POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNIK Leto XIV. štev. 34 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 iu 28-07 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, ponedeljek 12. februarja 1940 NAUOCMNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena din 1*— | Slabi izgledi za ameriško mirovno iniciativo Zavezniki ne morejo opustiti svojih vojnih ciljev — V Nemči i so rezervirani — Hitler bo obrazložil Wellesu nemške načrte — Preden se prično pogajanja, je treba dati zagotovila za tt a en mir LONDON, 12. februarja. Havas. Vsi včerajšnji angleški listi soglašajo v tem, da je nova iniciativa ameriškega prezidenta Roosevelta, ki pošilja v posebni misiji v Evropo podtajnika Sumnerja Wellesa, posebno važna zaradi tega, ker prihaja s prijateljske strani. Toda istočasno naglašajo vsi listi tudi nevero v uspeli le najnovejše mirovne misije. Chamberlain in Halifax bosta imela priložnost razložiti Sumneriu We!lesu stališče angleške vlade v vseh vprašanjih sedanje vojne, To stališče se pa da izraziti v sledečih treh točkah: 1. Vojni cilj Anglije je, da se za vso bodočnost preprečijo neizzvani napadi in da se obenem zavarujejo žrtve takih napadov. 2. Vsaka intervencija Zedinjenih držav Severne Amerike bo sprejeta z največjo pozornostjo in obzirnostjo, toda pri tem ne bo mogoče kreniti s poti končnega cilja, ki je in ostane: zagotoviti trajen mir. 3. Sodelovanje Zedinjenih držav Severne Amerike in drugih velikih sil pri povojnem obnavljanju sveta v novem duhu, bo sprejeto s strani angleške vlade z največjimi simpatijami. V PARIZU SO SKEPTIČNI PARIZ, 12. febr. Exchange Telegraph. Kolikor jc bilo mogoče doslej ugotoviti, ne vlada nikjer, In zlasti ne v Franciji, posebno upanje v to, da bi mogla ameriška mirovna iniciativa roditi kake pozitivne sadove. Cilji zaveznikov so znani in se ne morejo spremeniti. Samo ako se ustvarijo pogoji za uresničenje teh ciljev, bosta Francija in Anglija pripravljeni sprejeti iniciativo za ustavitev sovražnosti in sklenitev miru. Da bi pa bilo mogoče v sedanjem trenutku in v sedanjem položaju ustvariti take možnosti, tega nihče ne veruje. Prav tako presojajo verjetnost v uspeh ameriške misije zelo skeptično tudi v Italiji in v večini drugih držav. NA POBUDO NEMČIJE? LONDON. 12.* febr. Exchange Tele- graph. Po vesteh iz Amerike pripisujejo tam potovanju Sumnerja Wellesa v Evropo glavni pomen v tem, da bo izvedel za nemško stališče glede vojnih ciljev in pogojev za sklenitev miru, kajti cilji zaveznikov so tudi v Ameriki že dovolj dobro znani. Na poučenem mestu se pa v zvezi s tem izjavlja z vso resnostjo, da se je Roosevelt odločil za to iniciativo prav za prav na nemško pobudo. POSREDOVALEC KENNEDY LONDON, 12. febr. Stefani. Nedeljski listi so prinesli več člankov o naknadnih vesteh in komentarjih potovanja Sumnerja Wellesa v Evropo. »Sunday Dis-patsch« javlja, da je do Wellesovega obiska evropskim prestolnicam prišlo po posredovanju ameriškega poslanika v Londonu, Kennedyja. AMERIŠKI POSLANIK KENNEDY HITLER BO SPREJEL WELLESA BERLIN. 12. feor. AO. Državni kan-celar Hitler se je vrnil v Berlin in takoj konferifal s svojimi svetovalci o prihodu posebnega Rooseveltovega odposlanca Wellesa v Evropo. Stališče Nemčije je nasproti tej akciji za enkrat rezervirano, vendar je že gotovo, da bo Hitler Wel-le«n sprejel in mu sporočil konkretne Sovjetska ofenziva se še nadaljnje Finci odločno zavračajo vse vesti o sovjetskih uspehih — Tudi pogajanj med Finsko in Sovjetsko potom posredovalcev ni nemške predloge za mir. V uradnih krogih prisojajo Wellesovi akciji velik pomen. LONDON, 12. febr. Reuter. Nemški listi doslej še niso objavili vesti, da bo ameriški odposlanec Sumner Welles prišel v Evropo. ZADOVOLJSTVO V VATIKANU VATIKAN. 12. febr. Ha vas. V Vatikanu je bila z velikim zadovoljstvom sprejeta vest o prihodu Wellesa v Evropo in o njegovi mirovni misiji. Zatrjujejo, da so Zedinjene države Severne Amerike tudi ob tej priliki potrdile svojo resno voljo prevzeti iniciativo za ustavitev vojne in sklenitev miru. in to na trajnih in trdnih temeljih. BELOUŠKO MNENJE BRUSELJ. 12. febr. Belgijska brzojavna agencija javlja, da vlada za mirovno akcijo Sumnerja VVellesa veliko zanimanje. Poudarjajo splošno željo za pomir-jenje sveta na novih osnovah. Do uresničenja je morda še daleč in bo terjalo velike žrtve. Podaljšanje vojne bi pa na vsak način pomenilo konec civilizacije. List »Het Laatste Nicws« naglaša, da bo mir zavisel o:l zagotovil, ki bodo v bo-doče odstranile vse nevarnosti. List »De »Standard« naglaša, da bo trajni mir od. visen od gospodarske ureditve sveta, k!' interesira vse nevtralne države. Prede* se prično koristna pogajanja, se naj pro-žho zagotovila in prepričanje o trainerr miru. rih neomajni in odločni za nagle akcij«; Sedanji kabinet je premalo odločen ir prepočasen v svojih sklepih. HELSINKI, 12. febr. Finska brzojavna agencija javlja: Sovjetski napadi na Ka-relijski ožini se nadaljujejo. Najmočnejši sunek je bil usmerjen na del fronte vzhodno od Summe in pri Taipali. Vsi napadi so bili odbiti. Severozahodno od jezera Ladoge je bila uničena sovjetska kolona 70 voz. Obstreljevanje s topovi se je moč no stopnjevalo. Napadov pehote ni bilo. Pri Ajtojokiju so Finci vrgli sovjete iz prednjih postojank. Drugod ni bilo posebnih dogodkov. Finska letala so napravila obrambne in izvidniške polete nad sovjetskim ozemljem. Sovjetsko letalstvo je bombardiralo na vseh frontah, dve letali sta bili sestreljeni, TOČA GRANAT HELSINKI, 12 febr. Havas. Sovjetska artilerija je močno obstreljevala del fronte pri Sirnimi in Taipaliju. Betonske utrdbe so nudile močan odpor, čeprav je bila nanje sesuta cela toča granat. Obstreljevanje je kljub temu povzročilo veliko škodo. Sovjetska pehota je naskočila štirikrat zaporedoma, a je bila vselej z velikimi izgubami odbita. Severovzhodno od Ladoškega jezera ni bilo bojev. Poizkus sovražnika, predreti pri Ajtojokiju, .je bil zavrnjen. Po zaledenelem Ladoškem jezeru so sovjeti tudi poizkusili srečo, toda Finci, skriti na številnih majhnih 'otokih, so jih prisilili k umiku. TANNERJEVA IZJAVA HELSINKI, 12. februarja. Reuter Sovjetsko vojno poročilo pravi, da so rdeče čete zavzele na frontnem odseku pri Sum mi 16 utrjenih postojank, med njimi 8 artilerijskih utrdb. Finsko poročilo te vesti zanikuje ter pravi, da sovjeti niso napredovali niti pri Summi niti kje drugje. Finski zunanji minister Tanner je zanikal, da bi se vršila pogajanja za mir med Finsko in sovjeti preko posredovalcev. Dejal je, da je finski narod s simpatijami sprejel Rooseveltovo sporočilo, da je 98% Američanov na finski strani. Dejal je tudi, da tega Rooseveltovega poročila v sovjetski Rusiji niso objavili. NOVI LETALSKI NAPADI HELSINKI, 12. febr. Havas. Dopisnik lista »Stockholm Tidningen« poroča, da so sovjetski letalci v soboto strahovito bombardirali Viipuri ter pri tem popolnoma porušili neko lepo zgodovinsko cerkev. Letala so metala na mesto večinoma zažigalne bombe. Pri tem sta pa bila ubita samo dva človeka