Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 /6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI
Posamezna številka 80 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 918
TRST, ČETRTEK 7. DECEMBRA 1972, GORICA
LET. XXI.
V čem je vzrok?
Mislimo, da se mora vsakdo, ki mu je pri srcu samostojno politično uveljavljanje Slovencev v Italiji in s tem tudi Slovenska skupnost, s skrbjo vprašati, kje je vzrok, da je število volivcev Slovenske skupnosti v Trstu pri občinskih volitvah prejšnjo nedeljo nazadovalo za 210 glasov v primerjavi z občinskimi volitvami leta 1966 in kar za 1176 glasov v primerjavi z deželnimi volitvami 1968, torej kar za petino glasov od zadnjih volitev upravnega značaja. Dejstvo, da je Slovenska skupnost kljub temu ohranila svoj mandat v tržaškem občinskem svetu, nas ne sme pripravili do tega, da bi zamahnili z roko, češ v bistvu smo pa le ohranili svoje pozicije, kot so se glasili prvi komentarji. Dejansko pa je Slovenska skupnost vendarle izgubila v štirih letih velik del svojih glasov, to pa pomeni v političnem pogledu izgubo, ki jo je težko preboleti.
Vzrokov za ta pojav, ki vzbuja potrtost v vsakem človeku, ki ga skrbi usoda naše manjšine in vsega slovenskega naroda (katerega veja je tudi naša manjšina neglede na državnemeje)i ni mogoče obravnavati na naglo in samo v najaktivnejšem političnem krogu. Potrebno bi bilo iti na teren in vprašati ljudi same.
V čem je tisto neugodje, ki je mnoge odvrnilo od tega, da niso oddali svojega glasu za Slovensko skupnost? Ali jim ne prija njen presplošni program, ubran v glavnem le na narodno slogaštvo in enotnost? Ali je prešibek stik med vodstvom in ljudmi po vaseh, po predmestjih, v mestu samem? Ali Slovenska skupnost morda zanemarja posamezne sektorje našega življa: kmete, delavce, mladino, predvsem pa vse tiste zelo številne ljudi, ki žive razstreseno po vsem mestu, talcorekoč v vsaki tržaški hiši, pa ne vemo zanje in ne vodimo računa o njih? Ali je morda asimilacija v zadnjih letih toliko napredovala? Ali se nove generacije dosledno odvračajo od Slovenske skupnosti, ker jih mikajo bolj velike italijanske stranke, v katerih je možno napraviti hitrejšo »veliko« politično kariero in od katerih si morda obetajo službo ali kako drugo korist? Ali pa so naši ljudje, kljub vsem slabim izkušnjam navkljub še vedno tako zaverovani v komunistično partijo in vidijo v njej nit za ozdravljenje vseh težav, ki tarejo družbo, ter zato volijo njo? Ali jih pritegujejo vedno bolj »vladne« stranke, od katerih si je obetati konkretnih koristi? Ali pa se dejansko naša manjšina samo številčno manjša, vsak dan bolj, kot so menili nekateri, ker je smrti vedno več, mladih pa vedno manj?
Ni mogoče vedeti, kateri teh vzrokov je pravi. Mogoče so vsi skupaj prispevali k zmanjšanju števila glasov Slovenske skup nosti. Mogoče pa je tudi, da tiči za vsem še kak drug vzrok, ki ga ne poznamo — morda kaki skrivni elementi, ki hujskajo v oseb (Nadaljevanje na 3. strani)
Mednarodni položaj ni slab
V primerjavi z napetostjo prvih povojnih let se lahko reče, da 'živimo danes v Evropi v tako mirnih razmerah, kot jih naša celina 'komaj pomni, vsekakor v najmimejših, kar se jlih lahko spomnijo živeče generacije. Tudi mir pred drugo svetovno vojno je bil varljiv, ker je M, kot so pokazali poznejši dogodki, na zelo trhlih nogah, poleg tčga, da so ga motile razne kolonialne in lokalne vojne, kot npr. ‘italijanska zasedba Libije, balkanske vojne itd.
Danes si je težko predstavljati, da bi mogel kak tak posamezen dogodek, kot je bil atentat na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu, 'sprožiti novo svetovno ali široko evropsko vojno. Vse polno je 'diplomatskih in mednarodnih instrumentov ter organizacij, ki bi preprečili spopad kot posledico trenutne histerije, besa ali strahu. Če bi le prišlo do vojne, bi bilo to hladno premišljeno oziroma preračunano dejanje.
V Helsinkih se vodijo te dni predhodna pogajanjaza konferenco o evropski varnosti, na kateri prihaja sicer do živih debat, ki pa ostajajo zmerne po tonu in zahtevah. Kljub vsemu — in to se je pokazalo tudi na zadnjli konferenci držav Atlantske zveze v Bruslju — se uveljiavljia misel na postopno in uravnovešeno zmanjševanje oboroženih sil obeh paktov v Evropi, čeprav bi si eden ali drugi rad ohranili kako prednost. Bili so že sklenjeni prvi delni sporazumi med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo za skrčenje zdlo dragih sistemov strateške oborožitve, to je glede ofenzivnega orožja. Veča se gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med Bvropškim vzhodom in zahodom ter Združenimi državami. Navezuje se vedno več stikov med Zahodom in Kitajsko, ki se počasi vključuje v konstruktivno mednarodno sodelo-
vanje. Koncu se bliža tudi vojna v Vietnamu, o tem zdaj ni več dvoma. Tudi spor na Bližnjem vzhodu je dokončno blokiran.
Potencialne nevarnosti za mir predstavljata v bistvu samo dva nerešena problema: napetost med Kitajsko in Rusijo, iz ideoloških in Zlasti ozemeljskih razlogov ter notranji položaj v Sovjetski zvezi oziroma ruska hegemonija nad drugimi narodi. Vojno med Sovjetsko zvezo in Kitajsko bo diplomatska spretnost morda lahko preprečila, ali pa kaki drugi razlogi. Ni pa dvoma, da se bodo narodi, ki morajo zdaj živeti pod rusko hegemonijo, bodisi v Sovjetski zvezi sami ali v okviru »zavezništva«, nekoč naveličali takega podložništva, ki je skoraj nepojmljivo v stoletju dekolonizacije in v popolnem nasprotju z načelom samoodločbe narodov.
Prav tako bo moral priti nekoč konec totalitarizma v Sovjetski zvezi, kajti absurdno je graditi moderne družbene sisteme na naukih, ki odklanjajo idejni in politični pluralizem, saj edino ta omogoča zdravo in plodno dinamiko življenja. Taka eksplozija odpora proti ruskemu imperializmu, ki je dedič carskega imperializma in nima dejansko nič opraviti s socializmom kot takim, ie neizogibna, čeprav še ni mogoče reči, kdaj bo do nje prišlo, in ta bi mogla ogroziti mir v Evropi, zato je važno, da se tudi ti problemi rešijo na miren način, začenši s tem, da dopusti sovjetski sistem z več svobode narodom in posameznikom ter da preneha s sistemi,kotso vtikanje kri ti eno usmerjenih intelektualcev v ječe, koncentracijska taborišča ali blaznice (najnovejša žrtev je, kot poročajo, zgodovinar Jakir), in kratenje pravice do izselitve sovjetskim Judom, da niti ne omenjamo »Brežnjeve doktrine« o zasedbi drugih držav »v zavarovanju socializma«.
Odmev tržaških volitev
Izidi občinskih volitev v Trstu so imeli širok odmev v italijanski javnosti. Dva vodilna italijanska dnevnika, in sicer milanski »Corriere della sera« ter torinska »Stampa« sta pred dnevi o njih obširno poročala in jiih tudi zelo zanimivo komentirala. Za milanski dnevnik so volilni izidi dokaz, da je tržaško javno mnenje v veliki večini »že obračunalo z mejnimi in ozemeljskimi vprašanji« in da se je tudi v Trstu uveljavil duh Brand-tove politike. V tej zveži pa list ugotavlja, kako osemnajst let po podpisu Londonskega sporazuma noben italijanski ministrski predsednik še ni pokazal tolikšnega poguma kot zahodnonemški kancler, saj ud poskrbel, da bi italijanski parlament formalno potrdil Spomenico o soglasju, ki je dejansko določila novo mejo med Italijo in Jugoslavijo.
Ratifikacija Londonskega sporazuma bi po mnenju »Corriere della sera« bila danes sicer le gdla formalnost, vendar to še ni zadostno opravičilo za nadaljnje odlašanje in nadaljnjo bojazen, kajti prav kancler Brandt je dokazal, da je s pogumno politiko mogoče pridobiti glasove volivcev, četudi je že vnaprej znano, da je ta polititka izpostavljena določenemu tveganju.
