Žtev, 310,__ izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega šL 20, I. n3dslr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ...».................. 12.— za tri mesece.....................■ 6.— za nedeljsko izdajo za celo leto • 5.20 za pol leta....................... 2.60 V Trstu, v sredo, 8. novembra 1916« Letftik HU. Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev. Zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolonfr Cene: Oglasi trgovcev in o.rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mm po 20 viijp Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—* vsaka nadaljna vrsia................... 2.—• Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina h reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poitnohranilnlčnl račun Št. 841.052 mM najnovejši dogodkov. Italijanska bojišča. — V Vipavski dolini in na Krasu Italijani po najnovejšem porazu zopet mirujejo. Ruska bojišča. — Neznaten ruski uspeh pri Kiriibabi in Tolgyesu. — Med Dvm-skom in Naroškim jezerom neobičajno gibanje ruske artljerije. Zopet nov uspeh Nemcev ob Stohodu. Rumunska bojišča. — Napredovanje zveznih čet v odseku Rotenturmskega prelaza. Severno Campolunga odbitih šest rumunskih naskokov. Zapadna bojišča. —- Angleži in Francozi včeraj le delno obnovili izvršene velike napade. Ob Mozi nobenih posebnih dogodkov. Albansko-macedonska bojišča. — Položaj v splošnem neizpremenjen. Turška bojišča. — Nič posebnega. faSSIaisska boiilža. DUNAJ, 7. (Kar.) Uradno se razglaša: 7. nov. 1916. irs Italijansko bojišče. — V Vipavski dolini in na Krasu ni bilo včeraj iifkakih večjih bojev. Položaj ie nespremenjen. Italijani so mirovali. Njih visoko zasnovani napad prvih novemberskita dni se je izjalovil. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. ^uska bojišča. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. nov. 1916. Princa Leopolda Bav. fronta: Pri avstrijsko-ogrskih bojnih skupinah nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega Štabas pl. Hfifer, fml. BEROLIN. 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. nov. 1916. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ruska artiljerija je razvijala med Dvinskim In Naroškim Jezerom nad običajno mero močno delovanje. Slabi sovražni napadi severovzhodno Oodučišta in južno ceste, ki pelje v Moskvo, so bili odbiti. Severovzhodno Ver-ftega smo brez lastnih izgub zavzeli neko majhno rusko predmostie na levem bregu Siohoda in privedli množico ujetnikov. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. iomunska bojišča. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. nov. 1916. Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Karla: V odseku Rotenturmskega prelaza je bil sovražnik z obsežnim napadom pregnan z višin severno Splnlja in je zgubil na ujetnikih 10 oficirjev In tisoč mož. Severozapadno Campolunga |e odbila ena naših priznanih gorskih brigad šest romunskih navalov. Južno Kraszne smo iztrgali sovražniku eno višino. Pri Tolgyesu so Rusi po večdnevnem žilavem boju potisnili našo fronta v mejnem gorovju za par kilometrov nazal. Goro So-dul, vzhodno Kiriibabe smo vsled silnega ognja ruske artiljerije zopet izpraznili Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BEROLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. nov. 1916. Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Karla: V tolgyeškem odseku so Rusi po večdnevnih brezuspešnih napadih končno na posameznih mestih pridobili na ozemlju. Zapadno ceste čez prelaz Bodza smo z naskokom zopet pridobili ob Siriu izgubljene črte. V oddelku Campolunga srdit topovski boj. Zapadno Targului so izvršili Romuni tekom noči šest brezuspešnih protinapadov. Južno Rotenturmskega prelaza naš napad v ozemlju Spini ja ugodno napreduje. Sovražnik je ostavi! v naših rokah 10 oficirjev in tisoč mož. Tudi južno Vulkanskega prelaza smo napredovali. Prvi generalni kvartirmojster:; pl. Ludendorff. SOFIJA, 7. (Kor.) Poročilo generalnega štaba z dne 7. t. m.: Romunska fronta. — Ob Donavi mestoma topovski in pehotni ogenj. Razbili smo več ladij vlačilk za otokom Golem Kalafaat. — V Dobrudži nevažni boii med poizvedovalnimi in stražnimi oddelki. Ob obrežiu Črnega morja mirno. V Konstanci so bile z bombardiranjem dne 2. in 4. t. m. potoni ruskega brodovja napravljene velike škode. Albansko - macedon-sko bojišče. DUNAJ. 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. nov. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba; ol. Hofer. fml. BEROLIN. 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. nov. 1916. Balkansko bojišče. — Položaj ie na obeh bojiščih v splošnem nespremenjen. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 7. (Kot.) Poročilo generalnega štaba z dne 7. t. m.: Macedonska fronta. Položai Je neizpremenjen. V kolenu Črne živahno topovsko delovanje. Na v sej ostali fronti slabo obojestransko topovsko streljanje In boji med stražnimi oddelki. Sovražni letalci so razvijali živahno, toda brezuspešno delovanje za našo fronto. Zapadna boiišča. BEROLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. novembra 1916. Zapadno bojišče. — Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta: Kljub jasno vidni nameri Angležev, da bi včeraj nadaljevali napad, se jim Je le vzhodno Eaucourt L' Abbaya posrečilo spraviti pehoto iz jarkov, ki pa ie bila takoj pognana nazaj. Angleške izgube dne 5. novembra na mrtvih so posebno znatne pri avstralskih divizijah. Tudi francoski napadi preko s padlimi pokritega ozemlja so bili obnovljeni le v omejenem obsegu. Izvršeni so bili med Lesboeufom in Ran-courtom zvečer in ponoči in so se razbili večinoma že v našem ogn?u. Nemško letalsko brodovje je v ponočnem napadu z bombami pognalo v zrak veliko munl-cijsko skladišče v Cerisy (ob Somi, Jugozapadno Braya); dolgo trajajoče mogočne detonacije je bilo slišati do Saint Quen-tina. — Prestolonaslednikova fronta: Na streljanje francoskih, v južnem delu Reim-sa se nahajajočih baterij, na kraje za našo fronto smo takoj odgovorili in obstreljevali za povračilo mesto Reims. V ozemlju Moze nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. TORPEDIRANA NEMŠKA BOJNA LADJA. LONDON, 7. (Kor.) Admlraliteta javlja: Angleški podvodnik, ki je operiral v Severnem morju, je izstrelil v bližini danske obali predvčerajšnjim torpedo na neko nemško bojno ladjo dreadnoughtskega razreda. Ladja ie bila zadeta. Veličina napravljene škode neznana. Nov veliki sestanek allirancev v Parizu. ROTTERDAM, 6. (Kor.) »Maasbode« objavlja iz Londona brzojavko, glasom katere so se pričela pred par dnevi med Parizom, Londonom, Petrogradom in Rimom pogajanja glede prireditve novega velikega sestanka generalnih štabov alii-rancev v Parizu. Načrt se najbrže posreči. Skupščina bo največji vojni svet, kar so jih kedaj imeli aliiranci. Turška bojišča. CARIGRAD, 7. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaška fronta: Vršile so se praske, ki so se končale nam v prid. Sovraina uradna porotlla. DUNAJ, 7. (Kor.) Iz vojnega tiskovne-ga stana se poroča: Italijansko uradno poročilo. 6. novembra. — V dolmi Concei so napadli sovražni oddelki eno naših prednjih postojank. Mi smo jih odbili in jim prizadejali izgube. V dolini Astico in na planoti Asiago delovanje sovražnih topov, na katero smo odgovarjali. Na Krasu so sovražne čete v noči od 4 na 5. t. m. napadle naše postojanke v smeri proti Lokvici. Pognali smo jih z bajoneti nazaj. Včeraj topovski dvoboj. Naša artiljerija je bombardirala vojaške objekte v Kostanjevici. Naša pehota je pri prodiranju popravila nekatere odseke naše fronte in ujela okrog 50 mož. Poroča se o neobičajnem gibanju na železniški progi Trst—Opčine. Zvečer dne 4. t. m. so sovražni letalci metali bombe na Tržič, ne da bi provzročili kako škodo. Eden aparatov, ki ga je zadela naša artiljerija, se je goreč spustil na tla. Romunsko uradno poročilo. 6. novembra. — Severna in severoza-padna fronta: Na zapadni fronti Moldave je položaj neizpremenjen. V dolini Bazen pri Bratoceji se vrše boji. V dolini Prahova smo odbili sovražne napade na središče in naše desno krilo. Boi se še nadaljuje. Severno Targului v ozemlju Drago-slavele topovsko streljanje. Na levem bregu Alate se nadaljuje srditi boj v ozemlju Rakovice. V dolini Jiu je dobil sovražnik ojačenja. Mi smo prekinili zasledovanje. Pri Oršovi je položaj neizpremenjen. — Južna fronta. — Topovsko obstreljevanje ob Donavi. V Dobrudži so naši sprednji oddelki prisilili sovražnika, da se je umaknil. Sovražnik je obstreljeval vasi Daoni (?), Garliciu, Rahma in Haidar. Vesti iz Grške. Rovarjenje entente v Atenah. LONDON. 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Policija aliirancev je izvršila v stanovanju nekega poslanca Guna- risove stranke hišno preiskavo, ker je obstojal sum, da se dajejo fz njegove hiše znamenja sovražnim podvotinikom. Ko le policija stopila v hišo, so počili streli. Več oseb je bilo aretiranih. General Roques v Solunu. PARIZ, 6. (Kor.) General Roques ie dospel v Solun. Grško brodovje v Koratslniju razobesilo - francosko zastavo. ATENE, 6. (Kor.) Poroča se, da je dne 5. novembra zvečer grško lahko brodovje v Koratsiniju razobesilo francosko zastavo. __ Španska ostane trajno nevtralna. PARIZ, 6. (Kor.) »Petit Parisien« izjavlja, da ie podal španski ministrski predsednik Romanones zagotovilo, da ne bo nikdar opustil nevtralnosti. PARIZ, 6. (Kor.) Iz Madrida se poroča o zadnjih razpravah španske zbornice: Alvarez je poživljal vlado vnovič, da naj določi stališče Španske v evropskem konfliktu. Ministrski predsednik Romanones je vztrajal na tem, da je treba rešiti najprej proračun, da je treba radi tega preložiti vse interpelacije, ki bi zamogle zavlačevati debato o gospodarski reorganizaciji. Kakor hitro bo rešen proračun, bo vlada sprejela debato o nevtralnosti. Upoštevati je pač treba, da so gospodarski načrti Albe ustvaritev sedanje vlade, ki radi tega zahteva, da se reši ta predloga najprej. Ta izjava je napravila velik vtisk in pobila pred vsem vest, da vlada med Rornanonesom in Albo nesoglasje. izpostavitev Kongresne Poljske. VARŠAVA, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Na veliki politični skupščini v filharmoniji je bila med klici »Živel cesar Viljem!