125. številka.
LjaMjana, v sobot« 3. junija 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI
Uhaja vaak dan avečar, iaimU nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman sa avstro-of erake dežele sa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. Sa Ljubljano brea poiiljanja na dom aa vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta, — Za tuji a delal« toliko ve«, kolikor poštnina znala. - Na narocbe, brea istodobne vpoftiljatve naroCnine, sa ne oaira. — Za oznanila plafiuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po i kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali veCkrat trnka. — Dopisi naj se iavole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in uprsvniatvo je na Kongresnem trgu St. 12. Opravnifttvu naj bs blagovoUjo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice §t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon hI. 3-4.
Izjava.
Vodstvo katoliško-narodne »trunko jo v št. 12H. „Slovenca", z dno HI. m. m. razglasilo „izjavo", v kateri oznanja svoj sklep, da se katoliško-narodna stranka skupnega protestnega shoda vseh slovenskih državnih in deželnih poslancev zoper narodno-politični program nemške državno/borsko opozicije nikakor ne bi mogla udeležiti.
Klub narodnih poslancev deželnega zbora kranjskega bi se ne zmenil za navedeni sklep vodstva katoliško - narodno stranke, će bi se temu vodstvu ne bilo zljubilo pri ti priliki napasti kranjske narodne deželne poslance na najinfamnejši način.
Vodstvo katoliško - narodne stranke pred vsem smatra tak protestni shod nepotrebnim in to zlasti zaradi tega, ker „postulatov nemško opozicije ni Binatrati resnimi, kajti jih nemška opozicija suma" (tako piše vodstvo katol. narodno stranke!) „ne smatra resnimi." Karakteristično je za katoliško-narodno stranko, da si s takim argumentom upa v javnost kljubu temu, da se je s tem programom jako resno ba-vil izvršovalni odbor desnice, v katerem je zastopana tudi — nje vzor — nemška katoliška ljudska stranka.
O tem, ali jo glede na program, ki je bil določen na vseslovenskem shodu lota 1897., potreben protestni shod proti sedaj določenim zahtevam združenih nemških strank, ne bode se prepiral klub do žolni h poslancovnarodn ostra n-ke z vodstvom katoliško-narodne stranke; odločno pa mora protestovati proti podtikanju, da je poslancem narodne stranke tak shod potreben, češ, da je dvom mogoč in dopusten glede njihovega narod no-po-litičnega stališča in sicer zaradi podpore nemškemu gledališču in zaradi odklonitve višjega prispevka za „Našo stražo."
Neštevilnokrat se jo žo dokazalo, da so narodni deželni poslanci kranjski morali za podporo nemškemu gledališču ljubljanskemu glasovati le zaradi tega, da vzdržo slovensko gledališče. Le mimogrede bodi povedano, da letošnje glasovanje za
podporo nemškemu gledališču nikakor ni bilo v nasprotju z določili sprave, ki je bila sklenjena med poslanci narodne in katoliško-narodne stranke. Tudi ve vsakdo, kdor se zanima za razpravo deželnega zbora kranjskega, da so narodni deželni poslanci glasovali zoper višjo podporo „Naši straži" le vsled ogorčen osti in užaljenosti, ker je Katoliško-narodna stranka stvar na direktno ilojalen način spravila v razgovor. Kljubu temu so pa vodstvo katoliško-narodne stranke drzne to orožje iznova rabiti proti narodni stranki. Vsak razsoden človek bode izprevidel, kako naj tako ravnanje sodi.
Hvaležen pa je klub kranjskih narodnih deželnih poslancev vodstvu katoliško-narodne stranke za drugi glavni razlog, na kateri se je oprlo, da odkloni udeležbo katoliško-narodne stranke pri protestnem shodu, češ, da katoliško narodni poslanci sploh ne sedejo k skupni mizi v posvet o narodno-političnih stvareh z narodnimi poslanci, dokler le-ti ne pretrgajo zveze z nemško stranko.
Nasproti temu konstatuje klub deželnih poslancev narodne stranke, da vodstvo katoliško-narodne stranke dobro ve, da je ta zveza prenehala od tedaj, odkar seje sklenila med slovenskima narodnima deželnozborskima kluboma spravna pogodba, in da te pogodbe narodna stranka nikdar v ničemer rušila ni.
Konstatuje pa tudi, da je katoliško-narodna stranka celo vrsto let živela v najtesnejšej zvezi z nemško stranko v deželnem zboru kranjskem in da je skrajno nepošteno očitati sedaj narodnim poslancem celo zvezo, katere faktično ni več.
Kar se tiče misli, sklicati shod poslancev, konstatuje pa klub narodnih deželnih poslancev naslednje : gg. poslanci dr. Kerjančič, Hribar in 1'ovše so se dne 2o. maja dogovorili, da povabijo na dan 2. junija v posvet v Ljubljani bivajoče državne in deželno poslance, ki naj bi odločili o tem, ali in kedaj naj bi se vršil splošni shod poslancev, da se izjavi o narodno-političnem programu nemške opozicije. Prevzela sta gg. Hribar in 1'ovše
nalogo, obvestiti o tem svoje ožjo somišljenike. Dne 27. maja je bil v eksekutiv-nem odboru desnice razgovor 0 nemških postulatih. To. kako o teb zahtevah sodijo različne stranke desnice, in sodba, katero je izrekel rninisterski predsednik, dalo je povod, da se češki zastopniki niso hoteli spustiti v razgovor ter so takoj predlagali, da se daljna razprava odloži, da jim bode moč zaslišati mnenje somišljenikov v domovini. Isto željo sta imela tudi slovenska zastopnika v eksekutivnern odboru in sta bila še bolj vtrjena v misli, da je potreben shod poslancev.
Posl. 1'ovše je pisal deželnemu glavarju, pl. Deteli ; on je dalje pisal poslancu SpinČieu doslovno: „S Hribarjem in Fer-jančičem smo se dogovorili, da se okličejo vsi slovenski in hrvatski poslanci ideželni in državni) v velik posvet, ki se bode proti oholosti Nemcev izjavil, kakor gre za toli predrzni njih program". Naravnost osupnjeni so torej bili narodni poslanci, da je katoliška narodna stranka in njeno glasilo zavzela tako stališče proti shodu, kateri priporoča državni poslanec, deželni odbornik, načelnik slovanske krščanske narodne zveze, gospod 1'ovše, toraj eden najodličnejšib članov vodstva katoliško-narodne stranke.
To videč sodi narodna stranka, da je v vodstvu katoliško-narodne stranke obmolknila mirna in trezna misel in beseda tudi v stvareh, v katerih si s to stranko ni v nas-križju — in če se ozre na to, kako to vodstvo govori o deželnih poslancih narodne stranke, vidi, da so v njem dobili prevlado elementi, pri katerih drznost in brezobraznost nadomeščata pomanjkanje življenjske olike.
V Ljubljani, dne 2. junija 1899.
Klub narodnih poslancev v deželnem zbora kranjskem:
Ivan Hribar.        Ivan Murnik,
t. C. načelnik. t. C. podnaCelnik.
Ivan Božič, Peter O-rasselli, Anton Klein, Josip Lenarčič, dr. Danilo Ma-jaron, Ivan DPerdan, Ivan Šnbic, dr. Ivan Tavčar, Fran Višnikar.
Klic na boj!
V „Slovencu" smo čitali: „Presvitliknoz in škof — (v Ljubljani imamo samo knezo-škofa, kneza in škofa pa ne poznamo!) — je po iskrenem pozdravu vseh zastopnikov delavnega   slovenskega   naroda   s Kranjskega in iz  obmejnih  dežel ter bratskega hrvatskega naroda skoraj tričetrt ure razvijal pomen današnje nove zastave, „posebno pa one, pod katero smo se zbrali vsi katoličani po svojem rojstvu.  Na vrhu nove zastave se blesti kip sv. Mihaila, ki je s svojo vojsko premagal  prvega svobodomi-selnika, ošabnega Luciferja in njegove privržence.1' (Liberalec je hudič! to smo že večkrat  čitali v „Slovencu",  a imeli smo take in jednake izreke za brezokusne fraze. Sedaj vemo, da je liberalec privrženec liberalca Luciferja — tudi to je fraza, a o nji nočemo dalje govoriti, in to ne radi  usmiljenja  do visokega cerkvenega   dostojanstva, ki  je  združeno z osebo dr. Antona Jegliča!) ..Tudi mi se moramo boriti proti svobodomiselcem, ki so pa svobodomiselni le napram sebi, ne pa nasproti svojim bližnjim.-' (To je tirada, ki je v ustih pogorskega kaplana in pred po-gorskim občinstvom odpustljiva!   V ustih škofa, ki  se  ima v obnašanju in besedi razločevati  od pogorskega kaplana pa je taka tirada nekaj izvanrednoga;  v očigled temu, da je moral škofovo treskanje poslušati  župan Hribar, pričuje ta tirada ne samo o slabem okusu, nego tudi o slabem taktu!) „Ta napačna sloboda je vzrok tudi neizmerni bedi, v kateri se nahajajo sedaj nižji stanovi.'- (Kdor ima na leto 30.000 gli., temu ni težava, v svojo zabavo ta in tam tarnjati o bedi nižjih stanov!) ,.Goljufija in  sleparija, seveda v fini obliki, kateri javna oblast nemore lahko do živega, je plod novodobnega liberalizma." (To je trditev, ki zategadelj še ni resnična, ker jo je izpregovoril škof ljubljanski.   Kaj   takega   sme   javno govoriti  naš   GostinČar,   ki   ima   v glavi par lotov  zastarelih  možgan, ne   pa odlični    zastopnik    rimsko - katoliške pre-lature, ki bi moral vsako besedico dvakrat
LISTEK.
Umetniško društvo.
(Poslanica mlademu umetniku.)
Dragi prijatelj! Pozval si me, da iz-povem svoje mnenje o ustanovljajočem se umetniškem društvu slovenskem. Brate! S tem pozivom si me spravil v nemalo zadrego.
„Aha!" porečeš; „že vem — tlači te znani Fausrov dvom."
„Die Botschaft hor' ioh \vohl, allein mir fehlt der Glaube. . .
Da, in pa tudi ne!
Kar se tiče namreč potrebnega števila poklicanih členov za takšno društvo, to me ne skrbi, dasi jih je že leglo v smrtno spanje v domači in tuji zemlji nekoliko naših najboljših umetnikov, kateri bi bili kakor nalašč ustvarjeni za združenje raztresenih udov slovenskega u met ništva.
Česar se pa bojim, to je naš prastari podedovani slovanski greh: nesloga!
»No, saj tega strupenega zmaja baš hočemo pobiti z nameravanim umetniškim društvom 1" zatrjuješ mi z mladenilko svojo unerao.
„Sloga in edinstvo vseh slovenskih umetnikov je namen tega društva!" dostavljaš ponosno.
Da, d;l! Hvalevredna, rodoljubna nakana! Ali, dragi moj! to ni tako lahko, kakor si Ti predstavljaš v svoji naivni neizkušenosti. Slovenci smo v obče sila trmasti in nedružljivi kakor raztolčen kremen, in to že v preprostem ljudstvu, kaj pa Šele takozvani obrušeni diamanti, t. j. inteligenca: domišljavi učenjaki in umet-niki,kiso po največ zaljubljeni v samega sebe !
Praviš: „Srao ter d ruš t v a j o po -speševanje prave umetnosti" in ta da vas povzdigne nad vsakeršnje stran-karstvo.
Bog daj, da bi bilo tako, in nihče se ne bode bolje rađoval toli plemenitemu namena in smotru, nego jaz, ki sanjarim že malone pol stoletja o jednakem umetniškem združenju. . .
Da, mladi moj somišljenik! „Z združenimi močmi", „v edinosti jo moč" in „sloga jači, nesloga tlači" ter .svoji k svojim!" — Koli divna, uzviše-valna so ta naša slovanska navodila, in vendar, kako malo jih upoštevamo baš mi, razkropljene ovoe velike — stomllijonske črede slovanske! In zakaj? Ker vlada nad nami okruti fatum: „Diviđe et imperal"...
Blagi moj mladenič, Ti. ki zreš s koprnečo, nadepolno dušo v bodočnost, raz-grinjajočo se pred Tvojimi iskrečimi očmi nalik cvetočemu vrtu, povej svojim izvoljenim tovarišem, s katerimi se zbirate v kolo slovenskega umetništv^ : stari Budi-slav, osiveli sanjač in zamaknjenec v bli-ŠčeČe vzore lepih umetnostij vas pozdravlja in vam želi mnogo uspeha v hvalevrednem združenju za visoki namen in smoter, ki nam obeta lepšo, svetlejšo prihodnost na kulturnem polju! V dosego te veleple-raenite svrhe pa vam priporoča: blagohotno prizanesljivost v medsebojnem občevanju, veledušno vzajemno spoštovanje ter milosrčno potrpežljivost z osobnimi nedostatki tega ali onega družabnika! Ako se kateri med vami, bodisi po svoji prirodni nadarjenosti ali po strokovni naobrazbi čuti uzvišenejšega nad ostalimi členi, naj stegne svojo roko po nižjih mu tovariših v zmislu prelepih Levstikovih besed:
„. . . . Skrbi za-se, ljubi brata, Dvigni ga, odpri mu vrata . . . .u
Da, vrli izvoljenci umetniških Modrio! Skrajni, najskrajnejši čas je bil, da ste se začeli i vi vzbujati, vstajati in zbirati se v skupni kolobar 1 Poglejte okrog sebe: vsi stanovi in sloji človeštva se organizu-jejo in dražijo ter nastopajo v ogromnih
četah na svetovno pozoriŠČe, vi bi pa Čepeli vsak v svojem kotu, drug drugemu neznani in nepoznani? Ako kje, velja geslo: „Viribus unitis" pač na umetniškem torišču! Saj veleva isti Goethe toli pomenljivo :
„Zu ertindon, zu besehliessen, 1'leibe, Kiinstler, oft allein! Deines Wirkens zu geniessen, Eile froudig zum Verein!"
„Gojenje družabnosti" bilo je torej potreba naglašati posebej, kajti na neki samojedni neuljudnosti in odurni ne-družljivosti boleha več ali manje vsa naša ljubljanska družba, zlasti pa naša takozvana „nadobudna", pravo za pravo blaži* rana — „jeneusse doree".
In kdo bi bil bolj potreben razvedrilne, oživljajoče družbe, negoli baš vzore ljubeči umetnik, kadar se ga po muke-polnem dušnem naporu poloti žeja po okrepčevalnem smehu in veselju!
Ad vocem — umetnik! Kdo da se more in sme smatrati kot takšen, t. j. da bi bil vreden za sprejem v umetniško društvo, o tem si, vi snovatelji, ne belite glav! Kdor je zmožen izraziti kakšno, duhovito misel ali idejo v lepi estetif*' obliki, bodisi z dletom ali kistom, z g^ lom ali peresom, dal bilo to a iivanko
premisliti in pretehtati, prej kot jo pošlje v svet. Tudi bi Njegovi knezoškofji milosti priporočali, da naj sedaj, ko se hoče v javne polemike spuščati  z našo stranko,
zopet in zopet prečita Leva NIII. pismo, koje je pisal Škofom v Španiji. Zabavljanje in grdenje po papeževim mnenju ni orožje, katero bi smela sukati roka katuliškega članka rja, kaj še katoliškega škofa!") — „Krivice so res v neboupijoče, ki jih provzro-čajo našemu ljudstvu za Boga in njegove , zapovedi se ne meneči mogotci M — (Svitli gospod škof mora pač sam uvideti, da tako pavšalno obrekovanje še celo v pridigi — katoliškega duhovnika ni na mestu I In >am 1 log nam je priča, da so dandanes te pridige dostikrat podobne pljuvalniku, kjer tiči svinjarija tik svinjarije. Ne kradi svojemu bližnjemu dobrega imena! To velja za vse. in tudi škofom velja ta Božja zopoved. Co govorim o vneboupijočih krivicah, moram povedati, v čem obstoje, moram pa tudi dokazati, da res obstoje. Vsaj spodobni nasprotniki postopajo tako, če si jedni drugim očitajo vneboupijoče krivicefj „Streti se mora sovrag, kakor je bil premagan prvi svobodomislec !"
