod "Krojaštvo« na oglasni oddel. »Jutra«. 35313-10
Trgovski lokal
na prometnem prostoru, prazen, se išče za 1. november. Ponudbe z opisom " prostornine, lege in zahtevkov-- na oglasni oddelek- .»Jutra« . pod -Prometen likal«. 55237-19
Trgovino
dobro vpeljano, s stanovanjem, v Sv. Pavlu pri Preboldu o-ddatn s 1. septembrom pod zelo ugodnimi pogoji. Natančne informacije daje F. f i k 1. istot-am.	33522-19
Lokal
za pisarno ali trgovino, v Kolodvorski ulici, event. z veliko pritlično sobo takoj oddam za 800. odnosno 1000 Din. Informacije v knjigoveznici Molk. Can-karievo nabrežje 35541-19
Jabolka
za prešo in namizna v tj. gonskih množinah oddaja D. Marušič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 35619-34
Pekarijo in
stanovanje
prometnem kraju blizu Ljubljane oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem •oddelku »Jutra«. 33583-17
Pozor, trgovci!
V najlepšem — letoviškem kraju Gorenjske oddam v najem trgovski lokal, na najprometnejšem mestu, z inventarjem, po potrebi tudi s stanovanjem. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >Trgnv-ki lokal 700«. 34706-17
Lokal
3 prostori, v pritličju, na prometni točki, v Ljub-li.mi takoj oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35650-17
Otavo
stnjeco, oddam blizu Sv. Križa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35599-33
Maline
sveže In zrele, garantirano čiste po Din 3 kg postaja Kočevje, v vsaki množini razpošilja F. Tschinkel. Kočevje.	S4901-33
Namiznih jabolk
prvovrstnih, razpošilja po -ajnižji ceni tvrdka Pe-er šetina, Radečo - Zid.
Otavo
stoječo prodam. Pojasnila v hotelu »Soča« v Ljubljani.	53015-33

Brzojavne droge
Oorove, smrekove in jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za sukse-zivno dobavo, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Srebot-njak. Sv. PeteT v Savinjski dolini, poštni preda! 4.
250
Ladijski pod
v debelini 23 in 30 mm ima stalno v zalogi in prodaja po najnižji dnevni ceni »Ilirija« d. z o. t., Dunajska cesta št. 46. — Telefon 28-20. 35202-15
2 mlajša dijaka
sprejmem v zračno sobo in na dobro hrano na Miklošičevi cesti 6/II, levo — love stopnjice. 35498-22
Mlajšega dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Poizve se v trgovini na Karlov-
ški cesti št. 34. 3.3607-22
Dijaška stanovanja
.najraje pri uč:toljski rodbini s popoluo dobro oskrbo iščem. Tozadevne pismene ponudbe pod in-štiukcija v hiši na oglasni oddelek »Jutra«.
33414-22
Za dijakinjo
učiteljišča iščem hrano in stanovanje, z uporabo klavirja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljiščnica«. 35637-22
Dijakinje
sprejme boljša družina na stanovanje. Klavir na razpolago in pomoč v jezikih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33062-22
Štirisob. stanovanje
komfortno, v vili v bližini Tivolija, z verando, kopalnico in vsemi pritiklinami, oddam za november. Elektrika in plin v hiti. Reflektira se le na snažno in mirno stranko. Ponudbe ni oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden slučaj«.
35605-2!
Stanovanje
1—2 sob. kuhinje in priti klin oddam na Ilovici 67.
35622-2!
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin čisto in mirno, v severnem delu mesta iščeta starejša zakonca brez otrok, ki plačata do 600 Din mesečno. Event. kupita proti takojšnjemu plačilu hišo. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik 322«. 35609-21/a
Stanovanje
sobe, kuhinje in vseh pri t-iklin -oddam v Kornščevi ulici 12.	35598-21
Zakonca brez otrok
iščeta 2 majhni sobi in ku hinjo, ali 1 sobo in kabinet. s 1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek ?Jutra« pod šifro »("'odna stranka«.	35587-21/a
231-3;
4 sobno stanovanje
z vsemi pritiklinami fko-palnico, sobo za služkinjo itd.t za november želi družina 4 oseb. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra- z navedbo cene pod značko »Udobnost«.