« in neprestanim odobravanjem sklenjena sledeča depeša na cesarja Viljema: »Veliki vladar! Na ta za poljski narod tako veseli dan, ko je zaznal, da postane svoboden in da dobi samostojno državo z lastnim kraljem, lastno armado in lastno vlado, preveva prsi vsakega svobodoljubnega Poljaka čustvo hvaležnosti napram onim, ki so osvobodili Poljsko z lastno krvjo in jo pohvali k obnovitvi njenega samostojnega življenja. Zmage Tvoje nepremagljive armade so prinesle svobodo dvema mestoma, ki ste enako mili poljskim srcem: Varšavi in Vilni. Današnji dogovor med Nemčijo in Avstrijo glede poljskega vprašanja nam podeljuje samostojno državno eksistenco, ono najvišje, kar poseduje narod, stvar, ki jo znamo ceniti, ker smo okusili bridkosti hlapčevstva in za obrambo katere smo pripravljeni, ako nam bo dana možnost, iti z vsemi našimi silami v boj proti našemu ded--nemu moskovskemu sovražniku. Vemo, da tiči za vsem tem Tvoja volja, Prejasni, in da je ta volja faktor tega zgodovinskega dejstva. Radi tega, Prejasni, Ti izročamo izraz naše hvaležnosti in zagotovilo, da bo poljski narod znal varovati zvestobo napram svojim zaveznikom. —* Njega Veličanstvu cesarju in kralju Francu Jožefu je bila odposlana enako se glaseča objava. VARŠAVA, 6. (Kor.) Klub pristašev poljskega državnlštva, Je ob številni udeležbi odposlal sledečo, na cesarja in kralja Franca Jožefa adresirano depešo: »Predobri vladar! Na ta, za poljski narod tako srečni dan, ko je izvedel, da mu bo vsled zmagovitega prodiranja zveznih armad in v smislu dogovora med obema centralni- j ma vlastima, priznana njegova pravica v osvobojenih poljskih ozemljih, pošiljamo Njegovemu Veličanstvu izraz nase hvaležnosti. Ta je tem globokejša, ker je sedaj proklamirani važni akt zgodovinsko in psihološko v najtesnejših stikih s simpatijami, ki jih je blagovolilo Nj. Veličanstvo nakloniti našemu narodu, z narodnimi koncesijami, ki Jih ie dobila Galicija v zvez! s simpatijami, ki jih je Nj. Veličanstvo pol stoletja uživalo v dobi, ki je bila v ruskem delnem ozemlju karakterizirana s krivico in preganjanjem in končno z našo legijo, s privoljenjem Nj. Veličanstva v Galiciji ustanov, spočetkom naše armade. Prepričani smo, da se bo razmerje poljske države napram pod žezlom Nj. Veličanstva se nahajajoči monarhiji razvijalo na trdnem temelju skupnih interesov in na podlagi neskaljenega prijateljstva, katerega večni izvor ostane spomin na vladarsko dobo Nj. Veličanstva in na našo osvoboditev.« Istočasno je bilo sklenjeno, da se odpošlje poklonilna zahvala cesarju Viljemu. BEROLIN, 7. (Kor.) VVolffov urad poroča: Dne 28. okt. je sprejel državni kancelar pl. Bethmann-Hollweg v kongresni dvorani palače državnega kancelarja župana in rektorja krakovskega vseučilišča, Brudzynskega, bivšega poslanca v dumi Lempiskega, drugega župana Varšave, Chmielewskega, profesorja Samuela Dick-steina, predsednika glavnega pomožnega odbora, grofa Ronikierja, in načelnika milice, princa Radziwilla. Gospodje so bili predstavljeni državnemu kancelarju, ki je imel nato sledeči nagovor: »Gospodje! Vaši želji, da bi Vas sprejel, sem rad ugodil. Veseli me, da Vas zamorem pozdra-* viti v tej zgodovinski dvorani, ki je bila pred 40 leti pozorišče velikih dogodkov, in Vam je svobodno, da izrazite misli, ki so Vas privedle semkaj.« Nato je imel prof. Brudzynski nagovor, ki je identičen z onim, ki ga je imel kot voditelj iste deputacije pri sprejemu na Dunaju na ministra za vnanje zadeve, barona Buriana. Nato je državni kancelar odgovoril: »Gospodje! Slišal sem izraze Vaših želj. Strinjate se v končnem cilju z nameni obeh velikih centralnih vlasti. Obe zavezniški cesarstvi, v kojih roke je usoda te gigantske vojne položila veliki del posesti poljske dežele, hočete ustanoviti poljsko državo s kraljem in s poljsko armado v trdni zvezi s cesarskimi državami, posebno tudi v vojaškem oziru, državo v katere mejah naj bi se napravila pot poljskim željam glede narodnega, kulturnega in samostojnega življenja. Dokler divja boj, ki posega v vse življenske odnošaje, par milj za bojno fronto, ni mogoče določiti mej te države in s tem tudi ne končno konstruirati države same. Šele v miru je mogoče napraviti in dovršiti delo. Radi tega danes še ne morem razpravljati o podrobnih željah, ki ste jih ravnokar predložili. Toda eno ste gotovo spoznali tekom enega leta, odkar upravljamo del te dežele: trudimo se ne samo, da dvignemo narod k novemu življenju, v kolikor je to mogoče ob težkih okoliščinah vojne, ampak se polagoma s pripravljanjem poljske samostojne uprave tudi prizadevamo ustanoviti in izpopolnjevati korporacije, ki bodo temelj in najboljša priprava za trenotek, ko bo zamogla biti ustanovitev države enkrat definitivno' končana. Predpriprave, ki jih je treba izvršiti že sedaj, morajo biti zgrajene na skupnem delovanju v skupnem sporazumu, tako kakor naši bodoči prijateljski sosedni odnošaji, ki naj določijo skupnost velikih ciljev državnega, političnega in gospodarskega življenja. V trdnem zaupanju v to ste zavezniški cesarstvi izvršili svoj sklep in ste prepričani, da bo to zaupanje našlo tudi odmev. Radi tega smo trdno prepričani, da Poljaki zaupljivo čakajo rta svojo usodo in da bodo sami ob naši strani sodelovali za ohranitev dosedaj priborjenega in za definitivno dosego velikega cilja. Naj dovede Bog naše delo do srečnega konca!