f 71 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetja za vse leto . . . $6.00 H g Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 jI Za inozemstvo celo leto $7,00 GLAS NARODA list slovenskih _delavcer v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Claw Blatter September 21. 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Confrasa of March 3. 1870 NO. 130. — ŠTEV. 130. • ," I!.................... — TELEFON: CHeleea 8—3878 NEW YORK, FRIDAY, JUNE 3, 1932. — PETEK, 3. JUNIJA 1932 VOLUME 3XXX — VLADA JE PREDLOŽILA SVOJ NAČRT ZA 0DP0M0C KONFERENČNI ODSEK OBEH ZBORNIC SE BO VKRATKEM SPORAZUMEL GLEDE DAVŠČIN Tajnika Mills in Hurley odločno nasprotujeta načrtom demokratov. — Financiranje podjetij, ki se izplačajo. — Vojni tajnik je proti vsaki miloščini. — Posamezne države naj bi dobile potrebne vsote denarja za preskrbo nezaposlenih. Uradnikom, ki imajo le $1500 na leto, naj bi ne bila skrčena plača. Splošna nezaposler Kanadi WASHINGTON. D. C., 2. junija. — Danes je nil predložen kongresu vladni program za zmanjšanje nezaposlenosti in za odpravo depresije. Istočasno sta pa dva člana kabineta nastopila pred zborničnim odborom ter odločno napadala predloge za odpomoč, ki so jih stavili demokratje. Republikanec Hawley iz Oregona, bivši predsednik zborničnega odseka za pota in sredstva, je pred ložil vladni program v obliki dveh predlog. Prva zahteva, naj se da posameznim državam tristo milijonov dolarjev. Ta denar naj bi se uporabil za pomoč nezaposlenim. Druga predloga pa pooblašča rekonštrukcijsko korporacijo za izdajo na-daljnih tisoč pet3to milijonov dolarjev, da bi na ta način še bolj razširila svoje financijsko delovanje. Državni zakladničar Mills in vojni tajnik Hurley ata odločno napadla predloge demokratov za odpo moč. Rekla ta, da bi bil ta denar potrošen brez vsakega haska in da bi dobilo razmeroma le majhno t-tevilo nezaposlenih delo. — Demokratje zahtevajo, — je rekel Mills, — naj se dovoli za javne gradnje petsto milijonov dolarjev. Pri teh javnih gradnjah bi dobilo kvečjemu 53 tisoč oseb zaposlenje. Državni zakladničar je v principu odobril načrt, naj se posodi posameznim državam gotove vsote denarja, s katerim bi podpirale nezaposlene. Države bi pa morale dokazali, da so res potrebne take-j/a posojila. Voj ni tajnik Hurley je z vso ostrostjo napadal predlog, naj bi se dovolilo sto milijonov dolarjev za direktno podporo nezaposlenim. Dajanje miloščine, — je rekel ,— je spravilo na kolena velik imperij. To dejstvo naj nam bo v preteče svarilo. Edino priporočljivo sredstvo je skrajšanje delovnega časa. S skrajšanjem delovnega časa bi dobilo več nezaposlenih delo in zasluže1 . Miloščina bi pomenjala razžaljenje za ameriškega delavca. Države in občine imajo še vedno precej sredstev, da skrbe za nezaposlene. Dolžnost slehernega ameriškega državljana je, skrbeti za to, da ne bo nihče v deželi trpel pomanjkanja. WASHINGTON, D. C.. 2. junija. — Člani kon-ferenčnega odseka obeh zbornic, kateremu je bila izročena davčna predloga, so se danes ves dan posvetovali, in če bo treba, se bodo posvetovanja ponoči nadaljevala. Medtem ko se je konferenčni odsek bavil s finančnimi vprašanji, so debatirali v senatu, kje bi bilo mogoče kaj prištediti. Glavna debata se je vršila ♦/lede predloga, naj se vsem zveznim uradnikom skrči plače za deset odstotkov. Neodvisni republikanec iz Nebraske, senator Norris, je bil odločno proti temu, da bi znižali plače onim zveznim uslužbencem, ki ne zaslužijo več kot tisoč petsto dolarjev na leto. Senator Bingham je rekel, da bo treba odpustiti od 80.000 do 90.000 uslužbencev ako skrčenje ne ho uveljavljeno. Dosti bolje je ljudi nekoliko manj plačati kot jih pa enostavno vreči na cesto. VETERANCI NIMAJO VEČ PROSTEVOŽNJE Skupina v Clevelandu je prosila za prosto vožnjo. — Governer je prošnjo odklonil. — Policijski komisar zahteva denar. Columbus, Ohio, J. junija. — Država Ohio n<» ho ver dala proste vožu'c veteraneem. kot «lo ■»«•- t _ ~ I daj. ko ij(' pr«-peljala prek«i državi* vi'tfraiKTV. ki ^o prišli i/ države Indiana, (Joverner (leorge While je odklonil tozadevno prošnjo >k 111*: 11 i vetrra-m*« v v <*|ev-landn. ki so prosili governerja za prosto vožnjo «l«i p«Min-vIvmiski* nn-je preko Youngstovvna. Albany, N. Y., '2. junija. — Na slopn eah Kapitola >e je zbral » >to nezaposlenih veteraneev in -o pričeli svojo pot pr«4i Washing-Ionu. Washington, D. junija. Ker je »a pot o v Washington š<> ver ^lo veteraneev, je policijski komisar general IVIham I). (ilass-forcl naprosil »-ena! distrikta ('o-Iiimbia. d« privoli $7.>.'MM» za prehrano veteraneev. ki prihajajo v Washington, d:! zahtevajo sv«-j vojaški bonus. Y mestu je Že okoli l."»OU hiv-, šili vojakov, prihaja pa jih še <•-1 k«»li .~>po več itr vsak dan liekatj preiskuje. (i<>vori.-a pravi, da gre'za neko pripravo, s pomočjo katere je mogoče iz krvi iz-delovati nek serum. \'si irslužbem-i v Koekefellc-jevem zavodu -«» dobili ukaz. da u-sinejo Lindhergha nadlegovati z raznimi vprašanji. Y«ded tega so domnevanja tako zelo različna. Princeton, Ky., 2. junija. l*o7.iio ponoči j»* vdrla razjarjen,« množica v okrajno kaznilnico in <»dpeljala 4s |rt starega Walt«'r.;a Merrick, če gar truplo je bil«« najdeno obešeno na drevesu tri mi-. I je iz mei-ta. Miiskirani Ijodje »«» prišli v sobo ji-čai* a Curta -lo-nesa, so ga zv«*zali. mu «»«lwli ključe in oilpeljali M-rrirka. .Merriek bi imel priti pred sodi- | š<";i■ 13. junija, pod obtožbo, da je z dinamitom razstrelil trgovino > M. Poole-ja v februarju. Poole j■* ■ bil težko ranjen in j«* bil dva me-J seča v bolnišnici v Nashville.' Tenn. Vsled razstrelbe je bila razbita roka nek"ga «I«'čka. Med ljudstvom j«* takoj spočetka vladalo veliko razburjenje, to-' da oblasti >o bile mnenja. «la se je to razbuitjenje sčasoni jmleglo, Ysled *fga je liučanje z«»lo prese-j nHilo oblasti. Linčar ji so se pi:pe|jaii pred ječo v šestih avtomobilih in v nekaj minutah so pripeljali Mer-ricka ter se ž njim odpeljali proti ITopsonu. Merriekovo truplo je 'slučajno našel farinerjev sin Floyd Mitchell. Nek učitelj je v šoli pretepel Merrickovega sina. Merriek j ■ učitelja tožil in pri obravnavi .->»• je Poole, ki je član šolskega od-bora postavil na d ran učitelja. 1 čitelj je bil pred sodiščem o-proščen. Iz maščevanj:i j«' nato Merriek z dinamitom raz-dr-li! 1'oolevo trgovino. VLAGATELJEM SAKSER STATE BANK (In liquidation) Dosti vlagateljev Sakser State tank vprašuje, kdaj zamorejo pričakovati druge dividende. B-mčni department dosedaj še ni določil, kciaj se bo izvršilo drugo izplačilo. Up-ti je, da bodo dobili vlagatelji nadaljni ček tekom meseca junija, toda kakor rečeno, uradno to še ni aoločeno. V namenu, da kolikor mogoče zaščiti denar vlagateljev, department ne prodaja dosti bondov, ki •so ostali banki, kajti na trgih so v zadnjih par tednih cene zanje smešno nizke. Department likvidira počasi, hoteč s tem doseči, da bodo Vlagatelji dobili čimveč nstzaj. Upati je, da bo vkratkem proglašena nadaljna dividenda v znesku ru odstotkov, ostale dividende pa od č-sa do časa, kot bo pač likvidacija napredovala. Glede prihodnjega izplačila ni treba nikomur hoditi v tanko vpraševat, kajti department še ni določil dne, in vsledtega ne morejo dati v banki nikakih pojasnil. Kakorhitro bodo čeki napravljeni, bodo takoj odposlani po pošti. V lSrooklvnu je bila «» celo New York mal«»kdaj doživi iVt :> šlo prostovoljno v smrt. k«*r .