PRIMORSKI DNEVNIK
glasilo osvobodilne fronte za slovensko primorje
Leto 3.	štev. 504 - Gena	5 lir - 3 iuoollre - 2 din	š’oš*“na	gotovini	TRST,	četrtek, 23, ianuaria	1947 uredništvo m uprava, piazza goldoni št. i - l
-	M	u	Spedizione	in abbon. postale	1	Jtiuuaija	Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
koroški in Štajerski Slovenci
SE MORAJO ZDRUŽITI Z JUGOSLAVIJO
Jugoslovanski delegat dr, Jože Vilfan je obrazložil jugoslo-vanshe zahteve namestnikom zunanjih ministrov v Londonu
London, 22. — Danes je pred namestniki zunanjih ministrov obrazložil stališče in zahteve Jugoslavije nasproti Avstriji jugoslovanski delegat dr. Joža Vilfan, ki e v izčrpnem in odločnem govoru predvsem poudaril odgovornost Avstri-ie Iti se je borila na strani osnih sil.
«Ne moremo pozabiti,, je izjavil dr. Vilfan, «vloge, ki jo je Avstrija ... zadnji vojni imela ob strani Nemuje. V drugi svetovni vojni je bila Avstrija del nacističnega vojnega stroja n« samo' zaradi priključitve k Nemčiji, ki je uničila njeno prejs-nJo državno neodvisnost, pač pa je kilo to njeno sodelovanje tudi posledica vseh političnih tradicij Avstrije. Prav iz teh tradicij so se rodila močna avstrijska ekspanzio-hlstiSna in napadalna stremljenja v bistvu nacistična.
Ur. Vilfan je svoja izvajanja podprl s številnimi dokazi iz av-•trijske zgodovine in poudaril, da -e kila Avstrija vedno pripravlje-na stopiti v vsako koalicijo naperijo proti narodom, ki so se osvobodili njenega gospostva. Avstrija ie kazala to svoje stremljenje že *tolgo pred »anšlusom* in ga je nato do skrajnosti razvila po «an-žlusu, v marcu 1938. V vojnem ča-&u so jugoslovanskim narodom pomočili
največ gorja Avstrijci, V °čeh jugoslovanskih narodov je Avstrija ostala zvesta svoji stolet-Oi. tradiciji kot predstraža german-®kega imperializma,
Ur. Vilfan je nato govoril o relacijah in poudaril, de bi mo-ra'e biti reparacije, razorožitev in določbe o denaclfikaciji v mirovni Pogodbi z Avstrijo glavna sredstva, da se prepreči ponovitev zgodovinske vloge Avstrije. Jugoslavija, ki J® ena izmed najbolj prizadetih držav, ima^ pravico zahtevati reparacije za vojno škodo, ki jo je pomočila Avstrija. Dr. Vilfan je ob t,ei priliki formalno izročil, dedat-n° jugoslovansko spomenico, ki vsebuje zahtevo po reparacijah.
• •
Glede določil o demilitarizaciji je dr. Vilfan pripomnil: Ustanovitev kakršnih koli oboroženih sil ali podobnih vojaških organizacij v Avstriji mora neizogibno privesti do resnih posledic. Glede čiščenja nacistov pa je dr. Vilfan ugotovil, da se je to šele sedaj začelo.
Govoril je nato o jugoslovanskih zahtevah po predelih Koroške ir. Štajerske ter poudaril, da sta ti dve pokrajini narodnostno slovenski. Jugoslavija želi v bodočnosti zajeziti vsak poskus Avstrije za germanizacijo Slovanov. V teku stoletij so vse avstrijske oblasti načrtno zatirale slovensko narodno zavest.
Ponovno je nato poudaril zahtevo Jugoslavije, da se Slovenci na Koroškem in štajerskem združijo z Jugoslavijo in da se zajamčijo narodnostne pravice Gradiščanskim Hrvatom. Obsojal je odločitve mirovne konference leta 1919, ko so celotno Koroška in štajersko izročili Avstriji. Krivica, ki jo je Jugoslavija utrpela po prvi svetovni vojni, je bila uvpd k nacizmu v Avstriji,*
»Vlada FLRJ*, je nadaljeval dr. Vilfan, »postavlja zaveznikom svoje zahteve prepričana, da bodo ti posvetili vso svojo pozornost vprašanju osvoboditve vsega jugoslovanskega ozemlja izpod avstrijskega gospostva in vprašanju zaščite pravic Gradiščanskih Hrvatov kakor tudi vprašanju nove demokratične Avstrije. Jugoslavija je na-Malje prepričana, da bodo zaveznik! reševali vsa ta vprašanja v okviru resničnega narodnostnega položaja, političnih potreb in moralnih načel.
Dr. Vilfan je pri svojih izvajanjih poudaril, da slonijo Jugoslovanske zahteve na deklaraciji moskovske konference v oktobru 1943, ko je b-ilo postavljeno poleg načela o obnovitvi neodvisne Avstrije tudi načelo njene odgovornosti za udeležbo v vojni na strani hitlerjevske Nemčije.
Avstrija mora plačati reparacije
v memorandumu, ki ga je Jugoslavija iai0čtia namestnikom žuljih ministrov glede reparacij, ^kteva Jugoslavija, naj »e skupni ttiesek, ki ga mora Avstrija plahti Jugoslaviji za delno poravna-Škode, ki jo je povzročila, določi v ameriških dolarjih, upoštevajoč pr, tem škodo, ki jo je Ju-KOslavija utrpela, obseg odgovornosti Avstrije in njeno plačilno
•biožnost.
Spomenica ugotavlja dalje, da so na konferenci za vojno oškodni-®°> ki je bila v deoemhru 1945. v sklenili sporazum za razde-1 ®v nemške Imovine na zahodnih ^nedberuih področjih med 18 za-^®hlških držav. Ta konferenca pa uPošteva.la odgovornosti Avstrije škodo, ki Jo j« povzročil Jugo-^iji hitlerjevski napad. Jugosla-J® tudi mnenja, da Avstrija že ekno odgovarja za škodo, ki jo Povzročila med vojno v pokraji-kl' ,*'Vcrn® Slovenije, ki so jih pri-Ihoii; avstrijskim* pokrajinam »jerske in Koroške. Po podatkih . 'j^lovanske državne komisije za }lh	znaša	škoda	v	teh	kra-
za uničeno narodno imovino •810.788 dolarjev; škoda vsled ahjšanja državnega dohodka ^ 120.160.901 dolarjev. Ista ko-j^ls j® poudarja tudi, da so v teh 0sri*lh Umorili 29,333, pohabili 18.855 tegi	ljudi	pa	so	aretirali.	Te
c so predložili kot osnovo, na
Plačua Jugoslaviji na račun •In® odškodnine.
Neveljavnost Plebiscita leta 1920
0 ^rneatniki so nato razpravljali ^‘'slovanskih pripOT^bah, k! u-
\ , ^ai° dejstvo, da plebiscit, ki St V ol>lneJn‘k krajih Koroške ,j6 aJ*rske leta 1920., ni bil lzve-^^Pristransko.
Hood je izrazil svoje zada SeJe °3d to pripombo in izjavil, Je plebiscit vršil pod medna-
-teri bi
morali izračunati avstrlj-
rc'čniftl
gos]0 nadzorstvom in da ho ^e.ailslte oblasti imele okupira-je od***0 skoraj 18 mesecev. Vilfan
so Ju-
Vega"^n,l. da to dojstvo ni nič oo-«tra’ 61 Je kil plebiscit izvršen pri-',sčkr*?‘ ^ ugoslovanska vlada je ga .. Poudarila nepravilnost tekile / isc|ta in pripomnila, da so le - Uffosl°vanske okupacijske si-trenu!vljen^' umakniti P U’ k° Je kil plebiscit.
ha 2enti>
®Porne
5m!!fUjen,e’ umakniti se prav Ij0 U -k” ')e P'eki»c aa _ er|t' rajoč nato dejstvo, da je
bil
Področju, kjer je Volilo T odstotkov prebivalstva . Av«Wjo, je obenem ugoto-
J® bil t
Vil . dru^
lačen od
siste-m popolnoma ''it a, lu so ga upo-
rabili v Gornji Slezi ji, kjer so se vof.tve vršile v posameznih občinah.
Dve tretjini spornega področja na Koroškem je glasovalo za Jugoslavijo. Nato je na kratko obrazložil vprašanje emigracije med obema vojnama in izjavil, da so »e številne osebe naselile v Jugoslaviji, druge pa izselile v AmeTiko zaradi svojega gospodarskega položaja.
Edino vprašanje, ki ga je ziastavll sovjetski delegat Fedor Gusev, se je tikalo stališča jugoslovanske vlade nasproti beguncem iz Jugoslavije. Dr, Vilfan je pojasnil, da je jugoslovanska vlada, dosledno opozarjala na navzočnost »teh elementov, med katerimi je tudi znatno število vojnih zločincev. Njihovo navzočnost je imela Jugoslavija za nevarnost in za ogrožanje miru.
Dr. Vilfan je nato pripomnil, da želi prcdlož'ti spomenico o teh beguncih v Avstriji, ki naj se razdeli med delegate. Dr. Vilfan je bil v spremstvu dr. Ljuba Leontiča, jugoslovanskega poslanika v Londonu in raznih drugih izvedencev.
Delegati se bodo sestali jutri, da čujejo izjavo Poljske.
Poljska spomenica
namestnikom zunanjih nrnislrov
London, 22. — Poljska vlada je predložila namestnikom zunanjih
ministrov spomenico o svojih zahtevah nasproti Nemčiji in Avstriji. V spomenici zahteva Poljska priznanj« mej z Nemčijo, ki so bile določene v Potsdamu.
Poljska zahteva tudi povrnitev J je v Berlinu je objavil, da bo Polj-vseh predmetov, ki so jih nacisti ska prejela na račun reparacij 17
odnesli s poljskega ozemlja v Nemčijo in Avstrijo. V spomenici postavlja poljska vlada poleg drugega tudi zahtevo po popolni demokratizaciji Nemčije in Avstrije, po prepovedi vseh iredentističnih organizacij v omenjenih državah, izročitev vojnih zločincev in vseh poljskih državljanov, ki so sodelovali z Nemci, bodisi v Nemčiji bodisi v Avstriji. Dalje zahteva Poljska strogo čiščenj« nacistov, sklenitev sporazumov za zračni, železniški in rečni promet z Nemčijo, pri čemer mora biti Poljska deležna istih ugodnosti kakor druge države.