« CARIGRAD, 6. (Kor.) Vse časopisje naglasa soglasno zgodovinsko važnost vzpostavitve Poljske in čestita obema vladarjema k temu dejanju. S tem krasnim činom sta si pridobila oba vladarja neven-ljivo pravico do hvaležnosti mislečega človeštva, katerega želja je, da naj pravica in svoboda neomejeno vladata na svetu. BERN, 7. (Kor.) Francosko časopisje je radi proglasitve kraljestva Poljske zelo presenečeno in je imenuje splošno navidezni in sleparski manever, ki naj bi preslepil Poljake. Predvsem so v Parizu razburjeni radi tega, da ste se Nemčija in Avstrija zjedinili glede poljskega vprašanja, dočim so računali nasprotno. Hudi viharii na Angleškem. AMSTERDAM, 6. (Kor.) »Allgeineen Handelsblad« poroča iz Londona, da prihajajo iz raznih delov Anglije poročila o hudih viharjih, ki so napravili znatno škodo. Peto vojno posojilo. DUNAJ, 7. (Kot.) V seji kontrolne komisije državnega dolga je izjavil med drugim finančni minister, da bo peto vojno posojilo obstojalo v SVz odstotnih, v 40 letih se amortizirajočih zadolžnicah in 5V2odstotnih državnih zakladnicah potin-pofletnega poteka. Kontrolna komisija je sklenila dolgoročno posojilo soglasno, zakladnice pa z vsemi proti enemu glasu. Železni dvovinarski novci. DUNAJ, 7. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbo finančnega ministrstva z dne 6. novembra 1916 glede izdelave in izdaje delnih novcev kronske vrednosti po dva vinarja.__ Ponesrečeni ameriški parnik. LONDON, 6. (Kor.) Kakor poroča Lk>y-dova agentura, se je ameriški parnik »La-nao« (692 ton) dne 28. pr. m. potopil. 30 mož je bilo izkrcanih na suho. Mine ob švedski obali. AMSTERDAM, 6. (Kor.) Meseca oktobra je bilo ob švedski obali naplavljenih 145 min, med njimi 121 angleškega, 13 nemškega in 1 neznanega izvora. Ekscelenci Kfirberiu. Te dni se je predstavila ministrskemu predsedniku dru. Ktirberju deputacija mesta dunajskega, da mu čestita na imenovanju načelnikom avstrijske vlade. V svojem odgovoru je dr. Korber slavil vzornp vedenje dunajskega prebivalstva v teh velikih, toda težkih časih. Dunaj da se v teh viharjih, ki besne nad državo, sijajno obnesel kot glavno in rezidenčno mesto. S tihim junaštvom je dunajsko pre-bivastvo vzelo nase vse žrtve izstrado-valne vojne, izvajane od strani sovražnikov. Tem bolj odločen je on, dr. Korber, da si bo prizadeval, da se premagajo vse ovire, ki se postavljajo na pot zagotovitvi prehrane, ter da se uredi razdeljevanje danih zalog živil. Vlada stori svojo dolžnost in mestu dunajskemu je — tako jc končal dr. Korber — zagotovljena toplo-srčna skrb vlade, ki mu gre in ki jo je tudi zaslužilo. Daleč proč od nas je seveda misel, da bi hoteli hvalo, ki jo je dal dr. Korber mestu dunajskemu, krčiti, ali jej celo oporekati, marveč smo uverjeni, da je zaslužena v polni meri. Ali nekaj drugega smemo, moremo in moramo: konstatirati dejstvo, da se je tudi prebivalstvo našega Primorja sploh in našega tržaškega mesta še posebej istotako sijajno obneslo, da je bilo njega vedenje — kar se vedno naglasa tudi od poklicanih strani — vsik-dar vzorno v vsem času te strašne vojne, da so se te naše pokrajine in to naše prebivalstvo — istotako kakor se je Dunaj kot glavno mesto — pokazali v teh kritičnih časih kot neomajno zvest sestaven del države, ki jej je Dunaj, po bestedah dra. Korberja, srce! Z vso pravico smemo torej njegovo ekscelenco, gospoda ministrskega predsednika, prositi, naj on in njegova vlada tudi tem pokrajinam in temu ljudstvu posvečata svojo skrb in svojo podporo v sedaj neizmerno važnem vprašanju ljudske prehrane! Pri tem si usojamo opozoriti na dejstvo, da te naše pokrajine poleg splošnih vojnih bremen, ki jih prenašajo vsi državljani, morajo nositi še tiste materijalne in moralne žrtve, ki izhajajo iz direktnega kontakta z bojiščem. Kajti tu ne pritiskajo samo tisti viharji, ki hrume nad državo, marveč besni vojna vihra v deželi sami!! Do pravičnosti in znano blagega srca g. ministrskega predsednika se obračamo torej z najnujnejo prošnjo v imenu vsega prebivalstva, naj stori, kolikor je le možno ob takih izrednih razmerah, da se temu prebivalstvu olajša ogromno breme. Saj je to ljudstvo požrtvovalno, saj udano prenaša bedo, ki je neizogibna spremljevalka vojne, ali ravno zato sme pričakovati vsaj tolike podpore, da ne ob-nemore fizično in moralno. Predlagamo to prošnjo gospodu ministrskemu