♦* pred nekaj dnevi umrla žena. o-ziroina mati in brez nje niso m«»-gli živeti. Carlos Serafini ok-lynu. se je dogovoril s svojimi štirimi hčerami .Josephine. Vineenta. 'J7, (iuadelupe. 1M i:i Matildo Munzo. staro 'J t l»-t. d » gredo skupaj v smrt. Samo Matilda j«> bila poročena z nek m Mim/.ijeui. od katerega pa j«* bila ločena. I/, kuhinje .j«» bila najudjani pliuova cev v spalni«-«*; na eni postelji ^o ležale tri stare še sestr-\ na «lrugi |)i>stelji pa oče in najin lajšii hči (iuadelupe. Zet Munzio. ki je zjutraj prišel, da bi vs»- uredil za pogreb (b-l liio ve žene. je našel trupla. Poslovilno pismo vseh na policij«« se glasi : — Prosimo, da naše smrti ne objavite. Kar morete objaviti, je samo to: Žena in in naša mati je umrla v žalosti vsled smrti naš"-ga sina in brata. Izvršili bomo samo samomor, ker brez nje ne moremo ži vet i. Smo štiri sestre in jaz k«it oče in smo se vsi dogovorili. da nočemo več živeti. Munzo je na-š edini z««t. toda po svoji /.«'-ni nima ničesar zahtevati. Ji«*r za njo ni nikdar ničesar plačal. Sosedje- so del Iliovo družino komaj poznali,* k«'r j«' živela sama za sebe. Vedeli so. kdo so. toda nikdo ni bil ž njimi v posebnih prijateljskih odnošajih. ZARADI SLABE LETINE SO FARMERJIV VELIKI STISKI REGINA, Sask., 2. junija. — Brezposelnost po ?apadni Kanadi se zelo širi, kar jako vznemirja javnost. Po splošnem mnenju je najmanj 100,000 ljudi brez dela. Povsod odpuščajo delavce in kruto sledi država privatnim podjetjem ter odpušča delavce iz državnih naprav. Državna po. I pora za družine znaša na ...........I O-J do Samei. ki »o č. z z.iuo dobili / i vet išče v kt-mpah. so seda.; prepuščeni samim sebi. Tudi farmer i so okusiti to \«>-tik o gospodarsko ii<*vdito. Tri z-i-poredne slabe letine >o spravi!" farmerj«' v jiižn«»m delu Sa-kat-chewana na rob prepada. \'eč tisoč farmerjev se je zimo preživel«* z državno pomočjo v obli ki živil. Farmerj i >o tudi dobi'l od vlad«- semensko ži*o. P«> zapad-nili prerijah kaže letošnji prid"-l«-k pšenice z«'|o slabo. Za kako nizko ceno morajo far inerji-prodajati sv«»je pri«letlke. j»-razvidno iz naslednjega : Dueat jajc .'i cente; bušelj pšenice 40c; prašiči, živa teža. funt 21/-_>c; funt smetane 12e; bušel j «»vsa c in goveja živina po cente funt. Da farmer pridela in priredi vse to. ga velja več. In kaj preostane fanner ju za življenje, obleko, čevlje, žetev, mlatev in — davke! VEVERICA ZARAŠČENA V DREVESU Mcrrrit, Wash., 1. junija. — Drvarji so našli snsli drev«>Knega debla zaraščeno veverico, kjer je bila okoli 'J00 let. Drevo se j«* o-koli nje zarastlo za dva čevlja. zakaj prihaja Lindbergh v za- vod. Ravnatelj zavoda dr. Simon Flexner je na toza«levn«> vprašanje odgovoril, da je zavod tako 'velik, da ne more vedeti za vse, kaj se godi v zavodu. PARNIKI PRODAJO MALO PIJAČE London, Aiglija, "J. junii'a. — Parobrodne družbe mnogo trpe zaradi slabega potniškega prometa med Ameriko in Evropo. Pa tudi pijače kot pred tr?-mi leti. AEROPLANV KRATERJU VULKANA Konokansk, Alaska, "J. junija, .lezuit P. Bernard H. Hubbard, ki je-profesor na vseučilišču v Santa Clara, ('al., je v pilotom Frankom Dorbandt in mehanikom Herb Larisoiuuu v aeroplanu pristal v kraterju vulkana Aniakčak na majhnem jezeru in vsi trije so listali v kratenju pet ur. •Nikdar poprej š«> ni noben a«1-r«»plan pristal v delujočem vulkanu. Ko je Hubbard opazoval puh-tečo paro in druge pojave v vulkanu. je pričel misliti na to. kako s«* bo aeroplan /.o{>et mogel dvigniti. ' Dorbandtu pa. se je posrečilo p«> dolgih ovinkih dvigniti aeroplan ter ga je popeljal do 2000 čevljev visoke vulkanov«' st«'iie. k.i«'r je para s posebno sihi puhtela iz n«i-traujosti. Para j«* pričela potiskati aeroplan navzgor, da je priš"l do roba vulkanovega kraterja. Kot pripoveduje p. Hubbard, je aeroplan krožil četrt ure v kraterju. pred no j«* mogel pristati na jezeru. Hubbard j«' ž<* tri leta pro-učaval ta krater, ki je največji na svetu. NAPOLEONOVI SPOMINKI Po bitki pri Waterloo se je Napoleon skrival na oteku Aix. — Pozneje je bil odpeljan v pregnanstvo. Zelo redki .spominki Napoleonovega življenja na otoku Ai\. kjer j«' Napoleon preživel, za«ln.ic «ln't v Franciji, pralno .j«« bil o«l-peljan v izgnanstvo na »»tok s- . ll«ilene, so prišli v posest francoske vlade. Iz hiše. v kafoeri živel Na polen na otoku Aix. bodo napravili Nap«deonov muzej. P«> porazu pri Waterloo leta 181 ."> j»» -Napoleon hotel p«>begniti iz Pari/a in iz Francije. k««čiji .;•> hotel protii obrežju Atlantskega morja, to«la v vsak«Mn pristanišču so bile angleške bojne ladje. 132. junija 1S1se j«' Napoleon v Parizu odpovedal prestolu. Nekaj •dni zatem je prišel v Hoehfort, se je prepeljal na otok Aix t«*r j»' prosil svojega prijatelja, da gi vzame pod streho; to je hibi H. julija 1ST."i. I Vedno pa se j" izkrcal na «itok Aix. je «>.stal še nekaj dni na krovu fran«'oske fregate Sa i-1«'. k jer je pričel pisati svoj «ln« v-nik. kater«^ga je, Keflaj d«-Jti severu in jugu. «la prepreči ob-kolitev od strani kitaj.skih upornikov. Mesto Hailuu je v plaine-nih. Zažgale so ga japonske bombe i z areoplanov. PHILADELPHIA NIMA DENARJA Philadelphia, Pa., 42. junija. — Prvega junija je bil plačilni «lan za philadelphijske policiste in ka;kih 'JO.OOO tlruglh mestnih u-s»lužbeneev. to \a mestna blagajna nima toliko denarja, da hi m«>gla izplačati $1.400.000. Tudi 833 mestnih upokojencev bo moralo čakati za skupno izplačilo v znesku $.v».ooo. Finančni odbor se je ptrsveto-val z županom J. Hampton Moore, ako bi mogoče me>to najelo kako p«is«>jilo, t«ida je bilo kiuiečtio sklenjeno, da -s«- |>očaka nekaj dni .da vidijo, kolik17$ ( VESTI IZ JUGOSLAVIJE NALOGA MALE ANT ANTE X zadnjem f-asu naletimo v ameriškem časopis ju vedno bolj pogosto na pororila, ki so tičejo političnega po ložaja v Jugoslaviji. To je najlmlje znamenje, da se tam nekaj pripravlja. Kaj se pripravlja, menda niti v Beogradu ne vedo, še manjšo so pa o tem poučeni uredniki velikih ameriških dnevnikov. Vesti, prihajajoče z Dunaja in Rima, so-tendenci jozne. Razpošiljajo jih ljudje, ki s<> ><• za Judeževe groše vdinjali Avstriji oziroma Italiji, in ko jih največja želja je, da bi se Jugoslavija eimprej razletela na kose. Zelo značilna je pa brzojavka, ki jo je objavil ugled ni newyorški dnevnik "Times". Brzojavka je dospela na ravnost iz Beograda ter por<»ča, da je v bližini kraljeve palače eksplodiralo par bonih, ki pa k sreči niso napravile nobene škode. Po našem mnenju je napovedala jugoslovanska vlada odločen boj komunistom in drugim prevratuikom, kil silijo po deželi že itak zelo razvito nezadovoljstvo. Zadostovoljstva v sedanjem času ni v Jugoslaviji, kot ga menda ni v nobeni drugi državi na svetu. Tisti, ki pa razburjeno in nezadovoljno ljudstvo š.' podžiga ter mu kaže pot v temo in negotovost, je večji škodljivec kot dobrotnik zbeganega naroda. Ker se v takem slučaju poslužu jeta obe stranki skrajnih sredstev, bi ne bilo prav nič čudnega, če so tiste bombe, o katerih je poročal newyoi*ški "Times", počile po vladnem naročilu, da bi imele oblasti zadosten vzrok z v. temeljito preganjanje komunistov in drugih radikaleev. Ako 'bi vprizorili komunisti atentat, bi tozadevno poročilo najbrž ne dospelo iz Beograda. Pa naj si bo tako ali tako — nekaj se plete v Jugoslaviji. Ako bodo Slovenci in Hrvati s svojimi zahtevami pc avtonomiji, neodvisnosti in svobodi spravili vlado v zadrego in obup, se bo završil na Balkanu kratek proces. Srbi bodo enostavno rekli: — Pa imejte svobodo, avtonomijo ali republiko ali karkoli hočete imeti — na iz biro je vam. Mi smo dolgo, dolgo let živeli brez vas in bomo menda tudi v bodočnosti lahko brez vas. Pa se ločimo, ee ne moremo in ne moremo v slogi živeti. Kakorhftro bo padla ta beseda, bodo Slovenci in lir vat je svobodni, toda v tej svobodi bo njihovo pogubljenje. Evropa je zopet za eno konferenco bogatejša. 