Druge podrobnosti o poljskem memorandumu Se niso dospele. Tiskovni urad poljske vojaške tn-isi-
nemških ladij v skupni tonaži 67 tisoč ton.
Francoska spomenica
Pariz, 22. — Francoski veleposlaniki v Londonu, Washingtonu in Moskvi so izročili tamkajšnjim vladam francosko spomenico, ki podaja francosko stališče glede nemškega vprašanja. Vsebina spomenice ni še znana, poročajo pa, da obravnava vprašanje Porurja, Porenja in Posarja, im nemško vprašanje na splošno. Sicer pa izjavljajo, da je spomenica zaupnega značaja in ni namenjena namestnikom zunanjih ministrov. V poluradnih . krogih izjavljajo, da francoska spomenica zahteva, naj ostale velesile objasnijo svoje stališče
o nemškem vprašanju še pred konferenco zunanjih ministrov v Moskvi.
Tudi Grčija je predložila namestnikom zunanjih ministrov svoje zahteve nasproti Nemčiji, od katere zahteva plačilo reparacij, ki se morajo določiti v čim višji meri, da omogočijo obnovo države, ki so Je Nemci razdejali.
Koroški Slovenci vidijo edino rešitev v Jugoslaviji
Narodno-osvobodilni odbor za Slovensko Koroško je poslal brzojavko namestnikom zunanjih ministrov v London. V tej brzojavki poudarjajo, da upravičeno pričakujejo, da bodo popravili krivice, ki so lim jih prizadejali s senžermensko pogodbo, s katero so bili oropani vseh pravic in prepuščeni nasilni germanizaciji, ki je dosegtla svoj vrhunec za časa nacističnega terorja. - M: Koroški Slovenci, pravi brzojavka, se nadejamo upravičeno, da bodo merodajni upoštevali našo borbo proti fašizmu za časa vojne in da smo se v tej borbi skoraj že združili z narodi Jugoslavije. Nadalje trd' brzojavka, da Korošci vidijo rešitev svojega vprašanja edino v priključitvi k Jugoslavija To zahtevo so pripravljeni braniti in uveljaviti z zadnjo kapljo krvi.
Seillan! v Moskvi
Moskva, 22. — Glavni tajnik svetovne sindikalne zveze Louis Saillant je prispel v Moskvo, kjer bo ostal dva ali tri dni in razpravljal z osrednjim sindikalnim svetom q raznih vprašanjih glede delovanja svetovne sindikalne zveze.
Nova francoska vlada
Pariz, 22. — Ramadier je danes končno sestavil novo francosko vlado. Podpredsedniško mesto ima komunist Thorez in P.erre Tcitgcn od HRP. Ministri brez listnice so socialist Gouin, radikal Delbos in neodvisni Marcel Roclore. Minister za pravosodje je postal radikal Andre Marie, minister za letalstvo radikal Maroselli, minister za umetnost Bourdan, od socialne demokratične zveze; minister za narodno gospodarstvo socialist Philip; za javna dela socialist Moch; za industrijsko proizvodnjo socialist Lacoste; za poljedelstvo socialist Tanguy Priget; za vzgojo socialist Naegelcn; za notranje zadeve socialist Depreux; za zunanje zadeve Georges Bidault; za kolonije socialist Moutet; za finance Shu-man (MRP); za vojno Paul Coste-Fleret (MRP).; za trgovino Letour-neau (MRP): za narodno obrambo komunist Billoux; ze delo komunist Corizat; za zdravstvo komunist Marranee; za obnovo komunist Tillon in minister za mornarico neodvisni Jacquinot.
Novi ministri so imeli svojo prvo sejo pod predsedstvom V.nccnta Vincenta Auriola. Sestali se bodo znova v petek.
TSALDARIS ODSTOPIL
Partizansko delovanje je zopet oživelo
Atene, 22, — Grški ministrski predsednik Tsaldans je nocoj podal ostavko kralju Jurju. Danes se je Tsaldaris razgovarjal z voditelji strank, razen z liberalnim voditeljem Sofulisom. Voditelji so izjavili, da bodo sprejeli ministrskega predsednika, ki ga bo imenoval kralj.
Poročajo, da so opozicijski voditelji, ki so včeraj obiskali kralja, priporočali takojšnjo amnestijo za partizane, ki so se predali. Zahtevali so tudi takojšnjo revizijo vseh odlokov o deportacijah ter takojšnjo izpustitev vseh deportiranih žen, od katerih so mmoge vzele s seboj svoje otroke.
General Gonatas, ki je bil ministrski podpredsednik, pa je kralju svetoval energično politiko proti partizanom.
V vsej Grčiji stavka danes 65 tisoč državnih nameščencev. Vsi poštni uradi so zaprti, telefonska in transportna služba ne delujeta.
Iz severne Gučlje prihajajo vesti, da je partizansko delovanje zopet oživelo. Enake vesti prihajajo od drugod. Močna partizanska edinica je v štiriurni borbi blizu vasi Lekova ujela 21 vladnih vojakov. Partizani so po hudi borbi zavzeli železniško postajo in zaplenili vse zaloge, ki so bile namenjene grški vojski, vštevši tudi orožje.
Delegacija iz Cipra, ki je pred kratkim dospela v London, bo predložila britanski vladi zahtevo po priključitvi otoka h Grčiji.
WALLACE:
Napredno gibanie v zda
je sedaj bolj ko kdaj koli potrebno
Washington, 22. — «New Repu-bllc», ki ga vodi bivši ameriški minister za trgovino Henry Wallace, je objavil uvodnik, v katerem trdi, da napredno ameriško gibanje od leta 1920 dalje ni bilo nikoli tako šibko, kakor sedaj. Vendar to gibanje ni bilo še nikolj tako krvavo potrebno kot danes, saj bodo »reakcionarni krogi s svojo politiko skoraj gotovo povzročili krizo in vojno*.
Izjavil je, da republikanski člani knigresa še danes verujejo, da je možno doseči blaginjo z zmanjšanjem. davščin, z zvišanjem pristojbin in z liberalistično trgovino. Wal-lace piše:	»Republikanski člani
kongresa so imeli vedno zaupanj« v politiko, ki je hotela s pritiskom na zunaj zakrinkati naše notranje
Ktlarshall in ameriška
zunanja
Veliko zanimanje, ki na je po-vzrot.il med svetovno javnostjo obisk lorda Montgomenjja v Moskvi, se je še povedalo spričo sprememb v ameriškem zunanjem ministrstvu.
V poslednjih tednih je dobro napredovalo delo ed dokončno ureditev Evrope in mirovne pogodbe s satelitskimi državami so pripravljene ta podpis. Razen tega je Sovjetska zveza predložila Varnostnemu svetu predloge za razoro’zitev. Se odločneje bodo nastopili prihodnjega marca v Moskvi, ko bodo razpravljali o ncmlki mirovni pogodbi. Ce bo moskovska konferenca imela uspeh, bodo ]>olozdi temelje za trden bodoči mir, ki bo lahko
trajal vsaj za nekaj pokolenj.
Ali bo Bgrnesova ostavka pripomogla k uspehu moskovske konferenceT Bivp zunanji minister je predstavljal politiko nepopustljivosti nasproti Rusiji in tako odstranil vse pogoje politike sodelovanja, ki jo je začel Roosevelt. Preuranjeno pa bi bi lo trditi, da bo mogel Marshall menjati to politiko. Reakcionarni pritisk na Bgrncsa je bilo delo republikancev, ki imajo sedaj premoo v senatu. Politiko, ki hoče obnoviti močno nemško gospodarstvo in ki jo je izvajal Byr-nes, je podpirala tudi ameriška vojaška kasta, katere predstavnik je Marshall. Po drugi strani si ne •smemo delati prezgodaj utvar sa-
težave*. Takšen je značaj visokih pristojbin, zlasti če jih uvajajo v državi, ki ima visoko proizvodnjo, kakor ZDA. Republikanska politika, je nadaljeval VVallace nam j« leta 1930. povzročila gospodarsko krizo In leta 1939. svetovno vojno.
Da bi se to ne ponovilo, morajo napredne sile sestaviti pozitiven program, ki bo v notranjosti pospeševal delo za vse in blaginjo. Sov-jeiska zveza v sodelovanju z An-glijo, Francijo in Kitajsko, ki jih morajo navdajati ista načela v širjenju napredka v najbolj nazadnjaških državah v svetu, mora razpolagati z uporabo atomske energije v mirnodobske namene, da se utrdi OZN in da se doseže čim večja razorožitev, ki bo slonela na mednarodnem sporazumu.
mo zato, ker je bil Montgomery
v Moskvi. Ali bodo vljudnim besedam sledila stvarna dejstva i,-resnibno sodelovanjef Bitka za dokončno izločitev take politike še ni dobljena. Vendar je sedaj čas za korenito spremembo ugoden. Ta preobrat postaja tem bolj nujen sedaj, ko preti ZDA gospodarska kriza.
General C. Marshall, ki so ga pred kratkim imenovali za ameriškega zunanjega ministra, spada v vrsto e višjih vojaških poveljnikov)>. V ameriških vojaških krogih zavzema zelo vidno mesto, saj je služil v vojski že 45 let in je bil šef generalnega štaba med vojno. Roosevelt sam ga je zelo cenil. Ko je bilo treba zamenjati starega generala Craiga, je Roosevelt leta 1939 izbral za novega šefa generalštaba Marshalla, čeprav je imel n&ji čin kot večina kandidatov. Ko je Nemiija zasedla Poljsko, je prevzel Marshall nadzorstvo nad vojsko in je ostal na svojem mestu
Atene, 22. — Jugoslovanska vlada je sporočila grški vladi, da bo odpoklicala vojaškega atašeja v Grčiji in hkrati zahtevala odpoklic grškega atas’eja iz Jugoslavije; ker pri sedanjem stanju diplomah skih odnošajev med obema državama vojaški atašejiv niso potrebni.