35083-21a
Stanovanje
1	velike sobe in kabineta,
2	ali 3 manjših sob, kuhinje in vseh pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. Ponudbe na osla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna in točno plačljiva stranka«.
S4S63-21 /a
Stanovanje
2 sob, kuhinje in verande oddam pod Rožnikom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dvosobno«.
355-33-2H
Stanovanje
komfortno, obstoječe iz 3 sob. sobo za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice _ in _ ostalih pritiklin takoj oddamo v palači »Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti. -Pojasnila dajn ravnateljstvo med uradnimi urami. 53506-21
Krasno stanovanje
obstoječe iz 5 sob, t sredini mesta oddam s 1. novembrom 1931. Le pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Krasnoc 33458-21
Popolna vrednost
Vaši računi bodo pokazali popolno vrednost Fordovih voz. Velika podjetja, katera skrbno vodijo račune o prevoznih stroških, uporabljajo v vedno večjem številu tovorni Fordov voz. Začetni stroški so malenkostni, kakor tudi letni stroški vožnje in vzdrževanje voza in brezhibno delovanje, eto to so faktorji, kateri dado popolno vrednost in velik dobiček. Vprašajte najbližjega Fordovega prodajalca, zakaj je ravno tovorni Ford tako cenjen.
lincoln
Fordson. aircraft
TRUCK
Pulte in stelaže
za špecerijo in manufak-turo, v zelo dobrem stanju proda Puhek, Črnomelj.
34702-6
Gostiln, inventar
porcelanaste vize, plinski štedilnik, reklamno svetilj-ko, stojalo za dežnike, pepelnike, karafindel, kuhinjski pult. krožnike za gar-nirsnje. stekleno kredenco, elektr. svetiljke in karni-se za zavpse proda Josip Uran, Mestni trg štev. 11.
35606-6
Pri tej seriji nudimo vam zares višek kakovosti po posebno ugodnih cenah. Za plošče in filmpak.
(Celto&port
Preglejte ta aparat in on vam bo ugajal. Dobiva se v vseh boljših foto-trgovinah.	191/4
Stanovanje
snbe in kuhinje, v podpritličju oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35442-21
Dve stanovanji
dvosobno in enosobno, v vili pod Rožnikom oddam. — Vprašati v trgovini na Večni poti 14. 35640-21
Stanovanie
2 večjih in 2 manjših sob, sobe za služkinjo, kuhinje in pritiklin, tik sodnije oddam s 1. novembrom. Na tanč-ne ponudbe, z op'som rodbinskih članov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno 1800«. 35671-21
V podnajem oddam
2 sobi, poselsko sobo, kopalnico, kuhinjo itd. v no-hiši v sredin! mesta takoj za mesečno najemnino 800 Din. — Natančneje se izve do 13. avgusla 1931 dopoldne v oglas, oddelku »Jutra«.	35665-21
Stanovanje
snlneno, obstoječe iz štirih •ob in pritiklin, na Miklošičevi cesti oddam s 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35661-21
Sobo in kuhinjo
v I. nadst-r. v Zg. Šiški blizu remize takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku -.Tntra«	35664-21
Soliden gospod
išče si. septembrom v mestu sobo s posebnim vhodom. Ponndbo na ogl. •oddelok »Jutra« pod šifro »300—350«.	35585-23/a
Elegantno sobo
s strogo separira-nim vhodom oddam na Mestnem trgu o/IT.	35612-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom išče miren samski gospod s 1. septembrom. Plača tudi za več mesecev naprej, vendar ne čez 200 P;n mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35550-23/a
Opremljeno sobo
s poseb. vhodo-m in električno razsvetljavo, v centru mesta oddam s 15. avgustom 2 gospodoma. — Kottar, Dunajska c. OH.