15. maja se je zaključila v Belgradu konferenca Male autante. Za našo javnost so postaili* mednarodne konference že tnko vsakdanja zadeva: pa naj se vršijo v Ženevi. Londonu, Lan-sanni ali Baslu, toliko razočaranj so ji že prinesle, nestrpno čakajo. V Evropi je nekaj državnikov, ki tuešti. Italija se z vsemi silami prizadeva, da bi iztrgala Romunijo kot neslovaiu-ko državo iz Male antante. V zadnjem času se je italijanski pritisk oslabil, ker so fašistične finance odpovedale in 'mi Romunija. Madžarska kakor tudi Avstrija vezane na denarno pomoč iz Pariza. Kot zvesta čuvarica narodnih meja-»je .\Iala antanta izvršila velik-) nalogo. Objektivni svetovni listi priznavajo njene zasluge za vzdrževanje političnega ravnotežja v Evropi; po njej so majhne uasledst vene #države prišle tudi do sedanjega vpliva pri Ligi narodov. Ker v sosedin ji h državah še vedno ni jejo močne i trn je proti sedanjim mejam in ne članice >Ma'le antante nahajajo v francoskem obrambnem političnem sistemu, ni bilo težko v Belgradu doseči sporazum glede zgolj političnih vprašanj, kakor je na primer vprašanje razorožitve in reparacij- Težje je sporazumeti se glede gospodarskih problemov. Molk zunanjih ministrov kaže. da ni bil v tem pogledu storjen nikak korak naprej. Vprašanje Podonavja je vedno na mrtvi točki. Tako zvani Tardiuejev načrt je Bene-j Sevo delo in je tornr prišel iz države. ki je članica Male antante same; toda za njega uresničenje so potrebne žrtve. Nič čudnega, da smo nekam skeptični glede te pobude, saj je naš izvoz navezan na. Italijo in 'Nemčijo, ki sta takoj I vložili svoj veto p rot i načrtu, in : kolikor .niso bile naše želje glede izvoza naših pridelkov v Cehoslo-vaško našle doslej; zaželjenega. odmeva. Najnovejše izkušnje nam žar proti našim pridelkom v interesu njihove države. Okoli nas mrgoli sovražnikov, ki v zadnjem času sumljivo pozorno gledajo izza meja. toda najnovejši dogodki v Nemvi'ji in nervoz.nost na Dunaju napovedujejo. da lahko Vsak čas nastopi trenutek, ko bodo tudi bratje Če-h oslova k i potrebovali našo pomoč. ("Slovenec"). Naročite n n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdrn-tenih drianh. Strašen zločin očeta. Na obali potoka Vočinke v o-kolici Viorvitiee so neki kmetje, ki so sejidi koruzo, našli ze napol razpadlo truplo nekega dekleta. Kmalu se ije ugotovilo, da je to 16-Ietna Rozika, hčerka dninarja Petra Rančaka iz vasi Rijmca. Dekle je odšlo že pred kratkim od doma ter sta oče in mati trdila. da se j«1 pridružilo nekim ei-ganom. Orožniki s<> uvedli zaradi raznih sumljivih okolnosti preiskavo. v kateri je oče nesrečnega dekleta izpovedal strašni zločin. Dekle je bilo slaboumno in bo-4eh.no ter nesposobno za vsako delo. Oče in mati sta skušala že pred leti spraviti nesrečnega otroka v kako bolnišnico. Nedavna >e je dekJe spet vrnilo iz bolnišnice ter je oče, kakor sam pravi, odvedel svojo hčer od doma, da bi /jo prodal ciganom, ki so taborili v gozdu ob potoku Vočinki. Ko sta prišla v gozd, ciganov ni bilo več tam in napotila sta se nazaj. Ko je hči. trudna in žejna, stopila k potoku, da bi se napi'Ia vode. jo je oče sunil v tolmun ter potem na bregu čakal. če bo.utonila. Čakal je precej časa in ko deklice ni bilo več na površje, se je mirno odpravil domov. Po načinu, kako ije popolnoma hladnokrvno pripovedoval o tem strašnem zločinu, sklepajo, da mož ni popolnoma pri pameti. Odvedli so io-gu. * Duhovit nisi. če se hvališ z du 'hovitostjo. nego če priznaš, da si omejen. * Mati: — Da vržeš tega. ničvred-neža čez prag, ko pride zopet na obisk! Takšen pokvarjenec! — Za božjo voljo, mama. kaj pa je z njim * — Se vprašaš! Teden dni že zahaja k nam. pa me še ni prosil za tvojo roko! * Ko bi vsi cenili delo drugih -taikšno mero kot svoje, bi morali češče priznati, da niso še ničesar na redili. * Duhovno zdravje je kreinenit značaj. Značaj se pa zbrusi le v trdi življenjski borbi. * Največje junaštvo je prava skromnost. Moraš pa biti tako skromen, da tudi te svoje lastnosti nihče ne odkrije. Težko živi nespameten, je pa pameten. še tež- ! Ženske so najbolj duhovite v rjubezui. najbolj iznajdljive v ! sovraštvu in najbolj požrtvovalne v materinstvu. i * dosmrtno ječo. Ker so se obsojenci pritožili proti tej obsodbi na i _ Zakaj si se prav za prav lo-prizivno sodišče v Beogradu, se rj,a , Sa j -e tvoj ulož zejlt sj,upa_ je sedaj stvar razpravljala pred fičen. tem sodiščem, ki pa je zavrnilo; _ p,,,,^^ vedno mi je očital priziv obsojencev in potrdilo so.l- stvar}> ki sem jih zaupala le sv«»-bo negotinskega okrožnega sodi jo najboIjšim prijateljicam! Ali šča. Strankarska strast je tako'biti mog|a živeti z možem. ki j-pač dovolj drago plačana : eden j imA teb0j V(.e tvoje prijate- mrtev. pet |>a za vse življenje ob- za vse živi. aojenih med štiri zidove T NASI V AMERIKI DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO (J V ITALIJO Din 200................................$ 4.— Lir 100 ............................$ 5.90 Din 300 ............................... $ 5.90 Lir 200 ............................$ 11.50 Dtn 400 ................................ $7.80 Lir 300 ............................ $ 16 80 Din 500 .................................$ 9-50 Lir 400 ........................... $ 22.— Din 1000 ............................ «18.50 Lir 500 —....................... $ 27.— Din 5000 ........................... $91.50 i. Lir 1000 ........................ $ 53.25 Za tB0la£lto v*£jlh zn««kov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolj« pogoj*. - IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH ^ Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati........$ 5.70 »» " $10.00 " " ........'$10.80 99 $15.00 " " ........ $15 90 »» »» $20.00 " " ........ $21.00 99 " $40.00 " " ........ $41.10 *». " $50.00 " " ........ $51.30 Prejemnik dobi ▼ staran kraju Izplačilo ▼ dolarjih. Najna nakazila Izvrlujtmo p* CABLE LETTER za pristojbino II. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU WEST tfth STREET NEW YORK. N. V. Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Mrs. Miiry Volk. v C'levelniulu je povedala polieiji. da jo je nekdo osleparil 7.n kar je i»V-la pripravljeno za poeitnice. de to >tfini zgodba. Povedala je. da je isreeala dva moška. Kdpn ie rekel. da je potefrnil iz banke in sedaj ž«'li pošteno o>ebo. ()() v roke. kar se je pa izkazalo kot kup papirja. — V sobot" .i(* v Clevelandu 14. letni Carl Osoliin v jrara-ži z <;aso-Iniom eistil avtomobil. Električna žarnica, katero je drža'! v roki. se je razločila, nakar -e je ,ira-solm vnel. Vžgala se je fantova obleka. ICot živa boklja je fant planil na prosto in prihiteli so Seknlieii. je večkrat tožil, da nima ' sosedi, ki so nr;i povalili v travo obstanka, in da ne more več živeti ter tako zadušili plamene. Zdaj na stroške ne baš ijreinožnejra j se nahaja v Ixdniei. toda opekii-prijatelja. K(» j»' bil zadnjič pri ne >.o tako hude. da bf> le težko svojem bratrancu..»je dejal, da mu okreval. D DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čila urno vaM članstvo, pač pa Til Sldtend t Tail okolici, - " 1 ■ ..... CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Ijiee Najmočnejši je tisti, kroti sebe. ne drugih. ki lahko Ko je vrnil rojak Frank Novak iz stare domovine, se je v družbi svojih prijateljev ustavil tudi v uredništvu ter pustil zam 1 dve viržinki. dve taki v i rži nit i. vam rečem, kakoršne je svoječas-liii avstrijski tM-sar kadil. Ivo siMii prvo pokadil do polovice, bi me skoro vr«rla. Ostanek š -danes kadim. Izvrsten tobak. !e malo premočan za človeka, ki ni vajen cigar. Ilvala Xova-ku za dar, četudi me je spravil v precejšnje stroke. Po vsakih treh dimih, ki sem jih potegnil iz viržinke. sem namreč moral pokaditi najmanj pet cigaret. * Odvratnega moža lahko ljubi le žena z bujno domišljijo. * Kriza je zelo prizadela vse sloje. Celo zdravniški stan je prizadet. V New Yorku dosti zdrav-* nikov. ki ^o si morali poiskati drugega dela. Nekateri so začeli voziti taksije. Rojak. kfj je imel v svojem življenju že dosti opravka z zdravniki. mL je rekel : — Na.k. s takim dob t ar jem bi se pa že ne vozil. * Pest nikdar popolnoma ne zmaga, ker ne more pobiti resnice. Po cesti je »el možak, za njim je pridiival avtomobil in ga pahnil v jarek. V avtomobilu je sedelo mlado razposajeno dekle, ki je seveda takoj ustavilo. Možak se je s težavo pobral. Sama sreča, da se mu ni nič zgodilo. — Pro k lete babe, — je mrmral — in glasno vprašal lepo šofer-ko: — Ja. kaj ne znate trobiti? Ona je prižgala cigareto in s*e nasmehnila rekoč: — O trobiti znam. edinole voziti ne znam prar dobro. ODI" NEW YORK, FRIDAY, JTQTfe 3,1092 THE LAEQE8T 8LOVBH1 DAILY U U. i K MILAN PUGELJ: URA Z ANGELI zakukala, kar je pomenilo, da1 je ura osem .Nato so se vratca zaprla iii ura je tiktakala' enolično dalje. Tadej jc posebno ljubil Sake starinske ure, ki so se producible jsri oznanjevanju časa. Ura na mestni voj3"šnici mu je n. pr. silno ugajala. Tam sta stala ob velikem zvoncu dva vojaka s kladivi v rokah in kadarkoli se je iztekla ura, :ta udarila po njem in tako sporočila bližnjim in daljnjim čas, ki ga .bhajajo. Nekoč je cul o uri, kjer piinuiršira točno opoldne dvanajst rpostolov na piano, počaka, da bitje odbije dvanajst, pa zopet mo-^ku odmaršira. Kakšna ura mora Uiti šele to, hehe, kakšna ura! Starinar je poznal tudi pri sosedih zanimivo uro. Lani je umrl gospod profesor Metelko in ta jo je imel. Zdaj je prešla v last njegove žene, ki stanuje v sosednji hiši s poniglavo in jezično deklo Ančo. Ura je prekrasna. Spodaj najprej črna skrinjica, na njej dva prelepa stebrička od alabastra, ki držita d.ugo predivno izdelano skrinjico, kjer je nameščeno kolesje. Nad ka-raci je za steklom ljubek vrtiček. k;er cveto pozimi in poleti enake Irdeče rože. ki so tako majhne, da bi jih lahko vtikali za klobuk, v f,umbnico ali v lase kvečjemu metuljčki. Kadar je ena, dva ali tri n. enako naprej, priletijo v vrtiček I. Starinar Tadej je preživel najugodnejši dan svojega življenja ta-ko-le: Zjutraj je vstal, se umil in oblekel in dvanajstkrat prekrižal, od-^cl v bližnjo trgovino, kjer so prodajali prav dobro žganje, izpraznil tam dva kozarčka in se napotil v ccrkev k polsedmi maši. Molitve je srpetal, in sicer tako, da so se iz njih razločno cula imena kakor: — v ezus, Jožef, Marija, Bog itd. Malo po sedmi uri je prišel domov, stopil v kuhinjo, kjer se je sukala njegova debela in stara žena, sedel ?a mizo in bebnal po njej .} prsti. — Glej, da bo vrela k-va pet minut! — je rekel ženi, razkril s-vojo sivo glavo in pričel migali velikemu črnemu mačku, ki je tcc"el na oknu. — Je že pričel, je že pričel! — je dejala žena nejevoljno ter zaropotala s posodo. — Sitnač stari, (j'-ugo si poišči, da ti bo kuhala, drugo! Tadej ni nič odgovoril. Popil je kavo, odšel v vežo in stopil malo na prag. Zunaj je bilo že vroče in soparno. Ljudje, ki so hodili po ulici, so ie potili in tudi konji, ki so vozili. Osta je oila> bela in svetla, da je bilo skoro težko vanjo gledati. Starinar je privlekel odnekod iz-id. pasa šop«k!jučev in izbral med r-ad tiste rože majhni, nežni an-i.jimi največjega. S tistim v roki jc &c'čki v belih srajčicsh z zlatimi 7avil ob steni po treh stopnicah ia.imi in zlatimi trobentami. Iz u vzgor, odklenil vrata svoje pro- oblakov, ki vise ob straneh, pripla-dijalne in se pričel ogledavati po vajo in zatrobentajo: ta. ta. ta. — prestolu. Na vse strani so ležali ku- Ko ti odletijo, zacinglja in zazvone-pi ponošene obleke, stare knjige, ka nekaj spodaj v skrinjici in talari petni kovčegi in st .ri čevlji. 1 oj se čuti pravo angelsko godbo. IJu stenah so visele table in ure. Vprašanje je, če bi izvolila vao-Lna. ki je bila izdelana v stilu švi- v a Metelkova to uro prodati. Bilo carskih his. se jc ravno sprožila, bt zanimivo videti, bilo bi jako za-Zcoraj nad kazalci so se odprla niniivo! vratca, majhna siva kukavica se je Starinar Tadej prekorači dva-prikazala in zapovrstjo osemkrat trat svojo prodajalno, prestopi tu čevelj, tam staro skledo, zaklene •vrata in. se napoti prijetno zamišljen naravnost h gospe Metelkovi. Ona stanuje v prvem nadstropju in staremu človeku, kakor je Tadej, je težko, privzdigovati noge po stopnicah. Vendar počasi pride do vrha, malo pokašlja in pritisne na beli gumb. Znotraj zapoje zvonec in dekla Anča se oglasi: — Kdo pa spet na vse zgodaj rogovi-!i? Da bi ga bolha oklala. Pred starinarjem Tadejem se od-pro vrata in Anča1 stoji pred njim. — Dobro jutro voščim. Blagoro-dni gospe sporočite moj pozdrav' Pecite, da ji želim zdravja, pre-blagrodni, pa da bi ji želel reči be-seoo! Anča odide brez besede in sama gospa Metelkova se vrne. Prijazna je, pelje gosta v sobo in ga posadi ravnotako. da stoji na omari pred njim prelepa ura z alabastrovimi sifbrčki. Razvije se pomenek. — Vročina! — pravi Tadej in suče po rokc'h ponosen klobuk. — Vročina, da nikoli tega. Naš petelin doma zija; da bi vi videli, kako zija! Našega mačka je premagalo solnce. Poiskal je senco in tam leži in moli vse štiri od sebe. — Moji kanarčki, — pravi gospa, - - ti so veliki lenuški in nič več ne poj o. Po kletki, po hladnem pesku so počepnili, razprli po tleh rumene perutničice, pa čepe tako mežikajo v solnce. — Hehe! — se zasmeje dobrohotno Tadej. — Tudi človeku se ne ijubi delati. Sedi kje pa premišlja. Evo, kaj sem jaz, premišljajo tisti-le urici tam! Gosp;1 Metelkova sc smehlja, vrtane, stopi k uri, pocuka za črno nitko, ki visi iz gornje skrini-cc, in zopet sede. V uri nastane šum. glej, in ni še minilo par tre-notkov. ko so že prileteli angelčki v belih srajčicah in zatrobili ta. ta, t«— — — Enajstkrat tako. In v spodnji skrinjici je pričelo na lahko zvončkljati. Starinar Tadej je veseL kaltor ni b'i že dolgo časa. — Jej, Jej, — pravi, — kako lepo imate vi, gospa Metelkova, kako vse lepo imate tukaj! Pomolči malo, pa nadaljuje: — Aii bi vi meni to urico prodali? — Ne bi! — prijaSirano .............................