Leto LXVI
PoStnlna plačana T gotovini,
f Ljubljani; v Četrtek, dne 12. maja 1938
Stev: 108i Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VE?
Telefoni uredništva io oprave: ©-01, 40-02, 40-03, 4004, 40-01 — Izhaja vsak dan zjutraj razen
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štr. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Abesinija pred Ženevo
»Glavna naloga sedanjega 101. zasedanja Sveta Zveze narodov bo morala biti, da pod nobenim pogojem ne bo motilo mirovnih prizadevanj, ki so se zadnje čase z uspehom pojavila in dovedla do izboljšunja mednarodlio-političnega položaja, čeprav izven okvira Zveze narodov.« S temi besedami pozdravlja neki švicarski list sestanek Zveze narodov in je ž njimi značilno opisal stvarni položaj te ustanove, o kateri so pred 20 leti menili, da bo za vedno zagotovila mir narodom sveta, a katero danes samo še prosijo, naj se nikar ne vmešava v mirovna prizadevanja, ki se opravljajo izven njene hiše, da bi jim ne škodovala. Za kratko dobo 20 let je to strašna zgodovina enega največjih razočaranj v zgodovini mednarodnega prava.
Dnevni red ženevskega zasedanja tudi povsem odgovarja naslikanemu položaju. Na dnevnem redu se nahajajo sledeča vprašanja: priznanje italijanskega imperija in s tem priznanje prenehanja Abesinije, nadalje vprašanje tujega vmešavanja v špansko državljansko vojno, vprašanje državljanske vojne na Kitajskem, vprašanje popolne oprostitve Švice od vseh obveznosti, ki jih nalaga Zveza narodov, in vprašanje Judov, ki so zadnje čase v veliki meri postali politični begunci. Avstrijskega vprašanja na dnevnem redu sploh ni in je prenehanje Avstrije zabeleženo samo na tajništvu, ■kjer je njeno ime izbrisano iz liste članic Zveze narodov Pri vseh navedenih točkah zasedanja Sveta ZN je opaziti krčevito stremljenje državnikov, da z njimi čimprej in brez vsakega hrupa končajo, da ne bi »motili mirovnih prizadevanj, ki se tako uspešno uveljavljajo izven območja Ženeve.«
Kot prva na dnevnem redu je Abesinija. Kdor je pričakoval kakšnega senzacionalnega razvoja, na primer pojave bivšega abesinskega neguša na ženevskem govorniškem odru in strastnih debat med razburjenimi državniki, ne bo prišel na svoj račun. Abesinija je v Ženevi Samo še vprašanje likvidacijskega postopka. Odkar sta Anglija in Italija 16. aprila sklenili svoj sredozemski sporazum in je tudi francoski odpravnik poslov v Rimu Blondel italijanski vladi izjavil, da bo francoska vlada angleške predloge glede Abesinije pri Zvezi narodov podpirala, abesinsko vprašanje ni več politični problem. Če dostavimo, da sta še pred zasedanjem Sveta ZN tisti dve državi, ki sta danes v Evropi najbolj ogroženi, namreč Češkoslovaška in Litva, ki bi brez dvoma najbolj potrebovali močne zaslombe Zveze narodov, zasedbo Abesinije priznali in s tem javno priznali, da tudi oni dve v kakšno koristno pomoč ZN ne veTjameta več, smo tako rekoč izčrpali vse, kar se o obravnavanju Abesinije v Ženevi še lahko pove. Zrušilo se bo sicer veliko načelo. Podrl se bo velik mednarodni zakon Toda drugega izhoda ni, ko ZN v. sedanji obliki nima nobenega, prav nobenega sredstva, da bi se mogla zoperstaviti morebitnim napadalcem. Če se do v Ženevi prikazal kakšen zastopnik abesinskega neguša, ga sploh ne bodo pripustili k zborovanju, češ da njegovo polnomočje ni več veljavno ln če bi negušev človek ugovarjal, da so ponekod v Abesiniji še neredi, mu bodo odgovorili, da ne more biti govora o kakšnem organiziranem uporu in da na vsak način neguš, ki je Abesinijo zapustil, za to nima nikakšnih zaslug. Zato je več kot verjetno, da niti neguš, niti kakšen njegov zastopnik ne bo prišel več do besede in da bo abesinsko vprašanje te dni odpravljeno s kratkim »priporočilom« Sveta Zveze narodov. Vsaka članica Zveze narodov pa bo prosta, da postopa po svoji lastni uvidevnosti in koristi, in zasedbo Abesinije prizna ali ne prizna. Zveza narodov bo imela oprane roke.