Milanski dnevnik dalje ugotavlja, da je dosedanje pomanjkanje poguma italijanskih Vlad celo v nasprotju z linijo italijanske diplomacije, ki je s svojim delovanjem vendarle opravila važno mednarodno vlogo, saj je ustvarila dobre odnose med sosednima državama ob Jadranu, in sicer na enem vročih področij na svetu. »Corriere della sera« (nadaljevanje na 2. strani)
Novi jugoslovanski
RADIO TRST A
» NEDELJA, 10. decembra, ob: 8.00 Koledar. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maža. 9.45 Glasba Tartinija. 11.15 Mladinski oder »Božič na divjem Zapadli«. Napisal Dušan Perbot. Prvi del. Režija: Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zaikalj... 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Popoldanski koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 »Most pri Queensboru«. Radijska drama (Giorgio Press-burger), prevedla Neva Godnič. Izvedba SSG v Trstu. Režija: Giorgio Pressburger. 18.45 Glasbeni cooktail. 19.25 Kratka zgodovina italijanske popevke. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.40 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 11, decembra, ob: 7.00 Koledar. 7,05 Jutranja glaJsba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) «Ob 120. obletnici Mohorjeve družbe«. 12.00 Opoldne z vami. 13,30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega 'tislka v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18 30 Radio za šole (za srednje šole — ponovitev). 18.50 Klavirski koncerti.
19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi - Tenorist Ga-šper Dermota in pianistka Gita Mally izvajata samospeve Davorina Jenka, Hrabroslava Volariča, Frana Gerbiča in Saša Šantla — Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 12. decembra, 'ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, SlovenSke viže in popevke. 12.50 Violinist Jean-Luc Ponty in pianist Peter Nero. 13.30 Glasba po željah. 1700 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert.
19.10 Slovenski epi. 19.25 Za najimlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Offenbach: Hoff-mannove pripovedke, opera. V odmoru (21.15) Pogled za kulise (Dušan Pertot). 21.55 Melodije v polmraku. 22.05 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 13. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol) »Rišimo Skupaj«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade pcislu-šavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol — ponovitev). 18.50 Tržaški baročni ansambel: flavtist Miloš Pahor, oboist Gio-vanni Sperandio, violončelist Nereo Gašperini, kla-vičembalistka Dina Slama. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20 00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (21.20) Za vašo (knjižno polico. 22.20 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 14. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi:	tenorist Gašper Dermota in pianistka Gita Mally izvajata samospeve D. Jenka, H. Volariča, Fr. Gerbiča in S. Šantla — Slovenski ansambli in zbori. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Odmev Rossinijeve glasbe pri Slovencih.
19.10 Furlanija in Julijska krajina: Dve stoletji pozabljenih odnosov »Meje in smisel deželne zgodovine« (Elio Apih). 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki. 20.00 Šport. 20.35 »Igra ljubezni in naključja«. Komedija, napisal Pierre de Marivaux. SSG. Režija: M. Uršič. 21.50 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 15 decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol) »Zdaj pa zapojmo!«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol — ponovitev). 18.50 Sodobni italijanski skladatelji. 19.10 Elio Bartolini: »Zaupanje ljudi«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. 21.35 V plesnem koraku. 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 16. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 13.30 15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17 00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18 30 Orglar Lino Falilone 18.45 Poker orkestrov. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20.50 »Vane in Pepa«. Napisal Ferdinand Ferluga. Režija: Jože Peterlin.
21.10 Zabavni orkester. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Zabavna glasba
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
Te dni je predsednik zvezne jugoslovanske vlade Djernal Bijedič, po predhodnih posvetovanjih s predstavniki posameznih republik, predlagal za novega zunanjega ministra srbskega politika Miloša Miniča. Prejšnji zunanji minister Mirko Tepavac je meseca novembra kot znano, po ostrih Titovih kritikah namreč odstopil. Miloš Mnič se
ODMEV TRŽAŠKIH VOLITEV
(Nadaljevanje s 1. strani) končno omenja konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, pri čemer pripominja, da bi njen najpomebnejši zaključek moral biti v 'Slovesni proglasitvi načela nedotakljivosti obstoječih evropskih državnih meja. Tudi zaradi tega list poziva italijansko vlado naj s formalno ratifikacijo Londonskega sporazuma dokončno uredi svoje odnose z Jugoslavijo, saj to zahtevajo predvsem njene koristi in ker je to tudi pogoj za utrditev na-nadaljnjega prijateljstva med sosednima državama.
TorinSka »Stampa« pa je objavila dolg razgovor s tržaškim županom Spaccinijem, ki je nekakšen prerez tržaškega političnega dogajanja v zadnjih dveh desetletjih. Župan Spaccini poudarja predvsem prizadevanja, da bi se Trst rešil nacionalističnih spon, se odprl navzven in uredil odnose med obema narodnima skupinama, ki v njem živita.
de zde j so začeli mazat table tudi na Južnem Tirolskem? De so fašisti z belo farbo pokrili table, kamer je blo napisano nemško jeme od tisteh krajev?
— Sm slišou ja. Zdej be rad vedu, kej bojo rekli tisti Haimatdinsti na Koroškem, ke so uničli vse table ses slovenskimi jemeni.
— Boš vidu, de bojo rekli, de tu je krivica. 'Jn de bojo rekli, de tu ni neč za prgli-hat ses Koroško, koker je reku tudi Krajski.
— Se zna, de ni, po ni eh pameti, neč za prglihavat. Zatu ge na Tirolskem se godi krivica Nemcam, na Koroškem pa Slovencam. Sej tudi jest zastopem, de je razlika. Zatu ke če tebe udare aden po glavi, je drugače, ku če be udaru mene.
— Rajši nej tebe. Ma pest mo te reči jn deimo se raiše snounet, de glih te dni so pasali dve leti odkar so slovenski predstavniki poslali tisto pismo Colomboti jn ano leto pej odkar so bli pr njemi u avdijenči. Se spouneš?
— Kej se ne bom spounu! Ku de be blo danes. Se tudi spounem, de se z nimi ni tou fotografirat jn taku so se slikali sami, nečko na cesti. Ma taku smo vsaj vidli, de so res bli u Rimi. Jn zdej je že pasalo ano leto. Ka-ku hitro teče čas!
— Prou res. Jn tabait jem je Colombo oblubu, de nas vlada neče asimilirat, de bojo počasi, anga na bot, nardili tudi kašne nove paragrafe za nas, za naše šule jn vse sorte. Jn de je tista avdijenca ku ano izhodišče, za delat naprej.
je rodil leta 1914, član partije pa je postal leta 1936. Po vojni je opravljal več važnih funkcij, med drugim je bili javni tožilec republike Srbije, predsednik srbske vlade, podpredsednik zvezne Vlade, beograjski župan itd.
Do sprememb v vodstvu Zveze komunistov jepred nedavnim prišlo tudi v Bosni in Hercegovini, kjer so 'kritizirali im sprejeli disciplinske ukrepe proti nekaterim vodilnim članom partije, tako Osmanu Karabego-viču in Avdu Humu. Oba sta že pred vojno opravljala važno vlogo v KP Jugoslavije; Osman Karabegovič je po teh ukrepih sedaj izključen iz Zveze komunistov, Avdu Humu pa so izrdkli opomin, z utemeljitvijo, da so bila njuna stališča, kot tudi nekaterih drugih funkcionarjev, v nasprotju s politiko centralnega komiteja in Zveze komunistov Jugoslavije.
—o—
JADRANSKI KOLEDAR V PRODAJI
Prihodnji teden bo v prodaljii »Jadranski koledar 1973« s štirimi prileženimi knjigami Prešernove in Mohorjeve družbe ter Mladinisfke Ikmjiigi, med njimi najnovejši Rebulov roman »Divji golob«. Kot vsako leto 'je tudi 'tokrat »Jadranski koledar« nekakšen almanah političnega, kulturnega in družbenega življenja Slovencev v Italiji, poleg tega vsebuje še ostalo tradicionalno koledarsko gradivo.
— Videš, jn zdej je pej tu slabo, de izho-šče je blo, ma pole ni pršlo do izraza. Vse smo dobili: izhodišče, zagotovila, prfina nek-šne komisije ma kej pomaga, ke pole ne pride do izraza.
— Ma moreš zastapet, de pole islo razpesti-li parlament jn de so ble volitve. Jn kadar so volitve, se ustave svet. Nanka šule ni. Jn taku se ustave tudi tisto Izhodišče jn zagotovila. Jn pole pride do tašnih falorjev, koker je tista stolica za italijanščino na slovenski šuii, ke se pole kregajo profesorji jn ravnatelji med sabo. Če be tista zagotovila pršla do izraza, vsega tega ne be blo.
— Prouzaprov je use u temi, de be zagotovila pršla do izraza. Ma nečejo prit. Zdej be mogli pogruntat, kaku be nardili, de be vsa zagotovila pršla do izraza. Videš, smo zmiram tam.
— Ma sej kašnli že začenjajo zastopot, de prouzaprou nečejo naredet neč. De nas — po domače povedano — jemajo za norca. Jn pestijo, de gre asimilacija naprej jn prave-jo, de je nečejo. Jn taku nas je zmiram mejm jn pole, kadar nas ne bo več, nam bojo pej dali zakone. Tabat bo pršlo vse do izraza.
— Znaš kej rečem jest? De mi be mogli vselih praznavat te obletnice od resolucij jn avdijenc. Lahko be, postaumo reč, vsako leto u tem cajti nardili ano spominsko akademijo. U Kulturnem domi. Be biu an lep govor od izhodišča, pole be ble kašne recitacije od Prešerna jn pole na konci združeni zbori. Taku be lepu pršla do izraza naša po-trpežlivost jn razumevanje za politično situacijo.
— Mihec, pr menii je zdej pršla do izraza volja, de be šli na an kvartin.