„.1.25 Domači vrt ...................................1.20 Govedoreja ...................................1J>0 Gospodinjstvo ................................1.20 Hitri računar .....................................75 Jugoslavija (Melik) 1. zrezek 1.50 2. zrezek. 1—2 snopič ...........1.80 Kletarstvo (Skalleky) ....................2— Kratka srbska gramatika .................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .........................30 Kako so postane državljan Z. D. .25 Kako s« postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .........50 Kubična Računlea .............................75 Liberalizem .......................................JO Ljuba v na in snobilna pisna..........35 Materija in eneriija _________________L25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, L sv............................JI II. zv.........................................M 'Oba skupaj 9* centov) Mlekarstvo ....................................1,— Nemško angleški tolma« ................1.40 Nasveti za hišo in dom...............L— Najboljša slov. Jtnhariea. 668 atr. lepo vez. ( KalLn&ek) ............5— Nemščina brez učitelja: 1 del ....................................... . -2. del ____________________________ Največji spisovnlk ljubavnib in drugih pisem -----------------------..,15 Ojačen beton --------------------------00 Obrtno knjigovodstvo ...............250 Perotninarstvo, broširano ___________1J0 Pravila za oliko___ Učna knjiga in belilo I j Psihične motnje na alkoholskl pod- .1.50 Isgi .........................................—75 j Praktični ratunar ...............................75 Pravo in revolucija (Pitamic) ........JO Predhodniki in idejni utemelji ru- skega idejalizma ....................1.50 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano ........................2.— broširano ....................................1.75 Računar v kronski in dinarski veljavi .......................................75 Ročni slov. italijanski in Itali- janski-slovenski slovar ............JO Ročni spisovnib vsakovrstnih pisem ___________________________________50 Solnčenje .............................................JBŠ Slike iz živalstva, trdo vezana ........JO Slovenska narodna mladina (obsega 45— si ran i > -------------- Spretna kuharica, trdo rezana ....1.45 Sreto Pismo stare in nove zaveze, IejK> trdo vezana ........................3.— Sadno vino .........................................40 Sadje v gospodinjstvu _______________,75 Spolna nevarnost ..............................23 .10 DRUGI DEL SLEDI VESTEN URADNIK Učbenik angleškega jezika trdo vez----------------------------.,...1.50 broširano ....................................1.25 Uvod v filozofijo (Veber) L50 30 ..JO Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem. listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki Tsevedei .................................JO Voščilna knjižica ...........................50 Zbirka domačih zdravil ________________.00 Zdravilna zelišča____________________________..40 Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva.................................LM Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1J0 Zdravje mladine ~........................LS5 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zrezka ----------------------------------L20 Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slo* vencev (Melik) II. zrezek ........................ Prerok ovalne karte _______ln Knjige pošiljamo pottolne prosto "GLAS NARODA" xu w. 11 • * Nouvelies litteraires *' prinaša sledečo zabavno zgodbo iz Briando-vega življenja. Pokojni državnik ni nikoli pozabil na svoje šolske tovariše. Eden izmed njih, pošten, a čudiški mož. ni imel nikjer obstanka. Ko je postal Briand minister, je njemu preskrbel službo. Ve-ael je, da ga ima prijatelj nepopisno rad in da mu je slepo vdan. Po daljšem iskanju je nekdanjega! sošolca imenoval za nadzornika pri mestnem fizikatu, kjer so ga odredili za pregledovale^ živil. Novi nadzornik je kmalu postal groza branjevk. Vsak dan je obedoval in večerjal v drugi gostilni, izročil v kemično analizo vzorce jedi in pisaril ovadbe. Ni prizanašal niti najbolj znanim gostilničarjem. Gostlničarji so pošiljali vedno nove pritožbe in oblegali magistrat. — bleanji je mora.1 odpustiti prevest-nega uradnika. Briand u se je nato posrečilo nastaviti prijatelja za vodjo velike norišnice ni Normane!-skem. Nekoč se je vozil po deželi in ravnatelja obvestil, da bo prihodnji dan pri njem zajtrkoval. Č.m se je ustavil ministrov avtomobil pred umobolnico, se je vsu-lo odtod več sto ncrcev. Vrgli so kape v zrak, vihteli robce in kričali: — 2ivel Briamd! Minister je pripovedoval: — Vse je bilo tako sijajno prirejeno, da od kraja nisem niti pomislil na norce. Prepričan sem bil, da me pozdravljajo zdra/vi meščani, ki jih je na, to pripravil uslužni glavar. A ko sem po zajtrku zopet odhajal, in je ponovno obkolila množica avtomobil, sem le opaeal, da nekaj ni v redu. Nesrečneži so klicali: — Ostanite pri nas! Bodite naš pokrovitelj ! — in se oprijemali blatnikov. Ko so napravili orožniki red, so pohiteli norci za avtomobilom. Tako urno so leteli, da ne vem, če so jih mogli po mojem odhodu polo viti in prif>eljati nazaj. Morebiti je izgubila bolnišnea polovico gojencev, in da še zdaj letajo norci po Normandiji z glasnimi kriki: Živel Briand! Iz Slovenije. Morilka Vetrihava obsojena. Te tlni so je vršila proti velikim senatom razprava proti 43-letni čevljarjevi ženi Antoniji Vetri-Jiavi. ki jo v svojem stanovanju pri Sv_ J oder t i pri Žalcu s sekiro pobila 37-letnega tesarja Ivana Turnška, ki je jo napadel. Turn-s«"k so še isto noč podlegel puško«! bam. Vet rili ova je strašno dejanje iv eeloti priznala, zagovarjala pa se je s silobranom. Po skoro 2-urni razpravi jo bila Votri-liova obsojena zaradi umora v afektu na :t leta ječe in 3-letno jzfrttbo državljanskih pravic. V kazen se ji všteje preiskovalni zapor od liti. aprila lotos ilo s«> pa l»il»- ukradene k<»koši pri KHon-revih. -o ti osumili tatvino :M-lot-ne«ra fanta Jerebica Martina. Jerebic je sani. ibrez staršev v svoji koei. kjer se je. kakor se splošno sodi. marsikateri kokoši zavil vrat. Jerebie je prišel v roko pravico. To jtji je tako ujezilo, da je oklenil mašeefvanje. tirozil se jasno, dokler ni '-»voje grožnje izvršil. N*a biukoštui ponedeljek zve-»"or je stopil v hlev posestnika Kolone«. S seboj je vzel sekiro, s katero je prieol strahovito in ne-Jisiniljeno udrihati po kravah. Hudo je poškodoval dve kravi, eno telieo in tele. Kni kravi je razbil križne kosti, da je morala- rešiti ubogo živinee nadaljnih muk smrt. Xoeuvciia sirovo-t pokvarjenega fant i!in;i zasluži najstrožjo kazen. KUGA PRED VRATI EVROPE IZNAJDJIVOST BREZ POSELNIH Gospodarska kriza in hrrzpo-soluost kot njena posleilvca rodita tudi v Angliji v pomagati. Dokler mu je lo še dobro, jo zbiral knjižnico, kjer je imel najlepšo knjigo svetovno literature. Zdaj je sestavil seznam jili knjig in začel hoditi z njim od hišo do hiše. da posoja ljudem proti malenkostni odškodnini knjigo. Sjun knjige prinese in od-niM. V zaeotku je šlo bolj slah >. zdaj j>a zasluži ž<- toliko, da ima vsega dovolj. Drugi brezposelni, ki je nekoliko podkovan v gradbeni stroki in ima ženo z umetniškim okusom, se ponuja kot svetoevalec ljudem, ki nameravajo kupiti hiše. In ljudje mi radi plačujejo za dober svet toliko, da so pošteno preživlja. Njegova žena pa svetuje klijentom, kako naj opremijo stanovanja. da bodo eim lepša. Svetuje jim tudi. kje in kako najceneje kupijo vse. kar pot relm- Pa tudi ženske si znajo pomagati iz stisfke. Xeka priletna vdova, ki je izgubila sužbo, stanuje v hišici, ob glavni ue.sti. Ni se zmenila za to. kaj poreko njeni sosedje. ko je napravila nekega dne na oknu svoje jedilnice zasilno izložbo in jo napolnila z domačimi kolači. Vdova peče tako dobre kolače, da gredo imenitno v denar in da zasluži še mnogo več, nego je zaslužila, dokler je bila v tsluibi. ROJAK UMORJEN Prod nekaj dn *vi jo bil u-morjen v svojem "pečlarskenv' stanovanju v Cherry. 