Tako je govoril knezoškof dr. Jegl č ob priliki, ko je pri delavski slavnosti bla-goslovljal zastavo v nunski cerkvi. 0 ti knezoškofji propovedi neradi govorimo, ker nam je bilo omenjeno blagoslovljenje deveta briga. Sedaj, ko drugih vspehov ni, vrgla se je naša katoliška stranka po krščanskem socializmu, ter se vede kot otrok, ki je staknil bleščeč kremen, misleč, da je staknil biser! Kar se sedaj s temi krščanskimi socialci v Ljubljani počenja, je največji humbug, kakor je tudi grozni hum-bug, če se po Ljubljani trosi, da so krščanski socialci za delavca kaj dosegli. Kar so delavci do sedaj dosegli, za to se nimajo zahvaliti ne krščanskim socialcem, ne katoliškim duhovnikom, pač pa — ako hočemo biti objektivni — v prvi vrsti soci-alnodemokratični stranki I Iz te zadnje stranke izcimilo se je krščansko socialstvo, nekaj časa bode rogovililo, potem pa se zopet izlije v jezero, iz kojega je priteklo. Da pa takrat ne bode dajal svojih blagoslovov knezoškof ljubljanski, to pa je zopet gotovo'.
No pa to so stvari, o katerih danes nočemo pisati. Danes pišemo le o gospoda knezoškofa propovedi pri vseslovenski delavski slavnosti. In brez ovinkov povemo, da se nam je ta pridiga videla najznačilneja na celi slavnosti! Ničesar druzega ni bila ta slavnost, nego provokacija proti narodno napredni stranki, in govor škofa ni bil ničesar druzega. kot okoren in neokusen klic na boj, ki se je kaj čudno čul iz ust kneza miru in ljubezni, posebno pri ti priliki, ko se je vse vršilo v cerkvi in v bližini Najsvetejšega. Ne poznamo nikake napačne sentimentalnosti : ta klic po boju smo začuli, in sedaj je gotovo, da se ne damo zaklati, kakor ovca v mesnici. Če se je knezoškof ljubljanski postavil v vrsto bojaželjnih svojih kapelanov, je to njegova stvar. Kakor se bo na nas streljalo, tako bomo streljali nazaj, ker ni naša navada, da bi molče držali, kadar nas tepo blagoslovljene roke.
Če nam bo ruval knezoškof ljubljanski zobe*, moral bo časih nam služiti s svojim zobom. Pri nas velja: zob za zob, in pri tem ostanemo, in naj postanejo nekateri politični salonski generali še bolj nervozni, nego so dandanes. To je, kar smo hoteli povedati ! _
V EJtahtJanil, 3. junija K položaju.
Ogrski ministri so se vrnili z Dunaja v Pudimpešto, da se udeleži- prve seje drl zbora, ki pa odgodi svoje zasedanje do 11. junija. Dotlej se bode nadaljevalo pogajanje mej obema vladama. Szell se vrne že jutri na Dunaj. Ogrsko Časopisje piše sila fanatično proti Cislitvaniji ter roti kabinet, naj ne odneha od svojega stališča niti za las. Na budimpeštanskera kolodvoru je pričakovalo Szella več tisoč ljudij, ki so hoteli demonstrirati ter prirejati ovacije. Szell se je tem ovacijam odtegnil, a v liberalnem klubu je govoril prav izzivajoče. Szell deluje z vsem pritiskom, ker bi bil menda rad \Vekerle II.
Kriza in Jugoslovani.
Zadnja številka dunajskega „Det Suđen" piše: Stališče naših zastopnikov nasproti notranjepolitičnim prepornim vprašanjem je podano z direktivami, s katerimi so bili poslani zastopniki hrvatsko-sloven-skega naroda v iz vrše valni odbor desnice na Dunaju. Mi vztrajamo trdno pri solidarni desnici. Ramo ob rami z zastopniki drugih slovanskih narodov in v zvesti zvezi z zastopniki nemškega naroda, zastopniki, ki stremijo za spravo avstrijskih narodov na podlagi načel jednakopravnosti, se bomo bojevali za pravice Avstrije proti daleč se-gajočim zahtevam Ogrskim ter bomo podpirali Thunovo ministrstvo, kolikor zastopa avstrijske interese. Identificirati pa se ne moremo s tem ministrstvom, ker se vztrajno brani proglasiti se kot ministrstvo desnice ter se je izvršitvi naših narodnih želj.l doslej ustavljalo nepremagljivo. Naši narodni in idealni interesi pa so nam dražji kakor materialni, z nagodbo prib orjeni dobički ali izgubički.
Katoliško-narodna stranka in nova večina.
„Neue Freie Presse" je pisala, da je katoliško-narodni stranki odločena v novem ministrstvu posebno odlična vloga, ter da žele to zlasti Poljaki. „Linzer Volksblatt" odklanja glasom dr. Ebenhocha in imenom katoliško-narodne stranke tak danaiški dar. „Še tega je treba, da razrušimo še jedini trdni element, katerega še imamo v naših parlamentarnih razmerah, državnozborsko večino, ter da opravi ta posel katoliško-narodna stranka. Mnogo vzrokov imamo, da držimo grofa Thuna, a niti jed nega, da ga zapustimo. Ako pade grof Thun kot Žrtva predrznosti in nezmernosti ogrske vlade, potem tega ne moremo zabraniti, toda maščevali se bomo za to na tak način, da mine zmagalcem vse veselje. Nam ni treba novih razmerij, ki bi katoliško stranko končno pustila osamljeno na cedilu, kakor se je zgodilo na Ogrskem z ljudsko stranko. Zameriti se nam ne more, ako nimajo veselja, da bi gladili pot kakemu avstrijskemu Szšllu". Tako piše ,Linzer Volka-blatt".
makar i s šilom — umetnik je, čeprav morda nima akademične diplome . . .
S tem pa nikakor ne silim nepoklican cev v izbrano družbo pristnih umetnikov, mej katere itak nimajo vstopa gostje brez svatovske vbleke, odnosno, ako jih ne povabite! Če bi pa kateri nepovabljenec tiščal med vas, zavrnite ga dotičnim paragrafom svojih društvenih pravil! . . .
„Podpiranje potrebnih talentov", praviš, da ste si zapisali na zastavo. Ko, Čas je bil pa že tudi, da ste se domislili starodavnega pregovora: .Pomagaj si sam in Bog ti pomore!"
Da! Vedno le pričakovati pomoči od zgoraj, kakor Izraelci tistih prepelic v puščavi, to se mi ne zdi dostojno zdravega, nadarjenega človeka. Prav je torej, da se naposled i vi, slovenski umetniki, osamosvojite in se postavite na lastne noge, s čimer si bodete pridobili mnogo več ugleda — verjemite mi — nego-Ii z jadi-kovim moledovanjem naklonjenosti kak-finjega mogotca v posvetni ali duhovski obleki!...
In naposled: »prirejanje umetniških raztav", to je po mojem mnenju najpoglavitnejši nalog nasnovaneg društva.
Razstave umetniških proizvodov, posamičnih ali v skupno zbirko združenih, so pač najboljša in najizdatnejša reklama za umetnike same! In — brez reklame ne prospeva nobena trgovina — kamo-li umetnost, zlasti dandanes, ko je treba sleherno stvar ponujati, jo prinesti kupcu tako rekoč na dom, pradenj na mizo ter mu jo usiliti s samohvalnimi priporočili!
Po umetniških izložbah pa se tudi vzbuja v ljudstvu zmisel in zanimanje za lepe umetnosti, kar ni samo v prid tej sami, oziroma njenim izvrševateljem, temveč je zajedno i najboljše sredstvo za pospeševanje narodne omike in pro-8 ve te!
Želeč torej novoustanovljenemu društvu slovenskih umetnikov obilo sreče, za-kličem izvršujočim njegovim členom s Schillerjem:
„Der Menschheit Wiirde iat in eu're Hand
gegeben, Dewahret sie I
Sle sinkt mit euch!  Mit euch wird sie sich neben!"
V to pomozi Bog in ljubezen prijateljnka! Buditlav Zorko.
Du Paty de C lam in Drevfus.
Francoski ministrski predsednik je na nekem shoda izjavil, da bodo poklicani po obravnavah kasacijakega dvora vsi prizadeti možje, da se zagovarjajo. Po prvem je že segla vlada, in ta je polkovnik Du Paty de Clam. V ječi, kamor so ga pripeljali, se je baje hotel umoriti. Du Paty de Clam in Henry, ki si je prerezal v ječi vrat, sta bila glavna provzročitelja Dreyfusove af-re, Esterhazy pa je bil baje pravi izdajalec. Vsi trije so bili že izbacnjeni iz francoske armade, javni obsodbi pa se je odtegnil Henry s samomorom. Du Paty de Clam je bil glavna priča, ki je trdila, da je Dreyfus kriv ter je o njem lagal najnesrara nejše. Ko so se začela množiti znamenja, da je pisal usodni bordereau major Ester-hazy, je igral Du Paty de Claraovo skrivnostno damo s pajčolanom, ki je izročila na nočnem sestanku K-iterhazvju rešilni listič z besedami .Cette canaile de D . . ." Vlada hoče začeti preiskavo proti generalu Mercierju, ki je bil za časa Drevfusove obsodbe vojni minister.
Dopisi.
Iz Žirov, 2. junija. Dolgo časa kro žila je govorica pri nas, da priredita dr. Šušteršič in dr. Žitnik shod, — iz kakega namena — nam ni bilo znano. Deloma se je spolnila želja nekaterih zadnjo nedeljo. Prišel je namreč iz Ljubljane mladenič, dr. Brejc (!) in Ž njim še neki drug gospod, ki se je predstavil kot namestnik Šušter-šiča. Brejce je prišlo brez ženskega spremstva, s katerim je zahajalo nekdaj na Gorenjsko. — Popoludne ob 3. se je otvoril shod. Pred vsem se mora cenjenim čitateljem razjasniti položaj naše občine. V ponedeljek 28. t. m. pričele so se namreč občinske volitve. Volilci so razdeljeni v dva glavna tabora, v stranko tost ran in onostran Sore. Dasi smo zapazili v stranki tostran Sore že dalje časa klerikalno stranko, vender si nismo upali, tako jo imenovati, ker ta stranka je namreč vedno nasprotovala naši duhovščini, katera se nikakor ne sme dolžiti, da je „liberalna". Toda g. dr. Brejc nam je vso stvar razjasnil na ta-le način: Začetkom govora povdarjal je, da se morajo volilci tostran Sore združiti, ter se polnoštevilno vdeležiti prihodnjih občinskih volitev. In zakaj? Brejce je reklo: „Kakor sem prepričan in poučen iz povsem zanesljivih virov, je ta stranka edina, ki je vneta za občinski blagor, ona stoji na popolno „klerikalni" podlagi. Tostran Sore bivajoči davkoplačevalci so zagrizeni sovražniki liberalne stranke, sovražniki g. dr. Tavčarja, med tem ko stranka onstran Sore stoji pod vodstvom razupitega dr. Tavčarja". Hvala Vam, g. doktor, da ste nam v imenu tostranske žirovske doline povedali, da imamo opraviti s klerikalci. — „Ne gre se tukaj" — nadaljeval je govornik — „za cesto, semenj, cerkev itd. Ne. To je le megla, to so pene, ki pokrivajo pravi namen ; — gre se za zmago klerikalstva nad liberalatvom v občinskem odboru." Povdarjal je dr. Brejc, naj se vsi volilci brez izjeme vdeleže volitve, ker to je njih „prokleta dolžnost", ter za vzgled postavil stare Grke in ljubljanske klerikalce pri zadnjih občinskih volitvah. Rekel je zlasti: »Letos smo se prvič upali v Ljubljani stopiti na volišče. In glejte: Prvič smo dosegli, da je prišlo med nami in liberalci do ožje volitve t. j. malo, malo je manjkalo, da nismo zmagali. Da nam je pri prihodnjih vo-litvah zmaga zlasti v III. razredu zagotovljena, o tem ne dvomimo! Sram je bilo liberalce, še bolj pa jim je žal za devet tisoč, katere so izdali! Neki gospod se je izrazil: „Tako ne gre več — ob ves denar bomo, če bo šlo tako dalje". Primere so res lepe in dobre! Da bi pa govornik se bolj zasadil zbranim srd in sovraštvo do prebivalcev onstran Sore, to je do „libe ral cev", nadaljeval je tako: „Da bodete Vi spoznali, kaj je liberalna stranka, opisati Vam jo hočem na kratko. Kdo je vodja te stranke ? Vodja te stranke je g. dr. Tavčar in zraven njega župan Hribar. Ta dr. Tavčar, ki se živi od kmečkih žuljev in ki je že mnogo podedoval po dveh stricih-duhovnikih, blati vso duhovščino tako, da se kaj jednacega ne sliši nikjer drugod. On in cela liberalna stranka podpira Nemce, ter nasprotuje slovenskemu narodu". (Tu je opisal dogodek v dež. zboru glede glediike podpore in „Naše strate11.) „Glavna naloga
te stranke je — pravi dalje — podreti vse versko čustvo ljudstvu, ter ga postaviti v nekak dvom -i- iztrgati vsakemu vse, kar je prejel od svoje matere. In g. Hribar! Ta se je drznil vprašati prevzv. g. knezoškofa v zbornici, kjer se je razpravljalo o nesramni hiši: „Kaj pa Vi delate tukaj?" Pač tudi prevzvišeni ima pravico priti v zbornico in govoriti in tudi tedaj hotel je nasprotovati tej nesramni hiši! In glejte, ta stranka, zlasti pa nje vodja dr. Tavčar, zanima se zelo za vašo občinsko volitev. In kaj to pomeni? Nič druzega, nego to, da je liberalni duh, katerega dr. Tavčar okoli prodaja, navdihnil že tudi mnogo vo-lilcev onkraj Sore. Glavna naloga vaša je tedaj, ne le skrbeti, da spravite v odbor može, ki bodo gledali na gospodarske razmere, temveč može, ki se bodo zoperstavili hudemu navalu liberalne stranke in njenemu vodji, dr. Tavčarju. Voditelja liberalu stranke, dr. Tavčar in Hribar, ter celo njih delovanje je nasprotno vsaki klerikalni misli, nasprotno tedaj tudi Vam. Združiti-se ter volite jednoglasno može katoličane". Pripomnimo le še sledeče : Kmalu začetkom govora rekel je dr. Brejc: .Dasi sem zelo vnet katoličan, vendar moram pripoznati, da me je zelo razveselilo danes, ko sem čul, da se je »ofer* za novo farno cerkev tako slabo obnese 1. Glejte, če že ženske pokažejo, da nasprotujejo duhovščini, ker je „liberalna", kaj boste tedaj šele vi storili". Od kod to, da naši č. g. duhovniki ne volijo več s klerikalno stranko, to je dolga stvar, ki se pa vendar na željo vsakemu lahko pojasni. Znano je pa tudi, da se naša duhovščina le redkokdaj vde-leži obč. volitev. S tem je tedaj vneti katoličan dr. Brejc v splošno za do vol j n > v navzočih klerikalnih volilcev, odvračal vsa-koga od darovanja za cerkev. Lep katoličan ste Vi, g. Brejc, mesto da bi ljudi zdru zevali vsaj v gospodarskih zadevah, jih pa razdvajate. Imenujete naše duhovnike liberalce, ker ne poznajo tiste zagrizenosti, ko nekateri Vaši zagrizeni pristaši. Povemo, da jim delate veliko krivico, da bi bili liberalci, se niti nam, niti njim ne sanja, tudi tega od njih ne zahtevamo. Kakor kaže, ste iz zemljepisja že precej pozabili Imeli ste Žiri za gorenjsko vas, od tod tudi: „Mi Gorenjci". Prišli ste tudi na Škofjo Loko. Tedaj bi morali vedeti, da cesta med Žirerai in Škofjo Loko že obstoji Za to cesto se ne gre, gre se le za cesto, po kateri dolini se naj izpelje proti Rovtam. Te Vaše opombe niti Vaši poslušalci niso bili veseli, kajti cesta jim je več kakor vse Vaše „katoličanstvo", Zakaj niste prej malo pogledali na zemljevid? Ko bi se bili nekoliko bolj ozrli na okrog, bi bili pač lahko izpustili tisto št. 13. Niste li videli kake poslušalce imaste okrog sebe — ženske in šolske otroke? Shod vrši! se je v šoli na odgovornost predsednika kraj neg.' šolskega sveta brez vsake seje poprej Vprašamo, služi šola že res v javne prostore hujskanja, ka-li? Morda se pa to opraviči z besedami: »Šola je politicum". Na vsak način si prepovemo enkrat za vselej, da bi se šolski prostori posvečevali takemu hujskanju, kakor ga je v Žirovski šoli uprizorilo dr. Brejce — proti duhovščini, proti cerkvi in proti vsakemu, ki nima ravno tiste šare v glavi, kakor jo ima ta koncipijentek dr. Kriaperja.