35499-23
Veliko prazno sobo
s poseb. vhodom in elektriko. pripravno tudi za pisarno, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35659-23
2 zvezani sobi
opremljeni, v IT. nadstr. na triu takoj oddam enemu cospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35590-23
Prazno sobo
v katero lahko postavim štedilnik, iščem s 1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« ped šifro »Sama«.	335S4-23/a
Prazno sobo
v sredini mesta iščem s 1 septembrom. Ponudbe pod »Šivilja« na oglas, oddelek »Jutra«.	35-391-23/a
Opremljeno sobo
lepo, v sredini mesta išče gospod. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj soba«. 33512-23
Opremljeno sobo
5 poseb. vhodom in elek triko oddam 2 osebama takoj ali s 15. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53630-23
Balkonsko sobo
veliko in lepo. v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35643-23
Prazno sobo
solnčno, v sredini mesta iščem s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35642-23
Veliko sobo
prazno ali opremljeno, s separatnim vhodom oddam v strogem eentni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
85660-23
Gospoda
snrejmem na stanovanje na Vidovdanski ce>ti št. 1-1.
35666-23
Prazno sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3-3663-23
ULA
/ * # rt A A * ■ 1
Klavir
dobro ohranjen za 3000 Din proda P. G., Pogačarje trg 3/in.	53628-26
Klavirje in pianine
inozemskih znamk nudi najceneje Družba Musica, Sv. Petra cesta štev. 40.
35620-26
Pianino
predam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53653-36
Kdo
Sostanovalca
s hrano in vso oskrbo za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča« na Sv. Petra cesti 3. 33519-23
Onremlieno sobo
* nosebnim vhodom, elektriko in parketom takoj oddam enemu ali dvema brdiSima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek •Jatra«.	35195-23
po-sodi pianino boljšemu uradniku v suho stanovanje. proti mesečni najemnini, ali proti odplačevanju. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 3-3649-26
IkrpUi
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno in diskretno konccsijoni-rani Zavod za sklepanje zakonov »Rezor« Zagreb, pošta 3. — Informacije in jirospekte pošilja proti vpo-s ■>•<! rioštni znamki za 10 Din.	213-24
Grafolog in hirosof
S. Sadlnck) v Ljubljani
čita karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2.-7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«. II. nadstropje, soba št. 64 33596-2-4
Mlada gospodična
želi prijatelja, ki bi bil pripravljen ji delati družbo. ženitev izključena. — Neanonimne dopise na ogl. oddelek »Jutra- pod <ifro »Prijatelj«.	53379-24
*Mesto Ljubljana«
"Prosim, "da" "d vTguete p; sni o A. R.	5357.7-24
Iščem partnerja
za nedeljske izlete. Prednost imajo bolje situirani mladi inteligenti. blondinei. visoke postave. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mična črnolaska«.
35580-24

Vrhniško opeko
vseh vrst. kakor tudi najboljši trboveljski premog in bukova drva nudi po znatno znižanih Cenah Jakob Goli. Trnovska ulica št. 1 — Trnovski pristan št. 22. Dostavlja na dom! Postrežba točna!	35390-30
Pisalni stroj
manjše, novejše tipe, za 1500 Din naprodaj v trafiki Pugelj, Miklošičeva c. št. 34. ~	3-3592-29
Zaslužijo se
pletilnl stroji v »ezijl r nekaj tednih sami, prodaj« se zaradi preuredbe ohrs^a popolnoma ohranjeni, zel® poceni: 8'40 po 850. 8/50 po 1000, 8,60 po 1300. 8r ključni 8/90, ročni jaquard-ni 880, motorni jaquardol 10/120, raschel-stroji, oavi-ialn:,. čupalm in razni r;r«-cijalni šivalni stroji. Volneno predrvo »Kamgsro« r -vsei) bar\;ah na zalogi.— cena konkurenčna. - Oiril Vajt, Celje.	. 224-29
Čevljarski stroj
skoraj nov poceni naprodaj pri kemični tovarni — Koroščeva ulica štev. 2.