111., roiak Ignac T'dovie. K,akor se je dozna-lo, je postal stari revež žrtev roparske zarote, ki se je skovala proti njemu od skupino oseb: o-su ml jen i sodelovanja so bili tudi trije Slovencu, bratije. ki m> bili aretirani. Ta- skupina je najela za izvršitev umora nekoga Italijana. Jos. ('asolari. kateremu je plačala za njegovo dejanje znesek $50. Skupni plen. ki so g« dobili pri umorjenem, jc znašal: o-krog $500. Pretekli teden jc v higijenskem zavodu dunajskega vseučilišča predaval dr. Jettmar o svojih izkušnjah, ki jih je dobil, ko je sodeloval pri zatiranju kuge na Daljnem Vzhodu. Predavatelj je poudaril, da je kuga v Mongoliji in Mandžu-liji doma že od pamtiveka. Da pa je ravno sedanji trenutek političnih in vojnh zmefi na Daljnem Vzhodu velika nevarnost, da se ta strašna bolezen zanese tudi v Evropo in Ameriko. To je toliko lažnih in vojnih zmed na Daljnem \ zhodom izdatno olajšal z novimi železnicami in avtomobilskim prometom. Ker je kuga iz teh krajev 71 ves svet tako nevarna, ne je s ttm vprašanjem začela pečati tu-Cii Zveza narodov in že oklenila primerne ukrepe. Kuga divja po daljnih stepah notranje Azije od evropske Rusije čo velikih kitajskih rek. Domačini so se branili pred to strašno morilko z naravnost krutimi, vendar usp-ešnimi sredstvi, ki pa so zadostovala- le. dekler so njihovi kraji bili zaprti od drugega sveta. Domačini so okužene hiše in vasi t;, ko odiočno zaprli od sveta, da nihče ni n.ogel ubežati iz teh kužnih gnezd. Ljudje v teh zaprtih krajih so pomrli. trupla pa sa požrli jastrebi. Pač pa so prcnajali kugo muli gio-cavci: miši, podgane,* svizci in nekateri kožuhovinarji, ki jih Kilajci in Mongolci leve zaradi njihovih kužuhov. Te kožuhe je treba naprej razkužti, preden jih lovci pri-' nt so na trg. Vendar brezvestni lov-! ci tega ne stere in tako se kuga š;ri. Že nešteto ljudi je požrla ku-f ga. ki so jo tako nalezli. Drugo gnezdo kuge je blizu kitajskega- zidu v provincah Šansi med Mongolijo in Mandžurijo. Te kraje je predavatelj prevozil na avtomobilu. Zadnja leta se je tu naselilo kak^ dva milijona kitajskih kolonistov. Zgrajene so nove zelezniee, nastala so velika mesta, :adi čssar je še večja nevarnos', ui se kuga iz umazanih podežel-] skih vasi tem hitreje razširi v šir-! jo kugo bolhe. Naijbolj toc^o se ta zveča da ugotoviti na dejs vu. da najprvo začne divjati kuga med podganami, iz česar lahko rja k točno prorokuje, da bo kmalu izbruhnila tudi med ljudmi. Zadnje čase se je prebivalstvo i;ckako sprijaznilo z odrir'oami kužne komisije. Vendar so vc*ika mesta, kakor n. pr. Harbin, š-e vedno ogrožena od kuge, kar je to-'iko boli usodno, ker je iz tnh velikih mest promet z vsem svetom mnogo živahnejši. Zveza narodov bo poslej podpirala prizadevanje kitajske vDde. da bi iz ave*. zginil veliki kužni strah. :.i svet. Dr. Jettmar je poka.?al fotografske slike iz teh krajev s si-mmašnimi ilovnatimi kočami., ki so vse izpedjedene cd podgan. Proti temu ni nobene pome:', ker je drugo stavbeno graaivo predrago. Tako prenašajo podgr.ne kugo na ljudi, kateri umirajo ža-lcstne smrti, izumirajo cele družine in vasi, ne da bi jim b*!o mogoče pomagati. Pri vsem tem pa ovii i uspešno omejevanje kusa sv praznoverje domačega prebivalstva, ccs. da jih ne sme zdraviti noben tu; zdravnik, razen njihovih *lam"' C i.ujih zdravnikih pa širi Ijud ko pi?zncverje, češ, da hočejo zastrupiti vodnjake in širit: ku^o, ra-rJ'\ česar se je primerilo, 'la so domačini proti mednarodni kužni komisiji nastopili tudi s silo. Dr. Jettmar je pokazal fotografijo kužne postaje, na katero so domačini streljali. Dr. Jettmar je pojasnjeval dalje, kaj vse je mednarodna znanstvena ekspedicija ugotovila ter j."1 dalj časa govoril, kako od glcdavcev, miši in podgan, na ljudi prenaša- 0 VELIKOSTI VESOUSTVA Frof. dr. Artur Haas se je pretekle dni v dni v nekem predavanju bavil s problemi vesoljStva. Dočiin je stala kozmična fizika se pred kakšnimi 15. leti v znamenju špekulacij, so stopila na mesto teh zadnjih letih matematična spoznanja. Doppler je že 1. 1842. od-kri; pojJ», ki nosi njegovo ime in ki obstoji v tem. da se barva kakšnega svetlobnega vira. če se ta približuje opazovalcu, v spektru po-iii kne proti vijoletnem koncu, če se pa oddaljuje od cp. iovalca, proti rdečemu koncu. Po ttm principu se je dala ugotoviti brzina in smer nekaterih stalnic. Pri opazovanju spektrov spirai-r»ih pi-megel so na ta n^oin ugotovili. da se vse oddaljujejo od Zemlja. Njih brzina je po Hubblu i'.razmerna njihovi oddaljeni mili-j udo svetlobnih let, bi se njih barva v spektru premaknil- proti ne- onemu inirardecemu koncu, če bi se oddaljenost podvojila, bi zmanjšanje svetlobne nihalne frekvence doseglo že velikost frekvence sam?. To se pravi, te svetlobe in tako oddaljenih nebesnih teles bi mi nikoli več ne mogli videti. Če se oba milijona spiralnih pra-megel, ki jih še dosežejo naši najmočnejši teleskopi, odmikjjo Zem-1 ji. tedaj se morajo kozmicne daljave stalno večati. V 1300 milijo-nin let bi se morale te razdalje podvojiti. Belgijski astronom aboe Lcmaitre je 1. 1927. postavil teorijo, po kateri se da polumer vesolj-stva, ko se je pričel daljšati, preračunali na okroglo milijado sve-lobnih let, to je '-komaj" sedemkrat večje od največje razdalje, ki £0 jo doslej premerili na nebesnem svodu. Težje je preračunati sedanjo dolžino polumera in s tem čas. • ji je zdelo v tem trenutku: ta mladi mož. kateremu je stregla, je bil zapisan mu rt i. Te misli se ni mogla otresti in globoko, sveto u-»m?ljeno se ji zbudi v sreu za mladeniča, kateremu je bil že komaj pri začetku mnogo ».