in dva rapjena. Sovjetska letala so bombardirala tudi Hanko, a niso povzročila posebne škode. DAROVI AMERIČANOV WASHINGTON, 12. febr. Odbor za pomoč Finski je zbral doslej nad milijon dolarjev. Edvard VVells, dir ktor odbora za pomoč v Washingtonu je izjavil, da bo plemenitost ameriške javnosti ohrabrila industrijce in bankirje USA, ki bodo s svoje strani tudi krepko podprli Fince. NAROČILA SMUČI HAAG, 12. febr. Havas. Finski konzulat je objavil nabavo velike množine smučk, ker je bila ena največjih tovarn za smuči na Finskem uničena od sovjetskih letalskih bomb. Pomen seje italijanskega vojnega sveta RIM, 12. februarja. Havas. Seje vrhovnega vojnega sveta Italije, ki se vrše pod predsedstvom Mussolinija, še vedno niso končane in se bodo posvetovanja nadaljevala tudi še danes popoldne. O dosedanjem poteku teh posvetovanj ni bilo mogoče dobiti nobenih avtentičnih informacij, na poučenem mestu se pa vendar naglaša, da je to zasedanje vrhovnega Sveta zelo važno, ker bo dokončno od- ločilo nadaljnje zadržanje Italije v sedanji evropski vojni. Ob tej priliki se ponovno naglaša, da Italija ni nevtralna, ampak samo začasno izven operacij, ni pa izključeno, da bo v ugodnem trenutku tudi ona posegla v razplet dogodkov in pomagala ustvariti položaj, v katerem bodo uresničene njene težnje po novi organizaciji sveta. Za rekonstrukcijo angleške vlade LONDON, 12. februarja. Reuter. »Ob-server« objavlja članek Garvina, ki zahteva, da se čimprej sestavi homogen in složen vojni kabinet, katerega člani bi potem vodili kot zaupniki vsega narod i vojno politiko Velike Britanije, katere edini cilj je sedaj zmaga. Z ozirom na | tujo propagando bi ustvarila sestavitev j takega kabineta trdnejšo stabilizacijo j razmer in bi tudi povečala avtoriteto vlade. Predvsem pa bi se morali izbrati taki politiki, ki bi 'n s svojo preteklostjo garantirali, da ne bedo pripravljeni kolebati, ampak bodo ostali v vseh prime- Nov vpoklic v Romuniji PARIZ, 12. febr. Ass. Press. Po vesteh, ki so prispele sem iz Bukarešte, se politična pogajanja med Nemčijo in Romunijo niso končala z nemškimi garancijami za urnost Romunije prčd eventualnim sovjetskim ali madžarskim napadom na njene meje .Zaradi tega je sklenila Romunija vpoklicati zopet nekaj letnikov rezervistov, in sicer za enkrat okoli 20k tisoč mož. Z mobilizacijo teh novih letnikov bo imela Romunija pod orožjem že nad 1,600.000 vojakov. PARIZ, 12. febr. Havas. Holandska a»i Romunija bosta povišali davke zarad; stroškov narodne obrambe. Holandci porabijo čez 50 milijonov dinarjev na dan za obrambo. PUSTOŠENJE URUGANA V AMERIKI NEW YORK, 12. febr. Havas. Nad mestom Albano je divjal strahovit urugar in je bilo po uradnih podatkih pri tem ubitih 23 ljudi. Obstaja pa bojazen, dt> je dejansko število žrtev še veliko večje in bo znašalo okoli 50 mrtvih in do 506 teže ali laže ranjenih, ker so se reševalna dela šele pričela in je še dosti ruševin nepreiskanih. Po zadnjih vesteh so trpela zlasti predmestja črncev. Vihar je najprej strgal strehe s hiš, potem je pa pričel rušiti tudi hiše same. Okoli 12 hiš je bilo do tal porušenih. Cerkve so spremenili v bolnišnice. Od vseh strani prihaja pomoč z vlaki in avtomobili. NEW YORK. 12. febr. Iz Georgije prihajajo vesti, da je strahoviti tornado pustošil po pokrajini. Pri tem je bilo ubitih 25 ljudi, tisoč oseb pa ramenih. KIT, DOLG 24 METROV PARIZ, 12. febr. Havas. Iz CJuinipert v Franciji javljajo, da so tamošnji ribič ujeli 24 metrov dolgega kita. Italija proti osamosvojitvi Madžarske Maribor, 12. februarja. Medtem ko so bili sprejeti sklepi beograjske konference Balkanske zveze v vsem svetovnem tisku, in prav tako pri zaveznikih kakor pri njihovih nasprotnikih, z vidnim zadovoljstvom, so zavzeli v Sofiji, a še dosti bolj v Budimpešti, precej negativno stališče. Odločilno vlogo pri tem igra točka tretja komunikeja, ki govori o skupnem varovanju nedotaklji vosti »nacionalnega ozemlja« članic zveze. Sofijski listi tolmačijo ta pasus kot novo potrditev vztrajanja pri dosedanjem stališču statusa quo, dočim razpravljajo budimpeštanski o vprašanju, kako naj se tolmači predvsem termin »nacionalno ozemlje«. Ako je treba pod tem razumeti ono ozemlje, ki pripada romunskemu narodu, potem ta pasus ne izključuje teritorialne revizije v Transilvaniji in Dobru-dži, ako pa pomeni romunsko državno ozemlje, pomeni novo in kategorično odklonitev vsake možnosti o sporazumni teritorialni reviziji. Iz pisanja madžarskih listov je pa mogoče sklepati, da so osvojili drugo tolmačenje in prav zato zavzeli tako odločno odklonilno stališče. že nekaj dni izpolnjujejo vse uvodne in druge take članke, pa celo tudi del brzojavnih vesti madžarskih listov razprave in poročila o tem vprašanju, in kakor v zboru ponavljajo vsi, »da Madžarska pod nobenim pogojem ne more opustiti svoje zahteve po reviziji absurdne trianonske mirovne pogodbe«. Madžarska je, tako pravijo budimpeštanski listi, ponovno izjavila, da ne misli na ntkako nasilno, am-pa'k na sporazumno revizijo in je vedno pripravljena pričeti v tem smislu zadevna neposredna pogajanja z Romunijo. Zato je tudi pričakovala, da bodo v Bukarešti sami dali iniciativo za sporazum, ali pa, da bo vsaj rezultat konference Balkanske zveze nudil podlago za tako možnost. Ako se pa izraz »nacionalno ozemlje« nanaša na vse državno ozemlje, »potem bi bilo škoda vsake nadaljnje besede«. Toda Madžarska ni pripravljena odgajati rešitev svojega vprašanja z Romunijo ad ca-lendas graecas. Ta živahna razprava v madžarskem tisku je našla živahen odmev tudi v italijanskem, ki vestno ponatiekuje izvajanja posameznih budimpeštanskih listov in s komentarji dokazuje, da.se z njim strinja. Tako piše n. pr. »II Messaggero« med drugim: »Italija je prepričana, da čakajo na evropskem jugovzhodu še mnoga vpra Sanja na rešitev, in da se morajo ta vprašanja v ugodnem trenutku tudi dejansko rešili, da se s tem dokončno zacelijo rane, ki jih je zasekalo Clemenceaujevo delo na tem področju Evrope. Madžarska si je svesta svoje naloge in madžarski narod čaka v trdni veri na to, da napoči njegova ura«. V podobnem smislu so napisani tudi komentarji v drugih italijanskih listih in iz njih zveni povsod isti zaključek, da je ostala Italija slej ko prej zagovornica madžarskih revizionističnih teženj nasproti Romuniji, da pa podpira dalje prav tako tudi bolgarske glede meje v Dobrudži. Iz tega bi se dalo sklepati, da niso bili točni mnogi tuji komentarji beneškega sestanka med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in madžarskim zunanjim ministrom grofom Csa-kyjem, ki so zatrjevali, da je Rim nasvetoval Budimpešti, naj spričo celotnega mednarodnega položaja v Evropi vsaj za enkrat opusti vse revizionistične težnje. Vprašanja, ki so v tem delu Evrope že vrsto let najbolj pereča, so torej ostala v ospredju tudi sedaj in bodo, kakor vse kaže, še dalje. Madžarski revizionizem je neverjetno trdoživ, ima pa še to srečo, da najde vedno kje zagovornike. Ko se je oglašal pred leti, mu svet ni posvečal posebne pozornosti. Nasprotno, postal