Mihec in Jakec sprašujeta, ali nas nimajo za norca
— Si slišou, Mihec,
»Prijazna« voščila
Osrednji urad mednarodne policije (Interpol ) je razposlal vsem podrejenim uradom posebno okrožnico o delovanju tajnih terorističnih zvez. V njem opozarja na posebne voščilne razglednice, pakete in voščil-ne karte za božične in novoletne praznike. Prirejene so na poseben način in se v določenem trenutku razletijo. Res, zelo prijazna voščila.
Eksplozivna pisma in bombne pošiljke so po mnenju mnogih policij iznajdba arabskih ali palestinskih teroristov. V resnici pa ni tako. Iznajditelj eksplozivnih poštnih ali pisemskih pošiljk je neki Šved, po imenu Martin Eckenberg. V začetku tega stoletja je živel v Londonu. Ukvarjal se je z različnimi uspešnimi izumi. Bil je izredno inteligenten im je iskal denar za izvedbo svojih izumov, tudi pisem, ki so se razletela prt odpiranju. Policija je imela Eokenberga na sumu tudi zaradi skrivnost/ne smrti njegovih prvih dveh žena. Aretirali so ga leta 1919. Predno pa so ga pripeljali na švedsko, se je izumitelj v ječi usmrtil. Bil je že na pol blazen. Toda pri pregledu njegovih izumov se je pokazalo njegovo čudovito znanje v tehniki. N egov izum eksplozivnih pisem je bil celih 37 let popolnoma pozabljen.
V ČEM JE VZROK?
(Nadahevame s I. strani) nih stikih tudi druge, naj ne volijo kandidatov Slovenske skupnosti? Morda je kriva samo apatičnost ljudi in njihova vedno bolj mlačna narodna zavednost? Ali premalo politične propagande in obveščanja?
Eden izmed vzrokov je gotovo ta, da ima Slovenska skupnost premalo izdelan konkreten program glede občinske uprave. »Slovenec, voli Slovensko skupnost!« itd. kot program ni dovolj. Drugi vzrok, ki ga bo vsaka anketa na terenu gotovo ugotovila, je nedvomno prešibak stik med vodstvom Slovenske skupnosti in našimi ljudmi kjerkoli. Ta stik bi moral biti takorekoč vsakdanji. Tretji vzrok je verjetno v tem, da je v vodstvu premalo delavcev, kmetov, obrtnikov in drugih ljudi, ki bi predstavljali najširše sloje med našo nmnjšino. In četrti vzrok je v pomanjkanju širših ljudskih organizacij pod krovom Slovenske skupnosti, npr. socialne organizacije, ki bi se brigala za naše socialno in narodnostno ogrožene ljudi, kakšne široke organizacije za prosti čas, npr. kakšna zveza folklornih skupin, kakšna masovna športna organizacija, mladinska zveza, ki bi zajela tisoče naše mladine in ne samo nekaj desetin študirajoče mladine; ekonomske organizacije in ustanove, ki bi pomagale našim ljudem, kolikor se da, čeprav samo s posredovanjem na raznih uradih itd. Tako pa je organizacija Slovenske skupnosti vse preveč krhka in ohlapna, da se ji izmuznejo tisoči in morda desettisoči ljudi, katerih mesto bi moralo biti v samostojni slovenski politični organizaciji. Številčna boč, to je število glasov, je še vedno glavno merilo politične in biološke moči naše manjšine, saj v drugih strankah je slovenstvo vedno podrejeno strankarskim interesom in lahko pride do izraza samo, kolikor se krije z njimi.
Menimo, da je nujno, da se o tem v Slovenski skupnosti iskreno in temeljito pogovorimo, če nočemo, da bomo šli nazaj namesto naprej.	M.	B.
Dne 3. septembra 1947 je bil poslan prvi ovoj, naslovljen na nekega častnika britanske varnostne službe, ki pa je eksplodiral na poštnem uradu v Londonu. Od tedaj so teroristične skupine izpopolnile eksplozivna pisma do sedanje stopnje, ko jih ni mogoče več ločiti od navadnih pisem in razglednic ter novoletnih voščilnic.
—o—
BARVNA TELEVIZIJA TUDI NA KITAJSKEM?
Pred kratkim je obiskala Zvezno republiko Nemčijo delegacija iz Ljudske republike Kitajske, ki je imela posebno nalogo, in sicer preučitev sistema barvne televizije PAL, kot ga je razvilo podjetje AEG - Tole-funken. Devetčlanska kitajska skupina je istočasno vrnila obisk nemškim strokovnjakom, med njimi direktorju odseka za konstrukcije podjetja Telefunken profesorju VValterju Bruchu- Delegacija, ki jo je vodil direktor pekinške televizije, si je ogledala znanstveno - raziskovalne, konstrukcijske in proizvodne oddelke koncerna AEG v več nemških mestih. Program obiska je poleg tega obsegal še obiske nekaterih radiotelevizijskih postaj, elektrodndustrijskih podjetij in seznanitev s tehnično ureditvijo telekomunikacij nemške zvezne pošte.
V SV. KRIŽU SO OBHAJALI 50-LETNICO DRUŠTVA »VESNA«
V soboto in nedeljo so v Sv. Križu pri Trstu obhajali častitljiv jubilej, in sicer 50-letn’ico domačega prosvetnega društva »Vesna«. Prvi dan praznovanja je bil namenjen nastopom gostov iz Trbovelj, iz kraia, s katerim Križani že dolgo časa gojijo prijateljske stike in s tem izpričujejo pripadnost enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru. Glavna slovesnost pa ie bila v nedelio, 3. de embra popoldne. V domači prosvetni dvorani so na prireditvi nastopali izključno domačini, še pred samim kulturnim sporedom pa so udeleženci proslave poslušali Slavnostne nagovore in pozdrave predstavnikov nekaterih prosvetnih društev. Govorila sta med drugim sedanji predsednik prosvetnega društva »Vesna« Boris Košuta in nekdanji predsednik ter zaslužni kulturno-prosvetni delavec domačin Viktor Bogateč. Kulturni program so izvaiali domača mladinska godba na pihala, učenci šole Glasbene matice iz Trsta, pevski zbor društva
K ul turni krožek »Devin-Stivan« priredi v soboto, 9.t.m., v župnijski dvorani v Devinu (kulturni večer, na katerem bo dr. Tone Požar iz Vipave predavali o svojem potovanju
PO SOVJETSKI ZVEZI
Predavanje bodo obogatili barvni diapozitivi. Večer bo dopolnil nastop pevskega zbora »Fantje izpod Grmade«.	Začetek 'kul-
turne prireditve ie ob 20. uri.
»Vesna« pa je zapel več ljudskih in umetnih pesmi. Na koncu je nastopila še dramska skupina iz Križa, ki je zaigrala dramo N. Šinki-čija v dveh slikah »Skrivnostna skrinjica«.
S TRŽAŠKEGA
USPEŠNO DELOVANJE ZDRUŽENJA STARŠEV
Na občnem zboru Združenja staršev o-trok osnovne šole »Otom Zupančič« in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijateljev mladine je bilo pretekli četrtek iz predsednikovega poročila razvidno pestro in zahtevno delo, ki ga je združenje opravilo v preteklem letu. Največji uspeh je bila postavitev kamnitega spomenika pesniku Župančiču v šolski veži; po njem je šola dobila ime. Združenje pa ima namen, kot je dejal v svojem poročilu predsednik dr. Mljač, da okrepi svojo dejavnost v povezavi z drugimi sorodnimi združenji.
Novi odbor, ki so ga prisotni starši izvolili, pa je takole sestavljen: dr. Franc Mljač, učiteljica Hedvika Kandut, dr. Jurko Slokar, Niko Škamperle, Milica Čok, sestra Marija, Anton Koršič, prof. Marjan Bajc in Vilma Zoch.
TRŽAŠKI OBISK PRI SLOVENSKI MLADINI NA KOROŠKEM
Skupina dijakov Slovenskega učiteljišča »Anton Martin Slomšek« v Trstu, katerim se je pridružilo še -nekaj dijakov z drugih učnih zavodov, je prejšnjo soboto na 'lastno pobudo v spremstvu profesorjev Anke Prinčič in Borisa Pahorja z avtobusom obiskala slovensko dijaško mladino v Celovcu. V slovenskem dijaškem domu so se sestali s skupino dijakov slovenske gimnazije v Ce-lovou in s pisateljem prof. Jankom Messnerjem. Pogovorili so se o položaju slovenske mladine in slovenske mani šine na Koroškem in so bili prijazno sprejeti od ravnatelja in profesorjev.
Dijaki iz Trsta so si nato še na lastno pest ogledali Celovec, zanesli mallo žive slovenske govorice v javne lokale itn se na noč srečno vrnili v Trst. Kot nalašč je vladalo prav tisti dan prav lepo soinčno vreme. F. M.
CANKARJEVA DRAMA SPET ENKRAT V TRSTU
Zvedeli smo, da bo 16. in 17. decembra gostovalo na Tržaškem Prešernovo gledališče iz Kranja s Cankarjevo dramo »Za narodov blagor«. Tako bomo po daljšem času spet lahko gledali na odru klasika slovenske odrske besede.
Kot smo obveščeni, bo predstava v soboto, 16. decembra v Finžgarjevem domu na Opčinah, nedeljska predstava pa v Marijinem domu v ulici Risorta 3 v Trstu.