Glede španske državljanske vojne so govorili, da je zastopnik rdeče Španije zahteval od Sveta ZN, naj postavi na dnevni red vmešavanje tujih dužav. Z ozirom na italijansko-angleško pogodbo, v kateri je Italija dala trdne obljube glede svojih prostovoljcev, in z ozirom na tesno sodelovanje angleške in francoske diplomacije, je že vnaprej izključeno, da bi v Ženevi izgubljali še kakšno nadaljnjo besedo o tem vprašanju, marveč ga bodo pobrisali z mize in prepustili londonskemu odboru za ne-vmešavanje, da ga uredi na zadovoljiv način. Zakaj bi prepuščali ženevsko dvorano zastopniku rdeče Španije, da v njej opravlja svojo propagando? švicarski list ima prav! Ženeva naj nikar nc moti mirovnih prizadevanj drugih.
Zanimiva pa utegne biti razprava o državljanski vojni na Kitajskem. Kitajska je pokazala silen odpor, in samozavest kitajske vlade in kitajskega naroda zopet vidno raste, medtem ko se iz Japonske slišijo glasovi o naraščajoči utrujenosti ter glasne obsodbe imperialistov, ki so se v svojih računih zmotili. Čeprav čas za mirovna pogajanja še ni prišel, si Kitajska že zdaj prizadeva, da bi si pridobila moralno za-slombo pri Zvezi narodov, kadar bo nastopil pravi trenutek za to. čeprav jc do zdaj izgledalo, da se Zveza narodov na vse načine otepa kitajskega oreha in sc je lani 6. oktobra čutila skrajno srečno, ko ga je pomedla iz sobe s sklepom, »naj posamezne države ne storijo ničesar, kar bi moglo odporno silo Kitajske slabiti,« je danes položaj nekoliko bolj ugoden, ker ima Anglija po ražčiščenju svojih sporov z Italijo mnogo bolj proste roke na Daljnem vzhodu in se bo morda kitajskemu odposlancu v najboljšem primeru le posrečilo, da bo lansko negativno stališče ZN spremenil v pozitivno in odnesel iz Ženeve priporočilo na vse članice, »naj pokažejo svoje simpatije Kitajski,« kar je silno malo in na kitajskih bojiščih ne pomeni nič, a je vendarle napredek pri tej ustanovi, ki pač dejansko toliko velja, kolikor veljajo y njej posamezne velesile.
švicarski predlog, naj jo odvežejo sploh od vseh obveznosti, ki jih nalaga članstvo ZN, ne bo naletel na nobene težave, ker vse velesile enako priznavajo, da leii Švica na tako nevarnem zemljepisnem mestu, da je tako za njo samo, kakor za vse tri njene velike sosede naj bolj inodro, če je v vsakem mednarodnem sporu popolnoma nevtralna, ker bo na ta način naj-
Francoska pritiska na Poljsko
Pariz grozi z odpovedjo vojaške zveze . • •
v
ako Poljska ne obljubi nevtralnost do Češkoslovaške
London, 11, maja. TG. »Times« poročajo iz Varšave, da je bilo tamkaj zadnje dni več pomembnih razgovorov med zunanjim ministrom polkovnikom Beckom na eni strani, in francoskim, angleškim in češkoslovaškim poslanikom na drugi strani. List pravi, da je dobil iz verodostojnega vira potrjeno, da so bili vsi ti razgovori posvečeni češkoslovaškemu vprašanju in da je uspeh teh razgovorov ta, da je sedaj Poljska pripravljena na zbližanje v odnosih s Češkoslovaško. List ve tudi povedati, da je posebno francoska diplomacija v Varšavi ne-utrudljiva v prigovarjanju, naj Poljska na vsak način pristane na ureditev vseh svojih odnosov s češkoslovaško sosedo. Govorijo celo o tem, da je francoska vlada dala jasno slutiti, da bo dala poljski vladi izbero: ali ureditev svojih odnosov do Češkoslovaške na prijateljski osnovi, ali pa odpoved francosko-poljske politične in vojaške zveze. Francoska vlada, tako pravi informator dalje, da hoče na vsak način doseči vsaj to, da sc bo Poljska obvezala, da ostane nevtralna, ako bi prišlo do kakšnega spora zaradi Nemcev na Češkoslovaškem.