mu je že dolgočasen, kakor večno ista pesem lajne. Toda ta jerlhonska lajna je, kakor je razvoj dogodkov pokazal, nazadnje le porušila prve stebre Trianona: meje nasproti češkoslovaški. Te meje je Madžarska po sudetski krizi z izrekom dunajske razsodbe močno potisnila proti severu, po razipadu te severne sosede je pa zasedla še celo Karpatsko Ukrajino do grebenov Karpatov in romunske meje. Ta uspeh, ki ga po dvaisetih letih brezuspešnega, a tudi neutrudljivega kričania svet ni več pričakoval, je madžarski revizionizem le še bolj podžgal, če ?e je zdel prej celo mnogim Madžarom le romantična sentimentalnost, se zdi sedaj tudi najbolj »kentičnim živa realnost. Od tod. Ijpomirljivost nasproti Romu- RIM, 12. febr. Ass. Press. Balkanskim državam blizu stoječi krogi govore zopet veliko o možnosti ustvaritve balkanskega bloka. Ako Bolgarija v ta blok nt vstopi, se položaj ne bo spremenil, zlasti če pristopi k projektiranemu črnomorskemu paktu. Italijanski tisk pa piše o prizadevanjih s strani Anglije in FrancI- STOCKHOLM, 12. febr. »Tidningarnas brzojavni urad« javlja: Šef javne varnostne službe v Stockholmu je obveščen, da je komunistična stranka na Švedskem dobila iz sovjetske Rusije velike vsote denarja, namenjene najbrž razdiralnemu delu v državi. Delavska delegacija Švedske je bila v začetku 1. 1934. povabljena na obisk v Moskvo. Dva člana delegacije, en Šved in en Norvežan, sta b:la sprejeta v .Moskvi od Kuusinena, sedanjega šefa tako imenovane narodne finske vlade v Teriokiju. Kuusinen je ponu- niji, ki se noče zadovoljiti z nobeno re šitvijo v okviru manjšinske zaščite, ampak vztraja brezpogojno pri teritorialni reviziji, ne oziraje se na to, da se meja med Madžarsko in Romunijo v Transilvaniji v nobenem primeru ne more^potegniti je, katerih namen naj bi bil Madžarsko popolnoma ločiti od Balkana in jo osamiti. Ta prizadevanja v Italiji najodločneje zavračajo in jim prerokujejo neuspeh. Prav tako odklanjajo tudi poizkus zadovoljiti bolgarske težnje, ne da bi se istočasno uresničile tudi madžarske. dii trojici komunistov denar za komunistično agitacijo v Stockholmu in ilegalno komunistično aktivnost na Finskem. Vsak izmed njih je prejel po 7000 kron, polovico v finskem denarju. Denar so vtihotapili na Švedsko. V zvezi s tem je v Stockholmu aretiranih 10 oseb, dva od njih sta tujca. Glavnega urednika »Ni Daga« in še nekoga drugega so izpustil, na svobodo. Zaplenjen je obsežen material, ki bo znatno pripomogel k dokazom komunistične aktivnosti na Švedskem. tako,/da bi bila absolutno pravična, kajti ako imajo sedaj Madžari svojo močno narodno manjšino, bi imeli v nasprotnem primeru Romuni še dosti večjo na povečanem Madžarskem. —r. Domači za&iski Predsednik vlade Cvetkovič o aktualnih problemih Ministrski predsednik Cvetkovič je ^ svojem govoru v Nišu med drugim naglas5'. da »hoče naša d’Ž3va mir. Mi nimamo osvajalnih namenov. Mir nam je potreben, da se bomo hhko razvijali-Mi nimamo zaradi česa id v vojno. V sedanjem mednarodnem položaju je vsaka poLtika front, ki bi nas razdvajala in slabila, v škodo države. Politika sporazuma }e neobhodna. Narod bo sprejel sporazum kot eno najvažneiših državnih potreb tako glede zunanje kakor notranje pol:tike. Odkrito moram priznati, da je JRZ šla po napačni poti. Z diktaturo se ni moglo že prej nikamor. Gotovi krogi sc hoteli povesti JRZ na poi fašizma. Narod tega ni hoteL V prilično kratkem času se nam je posrečilo. uvesti demokracijo. Vrnili se bomo k staremu voliv-nemu redu pred 6. januarjem. Pri pogajanjih za enotno radikalno stranko set« zastopal mnenje, da naj se pozabijo vsi stari grehi, da ne bo ne zmagovalcev ne premagancev. Nihče ne more izključiti ljudi, ki jih narod hoče imeti. Naj se pozovejo vse frakcije radikalne stranke, pa naj rešijo zadevo. JRZ bo ostala še nadalje nosilec zdrave politike. Pogajanja se vodijo v tem duhu. Davčne reforme niso imele namena, obremeniti pro:zva-jalce, temveč one, ki imajo dobiček. Gospodarsko politiko je treba voditi tako. da se zboljša obče stanje naroda.« Važni posveti pri dr. Šubsšfču Ban dr. Šubašič je sprejel v daljši avdienci dr. Mačka, dr. Krnjeviča, dr. Bu-disavljeviča in Savo Kosanovica. Sabor bo prerodi! Hrvatsko Na zboru HSS v Daruvaru je tajnik stranke dr. Krnjevič naglasil, da bod-J volitve v hrvatski sabor v najkrajšem času. »Volitve bodo velikega pomena, ker bodo prerodile našo domovino. S skupščinskimi volitvami je drugače. Beograjska skupščina je nekaj začasnega, dokler ne izvedemo dokončno organizacijo države. Volitve v sabor kakor skupščino so pa zelo važne, zato moramo ostati složni. Odnošaje s Srbi bomo tire-dili tako, da bodo vsi popolnoma enakopravni. Na volitvah se* mora bolj kakor kdaj koli pokazati zavest tako Hrvatov, kakor Madžarov in Nemcev.« Dr. Ikonfč o svoji izključitvi Prvak Demokratske stranke, ki je bil pred dnevi izključen, je dal zastopnikom hrvatskega tiska Izjavo, kjer pravi med drugim, da je bil vedno odločen pristaš politike sporazuma s Hrvati. Želel je, da bi DS sodelovala pri sklepanju. Izvršni odbor se je pa usmeril tako, da se oddaljuje celo od lastnega programa 'n vpliva na razvoj poslov v državi. »Namesto truda, da se obnovi delo s Hrvati, brez katerih se država ne more upravljati, se sodeluje celo z onimi, katerih celokupna politika je zasnovana na poglobitvi j t za med nami in Hrvati, Poznavajoč zelo dobro mišljenje širokih množic Demokratske stranke sem prepričan, da sem vernejši tolmač njihovega razpoloženja nego ožji odbor. O politiki in načinu dela ožje trojke okrog Ljube Da-vidoviča bodo moji prijatelji in vo’ivci ibveščeni s posebnim sporočilom.« Velikosrbska fronta »Zelo bo zanimivo, če uspe JNS, Demokratski stranki in pristašem Glavnega odbora radikalne stranke stvoriti opozicijski blok. Ta velikosrbska fronta ne bo nikogar iznenadila. Hotela bo isto kakor vse srbske stranke v 20. letih, šla ix> za ciljem, kakor diktatura zadnjih 10 let. Beseda je o srbski čaršiji, ki je znala držati srbski narod v šahu. Naj govori srbski kmet, s čim je bil osrečen v 20-letnih režimih srbstva in lažnega jugoslovanstva. Caršija občuti, da izgublja med narodom, da je njeno srbstvo propadlo. Pozablja pa, da narod drugače misli od nje.« (»Jutarnji List«) „Delo" o zbiranju radikalov Organ pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča polemizira z zavlačevanjem zbiranja radikalov in zaključuje, da »se bo zedinjenje radikalov izvedlo, če treba tudi proti volji četvorice v glavnem odboru stranke«. Komunistična afera na Švedskem Gafencova brzojavka Saradžoglu BUKAREŠTA, 12. februarja. Rador. Ob priliki izročitve predsedstva sveta Balkanske zveze turškemu zunanjemu ministru Saradžoglu, je poslal dosedanji predsednik, romunski zunanji minister Gafencu, svojemu tovarišu sledečo brzojavko: »Z največjim zadovoljstvom mi je čast obvestiti vašo ekscelenco, da ste po določilih statuta Balkanske zveze določeni, da z 9. februarjem prevzamete predsedstvo stalnega sveta. Izražajoč ob tej priliki vaši ekscelenci najtoplejše če- stitke in najiskrenejše želje za popolni uspeh vaše naloge, želim prav tako izraziti tudi trdno vero, da bo velika privrženost Balkanske zveze ideji miru, katero zastopamo in kateri posvečamo vso svojo pozornost, dala novih vzpodbud aktivnosti zveze, ki je bila že doslej tako bogata na pozitivnih uspehih. Prepričan sem, da bo pod modrim vodstvom vaše ekscelence blagotvorna delavnost Balkanske zveze na stalni poti razvoja.