De Gasperi dobil mandat
za novo viado
Rim, 22. — De Nicola je danes poveril mandat za sestavo vlade De Gasperiju. De Gasperi je izjavil, da bo začel razgovore za sestavo vlade jutri zjutraj in. da bo najprej sprejel Saragata, nato pa drug? politike.
Ncnni je v razgovoru z De Ni-colo izjavil, da nima ničesar proti sodelovanju svoje stranke s Sara-gatovo stuanko v novi vladi. V političnih krogih menijo, da bo De Gasperi skušal sestaviti koncentracijsko vlado demokristjanov, republikancev, socialistov in komunistov, tako da se bo nova vlada bistveno razlikovala le v porazdelitvi ministrstev.
Rimska izdaja lista »Avanti* piše, da je De Gasperi Imel v noči od sobote na nedeljo pred začetkom vladne krize kratek zasebni in tajni razgovor s papežem,
Fašistična organizacija v Milanu
Milan, 22. — V Milanu so ustanovili novo neofašistično organizacijo, ki je znana pod imenom «Gruppo fascista della riscossa«. Tvorijo jo izključno bivši člani fašistične legije «Muti». To gibanje novači številne člane med bivšimi fašističnimi interniranci in amesti-ranci. Nekateri menijo, da vodi *o gibanje bivši poročnik milice Be-nito Morandotti in bivši podčastnik Francesco Mano, Morandotti je bil za časa nacistične okupacije zaposlen pri tajnih arhivih črnih brigad in zdi se, da se je polastil ere-kumentov, ki kompromitirajo številne industnjce v severni Italiji. •Morandotti Je baje te industrijce izsiljeval ter tako dobil denar za finansiranje organtzaolje. Policija strogo nadzira vse njegovo kretanje in delavnost in pričakovati je senzacionalnih aretacij in odkritij
Mzl________________________________
Izid poljskih volitev
Varšava, 22. — Pri nedeljskih volitvah je bilo vpisanih 12.701.056 volivcev, volilo pa je 11.413.618. Med temi je bilo 168.745 neveljavnih glasovnic, ki so jih po večini oddali Mikolajčikovi pristaši v oJtrajih, kjer so volitve bojkotiraJi.
Posamezne stranke so dobile sledeče število glasov: vladni blok 9.033.682 ali 89.1%; kmečka stranka 1.154.847 ali 10.3%; delavska stranka 530.979. «Nowe Wyzwolenie» 397.754, druge skupine 157.611.
V parlamentu je demokratski blok dob’l 327 poslansk!h mest, vse druge stranke pa 45. V Varšavi so danes priredili velike manifestacije za proslavo zmage demokratičnega bloka.
Državni podtajnik Jakob Berman je izjavil, da stranke demokratičnega bloka nimajo namena povabiti Mikolajč!kovo stranko v vlado 'n da bodo ostale opozicijske stranke verjetno zastopane v vladi. Zmaga demokratičnega bloka bo omogočila Poljski, da doseže višjo stopnjo politične stabilnosti, kar bo tudi važen prispevek k utrditvi miru v Evropi in po vsem svetu.
Bolgarski lis! o mirovni oogodbi
Sofija, 22. — V zvezi z bližnjim podp;som mirovnih pogodb piše glasilo komunistične stranke med drugim sledeče: »Mirovna pogodba, ki jo bomo podpisali, je najbolj ugodna, kar smo jih mogli doseči pri sedanjem stanju. Prvikrat v zadnjih desetletjih je Bolgarija z mirovno pogodbo d c,segla, da ji ne odvzemajo .dela njenega ozemlja.*
Smrine ebs&dbe nad izdajalci v Sisku
Beograd, 22. — Sodišče .v Sisku je včeraj obsodilo na smrt ameriškega državljana Ivana Pintarja zaradi vohunstva. Od ostalih 15 obtožencev so bili obsojeni na smrt še drugi 3, 11 pa so obsodil' ne kazni od 5 do 20 let ječe. Vsi obtoženci so pripadali organizaciji, ki je delovala proti republiki.
Nove aretacije zarotnikov
na Madžarskem
Budimpešta, 22. — Madžarska varnostna poilcija je včeraj aretirala generalnega polkovnika Lajo-sa Dalnoki- Veresa, ki je bil med glavnimi voditelji zarote proti madžarski republiki.
Demokratična upravna ureditev Svobodnega tržaškega ozemlja ne potrebuje tako ogromnega policijskega aparata, kakor ga je ustvarila sedanja zaupna uprava.
Ljudstvo bujskega okraja
izraža hv^laznost ljudski ob asti za izvedbo agrarne reforme
Buje, 22. — 19. L m. je bila v Bujah III. konferenca SIAU za.okraj Buje. Tajnik Pavlinič je podal referat, v katerem je med drugim poročal, da je ljudstvo bujskega okraja pokazalo antifašističnega borbenega duha tudi z gmotno pomočjo, ki jo je dalo v znak solidarnosti tržaškim delavcem za časa stavke, albanskemu ljudstvu itd. V ta namen so nabiali 357.671 lir in 292 centov žita. Ljudstvo se je z udarniškim delom lotilo obnove, kar potrjujejo sledeči uspehi: prostovoljno delo in zbrani material dosegata vrednost 1.636.615 lir. V zadnjem času se je v SIAU vpisalo 6000 novih članov.
Z agrarno reformo je nad 1500 družin dobilo zemljo v skupni površini 7000 ha, to je skoro tretjino plodne zemlje v bujskem, okraju.
Med diskusijo j« povzel . besedo tudi tov. Lauren.ti iz Trsta, ki je med drugim dejal, da bo reakcija, ki skuša odvzeti pr.dobitve narodno osvobodilne borbe, naletela na železen odpor ljudstva vse Julijske krajin«.
Ob zaključku so delegati izglasovali resolucijo, v kateri najodloč-
Razprava zaradi umora Matteottija
Rim, 22. — Pričela se je razprava proti morilcem Matteottija. Navzoči so bili štirje od petih obtožencev.
Najprej so izprašali obtoženca Franca Giunto, tajnika fašistične stranke leta 1924. Obtožili so ga, da je bil soudeležen pri organizaciji «Ceka». To je bila fašistična tolpa, ki je «telesno kaznovala* nasprotnike fašizma. Obtoženec je zanikal, da bi b'l sploh kaj vedel o tej organizaciji, priznal ,pa je, da je bil prepričan fašist. Dejal je: »Mislil sem, da sem služil svoji domovini*.
Obtoženec Rossi, ki Je bil soudeležen pri zločinu, je bil šef fašističnega tiska v dobi, ko so umorili Matteottija. Drugi obtoženci so Amerigo Dummi, Mussolinijev prijatelj in ravnatelj tajne fašistčne policije. Njega so obtožili umora. Umora je tudi obtožen Hamlet Po-veromo. Nekaterim obtožencem sodijo v odsotnosti. Med temi Je tudi novinar Filippo Filippelli, v čigar avtomobilu so izvršili umor.
neje odbijajo vse poskuse ločitve od Jugoslavije in izjavljajo, da se bodo še dalje borili za priključitev k Jugoslaviji.
Zahvaljujejo se tudi ljudski oblasti, ki je dala kmetu možnost, da je zopet postal lastnik zemlje, ki mu je bila odvzeta. Za to ljudsko oblast se bo ljudstvo odločno borilo proti vsem sovražnikom.
Smuts proti zaupni upravi ZN
Kapetown, 22. — Ministrski pred-srdnik južnoafriške zveze, general amuts je izjavil v zbornici, da Južna Afrika ne bo priznala osnutka sporazuma za zaupno upravo juž-no-zahodne Afrike, kakor je bilo izglasovano na zasedanju Združenih narodov. Izjavil je, da bodo bivše nemške kolonije še nadalje upravljali po zveznih zakonih.
Pripravljanje načrta za francosko-angieško pogodbo
Pariz, 22. — Britanska in francoska vlada bosta prihodnje dni odločili o pogajanjih za francosko-angleško prijateljsko pogodbo. Iz Londona poročajo, da zunanje mi. nistrstvo pripravlja britanski načrt o pogodbi im da bo Attlee podal jutri v zbornici o tej zadevi kratko izjava
NEREDI V KALKUTI
Stavka tramvajskih nameščencev
Razprava proti Kesselringu
Benetke, 22. — Pred vojaškim sodiščem v Benetkah se bo 10. februarja pričela razprava proti bivšemu vrhovnemu poveljniku nemških eet v Italiji Kesselringu.
do novembra 1945, ko je podal ostavko. Ves čas vojne je Marshall vodil ameriško strategijo. Imenoval je Eisenhouierja in Poltona. Marshall se je sprl s Churchillom, ker ni hotel sprejeti nekaterih njegovih zgrešenih strateških zamisli, toda Roosveclt ga je vedno podpiral z vsemi sredstvi. Marshall je bil v nasprotju z večino ameriških politikov vedno zelo rezerviran in ne ljubi reklame. Vsakikrat, ko se je njegovo ime pojavilo v časopisju, je zahteval pisano poročilo od tiskovnega urada pri svojem ministrstvu. Pred letom dtii ga je Truman poslal kot svojega «posebnega zastopnika)) na Kitajsko, da bi skušal dokončati državljansko vojno in pomagal sestaviti vlado vseh tamošnjih političnih strank. Tako so se vsaj glasile izjave ameriškega predsednika. Ves čas Marshallovega bivanja na Kitajskem je Amerika pošiljala vsakovrstno pomoč oboroženim silam Kitomjntanga.
V Kalkuti stavkajo tramvajski nameščenci že od torka zjutraj, za-to je ves promet ustavljen. Sindikalni odbor v Bengalski pokrajin; je pozval vse svoje člane v Kalkuti in v področjih Hovvrah in Hooghly, naj se udeleže splošne stavke v znak protesta proti incidentom, ki so' se pripetili v torek. Včeraj so s kamenjem napadli dopisnika Associated Press-a. Demonstranti so zažgali eno vojaško vozilo. Zato so oblasti izdale ukaz, naj streljajo na vse one, ki bi vozila napadali. Po vsem mestu krožijo policijske izvidnice.