Is Štajerske, 30. maja. Vaš članek: „Znamenito slavje" je dal nam učiteljem povod razmišljati, kako sodite Vi in ogromna večina naprednih Slovencev o 301etnioi nove šole, kako pa sodijo ljudje okoli .Slovenskega Gospodarja".
Klerikalni gospodi na Štajerskem se je koža močno utrdila, tako modno, da jih najbrž niti Vaše pošteno krtačenje od nedavno ni posebno poščegetalo. Treba bo trdne palice, a kaj, ko imajo naši klerikalni politikastri še vedno prostovoljnih ali plačanih zaslepljencev, ki ponižno nastavijo svoje hrbte, samo da ne zadene zaslužena moralna ali gmotna kazen blagoslovljenih kostij. — Povedati pa Vam moram, da se je začelo tudi takozvanim slamorezcem daniti, da je njihova koža ravno toliko vredna, kakor kakšnega stolnega kanonika. Tako so nedavno takošno žrtev zaradi obrekovanja, katero pa so zakrivili v listu posvečeni pisači, obsodili v osemmesečni zapor. Pa ne bodi len, mož je postavil obrekovalce pred alternativo: ali mu plačajo 6000 gld. odškodnine, ali pa izda ime pisoa. In kislih
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu
Narodu" Si 125, dne 3. junija 1899.
obrazov so raztegnili cerkveni mošnjiček ter ran izplačali A sedaj k stvari! O tridesetletnici ljudske loto pile omenjeni list grdo, potuhnjeno, kakor znajo to le klerikalni gospodje. Novodobno lolo imenujejo terodek framasonskega liberalizma, ki je le dolgo straga] krščanskemu duhu po življenju ter končno leta 1869. mu — porinil not v srce! Res, pretresljiva drama, če le ni bil to navadni .furovž-, pri katerem je cela bila vesela, rasun — svinje In kaklne nasledke je imelo novo šolstvo po njihovih .črnih" nazorih: 1. „ brez verstvo povsod in revščina v nižjih slojih, zlasti v kmetskom stanu"; 2. .odtegujejo se kmetskemu stanu delavske moči". Odkod je nastala revščina vsled boljšega izobraževanja, to vedi sam Bog t
Sedaj pa poslušaj mo, zaradi katerih točk je nesreča v novem šolstvu! Klerikalno budalo jih našteva deset: 1. Zola ni verska, ona ne more versko-nravno vzgajati, ker ata v to svrho dve uri na teden premalo; najbolj pa zaradi tega, ker je pouk neodvisen od jedne ali druge cerkve.
2. Šoli je predpisano preveč učne tvarine.
3. Deca ima preveč ur. 4. Prehitro se začne s slovnico, z zemljepisjem itd. (To bi se menda smelo pričeti šele v .lemenatih".) 6. Na izobrazbo učiteljev se premalo gleda 6 Metoda ni mnogo vredna. 7. Šola preveč stane. 8. Leta 1848. je hodilo v šolo v Avstriji 1,425000 otrok (O srečni časi za klerikalno gospodstvo!) ter je stala samo 2,800000 gld.; 1. 1896. pa je bilo v šolah že 3,400.000 otrok ter so stale šole 45,000.000 gold. 9. Šola nima šibe strahovalke. 10. S šolo in učiteljem veleva jih premnogo, a prijateljev imata premalo.
Izmed vseh točk je resnična le zadnja, pa še to so zapisali le iz hlinbe za učiteljske — naročnike! Saj tudi na drugem mestu pišejo, da nimajo splošno nič proti učiteljem, temuč vsakemu izmed teh ne zlat, ampak diamanten križ na prsi! Ko lika hinavščina! Šola jim je framasonska, brezverska, učitelji pa ljubčki. Od kod pa so se naučili otroci brezverstva, ako bi res taki bili? Od učiteljev ne, ker ti si zaslužijo diamantne križe, pieostajajo le kateheti, ki imajo še kaj v šoli opraviti. Sicer pa še živijo in politikujejo v Mariboru kanoniki, ki so imeli v „presrečni" eri učitelje za mežnarje in snažitelje svojih črevljev, imeli so zapovedujočo in odlikujočo oblast nad njimi, koliko zlatih in diamantnih križcev pa ste jim pripeli na prsi! N6, saj se poznamo, in ne bodete preslepili nikogar z lizunstvom za svojo kalno ribarenje, najmanj pa naše vzorno učiteljstvo, ki se čuti srečno v novi šoli, vsaj stokrat bolj nego pred 30 leti. Nezaslepljeno ljudstvo pa je itak zadovoljno.
Iz Altendorfa pri Essenu, 27. maja. Dovolite mi, g. urednik, da Vam iz'{daljnje Pruske sporočim nekaj novic. Morda bodo drage rojake v stari domovini zanimale, saj so v zadnjem času iz drugih listov nekaj o nas izvedeli. Torej Janez Evangelist — pardon — profesor doktor Krek je bil pri nas. Hodil je po tukajšnjih krajih, in časopisi so o njem veliko pisali, več, kakor je bilo vredno Prišel je baje grešnike na pravo pot spravljat, mogoče pa tudi z drugim namenom. Kako se mu je to v drugih krajih posrečilo, tega no vemo, sporočiti pa Vam hočem, da je bil dr. Janez Krek dno 7. maja pri nas. Imel je v tukajšnji farni cerkvi popoludansko službo božjo in pridigo, pozneje pa nagovor na Amaliji v gostilni g. llammasa, kjer se je zbrala ogromna večina tukajšnjih Slovencev in Slovenk. Vsak je bil radoveden, kaj nam pove ta učeni gospod. Prvi govornik — njegovo ime mi ni znano — je najprej izrekel ljubljanskemu Škofu zahvalo, da nam je poslal duhovnika semkaj. Govoril je slovenski, končal pa z nemško besedo Glttck auf, kar nas je vse presenetilo. Ali mož ni znal te besede na slovenski preložiti ? Drugi govornik je bil sam dr. Krek. »No tega bo vsaj poslušati" — je šlo po dvorani. Najprej nam je sporočil pozdrav iz ljube domovine potem pa rekel, da nas tudi ljubljanski Skof pozdravlja in da bi bil celo škof sam rad prišel k nam (Še tega nam je treba!), pa ne more, ker ima preveč opravka. S posebno gorečnostjo nam je priporočal dr. Krek knjige sv. Mohorja, in „dobre*, časopise, kakor .Domoljuba", .Primorski List", .Glasnik«. Mogoče 4* jih je le kaj imenoval, toda same klerikalne liste; narodnega ali delavskega
lista pa nam ni nobenega priporočal. Narodni in delavski listi mu najbrž niso po volji. Rekel je tudi, da imamo morda nemške časopise, pa jih ne razumemo prav dobro. O, gospod dohtar, imamo tudi .Slovenski Narod" in druge narodne liste, iz katerih izvemo, kaj je novega o domovini, a ker se nam Val „Glasnik" ne dopade, beremo rajši delavski list .Rdeči prapor". In kaj nam je le priporočal učeni gospod Krek? Nedavno tega se je tukaj zasnovala družba „St. Barbara Verein". Krek je rekel, da ga to zelo veseli, in nam je priporočal, da se moramo združiti in to družbo povzdigniti. Pri tej družbi so sami Slovenci, a vsi ti so zaničevalci svojega naroda in zametujejo svoj jezik. Marsikateri bo vpraševal, zakaj zaničevalci. Naj to na kratkem razložim. Ta „St Barbara Verein" ima svoj sedež v Altendorfu v gostilni g. Eschena. V gostilni je deska, na kateri je zapisano ,St. Barbara Verein". Na to desko se zapiše, kdaj bo kak shod ali sploh vse, kar se hoče družabnikom naznaniti. Ali vse se piše samo po nemško. Slovenci prihajajo gledat, a samo eni razumejo, drugi pa ne. Dragi čitatelji, ali ni ravno to pesek v oči ? Družba obstoji večinoma od Slovencev, zakaj torej ni napis dvojezičen, in zakaj se naznanila ne razglašajo v nemškem in slovenskem jeziku, da bi jih mogel vsakdo razumeti, Slovenec ali Nemec. Družba ima tudi sarno nemška pra vila, in zato smern pač reči, da so njeni Člani zaničevalci svojega slovenskega naroda in slovenskega jezika. Gospod Krek priporočal nam je slovenske molitvenike in slovenske ajmohtarske časopise, ni pa „St. Barbaravereinu" priporočal, da napravi na svoji deski dvojezičen napis, in da izda pravila svoja v obeh jezikih, mu je pač deveta briga! Za dr. Krekom je govoril g. kaplan iz Altendorfa v nemškem jeziku, njegovo govorjenje je bilo pametnejše, kakor Krekovo, ki je obudilo pač veliko smeha, pa ne bo imelo nič uspeha, k večjemu da se bo g. Krek v ajmohtarskih listih hvalil. Govoril je tudi neki Osenar, pa kar je povedal, ni bilo piškovega oreha vredno. Nazadnje je govoril tudi g. Steb-linski — menda se piše tako — pa v nemškem jeziku. Rekel je, da je dnevni red končan. Kaj je pa bilo na dnevnem redu ? Nič, to sploh ni bil noben pravilen shod, to je bil sestanek, pri katerem je dr. Krek lovil naročnike za ajmohtarske liste. — V narodnem oziru ne bo Krekovo potovanje v teh krajih nobenega uspeha imelo. Naši ljudje so taki, da, komaj znajo nekaj nemških besed, že zametujejo svoj jezik. Vsem tistim, ki so pri „St. Barbara Verein" polagam na srce, naj zahtevajo dvojezičnih pravil in napisov. Franjo Klopčič.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. junija.
— Osebne vesti. Odvetnik v Laškem trgu g. dr. Josip Ko I še k se preseli v Sevnico. — Nadučiteljsko mesto na Vidmu pri Krškem je dobil g. Jakob Kopic, naduči-telj v Novi cerkvi pri Ptuju. GospdČ. Am. Danko je stalno nameščena na dekliški šoli v Ptuju. — Poštno odpraviteljsko službo pri poštnem uradu v Moravčah je dobila gospdč. Kina Lederer iz Ljubljane.
— Pro domo. Da se razbistrijo pojmi, priobčili smo minolo sredo članek, v katerem smo čisto resnično in nepristransko pojasnili položaj, v katerem se vsled neiskrenosti naših klerikalcev nahaja narodna napredna stranka. V političnem pogledu se pod nadpisom „Slovenska delegacija in politični položaj" v svoji včerajšnji Številki dotika „Edinost" tudi omenjenega našega članka. Radi priznavamo, da ima .Edinost" pri tem najboljše namene; vendar bi jo pa vprašali, naj nam sedaj, ko smo ji točno pojasnili ves položaj, pov «5, kako naj bi narodno-napredna stranka, dokler klerikalci ne opuste svoje perfidne taktike, združila se ž njimi? Po našem mnenji je le jedna mogočnost: da se odpove vsej samostalnosti, podvrže dr. Šušteršiču ter dopusti, da njene poslance smatra ravno tako za svoje marijonete, kakor smatra Povšeta in vse druge poslance katol.-narodne stranke. Ako .Edinost" prečita imena pod izjavo, ki jo priobčujemo danes na prvem mestu in ako pomisli, koliko zaslužnega narodnega dela je zvezanega s temi imeni, mislimo, da kaj laoega sama zahtevala ne bode, 1
— Kmetijski svet In njegov ekspert dr. Šusteršič. Z velikim začudenjem smo izvedeli iz nemških listov, da je bil dr. Šuateršič kot zvedenec poklican na sejo kmetijskega sveta, in da je to važno korporacijo osrečil z govorom o kranjski klerikalni organizaciji. Že to, da je bil dr. Šusteršič poklican kot zvedenec, je bilo popolnoma neumestno, ker je v zadevi kmetske organizacije politično in osebno inte-resiran, in torej njegovo mnenje nikakor ne sme priti v poštev, ako se naj kaj koristnega ustvari. Zastopniki nase dežele v kmetijskem svetu, baron Berg, ravnatelj Pire in posl. Povše, so o potrebah in koristih kmetskega prebivalstva gotovo stokrat bolje poučeni, kakor dr. Šusteršič, povrh pa glede kmetske organizacije neinteresirani, torej vsekako bolj nepristranski nego vodja klerikalnih organizacijskih eksperimentov. Menda nismo preveč oddaljeni od resnice, ako domnevamo, da se je dr. ŠusteršiČ vsilil za eksperta zategadelj, ker se je bal nepristranske sodbe o njegovih zadrugah, in je hotel to sodbo paralizovati. Iz zmedenega poročila v „Fremdenblattu" ni jamo posneti, kaj je dr. Šusteršič kmetijskemu svetu pripovedoval in je dr. Šusteršič večino tega poročila v ,Laib. Ztg." popravil. Navedbe tega poročila o klerikalnih posojilnicah pa dr. Šusteršič ni popravil in že to, kar j« dr. Šusteršič povedal o posojilnicah je dokaz, da v kmetijskem svetu ni^ govoril resnice. Po tem poročilu je dr. Šusteršič natvezil, da obstoji na Kranjskem 34 Raiffeisenovih posojilnic „strenger Obser-vantz", dočim v resnici ni v celi deželi ne jedne pristne Kaifieisenove posojilnice. In isto tako je očitna neresnica, da se bavijo klerikalne posojilnice s posojanjem na hipoteke „vsled lokalnih razmer". V deželi je toliko denarnih zavodov, ki posojajo na hipoteke, da nobeni Raiffeisenovi posojilnici ni treba izneveriti se temeljnemu svojemu načelu in se baviti s to kupčijo. Ako pa vzlic temu posojajo na hipoteke, je temu vzrok to, da love na ta način kmetske posestnike v politične zanjke klerikalne stranke. Politični lov — to so tisti „lokale Verhilltnisse'% o katerih je dr Šusteršič bese-dičil v kmetijskem svetu Že iz tega je razvidno, koliko vrednost imajo pojasnila, katera je dal dr. Šusteršič kmetijskemu svetu, razvidno pa je tudi, kolika nerodnost se je storila s tem, da je bil poklican za zvedenca. Kmetijsko ministrstvo menda prav nič ne ve, kaj se godi zunaj Dunaja, sicer bi moralo vedeti, da na Kranjskem ni samo pristašev Šusteršičeve organizacije, nego tudi nasprotnikov, in da je pri tako važni stvari treba uvaževati tudi nasprot-niško mnenje. Ako je ministrstvo že na vsak način hotelo zaslišati dr. ŠusterŠiča, je bila njegova dolžnost, da je pozvalo tudi nasprotni struji pripadajočega eksperta. To se ni zgodilo, in dr. Šusteršič je v kmetij skem svetu nastopil kot judex in propria oausa, kar dokazuje, da delajo v kmetijskem ministrstvu časih povsem brez glave.
— Slovanska vzajemnost. Za shod slovenskih državnih in deželnih poslancev, kateri se vsled nizkih raahinacij kranjskih klerikalcev ni vršil, je došla še naslednja brzojavka iz Tucho\va v Gališki: Dusza, i sercem laczymy sie z braerai Slo\vianarai \viecnjacymi w Lublanie. Sokol, T u c h o \v.