•betajoče prihodnjosti zapisan konec. Te*no in vroče ji je bil«>: mala peč je izžarivala vročino. Previdno malo odpre okno. da tla more vdihniti nekoliko »veže-ga zraka. Nato pomoči brisačo v mrzlo vodo in jo položi na vroče čelo bolnika Zvonec prereže tišino. Po načinu zvonenja je vedela, da j«' Hiuk<>. — Kaj je. mati.' Pija me je poklicala in sem ravno mogel sam »riti. — Zelo treba je bilo. da m prišel, ("bogi Hugo Lorbar! Nič dobrega ne pričakujem. Po kratki preiskavi ji sin ni mogel oporekati. — Takoj v bolnišnico, mati, — to >;e edina pomoč! Takoj boiu presknbel vse potrebno. — pravi Hiuko resno. — Povej gostom v uiti. Hinko gleda Pijino podobo. —- l'metno delo! — pravi presenečen. — Tega ne bi bil pričakoval. Mislim, da bi mogli to *liko že vzeti s seboj. Dolgo bo. zelo dolgo, predno bo tako daleč, da bo sliko končal. In če sploh bo! — pripomni z vso resnobo bolj sam pred seboj in pogleda bolnika. Zadnje besede niso bile namenjene materi. Pa j!h je slišala. Z vprašujočimi očmi ga pogleda, toda sin vje resen in samo zmaje z ramo. Gostje so se razšli, zahvalivši se gospej Hedviki za lep večer. Nekaj časa je še nadzorovala pospravljanje mize, nato pa odide v svojo hobo. Pija je že obleko zamenjala spalno obleko in je čakala na mater. Tudi gospa lledvika se pripravi udobno in še bere časopise, predno gre v posteljo. — Pija. bleda si. Ali nočeš iti spat Tudi jaz grem takoj v posteljo. Nocoj smo imeli mnogo dela. toda je bilo .iako zabavno. — Bilo i;e lepo. toda. kar sem zadnjikrat slišala v gledišču peti. mora biti lepo. — Kaj. Pija. kaj mora biti lepo? Pija se skloni na stol in sklene roke za vratom. Zamišljeno gleda predse. — Da si človek razpoje iz svojega srca. kar ga veseli in tišči. — Ali t«' kaj tišči v sreu.' Zakaj ne poveš svoji materi, ki je tvoj;* najboljša prijateljica. — Prav nič me n»* tišči, mama — odkrito zre Pija svoji materi v oči. — Toda samo danes .seiu morala toliko misliti na Hugo Lor-i»arja. Zadnje včerajšnje vesti so bile zelo neugodne. — Lahek vzdih je spremljal te besede. — In zdaj -i zaradi tega žalostna, Pija ' — Da. mama: zelo žalostna. Ker mora sedaj ležati brez dela in vendar »Je tako rati delal in poln navdušenja. Zelo se mi smili. I:i bolan je že nekaj tednov — Ali je Pija v svoji prvi mladeniški razposajenosti izgubila ce za mladega umetnika .' — Toda ne — bila je še preveč neizkušena! Tiho ljubeče dekle bi preganjala bojazen — in ne l»i imela onega miru kot *ra je imela Pi a. Gospa lledvika pa ni hotela izpraševato. ker hi mogoče - svojimi vprašanji povzročila nemir v njenem srcu. In na to vpraša Pija ter obrne pogovor na drug predmet: — Kaj misliš o gospej na številki š<^t. gosp<>j iiarbič.' — -Jr lepa in elegantna *jro*.pa ! Zdi mi. da jo nekaj tare: tako resna j«* in zamišljena. —■ Pija. kilo ne bi imel ka>kih bolečin! In oni. ki so na videz najbolj veseli, pogosto zakrivajo svoje najgloblje bolesti! Ali govorimo kaj o tem. kar se nam je pripetilo.' liilo bi na *vetu mnogo bolls'*. aki bi pustili ljud e druge v miru in da ne bi hoteli vedeti medsebojne skrivnosi. — Imaš prav. mati! Tudi jaz ne moreni trpeti radovednost*. Spočetka sem se mnogokrat jezila nad gospo Zadnikovo. ko me je dkušala izpraaevati. Zd«j pa moramo vsakemu prepustiti svoje. Sreča je. da *nio tako lepo preskrbljeni. — \ sak dan se zahvaljujem Bogu. da tje za nas vse tako lepo obrnil. Popolnoma sem zaposlena iu imam še vaju pri sebi. Zopet prične Pija govoriti o gospej Barbičevi. —• \ eš. kaj. mama. mislim, da je gospa ločena od svojega moža. kajti v svoji naznanilnici ni bilo napisano, da je vdora ali btee-im. Pa imam jo rada. Tako prijazno se smeje, kadar s kom govor-Tudi izgleda mnogo mlajša kot je. Ne kot petintrideset, temveč bolj kot petimirajfcet. — Zdaj pa spi. Pi a — je že polnoči — be mešab-loed njenimi gostii Hotela je. da ima hiša glas prijaznega iti št o va nega zavetišča. . Naslednjega iutra je |»rniel Hinko. Ta njegov obisk se ji j* «del tako čuden, da si je takoj mislila: nekaj ueuavadnega (je pri- peljalo sina. ki je bil vedno tako zaposlen. Samo pogled v njegov obraz je potrdil njene misli. Tudi Pija se je čudila. Toda zadovoljna je bila z njegovim izgovorom. Ko mu natoči kozarec vina, ga vpraša : — Kako je z Lorbar jem Saj si ga večkrat obiskal — ali ga nisi videl f Hugo Lorbar! Zdaj je tudi gospa Hedvika vedela, zakaj je prišel njen sin. Go-^oviye že prinesel novico o njegovi smrti. ■ (Dalje prihodnjič.) GOLJUFIJE UGLEDNEGA BANKIRJA AZIJSKE TAJNE DRUŽBE V vsej poljski javnosti je dvignila mnogo prahu finančna af> ra. ki spominja na Krcugcrjev primer, le da gre v tem primeru za manjši obseg. V Varšavi se nahaja banka inženirja Stanislava Quinta, ki je uživala najboljši sloves. Kupčija je si|>ajno uspe-vola. v banki se je vedno gnetla najelegantnejša publika Bankir je bil mož nenavadne energije iu dela. tako kakor Ivatr Kr^uger je dan in noč sedel v svojem uradu. Bil je zmeren in ljubeznjiv človek. nikoli ga ni nihče videl v kakem zabavišču ali celo v gledališču. Poleg tega je bil (juinto zelo veren in znan kot moralist. Banka je 'plačevala višje o brc-1 i kakor drugi zavodi in Quinto je užival sloves bančnega strokovnjaka. Zato je seveda kakor bomba u-činkovala vest. da je inž. t^uin-to sam višjemu sodišču predlož i prošnjo, naj uvede iproti njemu koukudzno postopanje. Navajal je. tla je svetovna gospodarska kriza nplivala tudi na delovanje njegove banke. Toda revizija knjig je pok:iz:i-la povsem drugo sliko. Na dan s.» prišle razne sleparije, ponarejanje bilanc itd. Ta ko je neki poljski emigrant, ki se je nedavno izselil v Ameriko, zaupal banki sO tisoč dolarjev. Banka je denar zabeležila na ime Petroiv.ski. češ, tla ne bo mož preveč davka plačal. Ko je hotel pozneje pravi lastnik Monszinski dvigniti denar, mu je Quinto dejal, da tje denar vložen na ime Petroxvski in da torej nima nobene pravice do njega. Predložil mu je tudi pobotnico, podpisano z imenom Petrowski. Na ta način je Monszinskega osleparil za denar. Ker so prišle številne sleparije polagoma na dan. se je odločil preiskovalni sodnik za aretacijo Quiuta. Meti drugim je bankir •>-slepa ril tudi slovitega učenjaka prof. Sensiaka za prihranke vsega njegovega življenja. Ko je stari učenjak izvedel za poltmi banke. ga je zadela srčna kap. Zaupanje v C^u nta je bilo tako veliko, tla mu je mnogo h,udi dajalo denar, ne tla bi zahtevali zanj pobotnico. Quinto je prevzemal tudi nakazila denarja za sovjetsko Busijo, ki so ga ljudje pošiljali revnim svojcem v Rusijo. Seveda svojci nikdar niso videli denarja, kajti bankir ga je porabil zase. Med preiskavo j" prišlo tudi na dan. da je bankirju pomagala pri njegovih slepari:ah tajnica Gurgclova. ki je "po-lovno" potovala večkrat v inozemstvo. Nosila je v Švico denar in ga nalagala na Quintovo ime. Pri hišni preiskavi *.o našli v tajnič-nem stanovanju :jo mark in krasno zbirko kovanega »!■•-na rja. KAKO BI SI USTVARIL DRUGO ŽIVLJENJE Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih jef ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zaio naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." Umor japonskega ministrskega predsednika Inukaja je obrnil pozornost sveta spet enkrat na azij-;ke tJjne družbe. Takšne družbe so na tej celini eksistirale že v pradavnih časih in ?-o odločilno posegale v politiko dežel. Tako je bil japonski cesar že v «. stoletju igračka v rokah strank, ki so se borile druga proti clrugi. Is veleplemenitaških družir., ki so obvladale severni del države se je xtkrutiral vojaški stan, ki so mu poveljevali spretni vojskovo.1;e. so-t',uni. To mesto je bilo piivilegij zlasti rodbin Taira in Mnamoto. V 12. stoletju se je Kijomori, glavar lodbine Taira, polastil vse vladarske moči, in sicer s pomočjo številnih tajnih družb. 