Na Kalkuški univerzi so organizirali demonstracijo proti policiji, ki je streljala v torek in proti aretaciji nad 200 študentov, med katerimi so bile tudi ženske. V bližini univerze krožijo močne policijske patrulje in vse trgov .ne so zaprte, ker pričakujejo nadaljnjih incidentov.
Neredi v Trinidadu
London, 22. —- V glavnem mestu Trinidada Port of Spaim je včeraj prišlo do spopadov med stavkujo-čimi delavci petrolejskih vrelcev in policijo. Aretirali so 32 oseb. Danes je v prvih jutranjih urah izbruhnil velik požar na področju petrolejskih vrelcev in je uničil veliko število petrolejskih tankov. Po-
Ves ta čas so si admiral Leahy in drugi ameriški generali prizadevali, da bi čimbolj poslabšali od-nošaje s komunisti ter jih prika zali v čim slabši luči pred svetovno javnostjo. Marshall je aktivno podfpiral to politiko. V svojem poročilu, ki ga je napisal ob svojem odhodu s Kitajskega pa je naprtil največji del odgovornosti za neuspeh pogajanj s komunisti Kuomintangu. V Včashingtonu na vse načine ugjbajo, kakšna bo ameriška politika po Marshallovem imenovanju. Časopisje Hear-stove skupine je pisalo, da pomeni še večjo zaostritev odnošajev z Rusijo. Senator Whelierry je dejal: «Upam, da bo prva stvar, ki jo bo storil general, ta, da vrše iz ministrstva vse rdeče. Mislim, da je za to zelo pripraven)).
Večina republikancev in demo-kratje vseh političnih smeri so pozdravili njegovo imenovanje, čeprav mnogi menijo, da hočejo s tem imenovanjem pripraviti
licija nadzoruje glavne mestne ulice. Večji del trgovin je zapetih. Guverner je proglasil obsedno stanje.
Manifestacije za Vietnam v Indiji
Kalkuta, 22. — Dijaki so se pridružili stavki nameščencev cestne železnice in so priredili manifestacijo pred francoskim konzulatom, da počažejo svojo naklonjenost do Vietnama. Policija je ranila 13 ljudi.
Boji v Indokini
Saigon, 22. — Francoske oblasti so uradno priznale, da se je začela Važna ofenziva Vietnamcev na področju Saigona, kjer so razstrelili več mostov in postavili ovire za rečno plovbo. Operacije Vietnamcev se raztezajo na fronti, dolgi 350 milj. Boji so v teku v gorovju Moj, v južnem Anamu ob ireji Kambodže in se na jugu raztezajo do reke Mekong.
Smrtna obsodba v Iranu
Teheran, 22. — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt voditelja demokratičnega gibanja v Kurdista-nu Ghazi Mohameda. 2000 Kurdov, le: so sedaj zbrani na i-aško-turšk; meji, so odklonili izročitev orožja in pričakujejo navodil od svojega voditelja.
filmi iz polarnih raziskovanj
Leningrad, 22. — Zavod za arktična raziskovanja ima veliko zbirko 150 filmov, ki prikazujejo delo sovjetskih polarnih raziskovalcev 20. stoletja. Med njimi so filmi, k so jih posneli lota 1910 ;n ki prikazujejo delo sovjetskih raziskovalcev v Karskem morju in fotografsko gradivo odprave Georgija Se-dova, ki Je skušal leta 1912 deseči severni tečaj, ' odprave Ufnbe^ta Nobila leta 1928 z zrakoplovom «Italia* in sovjetskih odprav ra severni tečaj. Imajo tudi več gradiva o polarnih poletih slovitih sovjetskih letalcev Borisa Kuksnevskijs, Mihaela Baduškina, Valerija Ckv lova, Vasilija Molokova, Mhaela Vodopjanova, Mihaela Gromova, Andreja Jumaševa in drugih.
KRATKE VESTI
Uspehi kitajske ljudske vojske
Nanking, 22. — Cete kitajske ljudske vojske so zasedle važno premogovno središč« Canjžang v južnem Santungu ter napredovale proti zaipadu in prišle v predmestja Lmčenga na železnici Tien-Sing Pu kov.
Marshalla na predsedniške volitve v letu 194S in tako izvoliti demokrata. Toda nedvomno je največja neznanka dejstvo, da je general predvsem uvojakn. Mnogi se zavedajo, da ne poznajo dovolj idej Marshalla o zunanji politiki. Naravno je, da so mnogi nezaupljivi do vojakov, medtem ko je ameriška politika nasproti Rusiji še vedno «nepopustljiva», ko so čete v vseh delih sveta, ko povsod pripravljajo vojaške baze in nadaljujejo s proizvodnjo atomskih bomb. O političnih zamislih Marshalla vedo le malo, toda mogoče je, da nikakor ne misli, da je to stoletje ta me riško stoletje» in da je lahko voditi zunanjo politiko samo z razme-šžanjemi ameriških sil po vsem svetu in z vmešavanjem v notranje zadeve vseh držav.
Novi zunanji minister bo lahko odkril svetu svojo zamisel ameriške zunanje politike v svetu na bližnji moskovski konferenci.
(«Daiiy W or ker* • LondonI
BERLIN. — V Nemčiji so našli rokopise Karla Marksa. Enega teh rokopisov so podarili prof. moskovskega filozofskega instituta Višinskemu, ki je po vojni prvi vzpostavil stike med nemškimi in sovjetskimi učenjaki.
SAN ANTONIO (Tcxas). — Reuter poroča, da je advokat Arnold iz Texasa izjavil, da ima politično opore ko, ki vsebuje neobjavljene podatke v zvezi z Mateottijevim umorom.
BERLIN. — V soboto se je v Berlinu na Sovjetskem področju 15 tisoč ljudi udeležilo svečanosti pred groboma Roze Luksemburg m Kan la LUbknechta, ki so ju umorili v Berlinu leta 1919.
KAIRO. — Egiptovski parlament je izglasoval resolucijo, ki pravi, da tvorita Egipt in Sudan neločljivo enoto. Zato priporoča vladi, naj izda odfločne ukrepe, da nevtralizira sovražno angleško politiko nasproti Sudanu.
MOSKVA. — Sovjetska vlada je odobrila načrt za obnovo starinskega mesta Vladimir. Po novem regulacijskem načrtu bodo mestno področje razširili na 770 hektarjev. Novo mestno tržišče bo obsegalo zgodovinske zgradbe stare ruske arhitekture,
LAKE SUCOESS. — Gospodarska komisija Združenih narodov je včeraj sklenila, da se ne bo ukvarjala z vprašanjem uporabljanja atomske sile v miroljubne svrjje, ker do sedaj ni Je nobena država skušala preučiti uporabe v to svrho.
BUDIMPEŠTA, — Predvčerajšnjim je nastala ulovita eksplozija v premogovniku Dorog na Madžarskem. Dosedaj so našli 36 mrtvih in 28 ranjenih.
MOSKVA. — Neki list poroča, da so grški princesi vzeli plemiški naslov, ker se je v Združenih državah izjavila za umik britanskih čet iz Grčije.
RIO DE JANEIRO. — Zadnji izidi državnih volitev v Braziliji kažejo, da so komunisti pridobili na. glasovih. V mestih Recife, Porto Alegre in S. Pauio so dobili precejšnjo večino levičarski kandidati. V Braziliji je sodaj na vladi socialdemokratska stranka.
OAKLAND. — štjritmotorno letalo ameriške mornarice, ki so ga vodili po radarju, se je združilo na tla. Ni še znano Število žrtev. *
Nad državo Texas je eksplodirala med poletom leteča trdnjava. Dva vojaška letalca sta zgubila življenje, šest potnikov pa se je rešilo a padalom.
BERN. — V mednarodnih ženskih smučarskih tekmah v Grin-delwaldu sta bili v slalomu prvi Italijanska prvakinja Celina Sechi in Svedlnja Nillsen. V smuku je bila prva Sveči'.ja Nilken, druga Švicarka Aus li, trd .	, n Itali-
janka Celina Sechi. V alpski kombinaciji pa je bila prva Avstrijka Belser, za njo pa Sechi.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
23. januarja 1947.
rp	•	.	•	rti	v	•	v
teroristi v lrzicu na delu - policija pa molči
V Tržiču se je zopet pričel teror. Najbrž hočejo neofašsti že sedaj pokazati, kake »dobtote* čakajo
antifašiste, ko se vrne Italija. Policija seveda vsega tega nič ne vidi in daje s svojo brezbrižnostjo potuho zločincem.
Predsinočnjim okrog 23. ure je skupina tridesetih faš stov vdrla v prostore SIAU-ja v Panzanu pri Tržiču. Tik prostorov SIAU-ja je postaja civilne policije, ki pa r.i posegla vmes, čeprav je gotovo opazila veliko skupino ljudi. Sele ko so teroristi popolnoma opustošili prostore, je prišlo na kraj nekaj policistov, ki pa niso nikogar aretirali.
Ob eni uri ponoči so fašisti opu-stošili neko trgovino s sadjem in zelenjavo v ul. IX. junija na bregu kanala Dottori ter vse sadje in zelenjavo zmetali v kanal. Seveda se tudi tam policija sploh ni prikazala.
Tržiško ljudstvo je silno ogorčen« spričo novega vala terorja, zlasti pa zato, ker je med temi faš sti ve-11 ko število istrskih »beguncev*.
TRŽAŠKI DNEVNIK
mmm veliueg/i lem
so se svečano oddolžili delavci in kmetje, ljudski razumniki, žene in mladina vse Primorske
Predsednik goriške Z. P. P.
še vedno v zaporu
Zakor znano, je posebna angleška policija FSS že 6. jan. pod pretvezo neosnovanih in nedokazanih sumničenj aretirala predsednika okrožnega odbora Zveze primorskih partizanov za Goriško, starega in zaslužnega borca prot; nacifaiizmu, tov. Jožefa Kodermaca. Gorško ljudstvo in zlasti pa vsi, ki so se borili m sodelovali v narodno osvobodilni borbi, so se silno vznemirili spričo takega izzivalnega postopanja s tovarišem, k. je med prvmi ušel iz italijanske fašist.čne vo;skc, ko so tudi zavezniki nade ljudi k Umu pozivali, ter se pridružil partizanom, ki so se borili za svobodo podjarmljenih ljudstev, kar je b i tud icilj zavezn.ške vojske.