Iz Pariza poroča sotrudnik »United Pressa«, da je bil sprejet v zunanjem ministrstvu in da je na vprašanje, kakšne narave je pritisk francoske vlade v Varšavi, dobil za odgovor, da je imel francoski zunanji minister Bonnet tik pred svojim odhodom v London zelo dolg in odkritosrčen razgovor s poljskim veleposlanikom Luksievičem, ki mu je raz-tolmačil, da je zveza s Poljsko za Francijo postala nepotrebna in brezpredmetna v tistem trenutku, ko se bo Francija prepričala, da ne more računati na poljsko nevtralnost napram Češkoslovaški, ki je tudi francoska zaveznica. V tem primeru bi
francoska vlada pogodbo s Poljsko enostavno odpovedala. Poljski poslanik se je po tem razgovoru še isti večer odpeljal ▼ Varšavo, kjer je svojo vlado obvestil o razgovoru s francoskim zunanjim ministrom. Poslanik Luksievič se še ni vrnil v Pariz, a pričakujejo ga vsak hip in so prepričani, da bo njegov odgovor zadovoljiv, ker Poljska je pripravljena storiti vse, da prepreči, da bi bila francosko-poljska vojaška zveza odpovedana. Zaradi tega tudi pričakujejo iz Varšave predlogov glede načina, kako naj se izvede zbližanje s Češkoslovaško in ureditev med obema državama obstoječih sporov.
Ukrajinci na Poljskem
zahtevajo avtonomijo
Varšava, 11. maja. b. Veliko senzacijo v političnih krogih je povzročilo ponovno politično delovanje poljskih Ukrajincev, ki so zaradi svoje agresivnosti ustvarili na Poljskem zelo aktualni manjšinski problem. Stranka »Undo«, ki jc največja politična stranka ukrajinske manjšine na Poljskem, ie na snočnji seji sprejela resolucijo, v kateri zahteva avtonomijo za vse dele Poljske, kjer v pretežni večini prebivajo Ukrajinci. Resolucija je bila objavljena. Sklep Ukrajincev je napravil po vsej Poljski ogromno senzacijo. Iznenadeni so vsi politični krogi, ker so bili prepričani, da so se Ukrajinci pomirili s kompromisom, ki je bil sklenjen pred štirimi leti, ko so se odrekli avtonomnih aspiracij. Stranka »Undo« je v resolucijo postavila sledeče zahteve:
117 smrtnih žrtev
pri rudarski nesreči v Angliji
London, 11. maja. Pri že včeraj javljeni vesti o rudarski nesreči v rudniku Markham pri Che-sterfieldu se 6edaj doznava, da sta bili dve eksploziji jamskega plina. Pri tem je bilo ubitih 72 rudarjev, 46 so jih morali spraviti v bolnišnico, 45 pa jih še pogrešajo. Z onimi, ki 60 še zaprti v rudniku, so reševalci v telefonski zvezi in je upanje, da jih bo mogoče rešiti, ker ventilacije še delujejo. Večina rudarjev, ki so bili prepeljani v bolnišnico, je živčno tako prizadetih, da se ne morejo spomniti ne svojega imena, ne svoje starosti. Mrliči so silno nakaženi in z groznimi opeklinami. V mrtvašnici, kamor so spravili mrliče, se odigravajo v srce pre-tresujoči prizori.
V jami je zaprtih še 45 rudarjev. Reševalci delajo z plinskimi maskami in izjavljajo, da je zrak napolnjen z dimom in premogovnim prahom.
Strojni institut v Ljubljani
Belf/rad, 11. maja. m. Ministrski svet je na predlog prosvetnega ministra v sporazumu s finančnim ministrom odobril izplačilo 8 milijonov dinarjev za zidanje strojnega instituta na vseučilišču Kralja Aleksandra v Ljubljani, nadalje je ministrski svet odobril tudi izplačilo 5 milijonov dinarjev za dovršitev vseučiliške knjižnice v Ljubljani in 4 milijone dinarjev za vseučiliške menze v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani.