8. julija 1853 se je pojavilo a-meriško vojno brodovje pod pod poveljstvom admirala Perryja pred j Ura go, nedaleč od Jokohame. — Ameriška vlada je hotela na ta način izsiliti otvoritev trgovinskih zvez z Japonsko. Leto dni po tem dogodku je mikado z /Ameriko, Rusijo in nekaterimi drugimi deželami sklenil trgovske pogodbe. Boj proti tem pogodbam je dal življenje številnim tajnim družbam. Stranka "kaiko-kutov" je hotelas tujce napoditi iz Japonske, "džeiti" pa so hoteli z n]imi mirnega sožitja. Mnogo tujcev je bilo umorjenih, zmagaii so "kaikokuti", ki so mikadov položaj tako utrdili, da se je moral zadnji šogun 1867 odpovedati oblasti. Pri Jedu je skušal še enkrat j. bra ti svoje pristaše, ki so se še nekstj časa borili zanj in so leta 1869. oklicali celo republiko. A te je bilo že čez nekoliko mesecev konec in odtlej je vsa Japonska bila podložna mikadu. V teh bojih ^o Tajne dužbe imele največjo besedo. Najstarejšo tajno družbo, ki obstoji še danes, pa nahajamo na Kitajskem. To je zveza Hung. Ustanovili so jo že 1. 500. po Kr. r. Njena glavna naloga je bila od leta 1644. ta, da- vrže dinastijo Man-cižu in pomore dinastiji Ming znova na prestol. Sovraštvo te zveze proti Mandžujcem se je sčasoma pieneslo na Evropce in znana boksarska vstaja 1. 1900. ima tu svoj izvor. Šele po enoletnem grozovitem boju se je Ameriki in Evropi posrečilo, da sta to vstajo potlačili Tudi dr. Sunjatsen, ustanovitelj kitajske republike, je začel svoje ievolucionarno delovanje z ustanovitvijo t3«jne družbe. Tej je dal kot mlad študent ime ' Družba reve lucionarce v". Nje obstoj pa je izvohala cesarska policija in poa-rftirala vse njene člaoie. Večji del j in je bil zaradi raznih atentatov justificiran. Sunjatsena so depor-Urali. 16 let je živel v nozemstvu. 1911 se je vrnil na Kitajsko in odstavil dinastijo. Neka pariška revija je vprašala tc dni celo vrsto odličnih osebnosti, kako bi si uredili življenje, če bi prišle še enkrat na svet. Na to vprašanje je odgovorilo 38 osebnosti, med temi jih je bilo samo 9 takšnih, ki so izjavile, da bi se dru-?o življenje uredile povsem drugače nego prvo in ki s sedanjim življenjem torej očitno niso zadovoljne. Poincare je dal naslednji kratki odgovor: "Nimam nobenega pojma, kako bi si uredil drugo življenje. Vsekakor bi poskušal pridobiti si mnogo cobrih in odkritih prijateljev, ka-J- ršni «te vi, ki ste s svojim vprašanjem takoj spomnili mene.". Znani pisatelj Vautel bi si želel v drugem življenju od vsega po-čelka izv išnje in doživljaje sedanjega, da bi si skrbno ustvaril svojo izboljša ao izdajo. Cecile Sorel, znana igralka, je odgovorila, aa ne more noben človek vedeti, kaj bi storil, če bi mu b;la dana druga mladost in drugo življenje. Vsakdo si misli, da bi počel n<*kaj boljšega, toda razum rravi. da bi se človek ne vedel nič drugače, nego v prvem življenju. Isto meni cela vrsta drugih urednikov, posebno drastično pa odgovarja polkovnik Carnot, potomec u-m or j enega predsednika, da je zmota, če mislijo ljudje, da sami vodijo svoje življenje. Resnica je ta. dr. življenje vodi ljudi, ki ne mo-lejo uiti vplivom vzgoje, dednosti in okolice. Zanimivo je. da se je cela vrsta uglednih mož in žena odtegnila odgovoru, med njimi velik filccof Bergson, čigar odgovor bi ljudi pač r.ajbolj zanimal, politik in matematik Painleve, Herriot in g. Cu-nejeva. 8. Ju'iJa: r.i;tj.-sti«- v ChfrNiuri L^ipland v Havre 9. julija: He France v Havre l:r«m»n v t"li»-rlw>uru in v Bremen V- »-ndam v Boulogne sur Mer SHIPPING NEWS 12. julija: Hm h i[lll»»-.lU v Viru In Havre ALBERTOV PARK V BELGIJSKEM KONGU ZGLEDI VLEČEJO Ugrabitev Lindberghovega rtrosi j: našla svoj odmev tudi v Prag:. Ce^k; listi poročajo, da je slovita-češka gledališka igralka Ana Sed-lačkova te dni prijela izsiljevala-! p:smo. v katerem zahtevajo neznani izsiljevalci 30.000 Kč odkupnine. v nasprotnem primeru pa bo njeno hčerkico doletela ista usod.i ki-.kor Lindberghovo dete. Zločinci zahtevajo, naj denar stalno nosi pri sebi in scer v stokronskh bankovcih ter ga izroči osebi, ki bo to od nje zahtevala. Če pristane na to. naj bodo tri dni roloji sreunje-^a okna na njenem stanovanju spuščeni. Zločinci jo tudi svare, naj pisma nikar ne pok?" ^oliciii, kaj ti v tem primeru bodo njeno hArr-kico umorili. Sedlačkova je pismo kljub temu oddala policiji, ki zdaj straži nje-*io stanovanje. Ne ve se, ali gre za r kraj no neokusno šalo, ali za resnično grožnjo. 4. Junija: He de France v Havre itotn-rdam v Boulogne »ur Mer 7. junija: Bf via than v Cherbourg bremen v Cherbourg in Bremen 8. junija: Pres. Harding v Cherbourg Aquitania. v Cherbourg 9. junija: Saturnia v Cubh in Havre 10. Junija: Conlt* IlianrunaRo v Cenovo Lapland v Havre 11. junija: Paris v Havre Homeric v Cherbourg Veendam v Boulogne sur Mer 15. junija: Olympic v Cherbourg Bereiifcaria v Cherbourg Kuropa v Cherbourg iu Bremen 16^ junija: Btriln * Bremen 17. junija: Roma v Genovo I ennland v Havre 18. Junija: Slalenilain v Knubign* sur Mer Minnetonka v Chei bourg 21. junija: Lafa.yette v Havre 22. junija: lic d" France v Havre Pies. RiwisevHt v t "hei'bourg Majestic v Cherbourg Mauritania v Cherbourg 23. Junija: Bremen v Cherbourg in Bremer Stuttgni t v Cherbourg in I'.ier. Pu Z*, junija: Vulcariia v Trst Belgenland v Havre 14. julija: Albert IJalin v Cherbourg In Hamburg Berlin v Cherbourg in Bremen 1C. Julija: .Viuitania v Cherbourg Homeric v Cherbourg l^fa>ett«* v Havre Ci lumbus v Cherbourg in Br*m-»n Milwaukee v Cherbourg Statemlam v lioulognc pur Mer Con le Biaticamaiio v Genovo 19. julija: lH v Cherbourg 21 julija: f'lymptc v Cherbourg Hanlmrg v <"herlM»urg in Hamburg Mulgart v Cheibourg in Bremen 22 ulija: P; ris v I la vre I elgenland v H.t\re 2i. julija: Perengaria v Cherbourg \o|«'iid.tm v Boulogne sur Mer 2S Julija: Maj« stir v Cherbourg v Havre *.. uls.-hlan-l v Cherb'iiig hi Hamb..tg Bi emen \ erlMHirg in \ Cremen • n \ o:j Sffulwn \ <*heib-»urK in ISr«--men 29. julija: >\- Franc, • ■••lit.- <;r . tub \V. stern la lid Havre » >iii,i i Havre 30 Ju'iJa: ^t l.«iiiis v i "fiei li.»urg In Hamburg ICoHerdaui v Boulogne sur Mer V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnlkn PARIS 10. JUNIJA i Opolnoči > 29. Junija — 21. Julija ILE DE FRANCE 21. Juaija — 8. Julija i Opolnoči) LAFAYETTE 16. Julija NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Z4 pojasnila in potna nate vprj. iajte naše pooblaščene agent* efreacK J5/te 19 STATE STREET. NEW YORK VSE LINIJE in PARNIKE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atlantske Linije in zato lahko odpremi vsakega potnika na kateremko'i parniku. V vašem interesu je, da se kadar mi. slite na potovanje v stari kraj. ali o 1 tam sem. vselej obrnete na staro, znano in zanes'jivo domače podletj^ LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU! 1 'll'llllilS !i!iiil!!li!:iŠ®?!il!I Oiil li!iKRS!l!llilIi!H!i ■■yrr-VJ lllllllil! POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče J lasa Naroda", to je naročilino, dopise, vprašanja itd. pošlji- i te lia naslov: i [ "TJlas Naroda" 2KI West 18th Street New York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo za trotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tein boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REA »lfc.it» St»ne kimo $2.— Naročite pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West lSIh Street New York Cltj r ^ ' 3 EiUfcJ&K......j.«. Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ p« ii masam