Razumljivo je, da spričo aretacije tov. Kodermaca ne morejo mo!, čati, zlasti ne bivši borci partizani, ki pošijlajo iz vseh krajev ogorčene proteste vojaški upravi v Gorici z zahtevo, da se napravi konec takim ukrepom, ki so samo izzivalnega značaja.
Med številnimi protesti je tudi glas šempetrskih partizanov, k: med drugim izjavljajo: «Zdi se nam, da zasmehujete našo osvobodilno borbo, plačujete požrtvovalnost našemu okrožnemu predsedniku z zaporom in mu kratite osebno svobodo pod pretvezo neosnovanih obtožb. Postala je to že vsakdanja stvar, da zapirajo naše najboljše tovariše, ki so se skupno z zaveznišk.mi vojaki borili za sveto stvar. Med njimi sta tudi Rutar Stanko in komandant garibaldinske brigade «Buozzi» tov. Marjan Zulian, obadva sta že nekaj mesecev v zaporu brez slehernega utemeljenega vzroka.*
Vojaki sekajo drva
Gozd blizu Koprive je bil že od fašstov in Nemcev do 80% urič = n. Sed3j pa tudi to malo“, kar je še ostalo, uničuje zavezniško vojaštvo. 15. t. m. je šel neki domačin mimo gozda in videl vojake, ki so sekali drva. Pozval jih je, naj ne sekajo, ker je gozd že itak popolnoma uničen. Vojaki pa so se mu posmehovali in se norčevali iz njega. Eden ga je celo fiz čno napadel Jn mu ukazal, naj se pobere. Kmalu potem je prišel mimo angleški avto št. L. 5311845, na katerega so naložili drva in jih odpeljali.
Predvčerajšnjim je delovno ljudstvo Slovenskega Pr morja in Trsta svečano p.cslavilo 23. obletnico narti velikega Lenina. Deiavci in kmetje, ljudski razumniki, žene in mladina so po vaseh, trgih in mestih napolnili dvorane in družili čustva globoke hvaližncsti do naj-večj:ga človeka in voditelja, ki je položil temelje megočni zvezi enakopravnih narodov — prvi socialistični državi ra svetu.
V tržašk h tovarnah se je delavstvo oddolžilo spominu tovariša Lenina z najglobljim čustvom epo-štdVanja. Driavci, ki danes zlasti v Trstu neustrašeno nadaljujejo zapoi-ctu borbo za dosego osnovnih piavic, so ss trdno zaobljubili, da bodo čvrsto korakali po poti, ki jc je začrtal Lenin, največji prijatelj delovnih ljudi, človsk, ki je bil v borbi proti mračnim imperiabstič-nim silam njim r.ajbl žji. Delovne množic^, so s tem ponovno dokazale, da povezane v enotni fronti demokratičnih si! ne bedo dovol.le imperializmu nevega hujskanja na vojne in r.tsreče, da se bodo še bolj odločno borile za svobodo Trsta.
Po kulturnih kiožkh in po vaših v vsej naši pokrajini so ljudski govorniki zbianim orisali življenjsko pot in delo voditelja velike socialistčne revolucije. V St. Petru na Krasu je na proslavi sodeloval tudi pevski zbor. Prav lepo je zapel kva-vt.t iz 'Petelinj, mladina iz Hrastja pa je uprizorila več simboličnih slik. Delavci in delavke tovarne SICLA so nastopili z zborno deklamacijo «Ud?r na udar*. Ob koncu so navzoči ob spremljavi godbe zaprli »Internacionalo*.
Na svečani proslavi v Idriji je občinstvo pazl.ivo sledilo predavanju o nesmrtnem Leninu in njegovih naukih.
Prebivalstvu Spodnjih Škofij je neki tovariš z lepimi besedami predočil Leninovo ogromno delo in posebej obeležil, kako je delovno ljudstvo povedel v zmagovito borbo za svobodo. «Njrgcv duh še danes živi med nami, je dejal, in nas vodi preko zaprek od zmage do zmage*. Seststoglava množica je za-
pela »Internacionalo* in z mogočnim vzklikom «Večna slava Leninu!* zaključila proslavo.
Tudi v malih Vrhcvljah se je svečanost vršila ob obilni udeležbi. Po govoru sta pionirki deklamirali «Na delo!* Ob zaključku pa so vsi skupaj zapeli «Hej Slovani!*.
V Hrenovicah so se proslave udeležil ne samo vaščani, temveč tudi prebivalci Studenca in Gorič. Mladina je. po svečanosti ptiredila ba-klado, katere so se udeležile vse mr.ož.čne organizacije.
To je le nekaj primerov, ki pa vsekakor pričajo, kako globoko hran; pr morsko ljudstvo v svojih srcih spomin na Lenina, kako visoko ceni njegovo delo. Primorsko ljudstvo, antifašisti italijanske in slovenske narodnosti, bodo po njegovih naukih nadaljevali pot, ki jih bo zmagoslavno privedla do velikega cilja.
Preskrba
Delitev 'riža. Danes bodo delili po 500 gramov riža na osebo vsem potrošnikom v mestu in na deželi na odrezek XII za testenine. Delitev bo trajala do 31. t. m. Cena po 70 lir kg.
Koruzna moka. Od danes do 31. t, m. delijo po 1 kg koruzne moke mestnim potrošnikom X., XII. in XIII. skupine na odrezek za testenine IX. po 25 lir za kg.
Odrezke za testenine za delavce r.aj dvigpejo e danes trgovci pri občinskem prehranjevalnem uradu.
Odrezke za mleko naj dvignejo še danes vse mlekarne za potrebe diuge polovice tek. meseca.
Drva za drZavnnameščence. Od četrtka dalje bodo izdajali posebna nakazila za drva za člane «Deželne zveze državnih nameščencev* po 730 lir. Boni se dob'jo vsak dan od 10 do 12 v pritličju Finančne in-tendance, Largo Panfili 2.
Fizkulturniki! Citajte fizkulturno prilogo Vest-nika SP Z!
Ob obletnici Leninove smrti
nekdanjim istrskim kolonom
Prebivalstvo koprskega okraja je najsvečaneje kot še nikoli poprej proslavilo obletnico Leninove smrti.
Po mestih in vseh večjih centrih se je zbrala množica ljudi in proslavila prvoboritelja za pravice delavcev in kmetov. Velika zborovanja so bila v Piranu, Izoli, v Dekanih, Šmarjah in mnogih drugih centrih. V Kopru je bila dvorana Loggie polna meščanov, ki so poslušali govor tov. Jakssticha.
Na poseben, najlepši način pa so proslavili obletnico v Ankaranu.
Prav 21. januarja namreč se je začela izvajati agrarna reforma v koprskem okraju in sicer v Ankaranu. V torek je bil velik praznik za vse tamkajšnje bivše kolone. Zastave po vseh hišah in veseli obrazi kmetov so pričali, da je v vasi praznično razpoloženje.
Mladinska dvorana je bila nabito
polna. Govorih so člani agrarne komisije, spregovorili so domačini in poudarili, da se bodo še bolj vztrajno borili za utrditev ljudske oblasti in za ohranitev vseh pridobitev osvobodilne borbe.
Nato so svečano izročili pogodbo bivšim kolonom. S tem je 109 kolonskih družin, Slovencev in Italijanov, dobilo končno svojo zemljo Nekateri niso skoraj mogli verjeti svojrm očem, ko so brali tisti papir, ki jim potrjuje pravice za katere so se mnogi od njih z orožjem borili v osvobodilni borbi.
Po govorih in formalni razdeldvi zemlje je bilo ljudsko rajanje. Starejši pa so se živahno in veselo razgovarjali med seboj in skupno z mladino prepevali borbene resmi.
Razdeljevanje zemlje se dnevno nadaljuje po raznih vaseh od največjem navdušenju ljudstva.
GOSPODARSTVO
M
Jugoslavija ni
država izkoriščanja
Preteklo nedeljo je bila slovesno , dl že porazdelili količine blaga. O-
¥
I
n a
PREGARJE
O delu in obnovi naše vasi smo že večkrat poročali. Pred nekaj tedni smo v zvezi z naš’m dopisovanjem imeli nenavaden obisk v naši vasi.
Iz Kilovč je prišel prš med nas 70 letni mož. Bral je dosti o Pre-garju, pa je hotel Videti na svoje oč', koliko je resnice. Šel je tudi v Zajelšjg in ni mogel verjeti, da so bile hiše požgane. Prepričal se je, da je res in da so sedaj hiše pokrile. Priznal je, da so Pregarci im Zajelšci mnogo napravili. Izrazil je svoje zadoščenje in pohvalo !n se vrnil spet peš domov, želeč, da b' tudi v njihovi vasi bolj prijeli za delo. Iz Kilovč na Pregarje je 3 ure hoda preko hribov, po stezah. RazvcseljVo je, da 70 letni starček pridno prebira naše’časopise in se zanima za obnovo svojih krajev.
ORLEK
Prireditev. ZPP je prejšnjo nedeljo priredila svojo predstavo. Na sporedu, ki so ga zaključil s sliko
V ..ZAVEZNIŠKE M" DUHU
»Nepredvidene" motnji:
onemogočile ..velikodušno" odobreno radijsko oddajo Borovih ..Raztrgancev"
Cenzura AlS-a je milostno pusti- čal vse mogoče gumbe na sprejem-
DAROVI IN PRISPEVKI
Za tiskovni sklad je daroval Zobec Boris 500' lir.
Namesto cvetja ra grob pok. Iva-nu Kosu daruje družina. Klarič za j val ‘n se tako napenjali ušesa. V
la skozi špranjo Borove »Raztrgsn-ce», katere so člani Narodnega gledališč^ za Trst in Primorja podajali dne 22. t. m. ob 21. uri v radiu Trst 2.