35493-29
Pisalni stroj
•.Remington« model 7 prodam za 1200 Din. Naslov v oglasnem oddeiku Jutra 35659-29
SivcM
Lovskega psa
čistokrvnega španjela z rodovnikom. po u;odni cen? proda Henrik Fran7,1. to-varua pletenin, Ljubljana, Privoz 17.	33570-27
Mlada psička
volčje pasme. 2 meseca stara, se je včeraj izgubila. Pr-oti nagradi j« je oddati v trgovini Vlado Turk Streliška "ul. 24. 35658-38
Osamljen gospod
želi znanja s preprosto in osamljeno mlado devoiko. Dopise prosi na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Razvedrilo«.	53684-24
(Poceni
ftt Ao IM*©
kupite ure, zlatnino ln srebrnino pri svetovno znani tvrdki
H.&uttnet
Ljubljana, Prešernova ulica 4
RazpošUja se na vse kraje; Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htitte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto.
Tujka
Dvignite takoj pi*mo. Sestanek danes. — Tujec.
3567^24
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. - Posamezna številka 2.— Din,
Harry Sinclair Drago:
Seviljski pevec
»Na čenčaj neumnosti!« je zagodrnjal.
»Ali, stric, to niso neumnosti. Še danes obrneva Sevilji hrbet. V Madrid pojdeva!«
Starec se je jel zanimati za Juanov predlog.
»Ali govoriš resno?« je vprašal in mu napeto pogledal v obraz.
»Da, resno. Včeraj sem kupil osla. in če ne najdeva boljše prilike. pojdeva peš. Hrano za pot pa naloživa na osla!«
»Vendar že v Madrid!« je veselo vzkliknil Esteban. A tedaj mu je obstal pogled na Mariji. »In kaj bo z dekletom? Mar pojde tudi ona z nama?«
»Da, vsi trije pojdimo! Skupaj bomo potovali, in ona nama bo pripravljala kosilo!«
»Kakor da jaz ne znam več kuhati!« je jezno reke! stric Esteban.
»Prav!« je veselo dejal mladenič. »Vi boste kuhar, ona pa gospodinja ...«
In presrečen je objel oba hkratu, vsakega z eno roko.
XII. poglavje.
Cvet Andaluzije.
Še dandanašnji je na Španskem mnogo ljudi, ki se spominjajo slavne operne pevke La Rumbarera. V domovini tolikih slavnih pevcev to ne pomeni malo!
V dneh svoje slave je bila La Rumbarera razvajena miljenka madridskega odličnega sveta. Bankirji so ji metali pred noge svoja bogastva, plemiči so ji ponujali zveneča imena, ali La Rumbarera. slavna, lepa in ognjevita pevka, ni marala ne za te ne za one. Ravnala se je po glasu svojega srca — ali vsaj svoje trenutna muhe.
Od tistih dob je bilo minilo že trideset let in La Rumbarera se je bila izpremenila v debelo starko, ki je v njenih očeh le še kdaj pa kdaj zažarela iskra življenja. Vse svoje imetje je bila zapravila in zdaj se je morala tolažiti s tem, da je mladim pevcem in pevkam oddajala sobe.