— Nemške propovedi patra Abla v stolni cerkvi so končane in mož je zapustil naše mesto s prepričanjem, da je kolikor toliko pospešil germanizacijo Ljubljane, če tudi je jako trivijalen propovednik. Nemške šmarnične propovedi kažejo najbolje nem> čursko nagnenje naših cerkvenih krogov in še danes podpišemo z obema rokama kot popolnoma resnično, kar je kurat Ko bi a r glede germanizacije v cerkvi nekoč pisal v našem listu: .Veseli so bili Slovenci, koso slišali oznanovati veličastva božja v svojem jeziku od slovenskih apostolov Cirila in Metoda. Čez 1000 let se moramo boriti za iste najbolj primitivne pravice slovenskega jezika, kakor nekdaj naši očetje, boriti celo v cerkvi in to s „Slovenčevimi" Vihingi, ki pravijo, da odločno naglašajo narodno vprašanje. Pobeljeni grobi."
— Usiljevanje nemlčine. Pri nekaterih uradih se kar ne morejo navaditi slovenskega urad o van j a in tudi slovenskim strankam usiljujejo nemške spise. Tako je finančno ravnateljstvo nekemu gospodu, ki Je na svojo slovensko vlogo pozabil prilepiti kolek, poslalo n e m I k i plačilni nalog. Tako postopanje je vse graje vredno, in bi
bilo umestno, da se vsak posameznik v ta-cih slučajih pritoži na pristojnem mestu.
— Vpralsnje z dežele. Piše se nam i V .Slovencu" z dne 29 maja je dr. Janez Evangelist Krek pod zaglavjem ,Vladi, liberalcem in našim" nekaj priobčil, kar nas zelo vznemirja. Mož govori, kakor kaka velevlast, in pošilja v čast božjo in Marijino note na adreso avstrijske vlade in liberalcev vsega sveta ter jih poživlja, naj nemudoma pred njim pokleknejo. Kakor drugi Napoleon je svoje zahteve razvrstil na Štiri točke . . . Krek je bil na \VestfaIskem in gotovo se je vozil tudi ponoči, da je prišel pravočasno na krščanskosocialno slavnost v Ljubljano, ali take izjave ne piše ne zaspan ne pijan človek. Temu Kreku je nekaj ušlo. Pazite nanj! Škoda bi bilo tega krščanskega človeka, če bi si kaj prizadel, ako bi sprevidel, da ne pridejo ne avstrij ski ministri ne liberalci širnega sveta pred njega pokleknit in mu ponujat vsaj avstrijsko krono. Kaj mislite v Ljubljani o tem možu ? Povejte, da ne bomo v skrbeh za tega „očeta krščanskega socializma". — Krščanski socialist.
— Kavalirski generalni štab klerikalne stranke. Pišejo nam: Ob bregu Ljubljanice, v hiši, kjer se največ „Dihur-ske" gnojnice odklada, nahaja se dobra gostilna narodnjaka g. Št. B. V tej gostilni utaborili so se klerikalni volilci III. razreda od črke M do Ž, pod vodstvom propaleg* kandidata Kregarja in „Laufburscha" .Slovenskega Lista", Štefeta, koji je teden pozneje zopet, a s spremstvom in neprostovoljno prišel v to hišo, pa ne v gostilno, temveč k — sodni obravnavi. Pili in jedli so klerikalni volilci, zlasti pa lačni in žejni njih priganjači, dva dneva zaporedoma, da je kar raz miz teklo. Samo jeden je baje na čast številki, kojo je klerikalna vojska zapisala na svojo zastavo, pojedel 13, čitaj trinajst golažev. Daje zraven tudi „pošteno" zalival, umevno je ob sebi, in neki šaljivec dejal je: „Ta pa že nima več želodca, ta ima pravi pravcati kotelj". Ni čudno torej, ako so napravili dolga črez 300 goldinarjev. Klerikalni kandidat Kregar je veledušno iz žepa potegnil celih 10 gld., reci deset goldinarjev (!) in jih „kavalirski" izročil kot — „pred-plačo g. gostilničarju. Minulo je od tedaj že več nego mesec dttij, ostanek računa je pa še vedno neporavnan. No gostilničar je jako dobra duša in čaka potrpežljivo na denar. Pa tudi njegove potrpežljivosti mora naposled konec biti, a kar se potem zgodi, je le predobro znano klerikalnim kolovodjem iz slučaja gostilničarja g. Malija. „Mica Kovačeva" je pač nepoboljšljiva? Dejstvo, da klerikalna stranka svojih dolgov neče plačati, ampak se morajo ljudje za svoj denar ž njo puliti pred sodiščem, nas je prepričalo, da so bile neosnovane govorice, katere so se razširjale za časa občinskih volitev, da je namreč knezoškof dal menda 10.000 gld. na ra/. polagO. To govorico so prav klerikalci s posebno vztrajnostjo raznašali, najbrž da dobe kaj kredita pri ljudeh in verjel jim je vsakdo, ker so klerikalci prav pridno prirejali shode po raznih predmestnih go-stilnicah napajali in navduševali svoje vo-lilce in jih .skupaj držali", ker so bili le-ti pripravljeni takoj vskočiti, kakor hitro bi „napajanje" in „ na vduše vanje" jenjalo. Prepričani smo zdaj, da je knezoškof dal klerikalcem samo svoj blagoslov, in da je to napajanje šlo na račun fonda, namenjenega po potresu prizadetim ubogim prebivalcem ljubljanskim, koji lepi tisočaki so, kakor znano, brez sledu izginili.
— Družbi sv. Cirila in Metoda so uposlale češke dame te dni 000 gld. z naslednjim pismom: „Praga 9. majnika 1899. Slavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pošiljajoč Vam s srčno radostjo izkupek naše akademije — koje namen je bil srcem čeških žen tako blizu, kot bi to bilo lastni naši deci, lastnim bratom in sestram v prospeh, prosimo, da bi Vam bilo teh poslanih 1200 kron za šolo v Št. Ruprtu pri Velikovci, ali pa je porabite za kako drugo nameravano si šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Korotanih, morda za Grebinj. Odkritosrčno udanostjo za Vašo sveto stvar, koja je tudi naša, beležimo imenom čeških dam in gospic: Gabrijela Preissova. Karla Baumgartlova, Josefa Brod-likova, Julie Jantova, Marie Chodonska, Božena Hrdličkova, Tereza Koseova, Karla
Luftnerova, Kn žena Maturova, Marie Vef fov;i. Ana Prachenska in Marie Rydryehova.
— Teh poslanih 6<>0 gld. je čisti dohodek koncerta, koji je priredil ,.<Mbor jugoslovanske akademije1-, v področji društva ,.Šumadije1'. Ko prinašamo to vest o velikodušnosti čeških da m*— hvalimo istotako slovensko ženstvo, ker uprav ono je dika družbe sv. Cirila in Metoda."
Ustanovni občni zbor umetniškega društva v Ljubljani bode jutri, v nedeljo, dne 4. t. m. ob 10. uri dopoludne v spodnji kavarni P Narodnega doma* Ker se posebna vabila niso razpošiljala, so vabljeni tem potom vsi slovenski umetniki vseh strok in poklicev, da se udeleže tega občnega zbora, ki bode ustanovil za napredek in proevit slovenske umetnosti najvažnejše društvo. Ta občni zbor je javen, in se ga sme udeležiti vsak prijatelj domače umetnosti.
— „Slovensko planinsko društvo" priredi prvi letošnji izlet na Gorjance na Dolenjskem dne 11. t. m Izletniki se odpeljejo dan preje, to je 10. t. m. ob G. uri 55 min. z dolenjskim vlakom. Prihod v Novo mesto ob 9. uri 57 min. zvečer. Tam prenočišče. Drugi dan zgodaj odhod na Gorjance. Ob 10. uri sv. maša pri sv. Miklavžu Po sv. maši obed in prosta zabava; potem povrat v Novo mesto, od koder se odpelje ob 5. uri 41 minut popoludne in dospe v Ljubljano ob 8 uri 45 min. zvečer. Ker je treba skrbeti za prenočišča in obed, naj se blagovolijo izletniki pismeno ali ustmeno prijaviti pri odboru .Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani, najkasneje do četrtka 8. t. m. do 7. ure zvečer. Izleta se lahko udeleže tudi cenj. dame, ker je pot zložna in neutrudljiva.
— šentjakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani priredi dne 2. julija 1.1. na vrtu restavracije pri „LIoydu" veliko vrtno veselico z raznovrstnim vsporedom. — Opozarjamo si. društva na to veselico in prosimo, da se blagovolijo pri prireditvi svojih veselic ozirati na to slavnost.
— Shod nemških nacijonalcev v Celovcu, ki se je vršil v četrtek, in na katerem sta Dobernig in dr. Lemisch prodajala svojo modrost, je bil zanimljiv samo v jednem oziru. Na shodu so se zaleteli v koroško odvetniško zbornico in jej očitali, da ničesar ne stori proti „provokacijam" dr. Krauta. S čim provocira dr. Kraut koroške Grmane? S slovenskim uradovanjem!
— Zanimiva sodna obravnava se bo vršila — kakor se nam poroča iz Gradca
— v četrtek pred ondotnim dež. sodiščem. Na zatožni klopi bode sedel bivši c. kr. avskultant Fraiss, poleg njega pa dobi prostor bivši c. kr. profesor P o 1 z e r. Toži ju državno pravdništvo radi zjedinjevanja V skrivne družbe in radi razširjevanja prepovedanih tiskovin. Sojena pa ne bosta samo Fraiss in Polzer, sojen bo zajedno tudi tisti duh, ki prešinja velik del nemškega uradništva v naši državi, čegar nevarnost pa merodajni krogi menda ne bodo prej spoznali, dokler ne bo prepozno.
— Baraka notarja Plantana. Z ozi-rom na bedasto pisarjenje dihurskega lističa nas je notar gospod Plantan naprosil konstatirati, da nima nikacih pravic več do barake pred cerkvijo nemškega reda, ker jo je že pred kacimi 14 dnevi prodal.
— Velika ljudska slavnost pevskega društva „Slavec". Opozarjamo tem potom še jedenkrat na to slavnost, s katero proslavi .Slavec" v ožjem ljubljanskem krogu svojo petnajstletnico. „Slavec" je v teku tega časa premnogokrat in pri naj razno-vrstnejših prilikah nastopil ter je dobro poznat ne le na Kranjskem, ampak je ponesel slovensko pesem tudi daleč preko slovenskih mej, in smelo rečemo, da je „Slavec" društvo, katero se je v teku zadnjih petnajst let največkrat odzvalo izvenkranj-skim povabilom, ter vselej častno povzdignilo ugled slovenske pesmi. Zato mu i pri slavnosti kličemo, da bi se razcvitalo na mnogaja leta ! — Glede ljudske slavnosti same, ki se vrši jutri pri Koslerji, se nam poroča, da sodeč po marljivih pripravah od-borovih, obeta postati jako zanimiva. V razvedrilo občinstva preskrbelo se je raznih zabav, kakor šaljiva pošta, streljanje in kegljanje, umetalni ogenj, ples in menažerija, otroške igre itd. Specijaliteta te veselice bode pač „Kreuzbergerjeva žaljiva menažerija" v Vodmatu. Le z velikim trudom je bilo mogoče to slovito
podjetje pridržati za jeden dan v Ljubljani, zato opozarjamo p. n. občinstvo, da se posluži dane mu prilike in si ogleda raznovrstne divje živali. Tudi se je posrečilo odboru ujeti divjega „Šimka", ki je ušel pred kratkim se tu mudeči družbi. Istotako se delajo za dekoracijo ■ vrta obsežne priprave in so slikarije in draperije v secesi-jonističkem slogu izvršene po ljubljanskih umetnikih. Za pošto postavi se poseben paviljon in bode „Slavčevo" poštno ravnateljstvo skrbelo za to, da se bodo dopisnice točno in vestno odpravljale na adresate. Za strelce bodo pripravljene 3 lope in krasni dobitki se nudijo onim strelcem, ki so potrudijo, la uničijo kar največ ..črnih piku. Za dobre kegljače pa so pripravljene lepe svitle „kronce" najnovejšega kova. Zabave bodo vsestranske na izber in zatoraj bodi geslo: „Jutri h Koslerju."
— Porotne obravnave. Pri tukajšnjem deželnem sodišču prične se prihodnji pone deljek druga letošnja porotna sesija, ki bode trajala cel teden. V obravnavo pride deset kazenskih slučajev in sicer dne 5. junija: Franc Srebotnjak in Franc Miku ž iz Senožeč, hudodelstvo uboja; beračica Marija K a 1 i g a r i č, hudodelstvo detomora; dne & junija: posestnikov sin Jos. Berle iz Lok pri Kamniku, hudodelstvo uboja; tovarniški delavec Ivan Čeme iz Zadvora, hudodelstvo težke telesne poškodbe ; dne 7. junija: dninar Peter Štele iz Podboršta, hudodelstvo uboja; Andrej S1 e j k o in so-drugi, hudodelstvo goljufije; dne 8. junija: posestnikov sin Ivan Urbas in Anton Nem g a r, oba iz Laz, hudodelstvo uboja; dekla Marjana Blažun iz Olševka, hudodelstvo detomora; dne 9. junija: posestnik Jern. Prašnikar iz Verneka, hudodelstvo umora; 10. junija: delavec Jakob Smer-dol iz Goric in šolska učenka Terezija Klanj še v iz Šmihela, hudodelstvo zažiga.
— Iz št. Vida nad Ljubljano aenam poroča: Komaj se je začela na dan sv. Reš-njega telesa pomikati procesija proti prvemu znamenju, odmevali so streli iz možnarjev. Ob jednem pa se je razširila prežalostna vest, da sta se dva mizarska pomočnika, Peter Združnik in oženjeni Franc Prosen, nevarno obstrelila. Oba sta bila hudo opečena po obrazu in rokah in morala sta se takoj odpeljati v deželno bolnico. — Vsakdo mora priznati, da to streljanje prav nič ne povzdigne in re oveličasti sprevoda, ker je ta že itak sam na sebi lep in veličasten. Nasprotno pa se vsili človeku bojazen, zdaj in zdaj čuti o kaki nesreči. Posebno pa se polasti človeka ta bojazen, ko stopa mimo nastavljenik možnarjev, če tudi so od sprevoda kakih 20—30 korakov oddaljeni, ker se je bati, da se kak možnar razleti, kar se je pri nas v vasi Vižmarje že dogodilo pred dvema letoma. Takrat sta bila silo hudo poškodovana dva fanta, in v srečo se mora šteti le to, da so kosovi razneslega možnarja leteli ljudstvu nad glavami. Največkrat pa sta takim nesrečam vzrok neprevidnost in preveč priljubljeno žganje. Ker se take in jednake nesreče, pri katerih pa ne trpi le dotičnik sam, marveč često-krat, če je oženjen, tudi njegova družina, v preobili meri ponavljajo leto za letom ob različnih prilikah, bil bi res skrajni čas, da merodajna oblastva vse to povsem brezpomembno in prav nepotrebno, ter sila nevarno streljanje kratkomalo prepovedo ali pa vsaj vpeljejo najstrožje odredbe.
— Mestna hranilnica ljubljanske. Meseca maja 1899. leta uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 809 strank 278 597 gl. 22 kr., 812 strank pa vzdignilo 261.802 gl. 39 kr.
— Rszstsvs risarskih izdelkov obrtne nadaljevalne iole v Krsnju se otvori dne 4. junija ob 11. uri dopoludne in ostane do incl. 11. junija pristopna vsakemu prijatelju šole.
— Vojaška godba bode v mesecu juniju svirala vsak četrtek od 6.—7. ure popoludne pod Tivolskim gradom, izvzemši na praznik sv. Petra in Pavla. Takrat svirala bode ob Vsl2. uri v .Zvezdi".
— Ponesrečen biciklist. Avskultant pri okrajnem sodišču v Červinjanu, dr. Pe-sante, je s kolesom zadel ob nekega kmeta in s tako silo padel na tla, da si je pretresel možgane ter kmalu na to umrl.
— Uboj. V starem mestu v Trstu sta se v noči od četrtka na petek delavca Mabnič in Slavec sprla z nekim tujcem. Slednji je vzel nož in Mabniča ter Slavca zabodel, da sta takoj umrla. Ranil Je potem
necega tretjega delavca Fondo, kateri ga je prijel ter se iztrgal še nekemu reser-
vistu iz rok in pobegnil. Doslej ga policija ni mogla zaslediti.