London, 11, maja. Po zadnjih poročilih ni nobenega upanja, da bi rešili še 45 rudarjev, ki so zaprti v rovu. Že od poldne ni bilo nobenega odgovora več na telefonske klice. Reševalno moštvo, ki je prodrlo v rov, je moglo ugotoviti le to, da so vsi ponesrečenci mrtvi. Vseh smrtnih žrtev je torej 117.
London, 11, maja. b. Vso noč so se v pospešenem tempu nadaljevala reševalna dela v rudniku Markham. Doslej 60 potegnili iz rovov 70 mrtvih rudarjev. V bolnišnico pa so prepeljali 30 rudarjev s težkimi ranami in hudim zastirupljenjem. Trupel ostalih rudarjev doslej še niso našli, ker v nekatere rove zaradi strupenega plina in ponavljajočih se eksplozij ni bilo mogoče prodreti. V drugih rovih pa je vzpostavljena že telefonska zveza in so tudi urejene instalacije za čiščenje zraka tako, da bi bilo danes že mogoče nadaljevati z delom v posameznih rovih. Bržkone pa se bodo rudarji uprli delu, dokler ne najdejo med razvalinami, ki jih je prizadejala eksplozija, vseh svojih mrtvih tovarišev.
Duckmanton, 11. maja. b. V tem rudniškem mestu danes ni hiše, ki bi ne bila ovita s črno zastavo. Povsod vlada globoka žalost za tolikimi žrtvami težkega podzemnega dela. Eksplozija je zahtevala 79 življenj, 50 rudarjev pa leži v bolnišnici. Od teh se jih mnogo bori s smrtjo. Nekateri rudarji, ki so lažje ranjeni, so tako prestrašeni, da sploh ne morejo govoriti. Eksplozija je bila
Turški državniki v Belgradu
bolj učinkovito zavarovana njena državna neodvisnost.
Kako bodo rešili judovsko vprašanje, danes ni mogoče prerokovati. Mednarodni judovski kongres jc Zvezo narodov zaprosil za zaščito. Te prošnje nc morejo zapreti v pisalno mizo, čeprav bi jo radi, ker je to vprašanje danes mnogo več kot izključno jiulovska zadeva, mnogo več, kakor kakšna manjšinska zadeva, ampak je postalo mednarodna skrb v toliki meri, da so celo Zedinjene države Severne Amerike obljubile, da bodo sodelovale, čeprav niso včlanjene v Zvezi narodov.
Ne motiti mirovnih prizadevanj... bo potem takem zares geslo sedanjega zasedanja Sveta ZN, ki sc bo trudil, da bo čimprej zapustil to začaruno hišo, ki jo po čudnem naključju prišla v slab glas, da je ona ihotilka miru, ki ga bi morala po svoji osnovi varovati. A morda so vse tn znaki rojstva nove. prenovljene Zveze narodov?
1.	priznanje ukrajinske narodne manjšine kot samostojne narodne enote;
2.	rešitev najnujnejših vprašanj ukrajinske narodne manjšine na socialnem, kulturnem in upravnem polju;
3.	teritorialna avtonomija vsega področja, na katerem stanuje ukrajinska manjšina.
Spremembe v praški vladi
Praga, 11 .maja. c. Širijo se govorice o rekonstrukciji ali celo o večjih spremembah v češkoslovaški vladi. V vlado bi naj vstopilo posebno več mlajših javnih in političnih delavcev.
Obljuba Moskve
Moskva, 11. maja. c. Predsednik vrhovnega sovjetskega sveta, nekak predsednik republike, Ka-linin, je danes izjavil uradno, da bo sovjetska Rusija v vsakem primeru izpolnila vse obveze, ki jih ima napram Pragi.
Razdiralne sile
na Madžarskem
Budimpešta, 11. maja. A A. (MTI.) Na včerajšnji seji višje zbornice je notranji minister rekel, da so se tudi na Madžarskem skušale razširiti razne razdiralne sile, ki so prišle od drugod iz Evrope. Tudi njihovo delovanje je propadlo, ker Madžarska nikakor ne odobrava delovanja skrajnih elementov. Madžarska vlada bo odločno pobijala vse tiste sile, ki hočejo rušiti mir v državi.
strašna. Trupla nekaterih rudarjev so tako iznakažena, da jih niti svojci niso mogli več spoznati. Britanska kraljevska vlada jc imenovala poseben odbor, ki bo izvršil temeljito preiskavo in skušal ugotoviti pravi vzrok nesreče. V poslanski zbornici 60 nekateri poslanci zahtevali v ostrem tonu zboljšanje zavarovanja v rudnikih. Resorni minister je odgovoril, da bo vlada storila vse, da v bodoče prepreči slične nesreče, vendar pa mora počakati na rezultat preiskave.