Čeprav je bil imenitni Madrid že davno pozabil Rumbarero, je vendar uživala v umetniškem svetu slej ko prej veliko spoštovanje. Nedaleč od Kraljevske opere si je bila z ostankom svojega imetja kupila hišo im jo uredila za oddajanje sob. V tem umetniškem domu si je bila pridržala vlogo upraviteljice in gospodinje. Ob večerih so se njeni stanovalci radi sestajali pri njej in poslušali njeno pripovedovanje o časih, ki jih sami .niso poznali in ki so se jim zdeli zdaj, ozarjeni po njenem spominu, lepši od najlepše sedanjosti.
»Da, da,« je rada pripovedovala La Rumbarera, »Puerta del Sol, Kraljevski dvor in Opera — te reči se niso izpremenile. Toda ljudje! Nič več niso takšni, kakor so bili. Nekdaj so bili umetniki visoko spoštovane osebe, a dandanes jih nihče več ne ceni. Od materijaliz-ma se je svet tako izpridil, da niti umetniki več ne vprašujejo: J<aj znam?', ampak: .Koliko mi bodo plačali?'«	'
Tisti večer, ko se je La Rumbarera ravno spravljala k počitku, je zdajci nekdo pozvonil pri vratih. La Rumbarera je modro počakala, češ, ali se bo zvonec še enkrat oglasil, ali ji morda samo kak paglavec nagaja. Ko je pa zvonec tudi drugič kar nekam oblastno zapel, je La Rumbarera vstala s postelje, nadela svojo lasuljo in urno krenila po stopnicah.
»Še zvonec mi bo razbil, kdor je,« je godrnjala, nejevoljna, da ji tako pozno ponoči ne dado miru. Že s stopnic je videla, da stojita v predsobju dva moška in mlado dekle. Visoko je vzdignila svetiljlko in pogledala tujcem v obraze. Bili so prašni in trudni. Videti je bilo, da prihajajo z dolge poti. Starec z ostro začrtanim obrazom je stal na pragu, obrnjen proti Madridu, in La. Rumbarera ga je slišala, kako je govoril:
»Madrid! Madrid! Ti cvet Andaluzije! Ti Meka vseh umetnikov! Ali nam boš milosten ali neusmiljen?«
La Rumbarera ni nocoj pirvič slišala takih izlivov; bili so ji toli vsakdanji, da se zanje niti zmenila ni. A zdelo se ji je, kakor da bi poznala glas tega starca. V tem se je mož obrnil, in ko je zagledal pred seboj starko, je veselo vzkliknil:
»Zakaj nas pustiš tako dolgo čakati? Dobro se spominjam, da so bile nekdaj tvoje noge bolj urne od srnjih!«
La Rumbarera se je ponosno vzravnala:
»Popotnik, če je tvoj žep tako prazen, kaikor je tvoj jezik grd: — hodi z Bogom!«
Stric Esteban — zakaj prišleci so bili naši trije znanci — se je obrnil proti Juanu in Mariji in vzkliknil, kakor da Rumbarerin srd ne zadeva njega:
»Stopita noter, otroka,« je rekel slovesno, »in zapomnita si, da stojita na posvečenih tleh!«
To rekši je vzel svoj široki klobuk z glave in se globoko priklonil starki:
»Otroka! Poklonita se največji Carmen, ki je kdaj živela! Žena, ki stoji pred vama, je slavna Rumbarera!«
Starka na prvi mah ni mogla spraviti besede iz sebe. Zagledala se je v Estebanov obraz, kakor da bi se izkušala domisliti, kdo je ta človek.
»Da, jaz sem La Rumbarera.« je ponosno odgovorila, »a kdo ste vi, ki me tako dobro poznate? Dandanes se me nihče več ne spominja!«
»Tudi mene so vsi pozabili, ali to me ne moti. Ti, Lulu, in jaz sva vendarle imela opojne čase svoje slave!«
»Lulu me imenujete? Tikate me? Kako se upate? Kdo ste?«
»Ljubil sem te kot ,Werther', bil sem tvoj ,Do,n Jose' in sem s teboj umiral v ,Romeu'. Ali se ne spominjaš?«
La Rumbarera se je naslonila na ograjo stopnic. Čutila je, kako jo napada omotica.