— Umor in ssmomor. Sluga princa
Windischgraetza v Konjicah, Fran Adamčič, je 26. maja šel na kratek dopust in se s svojo ljubimko, kuharico Alojzijo Tršničevo, odpeljal na Dunaj, kjer je preživel nekaj prav veselih dnij. Včeraj zjutraj je Adamčič v hotelu, kjer se je bil nastanil, ustrelil svojo ljubimko z revolverjem Zadel jo je v sence in jo tako nevarno ranil, da je umrla kmalu potem, ko so jo bili prepeljali v bolnico, čim je Adamčič izprožil revolver na svojo ljubimko, obrnil ga je proti sebi in se je ustrelil s tremi streli. Vzrok umoru in samomoru ni znan.
— Zdravstveno stsnje v Ljubljeni. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. maja kaže, da je bilo novorojencev 20 (=29 70°00), mrtvorojenec 1, umrlih 28 (=41*58 0 □„),, mej njimi so umrli: za ošpicami 3, za vratico 1, za jetiko 9, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=21-4°/o)» iz zavodov 13 (=46 4%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 90, za škarlatico 2, za tifuzom 1, za vra tico 4, za ušenom 2, za influenco 1 oseba.
— Razplssne službe. Mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Dobrničah. okraj Rudol-fovo proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 600 gld. za vzdržavo na dan jednokratne vozne pošte med DobrniČami in Trebnem. Prošnje v teku dveh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
* Hrvatsko gledališče. Sezona hrvatskega gledališča se je zaključila dne 31. maja. Igralo se je 260krat; dramskih predstav je bilo 129, ostale so bile operne in operetne. V vsem so imeli 46 novitet in sicer 33 dram ter 13 oper in operet.
* Kuga v Egiptu. Zanikernost egiptovskih zdravstvenih oblastev je kriva, da se je kuga v Aleksandriji začela širiti. Prvi za kugo oboleli nesrečnež je prišel že 4. maja v grško bolnico, a šele 19. maja, ko je zbolelo že troje ljudi j, so začeli skrbeti, kako bi se prišlo razširjenju strašne epidemije v okom. Kugo so zanesli bržčas turški romarji iz Meke.
* Ootovl denar dajati kot dobitke sme samo državna loterija, katere žrebanje bode že dne 15. junija t. 1. Kakor nam kaže po gled na načrt igranja, je ta denarna loterija, ki je zasnovana po naročilu cesarja, posebno izredno bogato opremljena, ker je zadeti ne manj nego 12728 znatnih dobitkov v denarji, mej temi glavni dobitek v znesku 200 000 kron. Povpraševanje po srečkah državne loterije je v tabakarnah, menjalnicah, kolek turah že zdaj tako živahno, da vsak stori dobro, če se pravočasno oskrbi s tako srečko.
* Nov Hugon Schenk. 291etnega Jerneja Ko sta, mizarja, rojenega v Plznu in živečega sedaj v Čikagu, imajo na Dunaju na Bumu, da je umoril tri ženske, katerim je obljubil zakon. Oženjen je bil dvakrat in enkrat je bil ženin. L. 1893. je prišel iz Newyorka kot vdovec na Dunaj, se ondi seznanil s kuharico Marijo Vodičko ter jo pregovoril, da odpotuje ž njim v Ameriko ter da se ondi oženita. Vodička v Ameriko ni prišla, zato se sumi, da jo je umoril in vrgel v Labo. Njen kovčeg s perilom je prodal letos na Dunaju. Seboj je imela 600 gld. Kost se je v tretje oženil s kuharico Marijo Schimero ter se odpeljal v Čikago. Sumi se, da je umoril tudi to žensko. Kako je umrla njegova prva žena, tudi ni znano.
* Masakrirsni mornarji. Ko so se pod vodstvom kapitana Tilleva izkrcali ameri-čanski vojaki na otoku Negrosu radi poprave kabla, so jih napadli ondotni domačini ter posekali do zadnjega vse.
* Otrok rešil otroka. V Baji eo se igrali otroci na žitni ladiji. Nakrat je padel tri leta star deček krmilarjev v vodo; njegov 61etni brat pa je skočil za njim ter ga potegnil iz vode.
* Ogenj v poitnam vagonu. Torek zvečer je nastal nakrat ogenj v poštnem vagonu mej postajama Raika Gora in Vojno v Hercegovini, kateri je provzročil mnogo škode. Nekaj atvarij se je rešilo. Poštni
sprevodnik je skočil iz vagona, a se pri tem ni nič poškodoval. Vzrok j« eksplozija luči, katera je bila na vagonakem stropu.
* Kari May prepovedsn. Kakor poroča „Bay erisoher Kourier', bil je izključen piaatelj May iz bavarskih srednjih šol, to je, njegova dela so bi la izločena iz srednješolskih knjižnic zaradi njegovih za mladost ..nevarnih fantazij".
* Krogljo iz možgan potegnili. Na vseučiliško kliniko v Vrat slavi je prišel mož, ki je tožil, da mu je leva roka vtrp-nila ter da ga tišči v možganih. Povedal je, da se je hotel nedavno ustreliti ter da mu je ostala kroglja v možganih. Ravnatelj klinike, profesor Mikulitz je odprl moževo glavo ter odstranil krogljo, katero je pred operacijo poiskal s trikratnim fotografiranjem (z Rentgenov i mi žarki) bolnikove glave. Po nekaterih tednih je bil operirane«: docela zdrav, more rabiti levo roko, tod;i radi fotografiranja z ltr.ntgenovimi žarki ju plešast.
* Iz tstsrskegs življenje. Mlada ta-tarka v Titlisu se je udala proti volji svojih bratov možu, katerega je ljubila. Zato so sklenili bratje, da ubijejo njo in njenega moža. Ko je mož zvedel, kaj bratje nameravajo, je svojo ženo skril. Bratje pa so takisto zvedeli, kje se bodeta zakonca sha jala, zato so se skrili za drevo in čakali na nju. Ko sta se približali onemu mestu dve osebi, so ustrelili ter zadeli — generala Luisenka, ki je šel od nekod s svojo soprogo. Zlodejce so zaprli.
* Mlsds Romeo in Julija. V Nevvarku sta se zaljubila 121etni Martin \Vohl in lOletna Hanika Bergman drug v druzega, ter si zaprisegla večno zvestobo. Nekega dne sta ušla v Brooklyn, tam sta hodih od duhovnika do duhovnika, toda nihče ju ni hotel poročiti; jeden ju je celo naznanil redarstvu, katero je povzročilo, da sta se morala zaročenca zopet vrniti domov. Sta-riši so ju brez usmiljenja razločili, toda „prava ljubezen ne zarjavi", čez tri mesece sta zopet ušla, in sicer sta hitela vsak zase v New-York. Dogovorila sta se, da se snideta na trgu Union. „Romeo" je čakal do pozne noči, toda njegove „Julije" ni bilo, zgrešila je pot. Slednjič jo je peljal neki redarski agent k redarstvu, kamor je prišel tudi nje zaročenec. In tako sta morala zaljubljenca iznova domov k sta-rišem, katere tare skrb, kako bi ju razločili, da ne bi zopet pobegnila.
Književnost
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina G. zvezka: 1. Kazimir pl. Radič: Ela. (Ciklus pesmi). 2. Vida: „Prosit!" 3. Atanazij Ivanič: Spor in sprava. (Noveleta). 4. A. Aškerc: .Erotika" pa .Čaša opojnosti". (Pismo). 5. Borut: Pesem. 6. Vaclav Slavec: Gojko Knafeljo (Roman). 7. T. Doksov. Savonarola. (Balada) 8. Fran Ilešič: Božji jezik. (Razprava.) 9. E. Gangl: Lilija bela. 10. Adam I. Sever: Vzgoja. (Novela). 10. Listek: Stoletnica Puškinega rojstva. — Ivan vitez Trnski. — Petdesetletnica Zmaja Jovana Jovanc-vida. „Slovanska knjižnica".
— Knjigarna Pacher in Kisid v Mostarju.
— Tolstega roman .Vstajanje". — Glasba v Novem mestu v minoli sezoni. — Srbska glasba. — Ruska tragedka Marija G a vri i lovna Savina. — Oesterreicbische Biblio graphie. — 0 knjigah Slovenske Matice in o slovenskem pravopisu.
— „Učiteljski Tovariš1'. Vsebina: Znamenito slavje. — M. Poklukar: Olajšave. — Izredni občni zbor „Slovenskoga učiteljskega društva v Ljubljani11. — Iz deželnega zbora kranjskega. — J. Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Jos. C i p e r 1 e : Kulturne slike s Kranjskega.
— Književnost in umetnost. — Naši dopisi. — Vestnik.
Telefonična in brzojavna porodila.
Gradec 3. junija. Graški slovenski akademiki izražajo pesniku Antonu Aškercu svoje najiskrenejšc simpatije in ga zagotavljajo, da so njegova načela njih načela. Dr. Sernec, dr. Žigon, dr. Hac, dr. Frlan, dr. Horle, dr. Ozvald, Oražpn, Goričar, Pusto-slemšek, Majcen, Žiher, Gregorič, Veho-var, Glaser, KoStial, VVitschl, Dolenc, Pregl Makso, Pregl Gvidon, Kovačij
JSaT Dalj« v prilogi. Tfcfl
Rasnožnik, Kunej, Devet, Zamik, Vajda, Vargazon, Krmavnar, I^eskovar, Ozvatič, Detiček, I.angerholz, Štiher, Majžer, Korošec, Vuk, Sernec, Kolar, Ćuček, Pihl, Selak, Mulej, pl. Pantz, Žemljic, Žižek, .lesih, Golob, Mencinger Janko, Mencinger Tone, Serjun, Ogoreutz, Senekovič, (iorftič, Lapajne, Podgornik, Šorli, Ipavic, Dereani, Sternisa, Skaza, Gregorec, Vo-lavAek. Goričar, Ipavic, Strašek, Hočevar, ttrolih, Majer, Šabec, Koser, Smrdu, Kovač, Stupica, .lug Andrej, Kelec, Žitek, Robič, Dokler, Hude, Bronce, Tomfiič, Stojan, Ceh, Potočnik, Tomšič, Konečnik, Meh, Kane, Rupnik, Frlan, Skot, Murnik, Breti, Podlosnik, Majhen, I^eupusček, TominSek, Karba, Arn^jc 1,0 vični k.
Dunaj 3. junija. Ogrski ministri, ki so imeli že včeraj zvečer oziroma danes zjutraj semkaj priti, pridejo šele v ponedeljek zjutraj.
Dunaj3.junija. „Fromdenblattu prijavlja oficijozno noto, v kateri naznanja, da je cislitvan.ska vlada izjavila ogrski vladi, da je tako imenovana perenitetna klavzula išlskega dogovora meritoren del tega dogovora, in da je ta dogovor sam nerazdelna celota, katere se ni dotakniti.
Dunaj 3. junija. „\Viener Zeitung" prijavlja naredbo ministrstva notranjih del in trgovinskega ministrstva glede institucije inštruktorjev obrtnih zadrug. Ti inštruktorji bodo podrejeni trgovinskemu ministrstvu. "Vzeli se bodo izmed političnih uradnikov, a pristopna so njihova mesta tudi drugim kvalifiko-vanim uradnikom. „Wiener Ztg." prijavlja tudi opravilnik teh novih uradnikov.
Dunaj 3. junija. Z velikim začudenjem so je včeraj opazilo, da namestnik Kielmansegg niti z besedico ni reagoval na podle napade znanega kršč.-socialnega neotesanega Schneiderja v dež. zboru, ki je pravosodnemu ministru Ruberju očital, da je podkupljen. Šele v današnji seji je namestnik ožigosal počenjanje krščanskih socialistov.
Dunaj 3. junija. Skladatelj Strauss, ki je pred nekaj dnevi obolel, je brez zavesti. Zdravniki so izjavili, da je izgubljen.
Budimpešta 3. junija. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da namerava vlada dunajskemu kabinetu ponuditi kompromis glede nagodbe, in da se o tej ponudbi posvetuje s parlamentarnimi strankami.
Pariz 3. junija Kasacijski dvor razglasi danes ob 2. popoldne sodbo o Drevfusovi zadevi. V današnji seji se posvetuje o sestavi novega vojnega sodišča. Začetkom seje sta bili prečitani dve brzojavki, v katerih prosi Drevfus, naj pride novic pred vojno sodišče. Sodba kasacijskega dvora se bo glasila v tem smislu.
Pariz 3. junija. „Times" in „Daily chronicle" priobčujeta izjavo, v kateri priznava Esterhazy, da je on po naročilu polkovnika Sandherra spisal bor-derau, na čegar podlagi jo bil Dreyfus aretovan.
Pariz 3. junija. Poslanca Fanre in Lazy sta ministerskemu predsedniku naznanila, da bodeta v zbornici predlagala, naj se ga aretuje in sodno preganja, čim bi vlada storila kak korak proti generalom, kateri so kompromitirani v Dreyfusovi zadevi.
Pariz 3. junija. General Mercier, ki je bil za časa obsodbe Dreyfusa vojni minister, je napram uredniku „Libre Parole" rekel, če hoče vlada njega aretovati, potem mora aretovati tudi ministrskega predsednika Dupuva, ki je vso zadevo natančno poznal in vse odobraval, kar so generali ukrenili proti Dreyfusu.
Berolin 3. junija. Sasko-tirinški pretnogarji so zahtevali 100/0 zvišanje mezde Ako podjetništva ne ugode tej zahtevi do 17. t. m., začne se generalni štrajk, kateremu se utegnejo pridružiti tudi premogarji na Češkem. Štrajk bi zadobil v tem slučaju kolosalne di menzije.
Odgovor)
Slovenoi in Slovenka I Na sabite drusbe sv. Olrila In Metodal
g. J. Modicu, poštarju in tajniku ,.Posojilnice v Zagorju" na njegovo „Pojasnilo',
od dne 26. maja t. 1.
Vsakdo, ki Vase „Pojasnilo" nepristransko sodi, mora pritrditi, da je jako slabo skrpano. Slaba reč se pač telko dobro zagovarja. Ker pa v Vasem „I'ojaanilu" ni vse resnica sem prisiljen Vam odgovoriti.
Ne le istina, da mi niste računski sklep dO občnega zbora v pregled izročili, ampak turli dejstvo, da je bilo od Vas in g. Maura pred občnim zborom več »to deležev nepravilno nalovljenih vsled bojazni, da bi zadnji pri volitvi skozi reaeto padel, bilo mi je povod, zahtevati drugi, pravilno sklicani občni zbor. Udala sta no tej zahtevi Bele na mojo pismeno zahtevo od dne 16. marca t. 1. — Ni res, da so mi 30 gld. pomirili.. Na te jaz nikdar reflektiral nisem in jih tudi ne prejel, ker nisem tako lakomen- Vidva Rta Hi kar sama po 100 in 2»/> gld. nagrade določila iJrage ho Vajine popoldnevne uradne ure, ki stanejo samo za Vaji povprečno po 6 gld. Take nagrado za 2 do 3 ure na teden nahajajo so le malokje So. — Ni res. da sem jaz kandidiral v posojilnicni odbor. Ali Vam nisem bil že 89. dec. I. I. pisal, da izstopim iz Posojilnice z vsem in tudi pri oličnem zboru opetno izjavil, da bi ne sprejel z Vami   nobene volitve V
Kar -ao tiče računa ostanem pri svoji trditvi. Res je, da je bilo v prvem računu kot razni stro&ki postavljenih 01 K 27 vin. v drugem pa le 27 vin. To so meni ne Banja. Kar sem s svojimi očmi videl, si ne dam nikakor vzeti. Zakaj pa je prvi račun izginil, če je bila v njem le pomota v sostevanju, kar bi bilo le kakemu zagorskemu solarčku odpustljivo. Ni res, da ste mi pri občnem zboru o teh 01 K kaj pojasnili.! To se Vam sanja. Vafto trditev bi "Vam Se Va.'d verni pristaši ne mogli z mimo ventjo potrditi. Vsklik: A tako! z ironičnim posmehom vendar ne morem smatrati za pojasnilo! — Pripoznam, da sem v sestavljanju ,,1'osojilničriih računov'1 cela ničla, priznavam pa rad, da ste Vi v tej stroki pravi mojster. Saj Vam daje to spričevalo tudi ta famozni račun sam, zavoljo katerega He prepiram**.
Odvračam besedo „obrekovanje". Obrekuje Vas Va.se početje samo!