Upor v Braziliji zadušen
Rio de Janeiro, 11. maja. c. Ponoči je mornarica hotela vreči Vargasov režim in proglasiti diktaturo svojih pristašev. Za mornarico je vodil upornike neki pomorski častnik Hasclmann. Uporniki so pristaši skrajnih desničarskih struj takozvano organizacije zelenili srajc.
Ponoči so uporniki zasedli najprej mornariško ministrstvo. Nato so skušali zasesti nekaj vojašnic in so navalili tudi proti palači predsednika republike Vargasa. Po zadnjih vesteh so uporniki vdrli v palačo predsednika republike in jc v borbi bil ranjen tudi vojni minister. Predsednik republiko Vargas je sam moral braniti svojo družino z revolverjem v roki.
Toda proti jutru se je položaj razčistil in so redne čete zavrnile upornike. V bitki jc bil vodja upora Hasselmann smrtno ranjen. Vso voditelje upora so aretirali in jih bodo posebna vojaška sodišča obsodila v 24 urah.
Popoldne so ua mejo Brazilijo že prihajalo vesti, da jc bil povsod v državi vzpostavljen zopet popoln red in mir. V glavnem mestu jc policija aretirala dosedaj 30 oseb.
Rio de Janeiro. 11. maja. c. O poskušenem državnem udaru se širijo še naslednje vesti:
Uporniki, člani lako imenovane intogralistične stranke, so ob eni zjutraj napadli palačo predsednika republike Vargasa. Uporniki so nosili obleko brazilske mornarice. Vargas se jih je ubranil na ta način, da je odbil njihov napad s svojim tajnikom s pomočjo strojnice, ki je bila nameščena v predsedstveni palači. Ta bitka med njim in uporniki je trajala dve uri. Telefonske zveze med palačo in ostalimi javnimi poslopji so bile pretrgane. Slednjič pa je Vargas po tajnem telefonskem vodu doklical policijsko predsedstvo, ki je nato poslalo policijske čete na pomoč predsedniku. Mornarica in redna vojska nista podpirali upornikov. Napad upornikov je vodil Raul Tavarez, vendar pa je bil ta napad mogoč samo zaradi tega, ker so bili uporniki tudi v zvozi s služabništvom v predsedstveni palači.
Belgrad, U. maja. AA. Danes je g. Dželal Bajar s svojo gospo in v spremstvu zunanjega ministra Ai'rasa in poslanika Hajdarja Aktaja ter našega ankarskega poslanika Branka Adžemoviča in njegove gospe ter načelnika zunanjega ministrstva Vojielava Jakovljeviča, ki je dodeljen visokima gostoma za njunega obiska v Jugoslaviji, položil venec na grob viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja v cerkvi sv. Jurija na Oplencu. Tudi delegacija turških časnikarjev je položila na grob venec. Nato so si visoki gostje oglodali kraljevsko posestvo na Oplencu, potlej so pa odšli v hotel na 'plencu, kjer so jim priredili zakusko.
Tretia obletnica smrti
maršala Pilsudskega
Belgrad, 11. maja. AA. Za tretjo obletnico smrti poljskega maršala Jožefa Pilsudskega priredi poljsko poslaništvo v Belgradu žalno spominsko slovesnost v četrtek, 12. t. m., ob 9.30 v cerkvi Kristusa Kralja.
Iz Ženeve
Ženeva, 11. maja. o. Danes sta bili dve javni seji sveta ZN. Na dopoldanski seji je najprej govoril švicarski zaslopnik Molta, ki je rekel, da se Švica hoče vrniti nazaj k svoji popolni nevtralnosti. Rekel je, dn se Švica ne misli odtegniti ZN, Načela miru, ki jih zasleduje ZN, ne morejo biti v nasprotju 7, miroljubnostjo, ki jo že stoletja goji švicarski narod v celoti. Takoj se je dvignil sovjetski zastopnik Litvinov, ki je svet opozori! na lo. da po njegovem mnenju svet ZN ne more sklepati o tako važnem švicarskem predlogu. Sploh
Nadalievanie na 2. strani
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, čez dan topleje, ponoči mraz, po prostih legali nevarnost slane.