predsedniku s tem večjim zaupanjem, ker smo uverjeni, da njemu — državniku bistrega vida, širokega obzorja in toplega srca — ne treba šele govoriti, kako važna za vso državo, za nje varnost in integriteto je in ostane tudi v bodoče ta po svoji teritorijalni legi tako eksponirana naša zemlja in kako da je torej tudi v interesu države same, da se tej zemlji pomore prebiti to strašno krizo, da bo po vojni konsolidacija razmer čim hitreje možna. Da, ekscelenca, dovoljujemo sf prositi Vas, da bi glede teh pokrajin že sedaj obračali svojo misel tudi potrebam v teh krajih v času neposredno po vojni. Izlasti nam je pred očmi dejstvo, da je tukajšnje prebivalstvo v času vojne — ne rado, ne iz nemarnosti, marveč pod težo dogodkov, ki so prišli nad nje — zanemarilo mnogokje svojo dolžnost tudi napram državi. Vemo, da bo moralo dopolniti, kar je zamudilo. Samo bo trebalo, da se mu to dopolnjevanje olajša, a v premnogih slučajih sploh omogoči, da ne bo še novih uničenih gospodarskih ekzistenc poleg onih, ki so že padle pod težo vojne. Ponavljamo, ekscelenca, Vnovič, da ne smemo dvomiti na tem, da se sami v polni meri zavedate, kako potrebno je za država samo, da se te pokrajine ohranijo čim krepkeje moralično, fizično in gospodarsko. Razne politične vesti. Huda sodba o izvestnih poslancih. »Brii-nner Volksblatt« karakterizuje izvestne poslance tako-le: »Čim je bil kdo izvoljen za poslanca, je vzel frak, klak in lak ter se gibal navzgor. Kar se je med tem godilo spodaj med ljudstvom, za to se ni brigal nič več. Tako se je nagromadilo v državi zlo tako visoko, strašno. Mesto, da bi pobijali oderuštvo, so se gospodje trudili za naklonjenost bogatih bančnih gospodov, jedli pri mizah državnih in ljudskih oderuhov sedeli v njihovih avtomobilih in pili šampanjca. V parlamentu so se ru- Stran II. „EDINOST- štev. 310. V Trsiti, dne 8. novembra 1916. vali za neumnosti, zmerjali in kričali in pri tem prezirali potrebe ljudstva.« — Menda se ne motimo, da je rečeni list hotel ožigosati tisite, ki jih najbolj pozna, gospodo v lastnem taboru. Za to govori tudi dejstvo, da se je moral »Briinner Montags-blatt« s tiskarno vred preseliti daleč v Go-stopeč na Moravskem. — Seveda so gospodje kričali pri tem, da jim gre za nemško stvar. i Ogrski minister za notranje stvari je zopet zatrl en slovaški časopis, tretji v kratkem času. Po ministrovi odredbi je zadet sedaj časopis »Svetlo sveta«, ki ga je urejeval župnik Milav Hlavač, češ, da pisava v listu škoduje vojevanju. Dr. Korber in časopisje. Dunajsko društvo žurnalistov in pisateljev »Concordia« je poslalo novemu ministrskemu predsedniku častitko, na kateri se je dr. Korber zahvalil s tem-le odgovorom: Zahvaljujoč se za tople besede pozdrava, ki mi ga je prijazno doposlalo dunajsko društvo žurnalistov in pisateljev, izrekam svojo dolžno zahvalo. Kako zelo znam ceniti vrednost časopisja v javnem življenju, mi menda ni treba naglašati v vašem krogu, ker mi je bila opetovano prilika, da sem izražal svoje nazore o tem. Vojni čas je prinesel časopisju mnogokatero novo veliko nalogo, dal pa mu je tudi priliko, da je sijajno , posvedočilo svoj domovinski duh, ne glede na marsikatero otežitev, ki so jo razmere prinesle seboj. Bodite uverjeni, da se od moje strani vse zgodi, da se časopisju olajša izvrševanje njegovega važnega poklica. Gorki o Kitchenerju. V ruskem časopisu »Anali« je priobčil sloveči ruski pisec in boritelj za pravico in svobodo trpečega človeštva, zanimivo karakteristiko tega na toli tragičen način notri med vojno na širokem morju poginulega angleškega vojskovodje. Lord Kitchener je, pravi Gorki — med tistimi historičnimi osebnostmi, ki s svojimi osebnimi svojstvi in posebnostmi osvetljujejo pravi »smisel« in bitstvo svojega časa. V tem pogledu so talenti vsik-dar karakterističneji, nego veleumni. Ge-nijalen človek združuje elemente minolo-sti in bodočnosti, spada torej v daljšo vrsto razdobij. Talentiran človek ni tako kompliciran, je neizmerno enostavneji in bolj enostranski. Ta spada sedanjosti. Ne rusi tradicij, marveč prihaja, da uresničuje to, kar so njegovi sodobniki že premislili in preživeli v sebi. Nadarjen in talentiran mož je vsikdar potreben in velekoristen narodu. — O osebnosti Kitchenerjevi je na sploh malo znanega. In v tem je morda eaia njegovih posebno karakterističnih posebnosti. Lord Kitchener je vedno molčal: v salonih, na priredit vali, slavnostnih pojedinah in celo v krogu svojih znancev. Govoril je le, ko je dajal ukaze ali formuliral projekte. Ta usta se niso nikdar smehljala in pogled njegov — vedno mrzel — ni vabil k razgovoru. Navaden človek, ki je prišel v dotiko žnjiin, je hitro bežal, kakor da so ga zalotili na kakem kaznjivem činu. Edina anekdota, ki se je širila o njem na Angleškem, je bila, kako zna _ molčati! Zato si ni lahko pridobival priznavanja mas in je v resnici šele v tej svetovni vojni postal popularen. Ali v Indiji, Afriki, Egiptu je njegovo ime zapustilo sledi velikega