»Moj Bog!« je zašepetala. križaje se od silnega začudenja. »Ali je mogoče? Ti si?! Esteban de Malinino!« Razprostrla je roke in stopila proti njemu: »Na moje srce! Prijatelj! Umetniki Tovariš moj!«
Juan je porinil strica Estebana, ki se je tako mahoma našel v Rumbarerinem objemu.
»Lulu!« je zamrmral in oči so se mu zasolzile od davnih spominov.
»Esteban, dragi moj, kod si se skrival vse te čase?« je vprašala La Rumbarera, ko se je nekoliko pomirila. »In kdo sta ta dva?« je dodala, kakor da bi bila šele zdaj opazila Estebanova spremljevalca.
»Lulu, to je moj učenec,« je ponosno odvrnil Esteban. »Kadar poje, bi človek mislil, da sliši mene!«
Stavbne parcele
ob glavni cesti proti št. Vidu, kakor tudi v št. Vidu poceni naprodaj. Poizve se pri Franji Cirman, Št. Vid št. 17. 10333

Potrtim srcem naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mati, stara mati, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa
roj. št ur m
včeraj dne 10. t. m. ob S. uri zvečer, v 70. letu svoje starosti po kratki mučni bolezni Bogu vdano preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne na pokopališče Sv. Roks.
Metlika-L jubljana-Zagreb, dne 11. avgusta 1931.
FRAN in RUDOLF, sinova in rodbine: IIREHORIČ, ŠTURM, NEMANIC, WEIS
Specijalna delavnica za instalacijo in popravila, ter zaloga magnetov, dinamo, električnih svetilk za bicikle in avtomobile, maznike, smernike, brisače za steklo, trobil, vseh vrst svečic ter akumulatorjev. Delavnica je opremljena z najmodernejšimi Bosch-stroji in aparati, ter je pod vodstvom v tvornici izvežbanih strokovnjakov. Največja solidnost dela in zmerne cene. Bosch-Service Elektroindustrija d. d., Gosposvetska cesta 13, dvorišče.	10336
Izpraznitev letne zalose
po globoko znižanih cenah
pri tvrdki
letne a
damska in moška konfekcija
PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 7
Oglejte si izložbe in bogato zalogo v trgovini!
Prepravka mostova i propusta u starom kolosekn pruge Vinkovci-Brod na mostove i propuste sa plodom od armiranog betona.
Direkcija Državnih železnica u Subotici na temelju rešen ja Gospodina Gene-ralnog Direktora Državnih železnica od 2-og juna 1931. godine u aktu G. D. Br. 20.087/31 i u smislu članova 86—98 Zakona o Državnom Računovodstvu raspi-suje na dan 10-og septembra 1931. godine prvu ofertalnu javnu licitaciju za izvršen je Zemljanih, zidarsldh, betonskih, armirano-betonskih i izolacionih radova oko prepravke mostova i propusta u starom koloseku pruge Vinkovci-Brod na mostove propuste sa pločom od armiranog betona.
Kaucija od 5% ponudene sume za naše, odnosno 10% za strane državljane polože se na blagajni Direkcije Državnih železnica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih direkcija Državnih železnica u moneti predvideno j po čl. 88. Zakona o Državnom računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije, a licitanti su dužni pokazati revers o položenoj kauciji na dan licitacije odredenoj komisiji za držanje licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: »Po-nuda za izvršenje Zemljanih, zidarskih, betonskih, armirano-betonskih i izolacionih radova oko prepravke mostova i propusta u starom koloseku pruge Vinkovci-Brod na mostove i propuste sa pločom od armiranog betona od ponudača N. N.« preda ju se najkasnije do 11 časova Gradevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. II sprat vrata br. 9).