Gledališče bo gost Slovenske prosvete. Predstavo, ki je doživela pred mesecem lep uspeh na Goriškem, bomo lahko zdaj videli tudi v Trstu. Predvsem pa poslušali pojoči Cankarjev jezik.
SLIKAR CESAR RAZSTAVLJA V TRSTU
V ponedelielk, 11. t.m. bodo v prostorih galerije »Bairiisi« v Trstu, ulica Rosisetti 8, odprlii razstavo tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. Razstava bo odprta do 24. decembra.
GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1972-19T3 ČETRTI ABONMAJSKI KONCERT V petek, 15 decembra 1972, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
DUBRAVKA TOMŠIČ
Jdavirski recital Skladatelji: Scarlatti, Beethoven, Chopin, Liszt
Razgovor z Rafkom Dolharjem
Časnikar Saša Rudolf nam je v poročilih po tržaškem radiu komentiral, da si s preferenčnimi glasovi »premočno« zmagal. Volivci so Ti na tak način izrazili izredno zaupanje po šestih letih dela na občini. Kako doživljaš ta svoj osebni uspeh in kaj bi, poleg zahvale, še rad povedal volivcem?
Vedno sem bil prepričan, da mora resno delo prej ali slej roditi svoje sadove, posebno ob lojalnem sodelovanju vseh partnerjev. Vseeno pa sem bil prijetno presenečen ob tolikšnem številu preferenčnih glasov. Človek ima namreč občutek, da ljudje ne spremljajo v zadostni meri našega dela v prid vse narodne skupnosti. Posebno odbornik, ki vse v občinskem svetu oglaša le takrat, kadar gre za zadeve njegovega resorja, ima malo priložnosti, da bi povedal svoje mnenje o delovanju celotne uprave. Preferenčni glasovi so dokazali, da ljudje spremljajo delo, čeprav je anonimno in skoraj brez odmeva, ker gre pri njem v glavnem za neštete, vsakdanje drobne intervencije. Seveda sem našim volivcem hvaležen za izkazano zaupanje, ki me obenem še bolj obvezuje za bodoče politično in upravno delo.
Slovenska skupnost je na teh občinskih volitvah rahlo nazadovala. Katoliški glas meni, da so temu krivi predvsem mladi volivci, ček da imajo premalo narodne zavesti. Če u-poštevamo, da se narodna zavest ne kaže samo pri glasovih, oddanih za to ali ono stranko, ali misliš, da so zmanjkali prav klasovi novih volivcev?
Mislim, da je problem rahlega osipa glasov za Slovensko skupnost potreben globlje analize, ki je sedaj še ne zmorem, ker nimam za to vseh potrebnih podatkov. Nobenega dvoma pa ni, da gre ta pojav pripisati nekaterim dejstvom, predvsem nedavnim parlamentarnim volitvah, na katerih Slov. Skupnost ni nastopila. Tedaj so naši volivci oddali svoje glasove za vsaj štiri stranke, ki so se zanje izrecno potegovale. KPI se je na primer tedaj obračala na katoliške volivce in se je tudi pri zadnjih občinskih volitvah z osebno propagando, predvsem po podeželju, truudila, da bi v občinskem merilu ohranila glasove, ki so bili prej oddani poslancu šker-ku. Mislim, da se je tako KPI kot nekaterim drugim strankam to v neki meri posrečilo, kar bo treba upoštevati pri bodočih parlamentarnih volitvah.
Glede novih glasov pa sem prepričan, da Slov. Skupnost zaradi pomanjkanja organizacijskega tiskovnega in propagandnega aparata le s težavo in torej slučajno pridobi ka-dimi kot med starejšimi. Seveda bo Slov. kega novega volivca, in sicer tako med rnla-skupnost v bodoče najtežje občutila pomanjkanje političnega dela med mladino, kar bi v rednih razmerah moralo biti najpomembnejše.
Prav s preferenčnimi glasovi so slovenski volivci pokazali izredno zrelost. Kaj meniš, da so hoteli vodstvu Slov. skupnosti povedati tisti glasovi, ki so ji tokrat zmanjkali?
S preferenčnimi glasovi so slovenski volivci nedvomno pokazali veliko zrelost, saj lahko računamo, da je skoraj polovica naših volivcev oddala tudi preferenčni glas, kar je morda največ ji odstotek med vsemi strankami sploh. Glasovi, ki so zmanjšali, pa so
mojem niiso hoteli nič povedati. Prepričan sem, da so glasovi, ki so bili zavestno od-lani kalki drugi stranki, posledica neugodnih okoliščin, za Slov. skupnost, kot sem že prej omenil.
Nespametno bi bilo, da bi kaka stranka spregledala voljo svojih volivcev, Slov■ skupnost pa mora biti zaradi svojega raznolikega jedra za to še prav posebno pozorna. Kako misliš, da bo celoten rezultat zadnjih volitev vplival na njeno prihodnjo usmerjenost in delo?
Ne morem prerokovati, kako bo. Lahko samo izrazim željo, da bi izid volitev vendarle vplival na bodoče delo Slov. skupnosti. Osebno si namreč želim večje angažiranosti somišljenikov Slov. skupnosti pri njenem vsakdanjem političnem in organizacijskem delu. Vemo tudi, da imajo skoraj vse stranke posredne ali neposredne finančne vire, ki jim omogočajo poglobljeno propagandno in organizacijsko delo. Mislim, da bomo morali v bodoče še bolj trkati na vrata naših somišljenikov, da bodo tudi finančno podprli naše delo, kajti danes ni mogoče več politično-pro-pagandmega dela improvizirati. Pomislimo le, da je Slov. skupnost edina politična organizacija na Tržaškem, 'ki nima niti občasnega političnega glasila.
Nismo še prav sklenili enih volitev in že nam misel uhaja na prihodnjo pomlad, ko bomo glasovali za novi deželni svet. Da bo Slov. skupnost ohranila v Trstu in Gorici svojih 10.000 glasov, bo potreben skupen napor vseh skupin, ki stalno ali občasno sodelujejo v njej. Na kaj bi morali še prav posebno paziti, da ne bi tudi tam prišlo do padca glasov?
Mislim, da je že iz povedanega razvidno, kaj bo treba ukreniti. Delo pa bo potrebno razširiti na območje vse dežele, kar zahteva, že zaradi teritorialne razsežnosti, še večje organizacijske posege. Gotovo pa je, da ni
V torek je naše otroke v prostorih p.d. »Igo Gruden« obiskal sv. Miklavž. V nabito polni dvorani so malčki burno pozdravili prijaznega svetnika, ki je v spremstvu angela in hudička prišel obdarit vse pridne otroke. Miklavž je po kratkem pozdravnem nagovoru začel z obdarovanjem, posebej pa je nekatere malčke spraševal, če so jezili starše im če so pridno hodili v šolo. Vmes je marsikateri otrok pogumno pokazal svoje zna-je svetniku in tudi občinstvu. Slišali smo več lepih pesmi in smo z zadovoljstvom ugotovili, kako koristno je delovanje otroškega pevskega zbora Glasbene matice, ki ga vodi domačin prof. Radovič, in že pri najmlajših vzbuja ljubezen do naše lepe pesmi.
Posebej moramo omeniti prizadevanje domačega društva, ki vsako leto skrbi za ohranitev te lepe tradicije. Z druge strani bi si želeli nekoliko več sodelovanja šolskih forumov, ki vse preveč stojijo ob strani katerekoli prosvetne pobude v naši občini.
—o—
V nedeljo, 3. t.m. je tudi Devin obiskal Miklavž, ki se je letos pripeljal z ogromno vrečo, polno daril na sankah, skupno s svo-
časa za dolgo premišljevanje. Stvarnim analizam morajo takoj slediti ukrepi. Pri organizacijskem delu pa bo treba krepko zavihati rokave, in to v oimvečjem številu.
ZANIMIVA POBUDA V DEVINU
V zadnjih dneh smo opazili po naših cestah več avtomobilov, ki imajo na vidnem mestu nalepljeno okusno izdelano značko Devina. Nalepka ima podolgovato obliko in v šti-ribarvnem plastificiranem tisku prikazuje obris devinskega gradu na skalah nad morjem z jadrnico in galebom. Ob sliki pa je dvojezičen napis DUINO (Trieste) - DEVIN (Trst).
Pripomniti je treba, da so se razne ustanove po mnogih krajih v Italiji odločile za podobno pobudo, le na Tržaškem se za to ni še .nihče zanimal. Zato je tem bolj razveseljivo, da se je za zamisel ogrel prav Kulturni krožek Devin - Štivan in dal izdelati lepe avtomobilske nalepke. Nova značka tako opozarja na lepote tega našega obmorskega kraja, istočasno pa opozarja na neovrgljivo dejstvo, da tudi na tem delu tržaške obale živijo Slovenci.
Sliko devinskega gradu je izdelal slikar Herman Vrečko.
Mislimo, da bi bilo prav, če bi tudi druga društva posnemala zamisel devinskih prosvetnih delavcev in tako opozorila javnost na lepote svojih krajev in na njihov etnični sestav.
DALMATINSKI SLIKAR V TRŽAŠKI KNJIGARNI
V Tržaški knjigami v ulici sv. Frančiška v Trstu razstav lij a dalmatinski slikar in (kipar CIRIL ME-H ANO VIČ. Njegova olja na platnu in stoki u sd obiskovalci lahko ogiedajo do kanca meseca decembra.