organizatorja. Pri narodih Orijenta je bil neomejen gospodovalec, dospotičen osvajalec starodavnosti. Nezadovoljne kolonije je organiziral s tem. da je, kakor nikdo drugi, znal organizirati — zatiranje upora. — Nato opisuje Gorki na razsežno delovanje Kitchenerjevo v današnjih angleških kolonijah — bil je to režim belega terorja, na katerem slovi orjaško angleško gospodstvo, ki je porodilo ideologe angleškega imperijalizma, angleškega svetovnega vladarstva, čegar zastava naj vihra od severnega do južnega tečaja. To so ideali angleškega meščanstva. In tedaj se je Kitchener jel bližati s periferije k središču. Misel na »impe-rium« prodira vedno globlje v mase. Seveda so nastale tudi nasprotne struje: so-cijalizem, sindikalizem, internacijonala. — Prišla so štrajkovska gibanja, ki so silila imperijaliste, da niso obračali misli vna-njim vprašanjem, marveč notranji politiki, socijalni nevarnosti. Čas za Kitchenerja še ni'prišel. Trebalo je katastrofe, sunka od zunaj, ki naj socijalne sile stisne v brezoblično maso ljudi. Potem šele bo mogel ^molčeči organizator popolnoma razviti svoj politični program in pritisniti svoja gesla na čelo odjenljivega naroda. Prišlo je leto 1914 in narod angleški je svoji želji po zmagi žrtvoval vse svoje svobode »o privilegije, ki si jih je pridobil v teški borbi stoletij. Ves narod je postal velika mi-| litaristična delavnica, v kateri so podrejeni ubogali, ne da bi si upali oporekati Na vsak protest je bil odgovor: »To je po načrtih Kitchenerja neizogibno potrebno!« »Kitchener ne bo zadovoljen s tem!« »Tako je Kitchener ukazal!« Taki argumenti so takoj pomirili protestujoče. Kajti Kitchener je bil mož, ki je organiziral tri-milijonsko armado! Kitchener je bil v cen-trumu politike, v središču naroda, življenja. Njegovo ime simbolizira nasilje, ki ne trpi nobenega oporekanja, ki ne dovoljuje besede »ne«! — Tako je na potemnelem obnebju angleške svobode vedno svetleje blestela zvezda lorda Kitchenerja dokler ni ugasnila — na valovju Severnega morja. Eno pa je gotovo: v njegovi osebi je bolj nego v katerem drugem človeku vtele&en tip politika, ki postaja na tleh današnjega imperijalizma ter se razvija. Odredba ces. kr. primorskega nomestnlStvs. (z dne 3. nov. 1916, št. Pr. A-20/1—16.) slede omejitve uporabe mleka v gostilnah In vinotaglk. Na podlagi § 7 ministrske odredbe z dne 11. septembra 1916, drž. zak. štev. 300 se ukazuje: § 1. V mestu Trstu je prepovedana v vseh gostilnah in vinotočih, kakor tudi v vseh sladčičarnah oddaja mleka, vporaba mleka za napravo pijač in oddaja taJdh pijač, vsak dan od 2 do 7 popoldne. Za druge občine na Primorskem določa dotična ji pripadajoča politična okrajna oblast, ali in ob katerih urah se ima uveljaviti ta prepoved. § 2. Politične okrajne oblasti so pooblaščene dovoljevati proti preklicu izjeme glede obstoječe prepovedi § 1. pri obstoju posebnih in za javni blagor vpoštevanja vrednih razmerah, posebno koladvortsikim restavracijam, vpoštevajoc potrebe potujočega občinstva, kakor tudi malim gostilnam in vinotočem (izkuham, ljudskim kuhiniam in kavotočem), v katerih se poslužujejo navadno ubogi ljudski sloji mleka ali bele kave kot potrebne hrane. § 3. Prestopke te odredbe kaznujejo politične oblasti prve inštance v smislu § 15 ministrske odredbe z dne 11. septembra 1916, drž. zak. št. 300 z globo do 5000 K ali s zaporom do šestih mesecev, v kolikor ni dejanje podvrženo po predpisanih zakonih strožji kazni. § 4. Ta odredba se uveljavi z dnevom razglasitve. C. kr. namestnik: Dr. baron Fries-Skene L r._ K 4'80 kg, K 6'40 kg. naslednjih Callin, ul. Aprovizaciiske stvari. GOVEJE MESO. Jutri, 9. t. m., se bo prodajalo goveje meso, in sicer proti izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod st. 5. Prodaja se prične ob 6 zjutraj. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo dobiti */* kg mesa, ali vsega skupaj nikakor ne več kot 1 kg. Cene: Prednji deli s priklado zadnji deli s priklado Dobivalo se bo to meso v mesnicah: Bolle, Šalita di Gretta 13, Belvedere 18, Crisiach, ul. delle Poste 16, Taverna, P. Ponterosso 4, Cirilli, ul. del Ponte 6, Bruna, ul. Beccherie 1, Benedet-tich, ul. S. Sebastiano 6, Perlatti, ul. Sa-nita 9, Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchio 52, Vattovatz, ul. Giustinelli 5, Stabile, ul. S. Michele 5, Loy, ul. D. Bramante 13, Pasqualini. ul. Maria Teresa 41, Fabbro, ul. Maria Teresa 43, Polacco, ul. Torrente 30, Marsč, ul. Farneto 7, Savlič, Kjadin 668, Lenarduzzi, ul. Amalia 23, Polacco, ul. Settefomtane 44, Pangoni, ul. Giulia 18, Rodella, ul. Giulia 1, Polli, ul. Acguedotto 13, Krassnig, ul. Bosco 2, Carniel, ul. I*ti-tuto 22, Jenco, ul. Istituto 4, Steni, ul. Rivo 34, Pousche, al. Rivo 30, Cooperatlve Operaie, ul. S. Marco 22, Gatzmg, Skedenj 50, Godina, Skedenj 138, Sinigagiia, Barkovlje 41. KOSTRUNJE MESO. Jutri, 9. novembra, se bo v raznih mesnicah prodajalo zopet koStrunje meso, došlo na račun občine. CENE: Prednji deli s priklado zadnji deli