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehnička poduzeča, koja podnesu komisiji uverenja o svojim preduzimačkim sposobnostima i uverenje o tome, da su švoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pripada-jučim prirezima za sve istekle zakonske rokove, kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima.
Zastupnici ponudača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno puno-moč da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, predračuna troškova opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 1300.— dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije.
Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti.
Iz Direkcije Državnih železnica u Subotici
Broj 27.359/1931.	10289
Priporoča se naravni domači	228
malinovec
tvrdke »Malina« d. z o. z.
Ljubljana Vil
Medvedova c. št 4.
Telefon 2059
Premog suha drva
PogaJaik, Bjboričev« It. 5
rovmh	kotm«
Najnoveia tfaiintka pa-tetna železna telo praktična sloiljiTa postelja a tapceiranim madracom —
Eraktična za vsaku biin, otcle, za putujuče otoke in nočne službe. Slane Dia' 3H.—. Razpoii* tjam poitom in železni* com po povzetja,,
Lesena alnžinska patentna zelo praktična slož-ljiva postela • tapecira-nim madracom. — Stane
Dia
Poljska patentna postela složljiva praktična za toariste, vojake in za feriialne kolonije. Stane Dia 3M,—»
Liegestubl praktiean za ležanie m sedenje. Stane Dia IM,—.
Po tem imam čisto ?o-hano perje ktf po Dia — čisto belo fosje kf po Dia IM.— in čisti pob kf po Dia. 2M___
L. BROZOVIČ. ZAGRET niča n. ni.
Tretje
katera EDINA izdeluje to blago
iz najboljšega materijala in prodaja najceneje
Zel ttrODč Jos. R. Puh, Ljubljana
w mm ** r* ** Gradaška td. St. aa, tel. as«
naročajte le pri domači tvornici,
251
RAZPIS.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
ključavničarskih del
za novo gradnjo stanovanjske hiše v Celju.
Vsi potrebni pripomočki, kot proračun in načrt! se dobe za Din 30.— od 13* t. m. dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Zapečatene in v smislu razpisa opremljene oSerte je vložiti do 20. avgusta 1931* do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Pokojninski zavod za nameščence
v Ljubljani.
10353
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega, nad vse ljubljenega soproga, očeta, sina in brata, gospoda
MED. DR. OTONA HAWLINE
se riajiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za premnoge izraze tolažečega sožalja in za poklonjeno cvetje in vence.
Posebno se zahvaljujemo čestiti duhovščini in gospodu župniku za tolažilni in v srce segajoči poslovilni govor na grobu, zastopnikom mestne občine in državnih uradov, zastopniku zdravniške zbornice, državnega zdravilišča na Golniku, čestitim šolskim sestram in Vincencijevi konferenci; združenim pevcem društva sv. Jožefa in Bralnega društva, društveni godbi, požarni brambi in šolskim otrokom in vsem drugim, ki so spremljali predragega rajnkega k večnemu počitku.
Pred vsem pa se še posebno zahvaljujemo za nad vse požrtvovalno kolegijalno zdravniško pomoč in lečenje gospodom dr. Pancetu, dr. Neu-bauerju, in dr. Hausu, ki so dali vse svoje moči predragemu rajnkemu vsak čas na razpolago.
Tržič-Ljubljana, dne 10. avgusta 1931.	1G3S4
Ana Hawlina, Antonija Hawlina, Rosa Galatia.
Vsemogočni poklical je k sebi našo ljubo mamo, staro mamo in taščo,
gospo
ANO POTOČNIK roj. ERŽEN
Poslovila se je od nas v starosti 61 let v ponedeljek, dne 10. avgusta t. 1. zvečer ob uri. K večnemu počitku pa jo spremimo v sredo, dne 12. avgusta t. 1. popoldne ob 5. uri na Žale.
Sv. maša se bo brala v farni cerkvi na šutni.
Kamnik, dne 11. avgusta 1931.
10368
ŽALUJOČI OSTALI.
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.