NUJNO OBVESTILO NEPOSREDNIM OBDELOVALCEM
Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu obvešča vse neposredne obdelovalce na Tržaškem, ki imajo svoij telefon, maij se dimpreij ijaivijo v njenih Uradih v ulioi Roma 20 dn prinesejo zadnjo plačil-nico (boletta) telefonske družbe SIP. Uradi so cd-prbi vsak delavnik od 8. do 12. ure.
jim spremstvom: angelčkom ter hudičem, in so vsi naredili zelo močan vtis na malčke iz Devina, Slivama in Medje vasi. Zelo pozitivno dejstvo je, da se je število obdarovan cev v primerjavi z lanskim letom zelo povečalo, tako da je bila župnijska dvorana napolnjena do zadn jega kotička.
Miklavž je pred obdarovanjem na zelo simpatičen način vsakega posebej izprašal o šolskih uspehih, o vedenju itd. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo raznim izvajanjem, posebno pa je pritegnil pozornost nastop učencev harmonikarskega tečaja Glasbene Matice, ki komaj dober mesec deluje prav v prostorih župnijske dvorane v Devinu. Mod prireditvijo sta gojenki Glasbene Matice Irena Tavčar in Marija Brecelj zaigrali na harmoniko oziroma na klavir nekaj priložnostnih skladb.
številni udeleženci so veselo razpoloženi zapustili dvorano im izrazili hkrati svojo hvaležnost kulturnemu krožku »Devin-Štivan«, ki je tudi s to prikupno prireditvijo pokazal svojo življenjskost ter posluh za potrebe naših najmlajših.
L. K.
Miklavževanje v Nabrežini in v Devinu
ŠPORT
Miličeva je spet
Letošnje andrej
Starodavni goriški sejem ob svetem Andreju se že od zadnje vojne dalje niti od daleč ne more več primerjata z živahnimi in razgibanimi zabavnimi in trgovskimi sejmi, ki so v nekdanjih časih trajali po ves teden in so privabili v Gorico na tisoče in tisoče ljudi od Bovca do Devina, pa od Sežane in še od daleč z onstran Krmilna. Vse se je zabavalo, prodajalo in kupovalo. Sklepali so dobre kupčije, trdna poznanstva in celo ženit-nine. Res, vedno »sejm bil je živ«. Od vse nekdanje živahnosti je ostal le še spomin pri starejših. Mlajšemu rodu se pa še sedanja zabavišča zde nekam preotročja.
K letošnjemu slabemu andrejevanju je pripomoglo tudi deževno vreme. Zato ni prišla na letošnji Andrejev sejem niti polovica toliko obiskovalcev kot lani. Tudi sejmarjev in stojnic je bilo veliko manj. Nekoliko so privlačevale razstave znamk iin denarja ter vina s pokuševališoem. Pa še tu je odbijala cena, isito 'lir za miafli kozarec. O kakovosti pa naj govorijo pivci. Svojo zanimivost je imela razstava poljedelskih strojev. Kakih po sebnosti pa tudi tu ni bilo, kaJkor sploh ne pri razstavljenem 'sejmarskem blagu. Ljudje, in to popolnoma upravičeno, ne kupujejo več pri kričavih sejmarskih kramarjih. Saj dobe boljše blago kar v sosednih trgovinah in še ceneje.
»MISEL« — GLASILO GORIŠKIH DIJAKOV
Dijaki slovenskega klasičnega liceja in gimnazije v Gorici so letos že v začetku leta pokazali določeno samostojno ustvarjanje. Izdali so četrto številko tretjega letnika svojega glasila, ki nosi ime »Misel«. Litografira-ni zvezek štiriindvajisetlh strani se lepo predstavlja tudi po zunanji Obliki.
Prvi članek je iz profesorjevega peresa ter diha humanistično zavest in zadostno zrelost. Prav tak je tudi literarni del. V prozi se odlikuje spis »Strahovi« z razmišljanjem, 'kdo bo še znal živeti in umreti na tej naši zemlji.
Iz raznih prispevkov (največ, morda preveč »Marijanovih«) zvemo tudi za drobce iz življenja naših višješolcev.
želimo jim, da bi uspevali na začeti poti.
zaigrala odlično
evanje v Gorica
Manjši Obisk na sejmu je tudi posledica naraščajoče gospodarske krize in naraščanja cen. še premalo se zavedamo, da povprečnemu potrošniku že primanjkujejo dohodki in po domače rečeno: denar.
Tudi mestna in turistična uprava bi se morali lotiti kakih novih prijemov, da bi gorniško andrejevanje ne zginilo in bi od njega ostali le častitljiv spomenik — samo steber svetega Ignacija sredi Travnika.
ŠOLSKA STAVKA
Dne 6. in 7. decembra se je vse šolsko osebje udeležilo napovedane stavke, ki so jo napovedali ustrezni šolski sindikati. Udeležili so se stavke skoro v celoti tudi slovenski profesorja iin učitelji na Tržaškem in Goriškem, tudi vsi en dan.
šolniki stavkajo v prvi vrsti za točno ureditev njlihoVih karier, pokojnin in pravnega ter gospodarskega staleža, za pravico do svobode pouka, da odprave tako imenovanih kvalifikacijskih ocen, nadalje, da se sprejmejo v redni stalež vsi, ki so opravili habilitacijske izpite. Za šolarje pa naj se vpelje kot naj višje število za razred petindvajset učencev. Za vse učence naj velja brezplačna preskrba z učbeniki in brezplačen orevoz v šolo.
Slovenski šolniki in šole na Goriškem imajo še svoje posebne potrebe in zahteve. Zato je slovenski goriški sindikat sklenil, naj njegovi člani stavkajo v sredo, en dan pa se prihrani za stavko s posebnimi zahte vami za slovenske goriške šole.
KORISTEN PRAVNI PRIROČNIK
Nekdanji goriški odvetnik in znani kulturni delavec dr. Stojan Brajša je izdal v Gorici pravniško knjigo z naslovom »Oporoka -Menica - Zemljiška knjiga.«
Pisatelj podaja v sočnem jeziku in razumljivem slogu potrebne nauke iz treh poglavij, navedenih že v naslovu. Lična knjižica obsega 140 strani in je za ceno 800 lir naprodaj v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu.
Dramski odsek P.D. »ŠTANDREŽ« bo uprizoril v svetolvanskem Marijinem domu v Trstu v nedeljo, 10. dec. ob 17. uri pravljično veseloigro v dveh dejainijih
HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE
Režija: A. Pregare. Vljudno vabljeni!
PISMA UREDNIŠTVU
Prejeli smo sledeče pismo naših bravcev-.
Pritožiti se moramo zaradi mestnih avtobusnih prevozov, Iki povzročajo zlasti starejšim meščanom iin materam z otroki v naročju praiv resne težave. Marsikateri šofer avtobusa nima niti trenutka potrplljenja, ko vstopajo potniki v voz. Vrata zapre prehitro in pripre kako sutknj o ali krilo ali pa pusti malega otroka še pod stopnico. Med vož-nijo pa, posebno od južne postaje do Travnika, vozijo talko sunkovito, da ni mogoče obstati, in kaika starejša oseba tudi klecne na tla.
Doslej še mi bilo v tem oziru kakih nesreč, toda vprašamo, ali je res potrebno, da mora prej priiti žrtev, potem se še poskrbi za varstvo?
Upravo mestnih avtobusov prosimo, da bi bolj točno uredila -odhod mestnih avtobusov pri večernih vlakih.
Priobčujemo gornje pritožbe, ki smo jih slišali tudi od drugih strani. Naslavljamo jih na mestno upravo, prepričani, da bo odpravila pomanjkljivosti.	UREDNIŠTVO
Ropa - Peč »POD FARNIM ZVONOM«
V naših dveh sosednih vaseh, obeh enotnih, a v vsaki po svoje slikoviti, teče življenje precej enakomerno dalje. Sem ter tja pa se le dogodi kaj posebnega ali kaj takega, kar pokaže naše kraje in ljudi v njihovi pristni in naravni podobi. V takih trenutkih se zbudijo sosedje in si pomanejo roke, češ, glejte nas, taki smo v resnici.
To se je zgodilo tudi pred dnevi, ko smo imeli možnost poslušati posrečeno radijsko oddaio »Pod farnim zvonom Rupe - Peči«.
Oddaja je bila pred nekaj dnevi na sporedu slovenske tržaške radijske postaje. Slišali smo o nekdanjih težkih, v marsikaterem oziru pa tudi srečnejših časih naših prednikov. Težko so delali, pa jih je že najmanjše dobro osrečilo. Tudi v tem bi morali biti naši predniki vzgled sedanjim rodovom. Delo in življenje naših dedov in očetov pod farnim zvonom je ohranilo našo domačo pristnost. Moramo jo tudi mi! In prav to je hotela pokazati radijska oddaja iz naših dveh vasi.