s priklado Mesarji, ki žele raz prodajati to meso, naj se danes do 1 popoldne zglase v skladišču v ulici S. Zaccaria št. 3., pritličje. Tamkaj bodo od 4 popoldne dalje tudi dobivali naročeno meso. po K 6'— kg. po K 6'80 kg. D ©male ¥©sti. Črna maša za padle naše junake. Na inicijativo tukajšnjega škofijskega ordinarijata se je vršila včeraj, ob 10 dopoldne, pri Sv. Justu, slovesna črna maša za na bojišču padle in1 v vojni umrle vojake, ki jo je daroval škof dr. Karlin. Sredi popolnoma črno drapirane bazilike je bil postavljen z vojaškimi insignijami in venci bogato okrašen katafalk, pri katerem so tvorili Častno stražo mestni ognjegasci in občinski sluge. Maši so prisostvovali ek-scelenca namestnik baron Fries Skene, kontreadmiral baron Koudelka s prostimi oficirji garnizije, dvor. svet. baron Glanz z uradniki namestništvenega predsedstva, vladni komisar za mesto Trst pl. Krekich-Strassoldo, predstojništva in funkcijonarji raznih vojaških, civilnih in avtonomnih uradov in institucij, zastopniki raznih kor-poracij in patrijotičnih društev in številni verniki. 68-Ietnica poslanca profesorja Vekosla-va Spinčića. Dne 24. m. m. je minolo 68 let, odkar je poslanec naše mukotrpne Istre, profesor Vekoslav Spinčić zagledal luč sveta. Dolga doba je to, a pri Spinčiču vsebuje ogromno svoto dela, žrtvovanja, trpljenja za ljubljeni narod svoj. Življenje Spinčičevo je obžarjeno od glorije te neizmerne. vse premagujoče ljubezni do svete rodne grude in rodu, ki živi na njej in je doslej trpel na njej. In Spinčiču je Previdnost podelila milost, da slavi ta svoj jubilej v polni nenavadni svežosti telesa in duha. Profesor Spinčić biva sedaj v Zagrebu, kjer je gost velikega rodoljuba in mecena hrvatskega naroda, nadškofa dra. Ante Bauerja, ki je zopet rodoljubnim činom, poklonjenim naši Istri, proslavil 68-letnico svojega prijatelja, izročivŠi mu K 1000 za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Hvala v imenu narodnega napredka izglednemu cerkvenemu knezu. S čestit- kami jubilarju iz globine srca spajamo vročo željo, da ga Bog Še mnogo let ohrani tako Čilega in čvrstega narodu, ki bo v nejasni in negotovi bodočnosti morda bolj nego kdaj potreboval SpinžHčeve ljubezni zvestobe in Spinčičevega dela. Dr. Matko Lagmja. beležeč vest, da dr. Matko LaginJa, dospe te dni v Split piše »Naše Jedinstvo«: Q. Matko Lagkija je vsikdar blestel na delu rodoUubJa kot narodni zastopnik in prvak brateke naše Istre. Ali v tem težkem času občudujemo njegovo delo, požrtvovalnost in pripravljenost, da povsod priskoči za stvar Istre. Za Istro dela, potuje, obhaja pragove Pule, Trsta, Dunaja, pa vsako toliko obiskuje istrske begunce, skrbi za hrvatske šole, in stori ob vsaki priliki vse, o čemer ve, da bo koristilo stvari in misli našega naroda. Neprestan ljubimec Istranov. visoko cenjen v svojem stanu, bi mogel biti že davno bogataš na najpošteneli način in naj ne-sebičneje. Da je le štedil v dajanju naroda, kolikor je varčen napram — sebi. Ali vedno je vse, kar je imel dajal za narodno stvar. Ljubeč oče rodbine ni v skrbi za stvar hrvatsko nikdar skrbel, da zavaruje rodbino.« — Hvalo, ki jo izreka splitski list, posnemljemo tem rajŠe, ker je zaslužena v polni meri, kakor le redko kdaj. Dr. Laginja je že precej visoko v letih, ali srce njegovo je ostalo mlado v ljubezni do svojega naroda. »Slovenec« in »Soldaten Zeitung«. Pod tem naslovom pišejo susaške »Primorske Novine«: »Nedavno je »Tiroler Scldaten-zeitunga« napadla italijanske salezijance v Trstu, pripisujoč njihovemu zavodu ire-dentistične tendence. »Slovencu« ni to po volji, pak pravi, da so salezijanci mednaroden red, razširjen po vsem svetu, ki ima pred vsem pred očmi vzgojo otrok v verskem duhu. Po »Slovenčevem« so torej salezijanci ljudje brez narodne zavesti. Kdo ima prav sedaj: »Soldantenzeitung« ali »Slovenec«?« — Mi bi pripomnili, da po raznih glasovih, ki so se širili v Trstu po izbruhu italijanske vojne »Slovenčeva« trditev ne bi bila v polnem sogla&ju z resnico. Semenska pšenica. Mestni magistrat sporoča: Občina razpolaga s partijo semenske pšenice, ki jo jej je za razdelitev med poljedelce odstopil žitni prometni zavod. Interesenti se tem potom vabijo, da se zglase pri pristojnem okrajnem načelniku ter mu naznanijo obseg zemljišča, ki ga mislijo nasejati s pšenico, in pa količino semena, ki jim ga je treba. Okrajni načelnik izstavi nato analogno potrdilo, s katerim se * imajo lastniki dotičnih zemljišč zglasati v VII. oddelku mestnega magistrata, kier dobe nakaznice za prejem semena. Odkazano semensko pšenico je treba potem prevzeti tekom tekočega meseca. Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da so vsi semnji za govedo in prašiče na Kranjskem vSied ukaza c. kr. deželnega predsedntštva v Ljubljani od dne 30. 