RegOrje, dne 2. junija 18'J9.
__Fran Sterle.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1040)
Mnogostranska poraba.   Gotovo ni dorna čega zdravila, katero se da tako mnogostransko
Eorabiti, nego „Moll*0VO francosko ^crnij«* in sol**, i je takisto bolesti utesujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na miSice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOI.L. c'. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLI. i» v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne poSiljati. 6  (59 — 7)
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo =
zs hitro odprsvo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20-22)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
m. sLeiistek-ia v MJeiMJsml.
Zahvala.
Preblagorodni, sedaj v Bogu počivajoči g. dr. Ivan Mader volil je ljubljanskemu gasilnemu društvu svoto 2000 gld., in sicer tako, da se polovica iste izplača takoj po smrti pokojnikovi, druga polovica pa po smrti gospe Barbare Mader. Ta gospa vročila je po volji rajnega gospoda po-veljnistvu podpisanega društva prvo polovico volila dne 29. maja, za kar ji isto izreka najtoplejo zahvalo.
Za poveljnlitve prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega:
Ludovik štricelj
(1045)_stotnik._
Iz uradnega lista:
livrillns aH ekaekutivns dražbe:
Zemljišča vlož. stev. 150—158, kat. obč. Trpčane, cenjena 605 gld., dno 7. junija v Ilir. Bistrici
Posestvo vlož. štev. 8G. kat. obč Loka, cenjeno 822 gld. in 62 gld., dne 7. junija v Črnomlju.
Posestvo vlož. Stev. 101, kat. obč Dolenja Podgora, cenjeno 82 gld., dne 7 junija v Črnomlju.
Zemljišče vlož. Stev. 5*2, kat. obč. Trnovo, cenjeno 2772 gld.. dne 9. junija v II. Bistrici.
Posestvo vlož. Stev. 160, kat. obč. Liberga, cenjeno 910 gld., dne 9. junija v Litiji.
Antona Kapelja zemljišče vlož. Stev. 6, kat. obč. Stara SuSica, cenjeno 3844 gld in 120 gle., dne 9. junija v Postojni.
Marjete KoSir, posestvo vlož. stev. 293, kat. obč. Sodražica, cenjeno 332 gld. 24 kr., dne 10. junija v Ribnici.
Posestvo vlož. Btev. 40, kat. obč. Babnajjora. cenjeno 265 gld in 1300, dne 10. junija na Vrhniki
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30 maja: Stanko Kavka, čuvajev sin, 23 let, Kapiteljske ulice St 8, božjast.
Dne 31. maja:  Jožef  Pihlcr,  pisarjev sin, 4 leta, Ulice na grad 5t. 2, pljučnica.
V deželni bolnici:
Dne 27. maja:  France Osredkar, pekovski pomočnik, 23 let. jetika.
Meteorologično poročilo.
Vl.nm nad morjem S0<!-2 m   Srednji muli ti »k 73«0 mm.
* «tanje   g 9
■g 1 Caa opa baro- \ g_ > 3 j sovanja    metra j  g <
Vtb ovi
Nebo
«■9
't s
is
2  9. zvečer  730 5    loOslszahod    jasno 3
a
3. 7.-jatraj1 741 2 12 4 hI. vzhod i jasno _ f j 2. popol.  740 t     23'2    sr. jug j  jasno   J 5
Srednja včerajšnja temperatura 100°, nor-male: 10 2"".
XD"u.na,33ls:3. borza
dno" 8 junija 1899.
Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4' „ . Ogerska zlata renta 4".',,.   . .
Kreditne delnice, London vista . Nemftki drž. bank 20 mark .  . . 20 frankov . . Italijanski banko C. kr. cekini   . 1
100 gld.	r 5	kr
100 „	88	n
119 ,	06	
100 ,	50	„
119 ■	50	
97 .	—	w
919 ,		■
358 ,	80	
120 „	50	rt
58 ,	U2	It n
H .	77	•i
9 „	55'	t n
44 n	Ho	
5 „	67	„
JfJgT Vsa vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Selenburgove ulica 3. Srečke ns mesečne obroke po 2, 3, 5   10 gld.
MAi i ONI S
384)
Priporoča se, paziti na to znamenje, Ožgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se j.iko pogostoum prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giessfiubler slatine.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Specorijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Žagarski pomočnik
sprejme se takoj v službo pri Matiji ]?Ii»»cllo-lii. trgovcu z lesom v Cra-dacu pri Metliki. (1031—2)
Išče se bolj prileten
rrtnar
ki sme biti oženjen. — Ponudbe na uprav-ništvo ,.Slov. Naroda". (1033—L
Okniii sc hoče
cbrinik-niojslcr v glavnem mesfu, ilodciiaj neomenjen, mlad in lepe vnopjotji Icr ijvrJujoe cveloiro obrl. Brbl;a, )o aospodinjsfvo imela in primerno nobra*ena dekleta ali mlade vdove brc, olrok naj pošljejo   svoje   resne   ponudbe pod
Šifro „tn o } a I>". posfc reafonfe .Ljubljana.    P.ekaj premoženja se |cli, a lo vemler ni poo,oj. Tajnosl  se  jamči s Sasfno besedo. ^1044 1)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junij* 1899. leta. Odhod lz Ij>ubijene jut. kol  Proga 6ez Trbli. Ob 12. nri     m. po no^i osobni vlak t Trbiž,
Beljak, CeloTic. Frana.-nsfeste, bjnbno ; ftez Selzt.hal v Ansite, Ifil, Solnoprad; •'ez Klein R^iliin^ t Steyr, v Line, na Dunaj Tia Amstette 1.   — Ob 7. ari f>   m. zjntrej osobni vlak v Trb ž: 1'ont.abel, Beljak, Celovec, Frati-zensbjsfe Ljabu », Dnnij; č«x Selztbal v B dnograd, fiez Klein Riiflin« v Line, Btidejevice  Plzen. Marijine vare, Heh,  Franrove  vare, Karlove  v-.re,   Pra^o, Lipsko; čez Amsrpttpn na Dnnaj. — Oh II. uri f><> m. dopoldne osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthil, I»'»n;ii. — Olj 4. uri 8 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Boljak. Celovec,   Ljubno;  cez Selzthal v BetnotfVad, L nd-0»Ktei ., Zeli nb   jezeru, Inomost, Brepenc, Curih, Oenevo,   Pariz, r>z  Klein-R^ibnf; v Steyr, L ne, Badejevice,  Plsettj   Mar jine vare, Heb, Franrove vare,  Karlove vare.  Fru^o, Lipsko, Dunaj via Am«itetpn. Ob 7. uri lr"i min. zvečer os ^bni vlak v Lesce-Bled.   Poleg  tega  \sako  nedeljo  in praznik ob 8  uri  41   nciuut  popoludne v   1'odnart- Kropo. —   Proga v Novo   msito   ln v Kooevje. Osojni vlaki: Ob *i. uri f>4 m. zjutraj, ob 1 uri 6 m. popoludne,  ob  o.   uri .r>5   m. zvećer.    — Prihod v LJubljano   j    k.   Proga   ls   Trblta. Ob 5. uri 4»» m. zjutraj osjbui  vlak z DuDaja via Am-stetten,   Solno^rada,   Linca,   Stevra,   Isla, Ausseea, Ljubna, Oelov<,a.   Beljaka, Franzen3feste    Ob 7. uri fif> ram. zjutraj  osobni vlak iz  Lesec Bleda.   — Ob 11.  uri   17   min. dopoludne osobni   vlak z Dunaja via   Amstet n.    Karlov.h    varov,    Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic,   Sulnograda,   Linca, Steyra, Pariza, Gerjeve,  Curiha,   Bregenca,   Liomcsta, Zella ob jezeru, I^nd-Gasteina,  Ljnbna,  Celovca, Lienca, Pontabla.  —   Ob 4.  uri 57 m   popoludne osobni vlak z Dunaja.   Ljubna,  Selzthala,  Beljaka, Celovca, Franceiisfesta, Pontabla.   —   Ob 9. uri  6   m. zvečer osobni  vlak z Dunaja, Lipskega,  Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijin.h varov, Pknja, Bodejsvie,  Liuca,  Ljubna,   Beljaka,  Celovca, Pontabla. Poleg tega ob b". nri 42 min. zvečer iz Podr.arta-Krope. — Proga is Novega mesta ln Ko« oevja. Osobni vlaki: Ob H. uri JI m. zjutraj, ob 2. uri 32  m. popoludne in ob 8. uri AH. m   zvečer. — Odhod lz Ljibijane d k. v Kamnik. Ob 7. uri 88. m. zjutraj, ob 2. uri 8   vo. popoludne,  ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 2.r> m   zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. ls Kamnika.  Ob 6. uri 56  m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji  vlak le ob  nedeljah in praznikih. (1)
za manufakturno ali norimberdko trgovino kakor stelaže in pudeljni se ceno proda.
Istotam se prodajo tudi
stara okna in vrata.
Več se izve pri JFel. I rliatiru. l*o«1 Trančo wt. 9. (io4G—i)
VESELICI I
! katero priredi I
I Mengiska godba
j v nedeljo, dne 11. junija 1899 na vrtu ,,pri Jelenu".
\      Začetek ob 3. uri popoludne. J Vstopnina prosta.
'\ K obilni udeležbi najuljndneje vabi
I 11038) ocltooi*.
X Pri neugodnem vremenu preloži se vese- \ \ k lica na dan 18. junija 1899. j
t ♦♦♦♦♦♦♦•i 9 ♦
* Slavnemu občinstvu, po- •
* sobno gospodom gostilničar- J fem priporoča podpisanec X svojo izborno sodovico, napravljeno iz voc'e iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensiiure', koja fe prianana kot najokusnejša in najzdravejSa (43—22)
"Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne iu vestne postrežbe, prosim zn. obila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem
I Gašper Bolte,
sodovice, Rimska c
r| izdelovalec cesta št. 10. w^
iz mlina
Vinkota Majdiča v Kranji
oddaja se po
tn gros canah v plombiranih vrečicah
po 10 in 28 kil v prodajalni
Maksa Domicelja t Ljubljani
na Rimski ossti ris-iv-vis GrornpoTim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombo originalne mlinske.
Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. (459 -14)
Opoaarja m, da prianano izvrstni izdelek prvega domačega naloga mlina dandanes tudi ns tujem uspešno tekmuje a isdelkl vseh ogerskih mlinov.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 22 Zaloga v Ljubljani: M. E. Supan in P. Lassnik v Kranju: Fr. Dolenz, v Rsdovljlci: OtonHoman v Mojstrani: J. Kozjek, v Tržiču: Fr. Reitharek'
odercex
izvrstne facone, 1*1 najboljši izdelek V
priporoča        22 St
Alojzij Persche !*|
SLJPred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. SL
Vsled »klopa c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dne 19. maja 18tH>. leta, opr, st. Ne. lil. ;348/99/4, se bode „%»YOtIll iftM'MtSlIl-Mke *oJn*iil«*«* s/ IJublJanl" lastno zemljišče vi. št. 17 kat. obč.
Trnovsko predmestje pri prostovoljni in
na dan 6. junija 1809
ob 10. uri dopoludne na lici mesta določeni javni dražbi za ceno 17.000 gld. izkliealo in onemu, ki bode največ ponudil, v la»t oddalo.
Dražbeni pogoji izloženi so v pisarni podpisanega sodnega komisarja v občni pregled.
Fr. Fran Vok
(1025—3) c. kr. notar kot sodni komisar.
Posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice it 6
priporoča in nameSča
službe iskajoče vsake vrste
ia Ljubljano in drugod. Potnina tukaj. Natančneje istotam. Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. (1041)
J UlUl&VlUUj
obstoječa iz 8 aob, 5 izbočenih (Velbanih) kleti, 1 kuhinje za prati, z vodovodom, z velikim vrtom itd., je zaradi od potovanja v Spodnji Siftkl it. 107 naprodaj.
Natančneje se poizve pri imetnika M. Luksnitschu (Amerikanca). Mešetar ss ne sprejme. (1001-4)
d.
The Premier Cycle Co. Lim
Coventry (Angleško) Heb (Češko)
NUrnberg-Doos.
(702-H)
na kontinentu.
Zastopnik: Fr. Čuden, trgovina z biciklji. Ljubljana.
Preselitev gostilne.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil
iz gostilne „pri mlinskem kamnu"
v gostilni „pri črnem kosu",
v K. r*o j a   1^: 11 a ulicati«
Točim pristna naravna vina domaČega pridelka in istrijansks ter pivo v steklenicah. Jedila, mrzla in gorka, ukusna in po zmerni ceni.
Zahvaljujoč vse svoje dosedanje cenjene goste na izkazanem zaupanju, prosim iste kakor tudi drugo slavno občinstvo, da me počasti s svojim obiskom tudi na novem mestu.
Z odličnim spoštovanjem
gostilničar.
založen« J84«. Iftg- 4a|galo*ens VRfJft.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani (161"23)
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe,  oprave za salone, žirnnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme
In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št.4
se priporoča Blavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih obisk in nepre-močljivih havolokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejBih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoCa za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven Bpa-dajoCepredmete, kakor: sablje, meče, klobuk« itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev ln baratov. m
j  Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska casta
priporoCa svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, is tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salon-skih ur, vse samo dobre do nsjfinejis kvslitste po nizkih oeneh. Novosti v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 88 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
Trst ©©©©©©©©
© © restavracija in hotel
„Alla Nuova Abbondanza"
Via Torrente
priporoCa hc slavnemu potujočemu občinstvu v najboljše zadovoljstvo. — Točijo se izborna vina : Istrljsn, Dalmatinec in fini kraški tersn. Pivo Dreher. KuMnJs Isborna.   Cene nlake.
Nadcjajoč se tniu>gobrojnega obiska, se priporoča z VBem spoštovanjnm
Peter Muschik
(1034-1)
Isstnik.
Vo&taji red driavaa telanio«
od 1. jnadja 1SSS.
XJ3vi.'bl3avxxsL — Tr to 1 ž._
70a   1 ir,o i
708 1103 j 713    1167 j
733 1 1217 j 747 12^9
804 12*3 1 »o«  i2*a !
833 103
83» ; 107
119 130 1*0 180
2oa
219
2*0
2&3
307
8*i
863 90*
9i*
936
9*a IO«* 10'» 10»a
403 405 410 419 431 443 4-iti 501 515 530
533
f 43
5*1
613
6*0
<J61 70*
72
7ii
71»
(2
12°6
lig
18«
12« 9
7*u 12^ 189
8<j* a" 85?
8" 8~
12^
103
iTh JlS
1 ni
i
2<>3
gl
eS 2™
3H
339
5*t
540
F, 66 gOrt
6*2
Ljubljane (jat. kol.)
LjuMjana (Ari. kol)
Vižmarje.......
Medvode .......
Skofja Loka.....
Kranj.........
St. Joftt (postajal.) . Podnart-Kropa . . . Otoče (postajal.). . . Radovljica (postajal.)
L sce-Bled......
2erovnica......
Javornik .......
Jesenic*.......
Dovje.........
Kranjska Gora . . . Radeče-Beta Peč . . Trbii.........
v
t
ia
f,*0 5» 9
fjJT
(tlo 5o7 ffl 444
m 45
4~
3S 3** 3S 3™
238
S a?
765
7»i
7*3
733 730 70& tjr.u
6*«
6i0
11" 11»*
1113 U06 1065 10*» 1031 10«6 10«* 10«8 956 96° 93«
930 934 90« 8««
83«
8*>
457
46* I
4«» I
4*i
430
417
403
363
3*o 3S3 3" 3»»
255
2« 2»
219
1&5 1" i*
90«
9oS
860
»!5
8ij
83»
8™ 8« 8iu
8" I 7»*
80! 7!5 7« lit
m
7o"
66»
6"
«30 60-
53
5»
73« 7i*
X-3-u.Tol3avri.av — Stra\±ev.
6«*
7 06 718
793
73h 740 754
807
81«
839
8*1
8*8 869
907 931 937
9*0 IO00
101*
1039
loa
118 137 13* 1*9 167 206 218 23» 2*3 2&3 267 310 31» 333 338 361
4>1
435
4*9
tJ65 7 08
7H 73* 7™
74a 75T
804
816
8™ 8™
8*5
858 904 918
994
937
9<?7
iz
I
i
IZ
v
Ljubljane (juž. tel.) Ljubljane (dol. žel.)