OBVESTILO
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo v torek dne 12. decembra ob 18. uri roditeljski sestanek, 'in sicer v šoli, ulica Ran-dacoio 10. Vljudno so vabljeni starši
NAMIZNI TENIS - POZIVNI TURNIR NAJBOLJŠIH V VERONI
V soboto in nedeljo se je v Veroni odvijal pozivni turnir, na katerem so se pomerili najboljši mladinci in mladinke Italije za izbiro kandidatov državine reprezentance. Barve zamejskega namiznega tenisa so tokrat množično branile zastopnice Kraiss Miličeva, Vesnaverjeva in Rebulova. Miličeva je po odličmni igri, ki ijo je pokazala pred tednom proti Švici, tudi tokrat zaigrala odlično in pustila za sabo vse najboljše državne igralke, V finalu je premagala z 2:1 Marconejevo in si talko skoro zagotovo priborila mesto v državni reprezentanci.
Vesnaverjevo in Rebulovo je odpravila prav Marcon oj c v a, vendar pa sta ti dve mlajši Kraševki dokazali, da sta v zadnjem času napravili velik korak naprej. Naj ob koncu omenimo, da je turnir služil našim predstavnicam tudi za odličen trening
za sobotno iin nedeljsko tekmovanje v ženski ligi, kjer se bodo v izločilni skuipini naše predstavnice srečale s tekmovalkami Cagliarija, Rima in Gros-setta. Ta izredno naporna in važna srečanja bodo v Firencah.
ODBOJKA - ŽENSKA B LIGA
Preobrat v drugem setu
BOR BREG 3-1 (5:15, 15:3, 15.4, 15:11)
V 'letošnji najslabši tekmi so BoroVke premagale Brežanke in talko ohranile vodstvo v svoji skupini Skupno z dkipo Lovable. Poudariti pa moramo, da s talko igro, kot smo jo videli v soboto na stadionu 1. maja, naša dekleta ne morejo uspati na zmago v svoji Skupini, kaj šele na napredovanje. Zavedati pa se tudi moramo, da je bil to letošnji prvi derbi, kjer po navadi ni mogoča nika-ka prognoza. To so potrdile tudi Brežanke, ki so (Dalje na 7. strani)
Stalno slovensko giedališče v Trstu - Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice prirejajo
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Jdsip Jurčič - Ivan Rob
DESETI BRAT
Priredba: A. Inkret - A. Stojan, režija: Andrej Stojan, scena: Vladimir Rijavec, kostumi: Milena Kumar, glasbena oprema Ivam Mignozzd.
V nedeljo, 10. t.m. ob 16. in 20.30 v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13, v GORICI - v ponedeljek, ll.t.m. ob 20.30 v Župnijski dvorani v ŠTANDREŽU, v sredo, 13. t.m. ob 20.30 v Kulturnem domu v SO-VODNJAH - v četrtek, 14.t.m. ob 20.30 v Župnijski dvorani v ŠTEVERJANU - v nedeljo, 17. t.m. ob 17. uiri v Župnijski dvorani v DOBERDOBU.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA 0 domači dramski novosti
Ko smo gledali krstno predstavo Benedetičeve drame »Pravila igre«, smo čutili, da jo je avtor pisal prizadeto in z željo, da bi izkričal vse gorje, ki se je nabralo v njem in v naših ljudeh v desetletjih vse do današnjega časa. Z bolečino in razočaranjem, z grenkobo, včasih s sarkazmom se dotika avtor preteklosti in sedanjosti.
Benedetič govori v tem dramskem tekstu o vsem, od socialne stiske proletariziranega kmeta do mladine, ki beži z zemlje v mesto v lagodnejše življenje; ne ceni zaklada, ki ga predstavlja zemlja in ne ceni in ne spoštuje prednikov, ki Ijih je ohranjala prav navezanost na zemljo in dom. Benedetič vpleta v tekst prekupčevalce zemlje in izkoriščevalce, ki se pripode na deželo, dotika se žalostne preteklosti naših ljudi od rižarne do izgnanstva, pa se spet postavi ob današnjih priganjačih, ki pa so v preteklosti sodelovali pri uničevanju v krematorijskih pečeh. Iz vse te žalostne epopeje odseva Benedebičeva bolečina in razočaranje.
To je bil boleč večer naše usode. V lepi pesniški besedi je avtor razgrnil pred svoje ljudi to preteklost taikc., da so kaki vulgarni izrazi kar motili ubranost in vzvišenost besedila. Ostal je občutek, da smo poslušali pesem bolečine in grenkobe. Občutek smo imeli, da nismo videli drame. Nanizani so bili drobci bolečine in usode, a vse to ni raslo in zraslo v nelko dejanje in protidejanje, ni bilo čutiti spopada nosilcev različnih idej, čeprav so svoje ideje vsak zase izpovedovali, lahko bi rekli —- peli. Ves večer je sestavljen iz fragmentov, ki pa so med seboj premalo povezani, premalo utemeljeni drug v drugega in premalo organsko rastejo in izhajajo drug iz drugega.
Iz dega gradiva bi moral zdaj nekdo napisati dramo z začetkom in koncem. V današnji dramaturgiji ne čakamo kake klasične zakonitosti dramske zgradbe, čakamo pa spopad dveh sil ali dveh idej. Nosilec domačnosti in predanosti zemlji je tu proletarizirani kmet, ki se upira in oklepa svojega, a njegova rast je prekratka in pot do njegovega konca, 'ko ga vidimo obešenega, premalo utemeljena, vse je bilo nekje za pozoriščem. Njegov sin Stojan je premalo izdelan in izoblikovan, da bi slutili v njem, da zadosti ceni očetov svet, in je premalo poglobljeno njegovo maščevanje, ko zadavi prekupčevalca z zemljo. Še manj pa gledalec verjame, da bo poslej on nosilec Očetove ideje. Nejasno so izoblikovane tudi druge osebe, talko na primer Vzgojitelj, Finančnik, Igralka; bolj čuti in razume gledalec misel v Ester, v Gospodu »Z« in v aktivnem upokojencu. Avtor nekaterim osebam ni dal imen in je tako ostal v sferi simbolov. Lahko bi kdo temu dramskemu tekstu očital vitimizem in bi rekel, da je v njem premalo ali nič nakazan kak izhod iz vse te stiske. Oče se obesi, sin zadavi advokata in kakšno odrešilno idejo prinaša zdaj ta mladi človek nam in našemu narodu? Ujeti smo v kletke industrijskega ritma, gospod X je odšel, kaj bodo naredili vsi drugi, ki smo jih gledali ves večer? Kje je pot iz te bolečine, ki jo je avtor tako prizadeto izpel ?
Ves večer smo zavzeto spremljali predstavo. Iz veselja, da poslušamo domačo besedo in domačega avtorja, in v pričakovanju novega razodetja. V estetsko urejen prostor, ki ga je zamislil Sveta Jovanovič, je režiser Andrej Hieng razporedil igro in jo do zadnjih podrobnosti in odtenkov razvil pred gledalci. Avtorjevo misel je na mnogih mestih poudaril z izredno drastičnimi glasbenimi vlož-
ki, ki mu jih je napisal Marijan Vodopivec. Ker ni imel dramske rasti dejanja, je naslonil napetost na medsebojne spopade oseb in ustvaril z zelo dobro in Skrbno igro glavnih igralcev in z ritmom, ki ga je skrbno razporedil talko, da je postala pred nami sicer pesniška pripoved, vendar pa dramsko igralsko stopnjevana pripoved. Hieng je dal tako predstavi res zelo ubrano in lepo podobo.
Lepo grajen lik očeta je ustvaril Jožko Lukeš, ker je tudi imel v tekstu osnovo zanj. Na njem sloni tudi prepričljivost in neprepričljivost celotne igre. Se pravi, da je zasluga Lukeševe dobre igre, da je delo steklo, čeprav avtor ni dal tej osebi nobene možnosti razpona: iz potrtosti in zadirčno sti v začetku ga vodi misel k vrvi. Več razsežnosti je dal avtor materi; Leli Nakrstova je tako oblikovala naj lepšo poro bo večera, mater, vso zavzeto, polno dramatičnih izrazov in lirične miline. Stojan Liviija Bogatca je mladostna podoba fanta, nedoslednega, ki sicer nima kakega večjega oznanila, ker mu ga avtor ni dal, a tiste prelome in spremembe, ki so mu bili nakazani, dobro izpelje. Mojco igra Bogdana Bratuževa. Ustvarila je nov lik mestnega dekleta, ki v celoti prepriča. Advokat Staneta Starešiniča je oster, malo poudarjen tip človeka, kakršnega je verjetno hotel avtor, a je že v tej podobi sami ustvarjena odklonilna poteza. Silviiju Kobalu kot Vzgojitelju, Zlati Rodoškovi kot njegovi ženi, Lidiji Kozlovičev! kot Ester, Adrijanu Rustji kot Finančniku, ni dal avtor kakih velikih možnosti igralske izpovedi. Neizrazite so po besedilu, zato so tudi liki nekoliko medli. Mira Sardočeva je oblikovala osamljeno žensko — igralko z vsemi tistimi izkušenimi izrazi, kot jih pri njej že poznamo, in zdi se kar škoda, da nekako stalno oblikuje enake podobe. Nevarnost je, da bo kdaij, ko bo potrebno, težko našla izhod iz te poti. Zelo sugestivno in prepričljivo, mimo in brez zunanjih učinkov in pripomočkov pa igra Anton Petje Gospoda X. Dobro je izoblikovan Upokojenec A-lojza Miliča in aktivni upokojenec Staneta Raztresena.