10. t. 1. št. 32.673 ustavljeni. Nemški gimnazij v Votoskem? Razširja se glas, da se v Voloskem v najkrajšem času otvori prvi razred nemškega gimnazija. Prijavljenih je baje že 30 učenčev. Vzorna rodoljubna žena je bila Jana Šedova, soproga inšpektorja c. kr. državnik "železnic v Chocnu na Češkem. V svoji oporoki se je spomnila Osrednje Matice šolske, Kmenskega, Sokola itd. in ustano vila tudi ustanovo za enega dijaka. Njena oporoka zaključuje ganljivo: »Bog nai ščiti moj ljubljeni narod in ga blagoslovi. Iz hvaležnosti in ljubezni mu poklanjam te darove.« In tudi mi beležimo t, ganoijem take izglede ženskega rodoljubja. Narodu, ki poraja take žene, se ni bati za bodočnost. Podporno društvo za slovenske visotfo-šolce v Prag} bo imelo občni zbor v torek, dne 14. t. m., ob 7 uri zvečer v plzenjski restavraciji g. Maline v Sp&lem ulici 9. Razen svojih članov m dobrotnikov vabimo na udeležbo tudi slovenske uradnike s Primorskega, posebno iz Trsta* ki jih je, kakor smo izvedeli, nekaj v Pragi, pa ne vemo, kje jih naj iščemo, da bi se nam pridružili. — Odbor. Objava. Seznam vojnopoštnih uradov, pripuščenih k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov: 5, 5/III, 9, 11, 13, 14, 19, 19/11, 20, 20/V, 24, 26, 33, 35 37 38, 40, 42, 44, 47, 49, 50, 53, 55, 60, 63, 66, 68 69, 76, 77, 79, 84, 85, 88, 90, 91 92 94 95, 102, 103, 105, 107, 109, 110, 111, 113, 120, 25, 127, 128, 131, 133, 136, 137, 138, 144, 145, 146, 147, 148, 150, 153, 155, 165, 167, 168, 175, 176, 177, 178, 180, 181,183 184, 185 188, 189, 190, 191, 195, 195/11 195/III, 200, 203, 207, 209, 212, 215 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224 226 227 229, 230, 232, 235, 237, 239, 240, 250, 252, 255, 256, 258, 259, 260, 262, 263, 267, 268, 269, 270, 271, 272, 273, 274, 2/5, 276, 277, 279, 280, 281, 282, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 302, 303, 304, 306, 307, 312, 315, 316, 317, 318, 319, 324, 332, 334, 33o, 336, 338, 339, 340, 352, 354, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 364, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 377, 378, 381, 382, 383, 38o, 386. 387, 388, 388/11, 388/III, 389, 390, 391 392, 393, 395, 396, 398. 399, 400, 400/11, 400/111, 401, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 412, 418, 419, 420, 421, 426, 428, 444, 444/11, 444/1II, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517, 600, 602, 605, 607, 60S, 609, 611, 612, 613, 636. — Zasebni vojnopoštni zavitki se smejo od sedaj naprej pošiljati pod obstoječimi poRoji edino na one vojnopoštne urade oziroma etapne poštne urade s številko, kateri so navedeni v gornfetn seznamu. Vsi ostali vojno-poštni uradi oz. etapen pofctni uradi s Številko«, ki niso našteti v tšm seznamu, so za promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov zaprti. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov z vsemi , ter županstvom v olajšavo na razna vprašanja pri uradovanju. ■■aaaiBS3KSS3BBaSBBBH3SBHB«3il3Eiafia9 ■ a 19 B Trst - Via Stadion 10 - Trsi :: NALI OOLASI ss □□ aa □□ §8 računajo po 4 «tot. bosedo '^rn Mastno tiska as bssed« ss r»5u- \ naj o eukr*fc — Najmanjša j p-> s—. : pristojbina saaia 40 »totinlt. : | L-JLJ Potrcežljius učiteljica Ulica Uarnera 1, I. nauči nemško v dveb mesecih. — 729 ffnAnvifin šivalni stroj prodam za K 36 ali MnsSrjCV proti 3 kg špeha. Piazza dei fora^i št 190. Rocol. Rennor. 723 lin debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpefc-aike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne sv stil j ke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za biAdo, ilice, razna ružila, robei, mrežice sa brk«, pletenine, srajce, spodnje blače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent iLnopfe** in drugo prodaja JAJCOB Uill. ulica 3. Nieelo ttev. 19. 26 s Odprt od 8*2 zvečerip i i - i i Ceno: l.vrste K Z. II. vrste Kl. i SBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBagSBB Hote! in restavracija METROPOLE trst, ulica S. Nicolš 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. iaklje vsake vrste kupuje zaloga žakljev G-STEBEL, Via TorreeU 36. 718 jUflft belo in črno vino, čokolado, kavo, iftllUt kondensirano mleko Volimilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao in vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REXINQER, posredovalec, ulica Kandler 7, II n. od 9—10 predp. in od 2-4 pop. 1006 ^nlrffn vsake vrate kupuje prva slovenska trgo-LUMJG vina, Jakob Mar gon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri međ+ai bolnišnici.) _ ZDRAVNIK mi Dr. Karol Pernlčič stanuje v Trstu, ti. Giulia 76III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carin ti a 39, L od 3 do 4 pop. za Mtranj«« B«rv«iM in otrolk« bo-tesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) EmiBBa Trs! C&mpo S. ac@m© 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo, trgovino pMikffl m šolskih poMfln Prodaja razglednic in Igrač vseh vrst, Predalo se iudi m^iurniRi u s!su. IdzIRij, MBMMMMB——M Stroj za šivanje In vezanle, praul nsin- §Hi uzorci. Seidel ansumanoiD ..Sinoer Rast & Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1878. — FRANCESCO 3EDNAR Trst« ulica Campaniie šs. 19.