« Sporazum med Sovietsko zvezo in Bolgarijo SOFIJA, 12. febr. DNB. Bolgarsko-sovjetska gospodarska pogajanja, ki so jih zadnje čase vodili v Moskvi glede dobave bombaža, so uspešno zaključena. Bolgarska delegacija, ki jo tvorijo izključno predstavniki bombažne industrije, se vrača v Solijo. Prav tako so uspešno zaključeni posveti glede letalskega prometa med obema državama. Prvo sovjetsko letalo bo dospelo 17. t. m. v bolgarsko pristanišče Burgas ob Črnem morju. Selitev Ukrajincev in Belorusov iz Polake BUKAREŠTA, 12. iebr. Rador. 'Med nemško in sovjetsko vlado je bil sklenjen sporazum, po katerem bodo do 1. marca izseljeni z nemške Poljske vsi Ukrajinci in Belorusi. Natančno je določeno, kaj smejo vzeti s seboj. Nova kitajska zmaga CUNGKING, 12. februarja. Havas. Po poročilu s fronte pri Kvangslju so kitajske čete Južnovzhcdno od Piujanga v srditih bojih uničile oddelek Japoncev, ki je štel več ko 10.000 mož. Boji so se bili ves dan. OGROMNI ZAMETI NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 12. febr. Madžarska agencija. Na Madžarskem je velik mraz ter snežni zameti. Včeraj je bilo potrebnih sedem lokomotiv, da se je lahko ekspres Rim—Budimpešta preril skozi zamete. NEMŠKO VOJNO POROČILO BERLIN, 12. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Na rronti je včerajšnji dan potekel mirno. Kljub slabemu vremenu so nemška letala napravila polet čez Anglijo. Ena angleška patruljna ladja je bila potopljena. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila. POMANJKANJE PAPIRJA V NEMČIJI DUNAJ, 12. febr. DNB. Nemški listi so bili zaradi pomanjkanja papirja prisiljeni zmanjšati obseg. Papirja primanjkuje zaradi tega, kr je 7-tedenski mraz skoro popolnoma onemogočil pravočasno izdelovanje časniškega papirja. NOV NAPAD IRSKIH TERORISTOV LONDON, 12. febr. Reuter, člani irske republikanske armade so napadli angleško vojno skladišče v severni Irski ter odnesli okoli 30 pušk. PROTESTNA ZBOROVANJA NA IRSKEM LONDON, 12. febr. Reuter. Simpatizerji irske republikanske vojske so imeli včeraj v mnogih mestih Irske protestna zborovanja zaradi smrtne kazni in obsodbe dvojice Ircev v Birminghamu. V Armaghu na severnem Irskem so mani-festanti hoteli zborovati kljub prepovedi oblastev. Policija je demonstrante razgnala. V Mullingarju na severnem Irskem je bilo prečitano na protestni skupščini pismo, ki ga je obsojeni Irec Bar-nes pisal sestri dan pred smrtjo. Protestno zborovanje je bilo tudi v Tippera-ryju. DVA ANGLEŠKA PARNIKA NA PORTU GALSKEM LONDON, 12. febr. Reuter, šesttisoč-tonski angleški parnik »Origan«, za katerega je pred tednom nemško propagandno m.nistrstvo trdilo, da so ga potopile nemške podmornice, je zasidran v izlivu reke Tajo na Portugalskem. Ima samo napako v strojih. Na istem mestu je tudi 8.000 tonski angleški parnik »Port Dar-win«, za katerega je tudi nemško propagandno ministrstvo trdilo, da je potopljen. SMRT LORDA TWEEDSMUIRJA OTTAWA, 12. febr. Kraljevi guverner Kanade lord Tweedsmuir, je po 3 brezuspešnih operacijah v starosti 65 let umrl. Bil je znan upravni uradnik, pisatelj ter konservativni poslanec. Roosevelt je izrazil vdovi sožalje. V EGIPTU PRIČAKUJEJO PRESTOLONASLEDNIKA KAHIRA, 12. febr. Havas. Egiptska kraljica Farida pričakuje koncem marca vesel dogodek. Mariborska napoved. Pretežno oblačno in mrzlo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura —2.6, danes najnižja —15.1, opoldne —9.1. Borza. C u r i h , 12. februarja. Devize: Beograd 10, Pariz 10.04H. London 17.73, Newyork 446, Milan 22.52, Berlin 178.75, Praga 5.50, Sofija 3.30. Budimpešta 80, Bukarešta 3.35. . ftovrce Prel gospodarskim sodelovanjem fugoslavlje lis Bolgarije V nedeljo zjutraj je prišla v Beograd bolgarska ■ gospodarska delegacija, ki je bila navzoča pri ustanovitvi jugoslovan-sko-bolgarske gospodarske zbornice. Delegacijo so pričakali na kolodvoru minister za trgovino in industrijo dr. Andres ž najvišjimi funkcionarji svojega ministrstva in bolgarski minister na našem dvoru Ivan Popov z bolgarskim atašejem in- osebjem bolgarskega poslaništva. Na ceiu bolgarske delegacije ie prišel v Beograd bolgarski minister za trgovino in industrijo dr. Slavko Zagorov. Njega so spremljali na poti najodličnejši predstavniki bolgarskega gospodarstva. Beograd je sprejel bolgarsko delegacijo z vso prisrčnostjo. Po sprejemu na kolodvoru je °^š!a delegacija v dvorno čakalnico, kjer so se bolgarski gostje vpisali "v dvorno Ob 9. uri je bilo v prostorih zbornice ga trgovino ustanovno zborovanje jugo-s^ovansko-bolgarske gospodarske zbornice. Zborovanja so se udeležili že poleg naštetih gospodarstvenikov tudi zunanji minister Cincar-Markovič. novi jugoslovanski poslanik v Sofiji Vladimir Mila-novič in zastonmk ministrskega predsednika Sava Mikic. Zborovanje je otvoril predsednik akcijskega odbora iugoslovan-^'n-bolgarske gospodarske zbornice Voja I etkovič. ki je bil po sprejetju vdanostnih brzojavk tako našemu kakor bolgar-'•emu kraljevskemu domu in predsednikoma obeh vlad izvoljen tudi za pred-, ^dnika zborovanja. Prvi je povzel besedo minister za tr-[ sovino, in industrijo dr. Ivo Andres. ki je poudaril tako geografsko kakor kulturno, plemensko in jezikovno vez, ki vežejo že od nekdaj obe balkanski državi. Povezanost obeh držav je prinašala blagostanje, razdor nesrečo. Zaključen pakt med obema državama vodi v lepšo bodočnost, trgovski dogovor, ki je jil podpisan 1934., pa predstavlja izhodišče za sodelovanje na gospodarskem polni. Ju-goslovansko-bolgarska gospodarska zbornica bo oživila med obema državama gospodarsko kooperacijo ali sodelovanje, kajti težišče sodelovanja ne more biti v izmenjavanju blaga, ker sta obe državi izrazito agrarni. Za našim ministrom je povzel besedo ! bolgarski minister za trgovino in indu-| strijo dr. Z a g o r o v. Dejal je, da pomeni prav te dni, ko trga gospodarska vojna mednarodne vezi, ustanovitev ju-goslovansko-bolgarske trgovinske zbornice svetal dogodek. Zavod, ki se ustanavlja, bo središče pobude za skupno delo ter bo prinesel poživitev v industrijo in poljedelstvo. Zborovalci so nato izvolili bolgarskega poslanika na našem dvoru Ivana Popova in jugoslovanskega poslanika v Sofiji Vladimira Milanovica za častna predsednika jugoslovansko-bolgarske gospodarske zbornice. Složno kulturno sodelovanje ob meji Podružnica CMD pri Zg. Sv. Kungoti je vprizorila na pustno nedeljo veseloigro »ženska volivna pravica«, ki jo je spisal domači šolski upravitelj g. H o r-v a t. številni udeleženci so prišli dodobra na svoj račun, kajti vsi igralci, od Lovrenčičevega fantka za kulisami, ki je prav spretno posnemal jok otroka, do razborite kandidatke za narodnega poslanca, so posrečeno rešili svojo nalogo, za kar so bili nagrajeni z gromovitim aplavzom in salvami prisrčnega ter neprisiljenega smeha. Avtor, gospod šolski upravitelj Horvat, ki je sam tudi igral, je moral pred občinstvo in učitelj g. židanek mu je v imenu igralske družine v znak priznanja in zahvale izročil lep venec. Kar pa je bilo najbolj razveseljivo na prireditvi, je bilo složno in vzajemno de- ri lovanje zgomjekungoških obmejnih Slovencev, brez ozira na strankarsko pripadnost. In baš CMD je bila tista, pod katere okriljem so se našli igralci kakor gledalci ter tako manifestirali za skupno in složno delovanje obmejnih Slovencev. To dejstvo je poudaril navzoči član Glavnega odbora CMD g. šolski nadzornik Ivan T o m a ž i č, ki je v odmoru pozdravil v imenu CMD številne navzoče ter se učiteljstvu, igralcem, osobito požrtvovalnim gospem kakor tudi občinstvu v ognje vitih besedah zahvalil za lepo, složno delovanje ob meji ter jim zagotavljal nadaljnjo vsestransko pomoč . Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je prav posebno v pretklem letu Zgornji Kungoti izkazala svojo pozornost. Smrtna žrtev nesreče v Marenbergu DELAVEC PAVLIČ JE ZARADI TEŽKIH POŠKODB PODLEGEL f petek smo poročali, da so prepeljali .iz Marenberga v mariborsko bolnišnico Vletnega delavca Petra Pavliča, ki ga .je zagrabila med delorp v tovarni trans-; misija, ga zavrtela okoli kolesa,' mu zlomila hrbtenico i'n ga poškodovala po vsem obrazu. Ponesrečeni delavec je po pre- vozu v bolnišnico še govoril, vendar pa so bile njegove poškodbe. tako kritična, da mu zdravniki kljub takojšnji pomoči niso mogli pomagati ter je Peter Pavlič na posledici smrtnonevarnih poškodb v nedeljo izdihnil. Mara grozi $ pop avami -Mura je zaradi južnega vremena silno narasla. Ogromne mriožine ledenih plošč, hi jih nosi reka s seboj, ogražajo vse naprave vzdolž reke Mure, zlasti vodne roline, katere so morali lastniki odstraniti na obrežje, ker bi jih sicer deroča r®ka odnesla s seboj. Zaradi stalno na-r3ščajoče reke obstaja tudi nevarnost boplav. preostane ženi edino borba in sicer borba z delom in enakovrednostjo. V aprilu bo celjsko društvo z drugimi učiteljskimi društvi zborovalo v Trbovljah. pUSTA SO POKAPALI — A POKOPAL JIH JE SNEG Na pustni torek so se našemili trije (hroci iz Brezniškega jarka na Remšniku ter hodili tako našemljeni od hiše do hi-■ Se-i Znenada pa se je na neki strmini utrgal plaz snega ter jih zasul tri metre globoko K sreči so bili priča nesreče vozniki, ki so se vračali domov. Vozniki so :načeli. takoj z odkopavanjem in rešili vse tri »pogrebce pusta«. Ceffe Učiteljsko zb©rovan*e Učiteljstvo celjskega okraja se je v soboto v tem šolskem letu tretjič sestalo. Predsednik g. Franjo Roš je pozdravi! navzoče fn počastil spomin umrlega učitelja Franca-Krajnca iz Celja. Zborovanje je bilo posvečeno organi-zatoričnim zadevam. Učiteljstvo se vedno “pij oklepa svoje stanovske organizacije, h' z 'neizprosno doslednostjo zastopa učiteljske interese. Čuti se potreba po vedno večji povezanosti med člani, društvom :-n. sekcijo, ki zahteva največje aktivnosti -vsega članstva Kritično je razmotrivalo Predloge, in zahteve k finančnemu za-l'()nu in ugotovilo, da je rešitev vseh zahtev nujna, Zimska akcija odseka učiteljic za ob-nerne šole je kar najlepše uspela. Ajigpla V o .d c t o v a je. preda-■ te-.3 °nČtetelnem položaju žene in uč:te-‘ ' Ukazala je zapostavljenost žene -o_,a nem in političnem oziru, pa tud' klin'- ’',ni- K? ‘ silakih pravic 1 mozu. Za dosego enakopravnosti c Občni zbor Krajevnega odbora Jadranske slražc v Celju bo v sredo ob 20. v pevski sobi Narodnega doma. c Glavni furnir Celjskega šahovskega kluba. V sredo je bilo odigrano 7. kolo glavnega turnirja. Rezultati so sledeči; Gra-šer—Černelč 1 :0; dr. Čerin—inž. Sajovic 0:1; Csdrgo—Rupar pol:pol; Fajs in Pc-šič sta partije prekinila. Rezultati prekinjenih partij Fajs—Schneidcr remis, inž. Sajovic : Cijan 0:1; Rajhman—Rupar 0:1. Po 7. kolu vodita Pešič in Rupar c šahovski klub Gaherjc razpisuje za 13. t. m. splošni turnir. Vabljeni so vsi člani. c Mestno gledališče. V sredo ob 20. bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče Straussovo opereto „Cigan baronri Predstava je za ahonma. . c Vlom. V pisarno skladišča trgovca Zangaerja na Masarykovem nabrežju je ponoči vlomil neznan vlomilec in odnesel pisalni stroj ,,Adler"' vreden 7000 din, suknjo in dežni plašč. c Predavanje o obrambi proti napadom iz zraka bo imel v nedeljo kapetan g. Franjo Toš v ljudski šoli v Braslovčah. c Darilo za mestne reveže. Gospa Avgusta Pacchiaffo in g., direktor Anton Hruška sta darovala za mestne reveže mesto venca na grob pok. Stigerja Gustava 330 din. Občina se najlepše zahvaljuje. c Kmetijska predavanja. V območju mestne občine celjske se bodo tudi letos vršila strokovna predavanja iz veterine in kmetijstva po sledečem razporedu: 18. t. m. ob 14.30 pri posestniku Francu Šlandru v Košnici, 14. in 21. t. m. ob 19. pri posestniku Janezu Krušiču v Lokrovcu, 13. in 22. t. m. ob 19. pri posestniku Francu Fazarincu na Ostrožnem in 16. in 23. t. m. ob 19. v Gasilskem domu na Babncm. c Težka nesreča na železnici. Na postaji Loka pri Zid. mostu je vlak povozil 25 | letnega pekovskega pomočnika Albina Kuneja. Ponesrečencu je počila lobanja in je | dobil tudi hude, notranje poškodbe. Pre-I peljali so ga v celjsko bolnišnico. Nje-; govo stanje "je resno. ; c Aretirani moški, ki je, kakor smo j poročali, izvršil v Mariboru in Celju več 'sleparij, še 'piše Franc Mastnak in je” doma iz Loke pri Zid. mostu. Izročen je bil mariborski policiji c Samomor. V Zg. Rečici pri t.aškčm se je ustrelil 30 letni posestnikov sin Alojzij Sanda. V smrt ga je pognala bolezen. c Sari leta robije zu uboj. Pred tričlanskim' Senatom okrožnega sodišča v Celju se je včeraj zagovarjal 20 letni posestnikov sin Janez Valant iz Završ, ker je lani v noči na 11. december pri pogostoyanju v Potočnikovi hiši v Marini vasi blizu Žetal pri Rogatcu zabodel Jakoba Mesariča z bajonetom v srce. Mesarič je na mestu izdihnil. Valant je bil obsojen na štiri leta robije. . . c Poneverbe pri občini Topolšica pred sodiščem. Včeraj se je pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju zagovarjal 29 letni bivši občinski tajnik občine Topolšica Jože Berločnik radi poneverbe občinskega denarja v znesku 6.189 din in zaradi izstavitve lažne domovnicev ki jo je proti obljubljeni nagradi 1000 din izstavil in na njej ponaredil županov podpis. Obsojen je bil na 6 njesecev strogega zapora in 500 dinarjev povprečnine. c Avtobus Celje—Kozje—Podsreda zopet redno obratuje. Tudi to ni prav Na članek, ki je izšel v „VečernikiF' dne 29. jan. pod gornjim naslovom, pošilja podružnica CMD v Ribnici na Pohorju naslednje pojasnilo „Res je, da sc je igra „Svojeglavček“ vršila v sobi Plačnikove gostilne in ne v dvo- » rani Katoliškega doma. Toda prosvetnega društva” ne zadene pri tem nobena krivda. Očitek, da „Prosvetno društvo” dvorane ni dalo na razpolago, in to celo