Lavrica.......
Škofljica.......
Šmarje-Sap.....
Grosuplje......
Žalna (postajal.) . .
Višnja Gora.....
Zatićina.......
St. Vid pri Zaticini(p) Radohova Vas .... Št. Lorencn. K. p.s. p.
Velika Loka.....
Trebnje.......
Mirna Pet. . . . j* Novo Mesto ... v   Straža........ ia
0-xoavu.pl3e) — Kočer
13
8*1 811 75»
763 73« 739 717 704
6»* 6*0
630 6"6
g'9 g05
5« 5** 5*2 5ii
2>9 233
210 2ot
160 1*0 13« 116
l05 1251
18*'
12" 129»
12'« 120*
U6»
ll*»
U»9
Uoo
10*9
8« 8JS
89« 8*0
803
7j? 7*!
7R
710 700
6™
9
635 6«»
6u 6oa 6"
fiu 453
76h
819 899
838
8*m
90 7 933 9*8 956
2oo
238
233 2*7
2m
a' *
33* .'169 406
gol
816 896
83» 8M
910
99« 961 968
iz   Grosuplja...... v 79»
g   Predote (postajal.) . ▲ 7««
'   ĆuSperk...... 709
Dobre Polje..... 6"
Velike Lnlice .... 6«
Ortenek....... 6*1
Ribnica........ I
Srednja Vas..... • r'-
Kočevje....... Iz 5»i
Xj3u."fc>l3a.aasi — rECa.rnn.llc:.
13* ]10
11»
100
12*»
1233 1216 11« 11*9
71a
7!»
65»
*2
631 613
5*o
733 738
739 800
808 818 833 837
2or.
218 231 2*3
250
300 306 319
660
70* 70? 7™
73?
7*2
753
8^
10?6 10*8
10*1
11°9
U09 1118 ll?3 11»7
Ljubljane (dr*, kol.) Tavcarjevdvor(post.) Ćrnnće (postajal.) .
Train.........
Domfale.......
Jarfie-Mengil .... Homec (postajal.) . . p Kamnik.......is
«5«
6*3
688 618
6" 5«
5*8 5*6
1108 1066 1061 10»1 10*4 101» 1008 961
610
56T
553 593 59a r,i6
508 46»
9f»
92 »5
95 91»
900
8« 8*3
• Se vozi 1« ob nedeljah in praznikih do konca oktobra.
Nočni t^as od 6. ure zvečer do f#. nre 59 minut zjutraj («00 do 5»») označen je s tem, ds so podčrtane
itevilke minut.
Fran Kaiser
-J3 puškar g$-
prodajalec biciklov
23
iz prvih tovarn Ljubljana, Šelenbnrgove ulice 6.
Najboljše ursjsns dslsvnios is popravljanje blolklov ln itvslnlh atrojsv.
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
ss opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah Štev. 4.
Velika zaloga 83
suknenih ostankov.
97^640
Lepa košnja
se d£ v najem.
Povpraša se pri lastnici:  Ulio« na Orad ftt. 10. (999-2)
L. Lbsbf okli* za tnrisie.
Priznano najbolji* sredstvo proti kurjim očesi som, žuljam itd. itd. =====
Olavna zaloga:
L Scliwtiik-ova Ukarra
Dunaj -Meidl i n g.
^ LnseHeY*~
Dobiva se v vseh lekarnah. V Lj u b 1 j ari i: M. Mardetschlager, J. Msyr, G. Plccoli. V Kranju: K. Ssvnik. 9-22)
Čokolada
1
(198-19)
SUCHARD
I
Povsod X na prodaj. M
Cacao
1
Lep konf
15\, pestij visok, ae takoj ceno proda. Vpraša  naj   se:   Prešernova ulice
It. 52, II. nadstropja.
(112-3)
izurjen v vseh trgovskih strokah, želi takoj premeniti svojo službo v kako mesto ali trg. Pripravljen je tudi vzeti v najem prodajal nico z mešanim blagom, ako se ista nahaja v dobrem .stanu.
Ponmlbe naj se blagovolijo poslati pod: J. P. posle restante Ljubljana.    (1022—3)
'.2 £,-y v-.-.*
Dr. Friderika Iisnglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako bo navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako so pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako so nnmaže zvečer ž njim obraz ali drugi tleli polti ločijo se že drugi dan neznatne iuskine od polti, ki postane vslsd tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 150. | (10—11)
Dr. Friderika Lenglel-o
BENZOE-MIEO
NajmilejSe in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Hsnn, Dunaj, X.
Naznanilo.
Vsled starosti in slabega zdravja ter preselitve z Reke bode se vršila
dne 5. junija 1.1.
na mojem bivališču za hotelom della Vlile
prostovoljna prodaja
prevozniških predmetov
kakor:
& laaiilnserjev. skoraj novih, novo-
modnih, v najboljšem stanji; f bjohcIiiio lin luiiilMvrr za svatbe
ali za škofa; 1 obrubljen Imiflnvcr. stare mode;
8 naipollirlll sozosl ali ftaotanlt
9 lir li nm« v dobrem stanu, jeden skoraj nov;
9 teftklh prevozniških vok t
9 I a lik a sasiaislaia vozovai
It- »O parov laonisatov in ardlov
vsake vrste; 13 konj* mej temi par ponijev.
Prevozniški kontrakt velja Se 6 let. Kdor skupaj kupi. si ohrani vse naročnike. Vsklicna cena &5GO HtI«1*
Poleg tega proda se tudi komi* Uril-ika oprava.
Ako se ne bode moglo prodati skupaj, prodajalo se bode tudi na drobno.
Pojasnila daje
Franjo Bule
(992-7) prevoznik na Meki.
Jeriho-trobenta.
^   9W Epohalna iznajdba I Pstsnti v vseh državah I
Vsakdo jo rabi lahko takoj brez kakih muzikalnih vednosti. Največja zabava za Rt are in mlade, kakor tudi za društva, vojafike oddelke, kakor tudi pri izletih, za sviranje pesni, plesuv, koračnic, oper itd., itd. Ako se vpošlje 60 kr. (tudi v pismenih znamkah) se dobi poštnine prosto. Povzetje 75 kr. (660—5)
M.FEITH, Burni H, Taborstrasse 11 B.
Proda se še malo rabljeno
Diirkopp-kolo
za nizko ceno.
Poizve se pri: Ant. Homec v Oorsnji vasi nad škof jo loko. (1023 2)
400 debel
i
in  sicer   3AO   nieccanov   in ftO
Minrrk. 9 • 17 palcev debelih, rastočih blizu zeleznične postaje llotje. |r na prodaj. — Več se izve pri lastniku ■ioMtjanii alaiiMa v Mojstrani št. 48.
—§? Specijaliteta, «8»-
Karlovovarška grenčica
(Zarlabmder Bitter)
Edmunda VVeissa v Karlovih varili.
Izdelana iz najizbranejSih aromatičnih zeliBč Rudnih gor, je pri manjkanji slasti, slabem probavljanju, želodčnih bolestih najbolj Se sredBtvo kot osvežitelj želodca in si je pridobila zato najboljši glas na svetu, kakor je tudi na potovanju ali na lovu prijetna in okrepčujoča pijača.
Dobiva aa ▼ vseh večjih specerijakih in drogerljsklh prodajalnah tulil Inozemstva. V IJubijani pri g\ Karolu Planinieku. (103&— i)
se takoj veliko posestvo tik farne cerkve v fimartnsm pri Litiji z eno-nsdstropno hišo, kjer je Že od nekdaj trgovina z mešanim blagom in gostilniški obrt. Hiša je prostorna in ima razun prodajalne dve skladišči,) lepe gostilniške prostore, 7 sob ze stanovanje, 2 kuhinji in kleti. Pri hiši je nadalje ledenica, velik gostilniški in jeden ravno toliki sočivni vrt, pokrito kegljišče, prostoren hlev, velik kozoleo z obširnimi spravami za seno in poljske pridelke, več oralov njiv, veliclh travnikov in 3 lepi gozdi.
Nadalje je tudi na prodaj Še jedna hiša tudi tik farne cerkve s 5 sobami, 2 kuhinjam«, kletjo, malim vrtom in nekaj zemljišča.
Proda ae vse pod ugodnimi pogoji, radi rodbinskih razmer; tudi na obroke]
Natančneje se izve pri lastniku
(1087-1)
Josipu Jakliču
▼ imi.rt&tm psi X*itiji.
sesan
i
Za spomlad
priporoča
AV6. AGNOLA r
Ljubljana, Dunajska cesta 9 J
polsg „Figovoa" \
•svojo t><*ftff«.to setsloffo i
steklenine, porcelana, | zrcal, šfp itd. j
posebno pa (608—29) I
oprav >a gostilne •
v mestu in na deželi. II
Vrčki, kozarci in steklenice!
po zelo nizkih censh. |
Postranski zaslnžek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domač« zavarovalne družbo prve vrste.
Ponudbe  pod „1.798" flrartec,  poste restante. 1875—5)
Zaslužek.
Dostojne, zgovorne osobe si lahko zaslužijo vsak dan postransko svoto
5 do 10 kron.
Adrese naj se  vpoSljejo pod ,,0. R. 12", poste restante Brno, Moravsko. (956— 5)
Najboljše in najcenejše namazalno olje in
les ohranjujoče sredstvo
je in ostane že nad 20 let preizkusen
Carbolineum
Patent Avenarius.
Prvti g»nma§'f«lhami se stmri I
„Carbolineum-tovarna" R. Avenarius
Amstetten Dol. Avstr.
Pisarna: Dunaj, 1111, Hauptstrasse 84.
(465—7)
Ivan Kordik
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 10—14
priporoča svojo bogato zalogo
►
jedilne priprave ►
►
► ► ► ► ►
nožev, vilic in žlic iz britanjskegs jekla, alpska ali alpake-srebrs priv. dunajske tovarne ,,W. Bachmann S Comp.".
Na izbero so tudi žlice   iz alpake, 12 kom. od gld. 430 naprej, žličice „     „      12    „    „   ,   2-20 „
Namizni svečniki
jftT~ iz slpske,  čisto bels kovine, ~a*ft
par 21 vm visokih gld. 2—, •      ,   23 ,       .        n   2 30, *   26  „        g        , 240.
Prav ceno se dobe" noži In vilice z roženim (599—22)   ali koščenim ročajem.
HI)
■ BaV
C
,i.Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria Special „ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
Franu Čudnu \r Ljubljani
s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
■• (973—4)
Zastopnik t^rrdlca: Josip Polak
ar
o
Začetnikom vežbaliiče na razpolago.
Kolo bodočnosti je
..ATLAS- gmt«. CTCLE."
Dalje v zalogi:
Seidel-Nanmaiin, Champion itd.
Mehanična Accetylen-
Izposojeval-
Dalje v zalogi:
Vse kolesarske potrebščine.
delavnica, svetilke.
niča koles!
Ceniki poštnine prosto.    varstvena znamka    Ceniki poštnine prosto.
,.AU»*-Cycleu je angleški precizijski izdelek I. vrste, za katerega si tovarna ne dela ogromnih stroškov s plačanimi dirkači in razno drugo reklamo — valed Cesar je vsakomur mogoče nabaviti si najfinejše kolo po najnižji oeni.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
(501-12)
Era Hišne 2. Kavčič & Gorjanc Bista cesta 9.
Filijala v Opatiji: F. Koncilja, Slatina it. 96.
R2N
WJN
ufeke
moka za otroke
r    ;p  », leMrr ih     r 1
in
kuverte s firmo
priporoča   (667—B)
„Narodna tiskarna11
v Ljubljani, ja
Nadsljne
specijalitete:
risalne in kopirne tinte. Vodovsrno
mazilo za usnje.
Pat. ohranjevalo za podplate
..Iniidol*'.
Kovinska snažilna pasta   in snažilno milo za srebro In zlato. Laki za usnje. Patentna mazalna krtača z „Nigrette" tekoče mazilo za črne in barvne čevlje 35 kr.
Najbolje črnilo sveti!
Kdor hoCe svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče
in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka obutala samo (190—18)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr
pnv.
povsod!.
tovarna ustanovljena 1832. lets ns Dunsji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulcrstrassa 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- fA FajsalssJt sti pazi naj »• nstsnčno ns moje Ime
Bre« dobička
po nabavni ceni
dajemo pristno a.ra.erl4»n«ls:o pla,tira.xio
Plaque-remontoar uro
z dvojnim pokrovom, da isto tu uvedemo.   Dajemo to uro v reklamo
za tovarno pa nabavni ceni, in je to redka prilika za vse, ki hot<3 kupiti kakor zlato in od zlata nerazložljivo uro po neverjetno nizki ceni
S ffoMinarjev.
Notranje gonilo te ure je mnjstersko delo, in nobena zlata ura, ki velja 300 gld., nima boljšega gonila. Močni pokrov je po najnovejšem načinu z 18karatnim zlatom platiran in ne izgubi torej nikdar zlate barve.
Vsaka ura se. predno se odpošlje, natančno preskusi in opremi z izvirnim za-jamcevalnim listom za tri leta. Najboljše jamstvo za solidnost te ure je, da se zavežemo, takoj in brez odtegljeja denar nazaj poslati, ako bi ne ugajala.
Centralna prodajalnica in razpošiljalnica:
J^t   I   !5aV (866 -3)
na D m za. a 31. Praterstrasse št. 16.
V provincijo ali v inozemstvo se razpošilja proti povzetju.
Original jamstveni list. Damske ure
gld. 10-—.
*BRENNABOR*
Zaloga
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nabor in dr.) priporoča podpisanec
po kolikor mogoče nizkih oenah
[l      Vsa v to stroko spadajoča popravila se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. ~Št-Q
Oerxi3^e razpošilja na. zalitevo.
1402 -15)
Z velespoštovanjem
A. PUTRICH.
Dunajska cesta štev. 5.
i —t < »1 m m tudi iiM-Jua.!! iV*ii*i. clolfi viiir*n>.
Vežbališče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice.
lizniljsnii
S kr.
7.
18S4. leta, stav. M7S.
Severno-nemSki
v Bremenu.
Brmoparalik« vošn|e ▼ NewYorki Is Bkisnins ob torkih in sobotah. Ia ■snthasaptssas evtl. Oherbomrga ob
aptea* ovtl. Ohorbonrgi sredah in nedslfak. »ve miroma Veepelja
OibrsJtar f ■>■■•■- IztSSaa Alija. 3—Škrat nanen^     I ? Kftae.
Jsi. /UMrika.
tertSee.
Brestes-Avstralija
V Aeelalee,
Melbemrns, (1918— 25) aydaoy
Jei
Sev, Asvsrffca. 1 Wewyerk.
▼
Prikanarili vsžnfa
■v Nevrvurk ■1 dat
S—7 dai|.
Maj bolj aa in najoensjia potovalna prilika.
BamrilN ravaattiistve i LjeMjani: EDVARD TAV6AR.
Hiša
s staro« prav dobro obiskovano gostilno se proda za 12.500 gl. Plačati je 5500 gl., 7000 gl. ostane zavarovanih.
Hiša leži ob glavni ceati ter je oddaljena 10 minut od Ljubljane. Obstoji iz 5 sob ter 2 velikih obokanih kletij. Poleg hiše 2 veliki gospodsrskl poslopji, v jednem teh 2 veliki sklsdisol, v dragem velik, krasno lsvrsen salon za 300 oaeb, toraj jako pripraven za društvene in drage veselice.
Trt. z drevjem zasajen je jako prostoren, ter je poleg njega tudi veliko dvorišče. Vodnjak z najboljšo pitno vodo.
V gostilni iztoči se na leto 160 hl p ive in 70 hI vina, kar se verodostojno dokaže.
Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti g. DfVj poslovodja pri Jos. Vodniku v Matodnjl Šlnkl nt, G*. (V hiSi Šišenske Čitalnice.) (1042—1)
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodnn Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane aplas, potem letnike in posamesne Številke „lVjubljanskefa Zvona" in vas ona knjige, katara ao lsila v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josip« JnrO IS a zbrani spisi, zvezek 1. do XI, broširan a BO kr., elegantno vezan a i gld. .Ljubljanski Zvozi", letniki II., III., V., VI.,
brotiran a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; - letniki VIL in VIII, brotiran h 4 gld., vezan v Bonace ve platnice a 5 gld. *jn kr ;
— letniki od IX. do XVIII., hroSiran a 4 gld. 6> kr., vezan v Bonaceve platnice ii 5 gld.