Tol'ko je bilo že protestov, pisanja, vlog in vseh mogočih plitožb proti tej za primorske Slovence «velikodušno» pripravljeni in postavljeni oddajni postaji. Zavezniki so se res potrudili, da nam nudijo po tako dolgem molku slovensko besedo tudi preko valov, da jo lahko vsak naš človek čuje.
V zgodov no bo pa prišla sinočnja oddaja, ker je naši poslušalci slovenskega radia Trst 2 niso slišali, pa če so še tako iskali običajni
dijaški dom 50 lir, za tiskrvni sklad ♦Primorskega dnevnika* 50, za Slovensko narodno gledališče 50, za Planinsko društvo 50, za s rote padlih partizanov 50 lir.
začetku je še nekam šlo, prvo in drugo dejanje sta se še nekam slišali. Prišlo je tretje na vrsto, slišal se je pok — partizanske puške ‘n človek se je zaman mučil, obra-
F/ZKULTURA
Tek čez drn in strn
za prvenstvo goriskega okrožja
V nedeljo 26. t. m. priredi koordinacijski odbor ZDTV za g or iško okrožje tek čez din in strn za prvenstvo goriškega okrožja. To bo prva letošnja večja lahkoatletska prireditev, ki bo nedvomno privabila na start najboljše lahkoatlete iz vse Julijske kraj'ne. Start bo v Standrežu v nedeljo popoldne. Zbirališča tekmovalcev bo istotam v dVovani Briško ob 13. uri. Prijave sprejema koordinacijski odbor ZDTV za Goriško do sobote 25. t. m. Tekli bodo na sledečih progah: mladinci od 15 do 17 let na progi 1000 m;
mlad'nci od 17, leta dalje na progi 2500 m;
mladinke od 15 do 18 let na progi 800 m;
mladinke od 18. leta dalje na prc-gi 800 m.
Tudi kolesarji
zopet na startu
Tudi kolesarji bodo v nedeljo 26. t. m. ponovno startali v kolesarjenju čez drn in strn. Tekmovanje priredi športno društvo Olimpija na 18 km dolgi progi. Na startu bodo vsi najboljši kolesarji s Kuretom, ki je pred dvema tednoma zmagal na Opčinah. Na startu bodo tudi Udovič, Tuk, Nadižar, Tomažič in drugi. Tekmovalci naj se zberejo v nedeljo ob 9. uri dopoldne pred sedežem K K. Olimpija (gostilna Spof-ford v ul. Rossetti). Start bo ob 10. uri. Tekmovalci bodo zvedeli za progo šele nekaj minut pred startom.
Objave ZDTV
Košarka: Zaradi sestave košar-ske reprezentance ZDTV »o vabljeni sledeči igralci in igralke na trening, ki bo danes ob 19.30 za ženske in ob 21. url za moške na igrišču Chim'ci i ul. Conti 11.
Zenske: Punter, Semola, Duimo vič, Kocjan N„ Ribari.' (vse Rinil
di); Battini, Sedmak (Barkovlje); Predonzani, Folin (DSZ); Negri, Quarantotto (Tomažič); Stella, Mattel tRedivo); Magajna L. (Vesna).
Moški: Renko, Visint'n, Bertoc-chi, Bacchetti, Michelazz!, Lepre, Flego (Col); Licinian', Rutar, No-velli (Kraljič); Mancinelli, Privile-glo (Tovarna strojev); Marcolin, Michelazzi (Tomažič); Plače, Bitežnik (Čermelj); Kolar (Roianese).
Tekme za Tomažičev pokal: Dne 24. t. m. na igrišču delavske športne zveze ob 19. uri Col-Rauber in ob 20. uri Tomažič-DSZ.
niku, a iz škatle ni .spravil n-ičesar več. Pravtako se je godilo igralcem, ki so igrali dalje, ne da b. vedeli, da jih ne more nihče poslušati, ker je radio Trst 2 «iz nepredviden h» vzrokov — prekinil oddajo. Odgovorni uslužbenci so se izgovarjali na Videm, odkoder dobivamo rad’j-sko «blagodat» Trst 2, češ da se je tam nekaj pokvarilo in da naj potrpijo deset minut pa da bodo lahko nadaljevali. Minulo je deset m'-nut, minulo je pol ure — in so javili izralcem, da oddaje na žalost ne bo, ker je postaja pokvarjena.
Vzrok za okvaro v radijski oddajni postaji je iskati najbrže drugod, v tem namreč: tehnično vod'jo oddajo Trst 2 nemški ujetn ki, k' jim najbrže ni bilo prav pri srcu, ko so ponovno obujali spomine na borbe s partizani in jih je vrag jemal kadar koli so imeli opravka z — «raztrganci». Pa ne le nem škim ujetnkom, tudi drugim uslužbencem radija najbrže ni bila preveč po volji ta partizanska igra, ker so se kar nekam oddahnili, ko so njihovi zavezniki prekinili oddajo.
Čudno se nam zdi samo eno. da je rad o Trst 2 poročila ob 22.45 uri spet točno oddajal. Zato se ljudem vsiljuje sum, da so bile tehnične motnje, rekel bi pripravljene. Ko je odbila ura za s'ovensko partizansko dramo, so bile pri priči popravljene.
7,eleli bi. da bi Zavezniško .vojaško upravo; ki nam je blagohotno dala na razpolago slovensko radijsko oddajno postajo — čeprav iz Vidma — da preišče stvar, pa tudi osebje slovenske radijske oddaje in tehnični personal ter ga pouči, da je bla partizanska borba del osvo-
«S'.mbol proletariata*, je bila tudi šaloigra. Udeleženci so bili s prireditvijo zadovoljni. Vaščani žeTjo, da bi pripravili še več takih prireditev.
ZAGON
Množični sestanek mladine. Mladina iz vas! se je pretekli četrtek pclnoštevlno udeležla množičnega sestanka, na katerem je razpravljala o sodelovanju pri gradnji mladinske proge šamac-Sarajevo.
KOŠANA
Volitve o odbor RKS. V četrtek 16. t. m. smo imeli volitve v krajevni RK. Obenem smo izvedli združitev 9 krajevnih odborov RK s sedežem v Košani. Največ članov te človekoljubne organizacije je v vasi Volčje, ki je bila od okupatorjev popolnoma požgana. Novi odbor se bo povezal z vsemi ljudskimi odbori in organizarijam! SIAU-ja.
ŠMIHEL PRI ST. PETRU
Utrditev organizacije RKS. V nedeljo so bile v Šmihelu volitve v odbor RK. Sklenjena je bila tudi spojitev več krajevnih odborov zaradi lažjega in uspešnejšega delovanja.
POMJAN
Spominska svečanost. V soboto se je zbrala v Pomjanu velika množica iz sosednjih vas, da počasti spomin padlih borcav. V mali po-mjanski župniji je bilo 40 parfza-nov, ki So žrtvovali svoja'življenja za svobodo, a le 7 jih je pokopanih drsna. Po cerkvenem obredu se je lazvil žahni sprevod na pokopališče, kjer se je svečanost končala.
V sprevodu sta pe'a moški! 'n mladinski zbor in je igrala godba (z Nove vasi. Sodelovala je tudi častna četa iz Kopra.
Ljudstvo iz najbližje okolice Kopra se je svečanosti udeležilo, v velikem številu, čeprav je bil. delovni dan in burja.
KOBARID .
Opozoril. Pri Gujonih v Starem selu je bilo ukradeno moško kolo tov. Raku Antonu. Prizadeti pozna tatu rn ga poziva, da ga vrne. Drugače ga bo prijavil oblastem.
BUKOVJE
Nabiralna ak-oja. Pionirji iz naše vasi ne pozabljajo svojih lovar -šev, k! so zgubili v osvobediin. vojni svoje starše, in domove. Zato so izvedli nabiralno akcijo za sirote v domu T. Tomšiča v št. Petru na Krasu.
DNEVNA KRONIKA
Pasja zjacSba iz Scžrns
Nesreča v Lonjerju
7 letni šolar Atilij Mauri Iz Lo-njerja 310 je našel v bližini domače hiše 2 naboja. Sklical je svoje tovariše in skupaj so oba naboja razstrelili. Pri tem pa so drobci fanta zadeli in ga ranili po obrazu
Konji za Jugoslavijo
V ponedeljek zvečer so pripeljali iz Amerike z ladjo «Earlham Vik-tory» 760 konj za Jugoslavijo.
«Mrtvi» zajci so se vrnili
V torek so našli blizu postaje Čampo Ma-zio železniški voz z zaklanimi zajci, ki je prišel z Madžarskega. Preiskava je ugotovila, da je bil voz premeščen po pomoti
Gecovi v Sežani imajo mladega j z ene postaje na drugo. Tako so psa plemenite pasme. Pred dmvi „e ^v^nj* zajci zopet vrnili.
je pes kar ra lepem izgihil. Zaman so ga iskali po celi Sežani. Tedaj so se spomnili, da imajo v Sežani izredno veliko število čuvarjev javnega reda in lastnine, znano civilno policijo.
Delavci branijo svojo menzo
V ul. Pastione 1 posluje ljudska kuhinja, kjer se hrani nekaj manj kot 200 delavcev in uradnikov. Sedanji lastnik kuhinje je imel v na-
Nskaj dni pozneje, ko so že mi-j i*mu prostore za eno leto. Ta doba slili. aa je pes .zgubljen za vedno, I J« sedaj iztekla ^ bt_rooral i proso opazili civilnega policista, ki j
izročena prometu belokrajska železnica, ki je bila na progi 20 km pretrgana, odkar so bili za časa osvobodilne, borbe razrušeni važnejši objekti, med njimi viadukt pri Otovcu. Slovesnosti je poleg predstavnika slovenske vlade dr. Marjana Breclja prisostvoval zvezni minister za promet Teodor Vujasinovič, ki je v svojem govoru med ostalim dejal:
«Dograditev belokranjske proge ni naš prvi in največji uspeh, dasi obnova enega izmed gradbeno najtežjih in najbolj kočljivih objektov našega prometa predstavlja pomembno delo. Ta uspeh ima za nas poseben pomen. Kakor nismo v borbi mešetarili s sovražniki, tako nismo mešetarili niti z zavezniki. Znali smo si pomagati sami. Kakor nismo v borbi varčevali s svojimi življenji, tako nismo smeli varčevati niti z imetjem. Uničevali smo, kar je koristilo okupatorju. Da bi zaprli pot fašistom, smo razrušili belokranjsko progo. Ob osvoboditvi smo našli mnogo ruševin, ki smo jih z odločnostjo in z voljo, v borbi prekaljeno, začeli obnavljali. Naša država je prenehala biti država Izkoriščanja, postala Je' dežela bogate bodočnosti. Naši narodi se pod vodstvom maršala Tita zavedajo svojih nalog, pridobitev osvobodilne borbe in neodv’snosti, zato obnavljajo junaško in požrtvovalno, kar dokazuje tudi belokranjska proga, ki jo danes izročamo prometu*.
pozarjajo, da je edino ta del pristanišča prikrojen potrebam lesne trgovine in da je nova odklonlev njihove prošnje v veliko škodo lesne? trgovine.