iz ozkosrčnosti, je popolnoma napačen, ker društvo z dvorano ne razpolaga, ampak je ista cerkvena last ter odloča o njej le g. župnik. Dalje se je prireditev vršila v popolnem soglasju s člani Prosv. društva, ki so se zavedajoč namena igre C.MD, predstave polnoštevilno udeležili, jo materialno podprli in pri njej celo sodelovali.” Torej g. župnik, in ne- „Prosvetno društvo”, ni hotel dati dvorane na razpolago! STJEPAN KRANJČEVIČ, ANTE RADIČ V založbi »Hrvatske naklade« v Zagrebu je izšla izpod peresa Stjepana Kranjčeviča napisana brošura o ideologu hrvatskega kmetkega gibanja Antonp Radiču. V brošuri je orisana na najbolj popularni način podoba Antona Radiča kot človeka in kot politika, so orisane njegove misli in njegovo delo. Pisec brošure Kranjčevič je eden izmed najboljših poznavalcev dela bratov Radičev, zato je njegov oris dela podan dokaj izčrpno. Knjižico zaključuje Tomo Vojkovičeva Pesem »Anti Radiču«. — Brošura, ki je izšla na 32 straneh, stane 4 din. Izdala jo je »Hrvatska naklada« v Zagrebu, Fran-kopanova 7. Piuf p Hudo maščevanje. Franc in Ana K. poljska delavca iz Tibolcev pri Polen-šaku, sla iz starega sovraštva napadla v lemi 55 letnega invalida Alojza Trunka iz Prerada in ga obdelala s sekiro. p Na občnem zboru gostilničarjev v Ptuju se je določilo, da se članarina zaračuna po vršini potočnje, in sicer od lil 1 din, najmanjši znesek je 10 din. Ob tej priliki je gostilničar Antonič na Hajdini predlagal, naj bi se gostilničarjem dovolilo nastopati v svojih gostilnah kot policijski organi. p Ogenj. Čeprav so nedavno vtaknili za zapahe požigalca Dravskega polja, se požari še pojavljajo. Tokrat je gorelo pri Ivunsteku Francu v Jablanah pri Cirkov-cih. Upepeljeno ie gospodarsko poslopje s pridelki vred. Ogenj je bil podtaknjen. p „Vzajcmnosl“ je včeraj priredila burko „Ljubezen in ljubosumnost v treh dejanjih. Večina je odigrala svoje vloge dobro. Najbolj doživelo in nepresiljeno je bil podan Kajfež, drž. tožilec v pok. (Malhans), žena Agata (Domanjkova, ki je odtehtala obenem zaostajajoče soigralke). Enostavna scenerija je bila odgovarjajoča. Ob prvi uprizoritvi v tej sezoni je bila dvorana nabito polna. o Ostavko na učiteljsko službo v Rušah je podal Anton Medved, ker je dobil zaposlenje pri tvrdki ,,Aga“, Pred časom je podala ostavko tudi gdčna Vanda Vuk, ki se je poročila. Zaradi ostavk manjkata na šoli dve učni moči. Lfubl/ana Naš življenjski prostor je Jugoslavija V nedeljo je bil občni' zbor okrajne organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Na dobro obiskan občni zbor so prišli tudi kot zastopnik komande mesta polkovnik Ž i v a n o v i č, za bansko upravo vojni dobrovoljec svetnik Poklukar, za mestno občino in Legijo koroških borcev upok. podpolkovnik An-drejka, za organizacijo rezervnih oficirjev in Sokolsko župo inž. Bevc ter zastopniki organizacij rez. podoficirjev, invalidov in bivših mornarjev, »Preporod« pa je zbor dobrovoljcev pozdravil s pismom. Po udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in pozdravu vojnemu ministru ter zvezi dobrovoljskih organizacij so poročali predsednik Jera s, tajnik Kejžar, blagajnik N o s a n, zastopnik organizacije v ožjem odboru za postavitev kraljevega spomenika dr. H e b e i n in za redakcijski odbor dr. T u r k. Poročila so bila jedrnata in pregledna. Poročila so bila sprejeta z odobravanjem, posebno živahno pa so dobrovoljci sprejeli dr. Turkovo :zjavo: Naš življenjski prostor je Jugoslavija, naša os pa Djevdjelija—Trigiav 'n nikdar ne bomo dovoMji, da bi nas kdo »osvobodir« s tolikimi- žrtvami pribor-,ene svobode. Odboru je bila izrečena razrešnied z zahvalo in soglasno je bila sprejeta vrsta predlogov, ki govore o priznanju sibir- skih dobrovoljcev, o dobrovoljcih v državni in samoupravni službi ter o raznih še nerešenih zadevah. Predlagatelj R i z-m a l je naglasil, da je cilj dobrovoljske organizacije temeljita revizija zakona o dobrovoljcih. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Jeras, podpredsednika V a g a j a in dr. H e b e i n, tajnik Kejžar, blagajnik N o-san; na ostalih mestih so ostali po večini stari odborniki in namestniki. Dobroveljska organizacija je tudi požrtvovalno sodelovala pri vseh pomembnih domoljubnih prireditvah. a Zaradi podpor družinam oseb, ki so poklicane v vojaško službo, prihajajo na magistral preplašene žene in sprašujejo, če je odbor za te podpore res razpuščen m zalo ne bodo več dobivale podpor. Od sek mestnega zaščitnega urada za le podpore še vedno posluje in bo zato tudi še izplačana sleherna upravičena podpora na utemeljeno prošnjo. Res je ta mestni odbor mestni svet na zadnji seji ukinil odbor za podpore družinam oseb, poklicanih na orožne vaje, ker sedaj posluje državni odbor za podpore, ki je bil ustanovljen po uredbi o Jeh podporah z dne 4. oktobra 1939. Ta državni odbor je prevzel naloge ukinjenega mestnega odbora in seveda še vedno posluje ter še vedno tudi deli podpore ter jih nakazuje, a na mestnem poglavarstvu v odseku za pod pore, soba štev. 19 v II. nadstropju hiše štev 2 na Mestnem trgu sprejemajo prošnje. Marmor Požrtvovalno delo ¥ pomoč bližnjemu Včeraj dopoldne je bil pri »Orlu« dobro obiskan občni zbor Okrajnega od--bora Rdečega križa, ki ga je vodil neutrudljivi predsednik g. d r.’ I v a 11 Jarl-e i č,-Poleg zastopnika mestne občine g. B ran dn e r j a in obeli okrajnih načelnikov dr, Šiške ter g. Ajleca so zborovanju prisostvovali 'tudi zastopnik banovinskega' odbora RK g.' d r. Fe t-ti ch F ran k h e im iz Ljubljane in številni predsedniki občinskih odborov RK. Predsednik g. dr. J a n č i č je po uvodnem pozdravu zelo' izčrpno prikazal ve-' iiko delo mariborskega Rdečega križa. Mirovne naloge je v polni meri izvršil, lotil pa se je'tudi dela na vojnem področju. RK je priredil več bolničarskih tečajev, na katerih so zdravniki usposobili večje število-'bolničark in bolničarjev za požrtvovalno delo v pomoč bližnjemu. Okrajni odbor RK je delal tudi na organizaciji občinskih odborov, ki je bila marsikje uspešna. Popolnoma nerazumljivo pa ie, da v Rušah hi v nekaterih krajih Slovenskih goric ni mogoče najti požrtvovalnih in podjetnih ljudi, ki bi pravilno pojmovali naloge RK in ustanavljali občinske odbore. Druga bolna točka v delovanju mariborskega RK je nerazumevanje mestne občine. Okrajni odbor RK je prosil za podporo, vendar je ostala prošnja brez odgovora. Šele na ponovno prošnjo Je -dobil RK telefonsko sporočilo, da za- to ni kredita. Nerazumljivo in skrajno nevarno je, nerazumevanje s strani takšne javne ustanove, ki bi v prvi vrsti morala podpirati težnje Rde- čega križa zlasti še v obmejnem Mariboru. •Sledilo jc poročilo tajnika šolskega nadzornika g. Močnika, iz katerega posnemamo; da šteje Okrajni odbor RK V Mariboru 437 rednih in 1364 podpornih elanov. Iž vrst prostih poklicev je 253 rednih, iz vrst -državnih uslužbencev pa 184; podpornih elanov pa je iz prostih poklicev 79, med državnimi uslužbenci pa 1285. Dejstvo, da ima Maribor razmeroma majhno število članov RK, ie tudi nerazumljivo zlasti