Taka je tedaj predstava letošnje slovenske novosti na našem odru. Mislim, da jo je občinstvo poslušalo z zanimanjem, žal pa, da ne prinaša kakega novega dramskega sporočila in se zato spra-
šujemo, ali ni nujno, da bi iskala pot iz začaranega kroga avtorjev, ‘ki so najbliže gledaffliški hiši, ven v širino ? Morda jih bomo našli, če pa ne, bi pa morda počakali, da bi nam dozorela bolj dramsko zrela dela.
Jože Peterlin
IZŠLE SO KNJIGE CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1973
Izšle so 'knjige redne letne knjižne zbirke celjske Mohorjeve družbe za leto 1973. Na prvem mestu naj omenimo tradicionalni »Mohorjev koledar«, ki med drugim prinaša zapis ob 70-letnici rojstva prof. Rada Bednarika, med umrlimi pa se spominja tudi bivšega tržaškega škofa rnsgr. Fogarja in dr. Jakoba Ukmarja. V zbirki je dalje ižšel »Jezusov evangelij« z uvodom, 'opombami, barvnimi ilustracijami in zemljevidi. V 123. zvezek »Slovenskih večernic« je uvrščen odlični roman Alojza Rebule »Divji golob«, ki bo pri brav-cih medvominozbudil živahne odmeve. Knljiga Franceta Vodnika »Od obzorja do Obzorja« obnavlja nekdanjo »Mladinsko knjižnico«, Mohorjeva družba pa je 'knjigo namenila zlasti tistim, ki se želijo globlje spoprijeti z vprašanji Slovenske kulture, jezika, sodobno pojmovane duhovnosti ipd. Kot zadnja je zbirki priložena brošura »120 let Mohorjeve družbe«, v kateri so objavili kratka zgodovina družbe, uvodna beseda uredništva Ob jubileju in 'še nekateri drugi priložnostni članki, krajšo razpravo o signetih — založniških znakih Mohorjeve družbe od njenih začetkov do danes pa je prispeval Marijan BrecOlj iz Nove Gorice. Knjige celjske Mohorjeve družbe za leto 1973 so 'izšle v povprečni nakladi več kot 60.000 izvodov (število udov se je torej zvišalo), »Jezusov evangelij« pa celo v 80.000 izvodih.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v TRSTU bo v Kulturnem domu uprizorilo delo Filiberta Be-nedetiča
PRAVILA IGRE
Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost)
V petek, 8. t.m. ob 17. uri - Abonma Red I, v nedeljo, 10. t.m. ob 16. uri - Abonma red F -okoliški, v četrtek, 14. t.m. ob 16. uri - Aboma red H, v petek, 15. t.m. ob 15.30 - Abonma red G.
Naši solisti na srednjih šolah
sta spremljala na klavirju. Tudi ta nastop naših mladih umetnikov je požel tople aplavze mladih poslušalcev in prisotnih profesorjev. Prireditev je bila v Finžgarjevem domu na Opčinah, kjer je navzoče pozdralvil prof. Peterlin. Tudi pri tem nastopu je imel uvodno besedo Janko Ban.
Pobudo Glasbene matice ter vodstev slovenskih srednjih šol, da že drugo leto redno prirejajo mladinske koncerte za naše dijake, moramo resnično pozdraviti, salj spadajo te prireditve v okvir glasbene vzgoje, 'katere pomanjkljivost je izredno občutena v šolskih programih.
Preteklo soboto so nastopili na slovenskem učiteljišču in nižji srednji šoli pri Sv. Ivanu tukajšnji mladi solisti, mezzosopranistka Nora Jankovič, basist Ivan Sancin, violinist Žarko Hrvatič in pianistka Neva Merlak - Corrado, ki je tudi spremljala soliste na klavirju. Lepo sestavljen spored je obsegal predvsem skladbe slovenskih primorskih Skladateljev, kar je bilo za številne dijake učiteljišča in srednje šole pa tudi za učence petega razreda osnovne šole, ki so bili prisotni, zelo zanimivo in spodbudno. Povsem pravilno je načelo, naj pride otrok čimprej v stik z glasbo, ravno tako kakor z abecedo. Posamezna glasbena dela je obrazložil ter prisotne umetnike predstavil Janko Ban. V začetku je vse navzoče pozdravil ravnatelj učiteljišča dr. Janko Jež, zlaisti šolskega skrbnika dr. Fidenzija ter vse mlade umetnike, kateri so umetniško dognano izvedli glasbeni spored.
V ponedeljek, 4. decembra pa so nastopili na slovenski nižji srednji 'šoli na Opčinah mezzosopranistka Nora Jankovič, violinist Žarko Hrvatič in pianistka Neva Merlak - Corrado, ki je oba sdll-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU prireja v Kulturnem domu GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE T. Braun in H. Pichna
INDIJANCI V MALI VASI
V torek, 12. t.m. ob 15.30. Predstava bo zadnjič na sporedu.
Sodobno kmetijstvo
Ministrski svet EGS o kmetijstvu
III.
Evropski usmerjevalni in jamstveni sklad (FEOGA)
Kmetijska poli tika držav članic EGS se je stalno izpopolnjevala zlasti v zadnjih letih in Evrop. usmerjevalni in jamstveni sklad (FFEOGA) je bil rnjeno najvažnejše orodje. Nujno je, da spoznamo delovanje tega sklada, saj se celotna kmetijska politika EGS vrti okoli njega, zato bo pričujoči sestavek le informativnega značaja.
Ustanovitev sklada je predvideval Rim-skisporazum in sicer člen štev. 39, ki je orisali glavne smernice kmetijske politike držav članic EGS, člen štev. 40 podrobneje obravnava način financiranja sklada. V smislu postavljenih smernic kmetijskega razvoja so leta 1962 ustanovili Odbor za strukture, ki proučuje strukturno politiko posameznih držav članic in jo vzklaja na širši, skupni ravni. Evropska kmetiska komisija pa je iz-dolžena, da predloži evropskemu parlamentu :in ministrskemu svetu EGS poročilo o kmetijskih strukturah posameznih držav članic, nadalje poročilo'o kmetijski strukturni politiki posameznih držav članic in poročilo o ukrepih za vskladitev skupne kmetijske politike. Posamezne države članice so na drugi strani dolžen posredovati vse informacije o svoji strukturni politiki tako glede načrtov samih kot tudi glede zakonskih določil itd.
Sklad za usmerjanje in jamstvo, se deli, kot že nakazuje njegov' naziv, na dva dela: prvi je oddelek za jamstvo, ki urejuje tržne posege, drugi pa zadeva ukrepe za izvajanje politike za izboljšanje kmetijskih 'struktur.
Glavni cilji strukturne politike
V ospredju strukturne politike je prilagoditev in izboljšanje splošnih pridelovalnih pogojev v posameznih ali združenih kmetijskih obratih, nadalje prilagoditev in usmerjanje kmetijske proizvodnje tako glede njene kakovosti kot tudi množine, pa prilagoditev im izboljšanje prodajnih struktur ter končno še izboljšanje možnosti za prodajo kmetijskih pridelkov.
Podpore so ddležni samo tisti načrti, ki so v skladu s splošnimi smernicami kmetijske politike držav EGS. Do pred nekaj leti ni bilo nujno, da so bili posamezni načrti povsem v skladu s skupno politiko, ker tudi ni bilo še podrobneje izdelanih smernic. V glavnem zadeva program posegov in ukrepov: a) Pridelovalne pogoje — sem spadajo ukrepi in posegi za izboljšanje posestne strukture, namakanje kmetijskih površin in drugi ukrepi vštovši ukrepe za izboljšanje gozdnega gospodarstva, b) Splošno prodaj-no-komercializacijsko strukturo — tu gre za dva programa od katerih prvi zadeva sadjarsko in vrtnarsko področje, drugi pa mile-karsko-sirarsko področje; c) mešana področja — živinorejski program, program za vinogradništvo, program za pridelovanje dn predelavo oljk te program, ki zadeva razvoj obrobnih in zaostalih kmetijskih predelov-
Postopek za dosego podpore
Bolj kot vprašanje financiranja sklada (nekatere države plačujejo razmeroma dosti, malo pa črpajo iz njega — tako predvsem
Italija in Nemčija, obratno od Francije) nas zanima vprašanje postopka za dosego podpore. Določbe predvidevajo, da mora prosilec iz skupine a) imeti sam 20 odst. potrebnih sredstev, prosilec iz skupine b) pa 38 odstotkov. Ker znaša prispevek sklada le 1 četrtino vseh izdatkov, mora ostali del pokriti zadevna država iz lastnih skladov. Najvišji prispevki so namenjeni obrobnim in zaostalim področjem. V Italiji bi prosilec iz takega področja dobil poleg 45 sart. prispevka iz skupnega sklada še 15-odst. prispevek iz državnega, razliko pa bi krili s pomočjo ugodnih posojil. Do sedaj so v Italiji že osemkrat izkoristili možnost dobiti prispevke iz omenjenega skupnega sklada, 30 junija letos je Italija izvedla še poseben program v od poplav posebno prizadetih Dodročij v Toskani, Benečiji in Zgornjem Poadižju in na Tridentinskem- Letos zadeva takšna akcija tobačni sektor. Statistični podatki kažejo, da so razni posegi iz omenjenega sklada precej dobro porazdeljeni po vseh italijanskih deželah, seveda so ponekod posegi močnejši, posebno tam, kjer ima izboljšanje kmetijskih struktur največ možnosti za uspeh.