20 kr.
Posamezne številke „I«JablJs>nskega Zvona'
po 4) kr.
Zbirka zakonov.  I.  Kazenski zakonik, vezan ;"l 3 t! M.
Zbirk* zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan
a 2 g d. 80 kr Zarzdkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan
a du kr.
Dr. Nevesekdo:  ,.40O0'.   Povest.  broS. a hO kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broS. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek
Targenjev: Otol ln sinovi Roman, broširan
a SO kr.
— Btlrl novele, hros. h 20 kr. Beues-Tfebizaky: Blodne dale. Roman,
broširan a   0 kr. Lt-febvre: Farls v Ameriki, broširan a SO kr. Stat nominia nmbr»: Časnikarstvo ln
nail Aasalkl, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana u 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dame, Povest, brofli mna
h 16 kr.
Hal*'vy: Dnevnik, hrifiiran h IS kr.
— Bazne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broi, h 25 kr.
Thenriet:   fjndlna.  l'ovest,   hroft. a SO kr. Sonvestre.- Vllenskl brodnik. Pove it, bi oš, ,'i 15 kr.
JurAi«; Listki, bros. h 15 kr.
— - Gregorčičevim kritikom, brofi. 5 :tn kr. Avstr-jski patrijot: „Partelwssen der
Slaven    broširano ;'i S> kr. 28
, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr,, sedaj sto Ur.
§3F Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. "atJJ
i- Sch^entner
knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Ustanovljeno
erilo za gospode 1
najboljše blago in !
kravate
Brata Eberl
leta
1M42
Ljubljana, Frančiškanske ulce 4,
Pleskarska mojstra e, kr. drž. in o. kr. prlv, 22 južiu* železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnažev
na drobno in na debelo.
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovib
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih eopldev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedUnsg-a mazila na hrastove pode, karbollaeja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo is likanji
»otonih tal pod imenom „Bepldol". Priporočava se tudi si. občinstva m vse v na* jino stroko spadajoče delo v mestu in na defeli kot prisnano reelno in fino po najnižjih osnab.
prodaja
s Alojzij Perachen
Pred škofijo, poleg; mestne hiše. ymmrmrx-----------
mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji 22
po najnižjih oenah.
Blolkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. Vimnji naroiila m tofpn inrinjcjo.
O
XX \/
XX XX XX XX
Sv. Petra cesta it. 8 Ljubljana  Sv. Petra cista it. 6
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe« nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Obleke po meri ae po nsjnovajsih usorclh ln po najnižjih oenah
Jbftreje iasotovljajo.
88
solidno In najhitreje iagotovlj
XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX
Klobuke
najnovejši fapone
priporoča po nizki ceni
J. S. BENEDIKT
as Staran trgu. M
r
Avgust Repič
•odar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
■v 1* r » o "v o xxi ne priporoča hI. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega In mehkega lesa po najnižjih cenah. - Kupuje in prodaja staro vinsko 22 posodo. I
»o#> ogg. iSjb cflfr c<»> o» o>:.y,» f*>c/» - <•:• fjt/.tm,
faaaaeaaaaaaaoaa aaasasasi
LJsbljasa, Židovske slice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega iidelkaze dame, gospodo In otroke je vedno ns labero.
Vnakf-rSna naročila izvrfiujejo se točno in po nizki ceni.  Vse mere ae shranjujejo in zaanamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj bo vzorec vposlati. 22
s ss vsossssavsv essssssesoeaaoe
\ Josip Reich ►
4 likanje sukna, barvanja in > i kemična spiralnica ► 4  Poljanski nasip — Ozke ulici it, 4 £
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča J 22 dela. J
J Poatrelba točan, — Oeno nizko. £ 'er^er^r^r^r^r sy sjp sj ep ej er *r w
Fran Đetter
LJUBLJANA, Stari trg &t. 1.
22 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slsmoreznice in mlatilnlce, katere ne dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Ign. Fasching-a vdove
22 ključavničarstvo
Poljanski nssip št. 8 (Reichovs hiša)
priporoča nvojo bogato zalogo
Atedilnih ognjišč
najpriprostejilh kakor tudi najfinejših, z Žolto tnedjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. PoprsvIJsnJs hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSd.
mm.
Največja izber najnovejšega
ŠS svilnatega blaga
črnega in barvastega za cele obiske 22 in bluze, priporoča
Alojzij Persch6
^ Pred škofijo22, poleg mestne hiše.
Izdelovalni ca koles „Krokar'
Jo s. Kolar
Glavni trg 9 (4B18) zaloga graskih .Oraziosa' in druzih najboljših koles.
Pozor i Kolesarji pqzqh
Novo kolo kompletno 85 gold., z dveletno garancijo.
Na razpolago brezplačno šola za vozarenje s kolesom v prostorih vrta, senčnata. TKU
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda 3D"\xii.skJ Z. Hohsr Msrkt 0.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Grndou, TJfs.11 li aungn m&G> 1.
Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 dolstela je „Allianzo" velika čast, da si Je Nj. Veličsnstvo csssr plastično-grafičnl objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianzo" v zadevi zavarovanjs nsroda kakor o rspldnsm naprodovsnju družbe Najvišje priznanje Izrekel tsr imenoval zsvarovsnje nsroda posebno važno podvzstje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 9,01?.??:* kron.
L. 1S97 ae Je ne podlagi 1359 smrtnik slučajev Izplačalo s©8.37S »O kron. Od 1. 1890
1807 ae je Izplačalo 1,854 378-18 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neiipremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške ta zdrav-sliko preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba.
V slučajih smrti se zavarovana svota tskoj in polno izplača, Če je Šest mesecev preteklo od Časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta, minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (oos-s)
Zavarovanje do SOOO kron s tedenskimi doplačili od 10 vinarjev vile po tsvrlflk.
P3" iVtMj**/* in tarif r«*l«»*iU" «" »ahteennjr t trt* utroskor.
Zastopniki ss iščejo za vae kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brlsgalnio, parnih strojev, oevlj, čelad in pasov
ter
kmetijskih strojev
in peronospora- brizgalnic itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smicfiov-Praga podružnica v Zagrebu
Priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Osne brez konkurence. — Ugodnosti Isvsnrsdns dovoljena. — Uzorci In oenlkl brezplačno. — Ustmsnl pogovori na zahtevo. — Poilljatve franko na vaak kolodvor.
Z velespoltovanjem (290—13)
Podružnica R. A. SBIBKAIi v Zagrebu.
Kdor hoče kupiti
modno "blago za moške obleke
naj se obrne zaupno na oddelek za sukno firme
Kastner & Ohler v Gradcu.
Vzorci t>t*«?35 Mlronkov.
(644-18)
IG
Vse stroje za poljedeljstvo
- Vnovič znižane cene! =
Trljsrl (čistilni stroji za sito) v natančni lsvrsltvl. Bo 111-nloe s* aadje In zelenjavo, Ikropllnlos proti psr ono spori, poboljšani sestav Vermolevov. Aparati sa snmporavanje losov. Mlatllnloe, milni a a ilto, stlskalnloe (prele) za. vino ln eedje različnih sestav.   Slsmoresnlos Jako lahko za goniti ln po aelo smernih eenah.  atlskalnloe za seno is alazno, ter vae potrebno, vsakovrstne poljedeljake stroje prodaja v najboljši Izvršitvi (461—7)
HELLER, na Dunaj i, II |2, Praterstrasse 49.
Frod ponarejanjem ae Je posebno treba varovati! Zastopniki as lsoejo! Oenlkl bresplačno!
S. 4/99 1 SzaVJsszaVJI  _snj   sn  asj__j_ (1036-1)
C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25. decembra 1868, se nahajajoče premoženje protokolovanega trgovca Antona Kunsteka v Št. Vidu pri Zatičini odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež. sodn. svetnika Alojzija Jenčlča z uradnim sedežem v Zatičini in za začasnega upravitelja mase gosp. dr. Ruprehta Bežeka, c. kr. notarja v Zatičini.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 12. junija 1899. točno ob 10. uri zjutraj na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava
do 12. julija 1899. leta
pri tem sodišči, ali pri okrajnem sodišču v Zatičini po predpisih konkurznega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 10. avgusta 1899. dopo-ludne točno ob 10 uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri likvidačnem dnevu zgla-sijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda.
Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dote daj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno.
Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelek III., dne 31. maja 1899.
Na najvišje povelje Njeg. tjg} c. in kr. apost. Veličanstva.
XX. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
Jedina v Avstriji zakonito dovoljena
ima
19.?*t* dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 403.160 kron. O-lstTrn.1 d.o°blte3s znaša:
200.000 kron.
Za lsplačanje Jamči o. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanja bode nepreklicno 15. Junija 1888.
Srečka velja 4 krone ~wm
Srečke se dobivajo pri oddelka za državne loterije na Dunaji, L, Riemergasse 7, v loto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in zelezniCnih uradih, v menjalnicah itd.; načrti igranja za kupovalce srečk brezplatno.
©ročico ao pošiljajo poštnine prooto.
C. kr. rvnateljstvo loterijskih dohodnih uradov,
C™-?) Oddslsk državnih loterij.
Ceno na prodaj!
X-j-g.TolJo.Ti »Tri Z-tren 1881-1928. skupaj ali posamezno, letnik po 9 gld in viSje (po redkosti letnikov).
dom. ixi Svet I.—XI. letnik (prvi letniki zalo redki).
X*r«»*irxi.c!T?-o poezije, 1847 z od pesnika lastnoročno pisano poklonitvijo avoji slavni učenki Lujizi Pesjakovi (glej Lj. Zvon 1881, atr. 376). Posreduje Ivana BonaČa trgovina s popirjem
v Ljubljani. (1089—1)
Priporočava famozno
Kulmbaško pivo
pas te rizo van o v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih.
Zaloga vedno svežs. (21—125)
,pri Zlatorogu", i Prtsavnovib uliub.
3ftl*mi*kš-*meriik* črt*.
Paniki vesfje p« Ikrst es
m      iz Bfltterdunz ? aTtw-York.
li^eijj Pisarna za tajate:
DiMMj, L, atalssnslisnai iS.
Itans ■ asfjai: PsaaJ, IV., Wayrlaesr|. 7A. I. kajnta:
1. aprila do 31. oktobra . . asa iS SSS ISS*)
.   1. novembra do 31. marca . ,
n. kajats: Od 1. avgusta do 15. oktobra . . . .  16. oktobra do 31. Janja. •) Po legi in velikosti kajats ia po hitrosti ia sle-
(686-9)
Od
4 < 4 4 4 4
4 4 4 4 4
>^n*A Tarst. znamka: SlSrn. AAaS* A s%
LINIHENTGAPSICICOHP.
iz Klehter-Jevo lekarno t Prag* priznano   Izborno,   bolečino tolaiečo mazilo: po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj ae blagovoli to
■plosno priljubljeno domače sdrsvtlo
vedno le v izvirnih »teklesieak z nato var-
atveno znamko „Sidro" iz Kiehter karne in sprejme naj te iz opreznosti le   take  steklenice   kot  pristne, ki
imajo to varat, znamko. Richterjevs lekarna pri zlatarn lovu v Pragi. (1668—39,
eve le-
1
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura s Striletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek sa smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s
simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan s imit. biserom za gospode ali dame, V, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina scetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broSa najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz mansetnih, zavra tniftkih in naprsnih gumbov s patentovano zapono, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Se nad 200 komadov, ki so v hiti koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le te kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sle parat v o popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. pottnem povzetju ali ako se potlje denar naprej:
zaloga Ernst Bnehbinder
Krakau Ia M.
Postno prodalo stav. ss.
Ako se naroČita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1026—2)
Prodajal
■Sva** Jtmtjts t. !• sjotraj ob S^sri priene se^ prodaja v V. sFrlanae)-
eega mnocovrataegs, v prodajalnici Base llvSSMtJaail emmti As« • shranjenega blaga:
konjsko opravo, sodil, potovalni kovčofi, ro6no torbo, denarno motnje, toboloi ia smotke, pasovi, razno usnja i. t. d. i. t. d., kakor tudi
stacunska oprava sto israsv nlsiilli eenmH.
Za oskrbniitvo konkorzne mase:
Dr. Zarol AhazMsh.
(1029—9) odvetnik.
Zajamčeno iz pristnega fini
izdeluj«
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu (860-B)
tovarna za vinski jesih, gorčico, likerje in žganje.
Dobiva, aa v vseh boljam špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
10 jmSLt Utn
1>/« do 1*/. Ista stana, MoltthsJske pasme,
odda (iois—2)
grajsko upraviteljatvo Habaoh, posta Mtongii, Kranjsko.
^»h Najfinejša
tUSirsb ucin in torte
s^sjssvisiB srszfssj   bji we • sa   ass   s^ps se
itd., vsak dan sveta, se priporočajo po najnižjih conah. Blagovoljna naročila za svstbe, kričanja, godove itd. se izvrtujejo nsjnnejse In nsjosnejse.
Teodor Novotnv
iliititar, t LJikljiil, Dnajita essta iti?. 7.
NB. Posebno sa u so jam gospodo rostav-rattrjo sa sezono proS primernemu rabatu prositi za blagovoljno naročbe. (1043—1)
i
Ljudevit Borovnik
puikar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v isdelovanje vsakovrstnih pusek sa lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje Btare samokresnice, vsprejems vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse putke so na c kr. preskuse valnici in od mene preskutene. — Unatio-(114) vsal oenlkl saatonj. (21)
Samoprodaja
__ slavnoznanih
$urkopjs gHana-koles
(najboljša nemška znamka)
samo
pzi zastopniku za Krsiza.jslso:
Ivanu Jax-u, Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Katalogi brezplačno in franko.   Na zahtevanje se vsak kupilec brezplačno poučuje v vožnji s kolesom. (564—6)
P. P.VJDIC & Co. vLjuUjani
ponujajo pat najnižjih cenah vsakolkoll ntnožlno)
zidarske opeke
zarezane strešne opeke
(PHran§;falzzIea;el> ril tleče ln crne. z zraven spadajočo
stekleno zirezano opsko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
lastnega izdelka
3^ oman-cement
lastnega izdelka
Dovški portland-cement
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. WF~ Nfajniiije ceno!!! "W
(672-9)
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Nikelnaste, jeklene, 8re-brne. Tula, amerikanske plaquc\ zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelano budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za mansete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste
v zalogi. Vlkjer ae no kupuje oensjo.
Popravila zanesljivo, točno In oanol 22
j.Pzor Alojzij Erjavec £L
ćrevIjarski mojster v LJubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogočo vstrezati vsem zahtevam svojih p, n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občin-Btvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 22 Utre te ihranjujej«. — Vninjia naročilom naj it pritlene nortc.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice St. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palico za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljlške kroglje 12 cm deholo 1 gld. 25 kr., 13 cm debelo 1 gld. 60 kr., noge za omsra od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razno cigarnlko in zdravstvsne pipa do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, losa izvršuje po najnižji ceni. 22
MODERCE natančno po životni mori
sa vsako starost, sa vsaki sivot in v vsaki faconi @   ®   @   ®   @   priporoča   ©   ®   @   ® ®
U C LUD 11/ 1/sCKinA v Ljubljani, Glavni trg ntNmlV RCNUfl   ® ® štev. 17. @ ©22
Skladišče ss modno blago, pozamentrljs, trakove, čipke, svileno blago, parilo, a s> a o e, klobuke ss dama, tkans In kratka roba na dabalo In drobno, a a a a a
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Glavna trgovina:
Stari trg št 421.
Podružnica:
Vegove ulice št, 12.
Tu 8e dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slsstno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh ns vago, rion kruh in prepečenac (Vanille-Zwiebak). V svojih alasčl-čarnlcah postrezam točno z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke a smetano napolnjena. 22
Isdsjstalj ia odgovorni urednik: Josip NolIL
fjeatnlna ia tlak vNarodna Tlikatut"-