Povečanje proizvodnje sladkorja,-Svetovna proizvodnja sladkorja bo v letu 1946-47 znašala okoli 26 ir 1’jonov ton, in bo za 3 milijone tod to je okoli 12%, večja kakor v letini 1945-46. Kljub temu bo še vedno za** ostajala za predvojno proizvodnji1 za 14%. V letu 1939-40 je znršala* okoli 31 milijonov ton. Povečanje proizvodnje v letu 1946-47 je treba” pripisati v prvi vrsti povečanju vi Sovjetski zvezi, nato v Italiji in Ho-? land'ji.
Spcrrčila in rbjave
Drobne novico
vodil Gecovega psa r.a izprehed. Gospodar je šel zopet na policijo in zahteval svojega psa. Tam so mu zatrjevali, da o njem ničesar ne vedo. Tedaj je odšel gospodar na glavni stan h guvernerju, kjer je res našri svojega psa. Prišel je tudi policist, ki si ga je tako samclastno prisvojil. Policist je bil še toliko drzen, da j? zahteval od Geča odškodnino, češ da je imel dvatisoč lir stroškov za opremo njegovega psa.
Tov. Geču je pešlo potrpljenje 'n povedal je .naravnost: »Mi kmetje rabimo psa za čuvanje hiše in nsrh zadostuje, da ga privežemo na verigo. Take jermenčke m ovratnike pa naj rab; gospoda, ki nima drugega dela, kakor da se sprehaja s psički oki'Og. Policija, ki b! morala ščititi našo lastnino, pa postopa z parni tako, kakor so to delali za casa fašizma.*
Policist se je tudi ujezil in zavpil: «če hočem, psa lahko tudi ustrelim!* «Tudi mene lahko ustrelile. saj ste civilni policist!* je odgovoril tovariš.
Po dolgem pregovarjanju je moral gospodar vendarle plačati 1500 lir. da so mu vrnili ukradenega psa. Pasjo opremo je vrgel policistu pred noge in psa odpeljal domov.
IZPRED SODISCA
Sodnik verjame
samo civilni policiji
Te dni je višje zavezniško sodišče sodilo Josipu Sancinu iz Doline. Obtožili so ga, da je ob aretaciji Angela Strajna, obtoženega umora zdravnika Passalacque, skupno z drugimi vas'čani napadel policijsko postajo v Dolini.
Pri prvi razprav; so zaslišal’ dva policista kot' obtožilni pridi. Povedala sta, da sta spoznala obtoženca med množico in ga na domu prijela. Ker ni bilo branilca, so obravnavo preložili.
Pri drugi obravnavi so zaslišali
štiri razbremenilne pride. Vse so bodilne borbe — borbe zaveznikov i potrdile obtožendevo izjavo, da je proti nacifašizmu.
7eleli bi tud!, da bi se ta drama v radiju čimprej ponovila, ker vemo, da je to tudi želja poslušalcev
šel onega večera že ob 8. uri spat in da ga ni bilo prt demonstraciji. Povedale so tudi, da je policija ob 10. zveč.r vdrla v h.šo. Tq je po-
Branilec dr. Toneid je dejal, da izjave policistov ne morejo služiti za dokaz, ker je bila tema in policista ne bi nit; mogla spoznati obtoženca med tolikšno množ.co. Po. leg tega pa so vse pride jasno izpovedale, da je šel že ob osmih spat. Ker je branilec govor .1 slovensko, je zahteval nek; policist, k; je bil nastopil kot prida, naj prevajalo zanj branilčev zagovor v italijanšč.no. Zagovornik pa mu je upravičeno odgovoril, naj si poičde tolmača med občinstvom, kamor je tudi on spadal, ker je že pričal pri prejšnji obravnavi.
Sodnik je obsodil tov. Sancina na leto dni ječe, ker je verjel izjavam polieistov, ne pa izjavam štirih prič..
slovenske radijske postaje Trst 2. i trdil tudi policist.
30
ALEKSANDER BEK :
VOLOKOLAMSKA CESTA
— Zato, ker se z njim p’šejo ukaz!, — je v šali odvrnil ter nadaljeval: — S tem svinčnikom bi se moglo rešiti, čeprav bi človek ne vedel, za kaj gre, vse, karkoli hočete, že v dveh miinutah. Potegneš črto na zemljevidu — in konec: vprašanje je rešeno. Napišeš ukaz — in konec: vprašanje je odločeno. Vzemite ga, da mi ne pride pod roko. Toda tudi vi sami, tovariš komandant bataljona, ga čim redkeje uporabljajte.
Z nasmehom mi je izročil svinčnik, nato pa me je zaskrbljeno zpra.-al:
— Kako sodite, kje bi lahko najhitreje iztaknili kotle?
Verjetno se je v mojem pogledu izražalo začudenje. General mi je
objasnil:
-- Torej, naša dlviz ja bo kot neke vrste zemeljska obramba: formira sc izven načrta. Ne moremo računati z novo opremo. Tudi je ne bomo zahtevali.
Odgovarjati sem moral tudi na številna druga, po večini prav tako čudna vprašanja. Pri tem se nisem mogel otresti vtisa, da se Panfilov zanima tudi za stvari, ki bi se zdelo, da bi generalu ne pristojalo zanimati se zanje.
Končno m! je pomolil papir in izdal ukaz.
— Tu so označeni naslovi stavb, — je dejal, — v katerih bomq
namestili formiiare edinice. Treba jih jft pregledati in preiskati, če so
primerne. Preglejte dvorišča: ali so dovolj razsežna, ali so tam kuhinje, st.dlniki in kotli za prekuhavanje vode?
Spet sem se začudil: ali je pffimemo, da se general ukvarja s
tak m! stvac-mr?
Panfilov mi je predal spisek, gledajoč mi v obraz, me je vprašal:
— Ali ste me razumeli?
— Sem, tovariš general.
Vzel je uro.
— Koliko časa potrebujete za to?
— Do večera bom gotov, tovariš general!
Ostro prelomljene obrvi so se nezadovoljno privzdignile:
— Kaj to pomeni — do vedeva?
— Do šestih, tovariš general. — Nekoliko je pomislil,
— Do šestih... Ne. Obvestite me o izvršitvi ob osmih.
Minevali so dnevi, jaz pa sem izvrševal drobna generalova povelja. V tem času se je rojevafa divizija, zbiral se je poveljn ški kader.
Ko sem nekoč odhajal od Panfilova, senr videl: naproti mi je prihajal artilerijski polkovnik. Imei je dolge noge in podolgovat obraz z dvema ostrima potezama okrog ustnic.
Umaknil sem se v stran. Polkovnik je pogledal moje značke in obstal.
— Artilerec? — je odsekano vprašal,
— Sem, tovariš polkovnik.
— Pod mojim poveljstvom?
— Ne vem. Določen sem za komandanta bataljona.
— V pešadiji? Kako to? Pojdiva k generalu.
Iz razgovora pri generalu sem razbral, da je siloviti polkovnik, ) Je pravkar prispel, komandant artilerijskega polka naše divizije.
— Ukažite mu, tovariš general, da se takoj postavi pod moje poveljstvo. In naj že danes prevzame divizion,
(Se nadaljuje)
ster; izprazniti. Obiskovalci kuhinjo so vložili prošnje, da bi te prepotrebne ustanove ns zaprli in da bi ji omogočili nadaljnje delovanje.
Lesno pristanišče še vedno pod zasedbo. Poleg neštetih stavb, k! bi bile nujno potrebne za stanovanja in za razvoj tržaškega gospodarstva — kakor so na primer razni hoteli ■— je še vedno pod zasedbo lesno pristanišče pod Skednjem. Te dni je udruženje lesn'h trgovcev ponovilo svojo prošnjo pri zavezniški vojni upravi, naj bi pristanišče stavila na razpolago trgovcem. Zavezniška vojna uprava je zavrnila tudi to prošnjo, čeprav bi bilo lesno pristanišče nujno potrebno trgovcem za nemoteno poslovanje z lesom. Predstavnik! lesne trgovine ugotavljajo, da so že računali, da bodo lahko razpolagali z lesnim skladiščem in so v tem smislu tu-
K U LT U R A
Nova števiika »Razgledov1
Končno je izšla težko pričakovan na dvojna (S in 6) številka «Raz-gledov», ki se je zakasnila zaradi daljše odsotnosti njenega urednika Franceta Bevka. Po prav'ci prav-m etežko pričakovana*, saj so si »Rp.z-gledi» v enem letu svojega izhajanja pridohi/i znaten krog čitaljev in ljubiteljev ter dokazali svojo t»u-Ijenjsko sposobnost in upravičenost. Nedvomno bo pomem te naše prve kulturne revije na Primorskem po osvoboditvi še narastel ter bo igrala eno izmed odločilnih vlog v obnovi našega kulturnega življenja.