Predvsem velja poudariti, da se posamezni prosilci ne morejo neposredno obrniti na Evropski sklad. To morajo storiti preko svoje države. Posamezne države morajo k prošnji dodati svojo oceno in Obvezo za podporo v primeru pozitivnega izida.
Prosilci morajo torej predložiti prošnjo s podrobno dokumentacijo na deželne kmetijske organe, ki jo pošl jejo, potem ko so jo pregledali in ocenili v Rim, na ministrstvo. Ministrstvo pošlje nato Evropskemu skladu za usmerjanje in jamstvo vse načrte, ki jih je odobrilo. Za vsako pobudo posebej mora ministrstvo priložiti svojo (na tej stopnji
(Nadaljevanje s 5. strani)
zače/le tekmo s silovitimi akcijami, prepričane, da nimajo kaj zgubiti, kar je na drugi stranii presenetilo Tržačanke, ki so gladko zgubile prvi niz. Že v drugem setu pa so Drasičeva d Okle ta uredila svoje vrste in uravnovešala stanje. To je dokončno strlo vse upe Brežamk, iki so se le v zadnjem setu dobro upirale. Dolinska deikleta torej še vedno samujejo na dnu lestvice, medtem 'ko se njihov naraščaj odlično bori v nižjih prvenstvih.
MOŠKA C LIGA
Samozavestni na igrišču
KRAS - ACEGAT 3:1 (15:10, 13:15, 15:13, 15:6)
Kraševci so v nabrežinski tetavadmioi prepričljivo zmagalli v prvem mestnem derbiiju. Klijub o-krnijeni postavi, saj se na igrišču nista pojavila Ladi Budin in Bruno Milič, so naši fantje zaigrali zelo učinkovito in se izkazali zlast z odlčnim blokom.
Po zadnj e m neuspehu, čeprav z min imalno razliko, so v soboto naši predstavniki stopili na igrišče bolj samozavestno in so smotrno izkoriščali bo diši svojo premoč, kot napalke nasprotnikov. Po zmagi v prvem setu so »rdeči« nekoliko popustili in dovolili, da so Tržačani že v naslednjem nizu izenačili. To je podžgalo goste in nekoliko zmedlo domačine. Ti pa so v najlepšem delu igre dobro
pozitivno) oceno skupno z zagotovilom, da bo dodatno podprla pobudo s sredstvi iz nacionalnih skladov. Rok za predložitev nacionalnih programov skupnim organom v Bruselj je bil prvotno določen za 31. deccm-ber za vsako leto, vendar so ga pogostokrat podaljšali, navadno do 31 marca, letos pa do 30. junija. Evropska gospodarska skupnost naj bi imela eno leto časa za odobritev, oz. zavrnitev posameznih posegov, tvendar je na prošnjo Komisije podaljšala rok za deset mesecev, torej na skupno 20 mesecev. Ko EGS odobri nek načrt, Slednjega vzame v nadrobnejši pretres posamezna država, ki poskrbi tudi za izdajo dopolnilnega podpornega odloka v eni ali drugi prej omenjeni obliki. Postopek je torej zelo dolg, posebne težave povzroča dejstvo, da nobena država ne sme ničesar ukreniti, dokler ne dobi odo-britvenega odloka iz Bruslja. V primeru, da skupni organi v Bruslju zavrnejo neko prošnjo, sporočilo dotičnemu prosilcu, ali je zavrnitev dokončna, (delno zaradi raznih pomanjkljivosti) ali le začasna (zaradi pomanjkanja sredstev). Največ podpor iz Skupnega sklada so dobili združeni prosilci, ki imajo na splošno prednost pred posameznimi.
Letošnji program
Za konec še informacija o letošnjem programu. Italija je poslala program za skupno 272 načrtov, od katerih zadeva 70 skupino a), 85 skupino b) in 110 skupino c) (ceste, vodovodi, električna napeljava)- Zdaj je že v pripravi 10. program, ki daje prednost živinoreji in pašnokošnemu gospodarstvu. Strožje bodo obravnavali pobude iz vinogradništva in cvetličarskega področja (v kolikor se pobude nanašajo na gojenje cvetic v rastlinjakih). Rok za predložitev prošenj deželnemu kmetijskemu odborništvu poteče 31. decembra.
Ocena delovanja Sklada za usmerjanje in jamstvo ter kritična presoja evropske kmetijske politike bo sledila v eni izmed prihodnjih številk.	Vladimir	Vremec
reagirali 'in po izmeničnem vodstvu osvojili niz z minimalno raaliko. Ta set ije strl še zadnji odpor sicer dobrih gostov, ki so v zadnjem nezanimivem setu zbrali le borih 6 točk. S to zmago je Kras nekje na sredini lestvice in če bodo naši fantje še naprej redno trenirali in se učili na napaikah, smo prepričani, da bodo tudi letos opravili nadvse častno prvenstvo, kot se to spodobi naši najkvalitetnejši ekipi, iki še edina brani barve na neki dostojni višini.
KOŠARKA — MOŠKA D LIGA
Preveč zaporednih porazov
FIAMMA PADOVA - BOR 70-53 V odločilni tekmi z moštvom, iki je samevalo na ničli prav tako kot Bor, so naši predstavniki moraili pustiti tudi tokrat obe točki nasprotniku. V tej tekmi se je odlični Fabjan Izredno potrudil in sam zbral kar 32 točk, 'kar pa ni zadosto-vallo za zmago. Le v prvem polčasu so plavi uspešno nizali ikoše in so bili enakovredni nasprotniku, proti koncu prvega dela igre pa so se Padovanol oddaljili. To prednost so polagoma večali in tako z lahkoto osvojili svoji prvi točki. Pri naši ekipi opažamo netočnost pri metih in tudi obramba na žalost precej šepa. Mladi igralci si tako zbirajo le potrebne izikušnje proti boljšim nasprotnikom, treba pa je Skrbeti tudi za njihovo moralo, da jih ne bi zaporedni porazi preveč potrli.
ketna
Šport - Šport - Šport
11
Po Conradu Richterju prireja Olga Ratej, riše Melita Vovk-Štih.
21.	Mati je vzela z zofe jengvejevsko fantovsko obleko in rekla: • Ko smo zvedeli, da kmalu prideš, sem si to na hitrioo sposodila. Od tvojega bratranca je. Daj, preobleci se, da vidim, če ti bo prav!« Beli slin se je stresel od groze, ko je videl, 'kaj ga čaka. Prav taJko bi lahlko zahtevali od mladega jelena, naj smukne v volčjo kožo. »Ne slišiš, 'kaj ti mati veli?« je strogo vprašal Del in ponovil po delavarsko. Deček je stal kot lesen kip užaljenja indijanstva. Le kako naj se sploh dotakne teh zoprnih cap, saj bi se pregrešil zoper najosnovnejša pravila dobre vzgoje! Tedaj jih vzel mali Gordan in jih stisnil k sebi. Kot sončni žarek se
je nasmehnil in rekel: »Ti preobleči, meni pa dati svoj o obleko, prav ? Petem jaz pravi Indijanec!« Mati ga je nameravala po karati, češ, kaj se pači, vendar si je premislila, (ko ju je videla oditi iz sobe. StarejSi brat mi odgovoril, pa tudi preoblekel se ni, ko sta prišla v Gardonove sobico, vendar sta za kratek hipec izmenjala pogled, ki je obljubljal vzajemno razumevanje in tiho solidarnost. Beli sin vso noč ni zatisnil očesa. Mislili je, da ga bo zadušilo v vroči izbi, obloženi s posušenim blatom dn še s papirjem oblepljeni. Počutil se je 'kot živ zazidan.
22.	Zdaj je razumel, zakaj so Angležii talko bledi. Zralka se bojijo, saj celo vrata zapirajo 'in okna zasteklijo. Kot zelena trava so, 'ki postane bela pod kamnam, ko je sonce več ne doseže. Toda spati ni mogel predvsem zaradi občutka, da je sredi sovražnikov. K alko 'je že pripovedoval njegov indijanski oče? »Peštan-ska zgodba« mu je zazvenela v ušesih. »Bil je mesec, v katerem se rodi bledoličnikom njihov usmiljeni, dobri duh,« je bil pripovedoval oče. »Naši bratranci, Konestoga, so privzeli vero belega moža. Samo peščica jih je bila in mimo so živeli med bledo-ličniM. Tedaj pa so prišli nekega dne beli divjaki iz Peštanka,
s pihalniki in tomahavki. Konestoga so billi zvesti isvoji novi veri, niso se branili. Pokolu so talko uišli le tisti, ki 'jiih ni bilo v vasi.« In Hajka, sestra Belega sinu, 'je bila vprašala: »Koliko jih je šlo?« Oče .ji 'je bil odgovoril: »Na kancu nihče. Ko so se še tisti, ki jih takrat nii bilo doma, vrnili v vas in videli trupla svojih domačih okrog pogorelih vigvamov, so se napotili v mesto belega moža, 'ki se imenuje Hankaster. Prosili so, naj jih zapro v ječo. Tam, so upali, bodo varni. Vendar so že predolgo živeli med bledoličniki, 'odvadili so se indijanske previdnosti...«