sedaj, ko je vendar ideja RK najbolj aktualna. Okrajni odbor RK ima 16 občinskih odborov in 16 poverjeništev, pripravlja pa se ustanovitev'novih občinskih odborov. Zelo lepo je uspela tombola RK. Cisti dobiček je namenjen gfadnji doma in počitniškim 'kolonijam. Lani je RK poslal večje število otrok na morje, od koder šo se vrnili' zdravi in. okrepljeni. Sledila so poročila blagajnika d r. V r e-č k a in gospodarja magistra M i n ar i-k a, nakar je poročal za nadzorni odbor dr. S e n.e k o vi č. ; Pri volitvah . je bil izvoljen večinoma dosedanji odbor z. d r. Jančičem na čelu, saj se je stara uprava kar najbolj potrudila, da v korist vše javnosti izvršuje velike naloge Rdečega križa. Ob zaključku je govoril podpredsednik Banovinskega odbora RK g. dr. Fet-tich-Frankheim, ,kj je izrazil zadovoljstvo nad lepimi uspehi v mariborskem okolišu, kar je povsem razumljivo. Poudarjal je važnost bolničarskih tečajev ter izrazil’tudi upanje, da bo menda tudi mariborska mestna-občiha polagoma pričela razumevati velike naloge mariborskega RK in mil prožila vso pomoč. * Občni žiibr 'i30t0‘- cikSistov „i*crun“ v Mariboru, ho: V: nedeljo,* 25. februarja 1910, «1> 9. uri v klubsk« >5 •-lokalu restavracij;' Narodni '? Za 1 ne obvezno. JOdbdiC. Zborovanje pobreških gasilcev NESEBIČNO DELO V PRID SVOJEMU BLIŽNJEMU Včeraj je bil v prostorih pri »Ridlu« na Pobrežju občni zbor pobreške gasilske čete, ki ga je vodil predsednik g. Jože Klemenčič. Poleg vsega članstva, tako podpornega kot tudi častnega, se je občnega zbora udeležilo več zastopnikov raznih drugih društev. Iz poročil posameznih odbornikov posnemamo, tla je bito’ delo čete v pretekli poslovni dobi. zelo uspešno in nesebično v prid bližnji in širši okolici. Zapriseženih, je bilo 5 novih članov; Člana P o b e c in Stanič sta dobila lepe diplome za svoje požrtvovalno delo, ko sta že več kot stokrat nastopila v pomoč svojega bližnjega. Di-.plome pa so prejeli še naslednji: G ah Ivan, R i b i č . Franc in Š m i r m a u 1 Jože. Po obravnavi: nekaterih predlogov so bile volitve, pri.katerih je bil soglasno izvoljen prejšnji odbor s predsednikom g. Klemenčičem na čelu. Kriza elektrotehnične obrti V Gambrinovi dvorani je bil včeraj občni zbor Združenju elektrotehnične obrti za Slovenijo. Poročila so. pokazala razne bibe v elektrifikaciji in krizo, v kateri je elektrotehnična obrt zaradi pomanjkanja in podražitve materiala. Pomanjkanje petroleja- sicer dviga zanimanje za elektrifikacijo, vendar pa so se stroški močno dvignili, kar delo zelo ovira., Združenje šteje 165 članov, od lega odpade na odsek elektrarn 95, ha odsek elektroinstala-terjev pa 70 članov. Vse tvrdke zaposlujejo 301 pomočnike in 120 vajencev. Poročilu predsednika g. Perčialiča se je. pečal o v glavnem s podražitvijo ma- teriala. ki znaša 10—120 odst. Celokupna proizvodnja električne energije je znašala v preteklem letu 10 milijonov kilovatnih ur. Po tajniškem poročilu g. inž. Novaku je o blagajniškem stali jii poročal g. Mihelčič. Razveseljivo jc dejstvo, da je Združenje elektrotehničnih obrti votiralo v sklad za gradnjo Vajenskega doma v Mariboru 10 tisoč din, v svoj gradbeni sklad pa 120 lisoo din. Po poročilu nadzornega odbora, ki- ga je -potlal inžr Sajovic je bjlo uspelo zborovanje z govoroma zastopnika zbornice za TOI g. Ogrina in zastopnika mestne občine obrtnega referenta dr*. Senkoviča zaključeno. Ali je tako prav? GASILSTVO JE NEPOLITIČNO IN NAJ TAKO TUDI OSTANE! Včeraj je bil pri Sv. Petru pri Mariboru občni zbor tamošnje gasilske čete, ki se ga je udeležila večina članstva. Poleg njih se je zborovanja udeležilo- tudi nekaj oseb, - izrazitih članov neke politične stranke,- Enemu jzmed njih je dal predsedujoči celo besedo, ki je izzvenela kot očitna agitacija za določeno srrter. Poleg svojega agitacijskega govora je dotičnik celo predložil listo, ki je bila izvoljena, ker ostalo članstvo druge liste Vi, razumljivih rajzlogov sploh ni hotelo predlagati. Na tem mestu je treba po- udariti, da, dotična oseba, ki je govorila in predložila listo, sploh ni član čete. Zato članstvo upravičeno naslavlja na upravo župe vprašanje, ali je dopustno, da v organizacijo, ki bi morala biti daleč od dnevne politike in vsa v službi naroda, na tak način posegajo osebe, ki niša člani organizacije. Gasilske čete vendar niso podružnice nobene stranke (er zato tudi ne morejo biti podrejene politični, komandi. Gasilstvo je nepolitično hi naj tako tudi ostane. Vsi politikanti pa proč roke od slovenskega gasilstva! AGILNOST OBMEJNEGA UČITELJSTVA V soboto dopoldne Je bilo v krčevinski šoli dobro obiskano zborovanje obmejnega učiteljstva, ki ga je vodil predsednik g. Mirko. V a u d a. Učiteljstvo zahteva spričo vedno večje draginje povišfinje prejemkov, kar je potrebno zlasti v obmejnih krajih. Zanimiva je bila'debata o kmetijskem pouku. Sprožene so bile mnoge zdrave misli, ki bodo sporočene na odločujoča mesta. Sobotno učiteljsko zborovanje je pokazalo strnjenost, ki je skoraj ni enake med drugimi stanovi. m. Ljudska univerza: Drevi ob 20. uri predava o bistvu in pomenu demokracije doktor Evgen Slad o. vič, rektor Ekonom kom. visoke šole v Zagrebu. m. Za gostovanje Mrakove skupine, ki vprizori v četrtek -15. t. m. v Nar. gledališču tragedijo »Stari Rimljan«, dobite vstopnice v predprodaji pri »Ptuniku«. Na dan predstave pa pri dnevni blagajni v gledališču. m. V Sokolskem domu bo danes ob 20. članski sestanek v svrho ustanovitve kandidatne liste za občni zbor Sokola Matice, ki bo v sredo 14. t. m. ob 19.30. ni. Krdnika nezgod. Pri sankanju si je /.lo- mila nogo 11-letna posestnikova liči Dora Kure iz Selnice ob Dravi. — Na cesti je padla in si zlomila roko 15-Ietna hčerka kmetske dninarke Terezija čelanova iz Ritoznoja. — S strašilno pištolo se. je ustrelil v levo dlan ter si, jo občutno poškodoval 14—letni gostilničarjev sin Peter Lovrenčič, m; Težko bolan in zapuščen samec Ivan Gajzer s Pobrežja, Aleksandrova 95, prosi dobra srca, naj s.e ga-usmilijo. Darove sprejema tudi.Uprav-a -.Večernika--. m., Gasilska župa Maribor je imela te • dni občni zbor, ki “ga “je'vodil predsednik g. ravnatelj Bogdan Pogačnik, Delovna bilanca ie zelo razveseljiva, saj gasilstvo v Severni Slo-vieniji zelo; napreduje. Izvoljen je bil dosedanji odbor, kot Strokovnjak pa je pritegnjen še prof. g. Modic. m. Avtomobil prekinil telefonski.promet. Na Pobreški oesti je neki tovorni avtomobil treščil v brzojavni."drog in ga odlomil. Zaradi tega je bil ves telefonski promet v Pobrežjem prekinjen. m. Nove zvonove pri .Sv. Magdaleni so včeraj slove.£Q0. .blagoslovili. Potegnili so jih v zvonik in čez nekaj časa so se že oglasili v zahvalo faranom, ki so jih. kupili. ni. Strojnik}, strojevodje in kurjači so imeli včeraj v Delavski zbornici občni zbor, kateremu Je -za Ljubljano prisostvoval tudi pred sednik g. Toni. Razpravljali so o perečih stanovskih problernih ter zahtevali izboljšanje položaja. - . - ' m. 3000 din škode so povzročili trije pobesneli gostje v neki-kavarni v Ulici kneza Koclja. Razbili so vso steklenino. m. Iz poštne službe. Na pošto Marbor, 1 je premeščena Marija Verlič iz Ormožai. V Maribor je premeščen tudi Josip Kofu s poštnega ravnateljstva v Splitu. ni. Enodnevni tečaj o trsni rezi y vinogradu bo na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v soboto, 24. t. m. Tečžj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano skrbe tečajniki sami, . - .;- ,v -.v... . m. Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja vse lastnike vozniških izkaznic, da izteče rok za podaljšanje voz. izkaznic 29. t. m. in se pozivajo- vsi lastniki voz. izkaznic, da se. zglasijo Sia predstojništvu mestne policije v Mariboru‘V sobi 17/11 med uradnimi urami, kjer jim bodd-vozniške izkaznice podaljšane. ZamudnJke bo-zadela občutna kazen. _ " .. . m. Zima' kakor pred 11,- leti. Slično kakor pred . 11. leti je tudi letos padla temperatura iste dneve od. +.'4.na.'— 10. m Dijaška kuhinja v‘Mariboru. V počastitev spomina’ polčojnega ravnatelja Pranja Piškavo nakazati člani lovske družbe Sv. Lovrenc— Slivnica—Orehova vas 500 din; sod. _ svetnik 'cfr. Alojz Lešnik 200 din; .dr. - Atilo« Hrovat* .zdravnik’v Ormožu 150 din; -namesto venca na krsto pokojnega ravnatelji* Josipa Hladka-Bohinj-skega so učenci 7. b razreda I. r. g. zbrali 100 din. Iskrena hvala! DRŽAVNA RAZREDNA LOfE^-UA-Glavno žrebanje 39. kola • ||j Din 200.000.—? 76043 . J Din 50.0,00.—: 34410 26531 . 89032 i4P I Din 40.000.—: 58790 Din 30.000.—f 46360 Din 24.000.—: 1643 21665 58402- 9426» Din 20:000.—: 18754 53671 78229 8QW Din 16.000.—: 1-7585- 42.347 42587 94#> Din 12.000.—: 4828 16980 24383- 44o^ 73076 75648 8193 ! 8381-D1N 10.000.—: 9061 11384 15t02 18912 18975 29276 359-’ 50987 62362 77085 81486 '95451 99912 Din 8000.— : 2039 9867 14707 1.8116 23999 29509 402?» 52615 56930-64902 67-423 69355 81352 3.7549 90147 90302 951.76.96283 Din 6000.—: , 8272 8,470 - 8670 15?73 19838 '26569 -2/23/ 32164 36350-39293-39536 .4-3294 44319 62.300 76714 77179 34387- 93035 98149 98478 . 4 Din- 51)00.—: 5622 15614 28227 37179 40828 47:435 :58S0a 59229 60757 65983,67740 67826 87982-9383/ 98534 Din 4000.—: ■ 223 735 1-858 3534 3569 8.405 86S0 j -9522 14088 15188 19168 21110 22186 23503 23576 23799 26852 34507,41559 44683 48044 49894 .51179 .51781 5,4704 55608 56562 '56591 ; 60386 60707 61584 65995 67935 69593 7102* 71487 72308 72624 73127 '75264 790.18 8! 251 82625 88264 90022 90768 9-1521 92461 92986 | 93612 94451 56613 (Brez jamstva) Srečke štev. 5S.930 (dobitek din 8000. štev. 81.352 (din 8000.—) in štev. 82.(12^ (din 4000.—) so bile kupljene pri nas. Pooblaščena .davna >o*p!Večernika« pod »Parcela«. 295-2 Stanovame STANOVANJE ,sobo -in kuhinjo, oddam s 1. marcem mirni stranki. Šolska ul. 4. Pobrežje. 292-5 STANOVANJE eno- ali dvosobno, s pritkli-nami, oddam s 1. marcem. Ogledati do 4. ure Tvrševa ul. 26-1. desno. 296-5 ŠIUZOO 002) 1 - '1,111111 RAZNAŠALCA i peciva samskega, vojaščine prostega (kolesarja) sprejme mo v stalno, dobro službo. Pekarna Rakuša. Maribor, j Koroška c. 24. 183-9 ! Kupim KOZE kun, lisic, dihurjev- veveric, divjih zajcev in ostale vrste diviih kož kupujem po najvišjih cenah. Prevzamem v strojenje in barvanje. Peter Semko. Maribor, Tyrševa ulica. 289-3 Službo ISle ABSOLVENTKA trgovskega tečaia, iz dobre družine, išče službo v pisarni; gre pa tudi kot vzgojiteljica k boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Marliiva in poštena«.' " • 294-1(1 V nalem TRGOVINO vzamem v najem ali kupim v Mariboru ali v okolici. Naslov v ogl. odd. -Večernika -293-15 Kam, kiel ČEVLJARSKEGA VAJENCA sprejmem takoi. Zontič Anton, Gosposka 13, Celie. 268-9 IZURJENEGA VINIČARJA po možnosti starejšo osebo, iščem. Vprašati Zrkovska 51, Pobrežje. 291-9 TRGOVSKI POMOČNIK(CA) ki vloži v trgovino z mešanim blagom 15.009—20.000 din, se sprejme za sodelavca. Naslov v ogl. odd. »Vcčerni-ka«. 297-9 VINA iz obnovljene zaloge iu P° izbiri dobite čez ulico najceneje pri Seuici, Ulica kneza Koclja.__________ 270-17 •♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦ BSK—GRADJANSKI 1:0 (I:(l) V Zagrebu sla BSK iu Gradjanski odigrala četrto tekmo za pokal predsednika vlade. Ih-vi dve sta dali neodločen rezultat, v tretji je zmagal BSK z 2:0, včeraj pa je povečal razliko na 3:0 ter si s tem osvojil pokal. BSK je bil boljši nasprotnik ter si je zmago zaslužil, medtem ko Gradjanski ni mogel zadovoljiti. Zma-gonosni gol je dosegel Glišovič. Sodil je Beograjčan Vasa Stefanovič. SMUŠKE TEKME ASK GORENJCA ASK Gorenjec je priredil na Črnem vrhu nad Jesenicami klubske in medkklubske fcekuie v alpski kombinaciji. Na 3 km progi v smuku članov je zmagal Hcrle Fr. v 2:3, ki je zmagal tudi v slalomu s časom 2 :26.7 ter postal tako prvak kluba v alpski kombinaciji z 238.02 točke._ Heric si je ponovno osvojil prehodni zlati pokal, darilo dr. A. Korošca. | V medklubskih tekmah je odnesel zmago v alpski kombinaciji Bertoncelj Jože (ASK Gorenjec) s 197.7 točke; dosegel je prvo mesto v smuku (2:4.5) ter v slalomu (2 : 02.00). Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo kleparskega dela za novogradnjo stanovanjskih hiš na vogalu Nunske in Muzejske ulice v Ljubljani. — Ponudbe je vložiti do dne 19. februarja 1940. Vsi razpisni podatki so interesentom na razpolago, vpogled in' nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva ul. 5/11. v sobi st. 221 od 21. t. m. dalje. V Ljubljani, dne 11. februarja 1940.. NINSKI IAVOD ZA ČENČE V LJUBLJANI Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo tužno vest, da nas je 12. t. m. ob pol 4. uri zjutraj previden s tolažbo sv. zakramentov, v 65. letu starosti za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni moz in oce, gospod Martin Pcrnovšek mizarski mojtster in hišni posestnik. Jaz Vam bom pomagal 1 Z Pogreb blagopokojnika bo v sredo, 14. t. m., ob 15-30. uri popoldne hiše žalosti v Gledališki ulici 5, na mestno pokopališče. Maša zadušnica bo v četrtek, 15. t. m., ob 7. uri zjutraj v opatijski cerkvi sv. Danijela. Celje, 12. februarja 1940, Globoko žalujoči. Poznani raziskovalen in pisec okultnih. znanosti g. P. T. Karma Ii Vam napravi brezplačno žlvlierjsko napoved o Vaši bodočnosti. Vazen važnih doitodkov iz preteklosti Vani ugane tudi Vaše izglede v ljubezni. zakonu, loteriji, trgovini Iu vse važno dogodke seda-nlosll. Njegov nasvet Vam bo prinesel zaželenih uspehov v živlleniu. Zahvale, katere oreiema vsak dati Iz vsega sveta, dokazuleio izredno zaupanic nlegovi oreizknsenosti. ro-stavitc nekoliko važnih vprašanj, ki Vas največ zanimajo in ločne rolslne podatke, vse zgora) navedeno dobite nonolnoma breznlat.no. ako kupite od oisca njegovo nainoveišo knjigo , »NAS ZlVOl I OKULTNI'. TAJNE«. Grandiozno delo ima nad 200 fotograf!) katero lahko naročite na naslov: F. T. Karmah. Žalec, drav.baie Popularna cena din 30 — Denar lahko pošljete na ček. rač. 17.45:,. • • Mirni mitMKMl s Mnrihoru liska Mariborsko tiskarno d. d., predstavnik S1ANKU Dl) I ELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku Rokopisi se uSlvJ ' n KoX “S 6. - T— - —«* **• *«• ~ **- "