Iz izredno bogate in pestre vsebine bi predvsem poudaril nadaljevanje Bevkovih spominov «Pot v svobodo», ki so ne samo tehten dokumentaren prispevek k borbi primorskega ljudstva za svobodo, marveč pomen'jo tudi stirstično izredno zanimiv literarni pojav. Bevk je ostal tudi v teh spominih zvest svojemu epičnemu načinu pripovedovanja. Ne zaustavlja se pri podrobnostih, ne koncentrira se na en sam dogodek, marveč s lirok m zamahom popisuje svojo pot skozi are-tac je, zapore in internacije v partizane. Toda tisto, kar dviga Bevkove spomine visoko nad reportažno poročanje, ni samo njegov izklesani slog, niso samo bistra ps'hološka opazovanja, marveč Še prav posebej tista končna žlahtna usedlina dolgotrajnih borb z usodo, usedlina trpljenja, muk in naporov, a kljub temu vedrega pogleda v življenje — modrost.
Levji delež vseb’ne je prispeval Andrej Budal, ki uvaja revijo z lepo študijo o cSrečku Kosovelu in
Kosovelovcih». V «Obzorwku» ima
daljšo oceno Bevkove zbirke novel in črtic «Med dvema vojnama* ter študije o Vladimiru Nazorju, 6 Smrti Srnailage Cengiča, o ruskem pisatelju Sčedrinu in drugem. Jože Pahor je prispeval krajšo, a pregledno študijo o Gorkem in članek o našem tržaškem gledališču.
Med literarnimi prispevki je globoko občutena novela Maksima-Gor-kega /Kako so prijeli Semago», čustveno dojeta impresija iz tržaškega življenja Borisa Pahorja cStarl svetilnik*, Vladimira Bartola črtica. iz Ljubljane za časa okupacije rPetnajst številk» in s toplim socialnim čutom napisana novela Ive Breečakove «Ogenj*. Med pesniki sta največ prispevala Gema Hafnerjeva in Tone Batagelj, po eno pe-
sem■ pa imata tudi Ludovika Kalan in A. Budal.
Lino Legiša končuje svojo zanimivo in pregledno stud'jo o naj io-vejšem slovenskem slovstvu, Bolgar Dimiter Pantelejev pa nas se. znanja z bolgarsko književnostjo po 9. $cptprhbru. Posebno pozornost utegne zbuditi članek sovjetskega avtorja V. Leonidova: «Novo obdobje v zgodov'ni slovanskih narodov*.
Tehtni so tudi članki z gospodarskega in političnega področja, tako Dušana Rgbara «Po Parzn*. Marija Kocijančiča «Gospodars’ki problem Svobodnega področja* in Jožeta Božiča «Socialno zavarovanje v Julijski krajin'*.
«,Potrebo po sodobnem razstavnem prostoru» utemeljuje Robert Hlavatg. Vsebinsko pestri »Obzornik» sem že omenil.
Revijo s tako tehtno i-n bogato vs:b’no kazijo številne tiskovne napake, ki naj se. v bodoče čim temeljiteje odpravijo.	VI. B.
Vokalni koncert priredi delavska' športna zveza v petek 24. t. m. ob| 20. uri v ul, Conti 11. Sodeloval bo' pevski zbor «Tomažič pod vodstvom Pina Occinija. Peli bodo razne operetne speve.
Komorni zbor bo priredil prihod-j njo nedeljo na Opčinah svoj kon-. cert. Na sporedu so partizanske narodne in umetne pesmi.	,
Sestanek slovenskega učiteijst- j bo na sedežu Enotni sindikatov v ul. Imbriani 5 v petek ob 16.30 uri in ne ob 18.30 uri, kot je bilo pomotoma javljeno.
Prosvetna konferenca v Nabrežini. Slovenska prosvetna zveza sklicuje v Nabrežini v nedeljo 26. t. m-ob 9. uri prosvetno konferenco za društva nabrežinskega in tržiškegs okraja. Vabljeni _so vsi odborniki, zastopniki imnožččnih organizacij in učiteljstvo.
Natečaj za sodno službo. «GaZ-zeita ufficiale* od 2. decembra preteklega leta je razp'.sal!a natečaj z* 164 sodnih avskultantov. Prednost imajo borci iz vojne 1940-43 in osvobodilno vojne. Prošnjo s kole-kom za 12 lir je treba vložiti do 31-t. m. pri državnem pravdništvu v Trstu.
Prosvetno društvo cSimon Jenko*. Za danes napovedana odboro-va seja odpade.
RADIO TRST II.
v ČETRTEK, 23,- jan.
6.54 otvoritev - koledar; 7. vesti v slov.; 7.15 vesti v ital.; 7.30 zaključek; 11.30 glasbene slike; 12. rad'iska univerza; 12.15 glasbeni program v zvezi z Vidmom: 12.45 napoved časa - vesti v s!ov.; 13. kulturno predavanje: Preteklost slo-vensjcega slikarstva; 13.15 glasba po željah: 14. predavanje: sodobna Anglija; 14. čitanje sporeda - zaključek; 17.30 plesna glasba; 18. ženska ura; 18,30 nestra glasba; 18 45 slovenska književnost: pregled slovenske besede na Primorskem; 19. partizanske pesmi: 19.10 sodobne osebnosti:	Averel Harrt-
man; 19.20 koncert čel’sfa Oblaka; 19,45 napoved časa - Vesti v slov.; ?p. vesti v ita’.: 20.15 lahka glasba; 20 30 glasbeni interniezzi: 21. simfonična glasba: 22. plesna glasba: 23. napoved časa - vesti v ital.; 23.15 vesti v slov. čitanje sporeda; 23 30 plesna gl?*«ba: 24 zak]h'č'k.
Enotni sindikati
Lesna stroka. Danes ob 19. h0 bo odborova seja.
Kmetijstvo. Danes ob 17. uri sej» odbora in referentov.
Hoteli in menze. Danes ob 10. uh bo sestanek vodstva.
Šolski oddelek. Danes ob 18.3U uri bo sestanek ljudsko šolskih učiteljev.
Manufaktura. D3.nes ob 19.30 ur-bo na sedežu odborova seja.
Obrtniki. Jutri 24. t. m. bo ob uri v ul. Imbriani 5 zborovanje članov.
Zborovanje pekov. Jutri 24 t. m-ob 16.30 uri bo v ul. Conti 11 zborovanje pekovskih uslužbencev ® dnevnim redom: 1. Poročilo o P°" gajanjh v mezdnem vprašanju i° o dcsežen-ih rezultatih. 2. Razno.
Raftmrije. Odbor za kemike i? rafinerije ima danes svojo sejo
17.30 uri jn ne ob 19. uri kakor P° navadi.	.
Vratarji. V soboto 25. t. m. 0
18.30 uri bo rsja nevega od beta..
Spalni vozovi. O nedeljo 23. t. n1-
ob 10. uri bo v ul'ci Imbriani 5 sestanek vseh nameščencev racin5' rodne družbe za siplane vozove. RSZ' previjali bodo o pravnem pestopk* proti ravnateljstvu v Rimu.
Rojstva, smrti, poroke
Dne 22. januarja 1947 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 12 lj" di. porok pa je bilo 4.
CERKVENE POROKE: el ek tri mehanik Borgnolo Peter in prod5' jalka Indrico Nerin-a, pref. S'ki; Anton in prof. Tuskan Fedora, ih*' Vel/cogna dr. E d gard, rr/zar MU1' kr Nicolaj in zasebnica Pagan Bn1' na.	,
UMRLI: 66 letna Gustincich 'k Acquilante Angela. 70 letna Larin5 vd. Heliner Karlina, 61 letna sar Antonija, 61 letna Morin P°r: Morin Marija, 56 letni Palombie' Franc. 64 letna Oremon Lucija. ^ letni 7, vic Jakob. 36 letni Sno«** Atilij, 53 letna Fratta por. Mcttu Regina. 83 letna Barsan vd. Ops1' Dominika. 57 letni Licurella CaD’ gero, 79 letna Demertini vd. M®*1' Hirie^rdo Evgenija.
Odg. urednik DUŠAN HRESčA#   '
V torek zvečer je bil izpred restavracije Viole, ul. Carducci f' Trst.-ukraden jeep z modro ktV0' serijo in sivo streho. Primerno n?'
grado debi vsakdo, kj bi utegh
dati potrebne podatke polkovni**1 Oysterju ali prr-očniku Brodvj’1, Grande Albergo della Citta, Obre^ je 3. nevembra.
MALI OGLAS
t:
KUPIM KNJIGO »Moderni ple.*» lec* iz 1. 1906., ki jo je napisal založil Ivan Umek in natisnila skarna «Edinostu. Ponudbe n upravo ^Primorskega dnevnik8’ pod značko «Plesalec».
Naredilo gledališče
V soboto 25. t. m. ob 20. uri v Ilirski Bistrici: »Scampolo*.
V nedeljo 26. t. m. ob 15. in 20. uri v Postojni: «Scampolo».
V torek 28. t. m. ob 19.30 uri v Skednju: «Matiček se ženi*, dijaška predstava.
KJNOPREDSTAUEIi
18:
«Zločin
mojem
FILODRAMMATICO, brez kazni*.
ITALIA. 14:	«Vedno v
srcu*, Gl. Wacren; petje.
ALABARDA. 14: «Rcbin Hood*, Erroll Fltan.
MASSIMO. 18:	«Sanjal sem o
angelu*, G. Grant.
GARIBALDI. 18:	«Bamdit»,	A.
Nazzari, Magnani.
ARMONIA. 15: «Odmevi z mladosti*. Variete.
IDEALE. 18: »Mala mamica*.
SAVONA. 17.30: »Trije kadeti*.
MARCONI. 18: »Lepa Yvona.
RADIO. 18: Ridolini.
ZAHVALA
Družina Metlika in sorodstvo se zahvaljuje vsem, ki so spremili našega dobrega soproga in očeta
ANTONA METLIKO
na zadnji poti. Posebna zahvala darovaloem cvetja in onim, ki so darovali v njegov spomin zneske v dobrodelne namene, tov. župniku Bidovcu in ostalim govornikom za ganljive besede, pevcem prosvetnega društva Bazovica in godbi iz Trebč.
Bazovica, 21.1.1947. Družina METLIKA in sorodstvo
Ob koncu sezije prodaja
KRZNARIJA
ZILIOTTO
vse blago po najnizjih cenah
TRST . ULICA TRENTO 11 - TEL. 29-374