Zagrebška vremenska napoved: Počasi sc bo zjasnilo.
Ogled planinske Slovenije
Vesela dražba tujih gostov pod Karavankami
Bled, 11. maja.
SlalK) vreme se je menda ustrašilo novega barometra, ki ga je dobil v dar ravnatelj g. Loos in tako je na veliko srečo družba tujsko-promet-nih zastopnikov ujela v sredo nekoliko boljše vreme. Davi so se odpeljali iz Kranja v Kamnik, kjer jih je sprejel župan Nande Novak in predsednik turističnega odbora dr. V i d i c. Navzoča sta bila tudi zastopnika Tujsko-prometnega društva gg. Koželj in Skala, ki sta vodila vse priprave za sprejem inozemskih strokovnjakov v Kamniku. Zavili so v restavracijo Blagne, kjer jih je pogostilo kamniško prometno društvo na prav originalen način. Dobili so šilce dobrega in krepkega žganja in kranjsko klobnso. Stregla pa so jim dekleta v lepi narodni noši. Vsa družba je odšla nato na Mali grad, kjer so si ogledali razvaline in zanimivo trinadstropno cerkvico. Potem so obiskali znani Sadnikarjev muzej, katerega so ogledali z velikim zanimanjem.
Z zasebnimi avtomobili so se nato odpeljali po romantični dolini Kamniške Bislrice morda v najlepšo planinsko postojanko pri izviru Kamniške Bistrice, kjer jih je sprejel zastopnik Slovenskega planinskega društva g. Mrzel j in okrajni podnačelnik g. V a d n j a 1. Vreme se je ta čas toliko zboljšalo, da so se iz megle pokazali s snegom pokriti grebeni kamniških vrhov, ki so med svežim zelenjem v dolini napravili na vsakogar mogočen vtis. Pri kosilu, katerega je priredilo Slov. plan. društvo v domu Kamniške Bistrice, je padla prav za prav v oči vsem velikanska žeja. Kmalu bi bilo zmanjkalo Kamniške Bistrice, tako da res nismo vedeli, ali je tej žeji vzrok včerajšnja večerja v Kranju ali kamniške kranjske klobase ali pa izredna svežost Bistrice. Med kosilom je pozdravil goste zastopnik SPD g. Mrzelj. Odgovoril mu je odlični govornik »Karavane«, kakor se družba, ki potuje sedaj po Sloveniji, sama imenuje, g. ravnatelj B e u r s, ki je najprej obžaloval, da njegova domovina Nizozemska na žalost ne more uvoziti na svoje zelene ravnine take lepote Kamniških planin. Povedal je nadalje, da je kot zastopnik nizozemskega potovalnega društva, ki šteje 66.000 članov in ki ima dva odseka, zimskega in turističnega, že lansko leto
sprožil akcijo, da bi to društvo zbralo potrebna
sredstva in kupilo nekje v planinah nekakšen dom za svoje člane. Zbralo je že 25.000 din in so računali na to, da bodo postavili sebi kočo nekje v Švici ali na Tirolskem. Po vsem tem, kar pa so videli danes, da je nastopil tretji resni konkurent za njihovo planinsko kočo in to je naša planinska Slovenija. Za tem je govoril še v imenu kamniške občine g. Stegnar in po veselem fotografiranju se je V6a družba vrnila v Kamnik, kjer jih je v restavraciji Blagne dočakalo res prijetno presenečenje. Vsak od gostov je dobi) album s šestimi slikami in krasnimi fotografijami Kamnika in okolice, kot zadnja fotografija pa je bila v albumu slika, ki jo je kamniški fotograf dopoldne posnel,, ko je bila vsa družba na razvalinah Malega gradu. Tako so dobili gostje album, kateremu je tudi njihova skupina priložena.
Po slovesu so se odpeljali v Komendo, kjer jih je povabil veletrgovec M e j a č na »po-skušnjcK v svoje kleti. Močno je odmevala »neobrita himna« pod oboki in ob polnih sodih, iz katerih jo gostitelj Lojze točil zlato kapljico. Gostje so bili presenečeni nad gostoljubnostjo, in ko so odhajali, so jim zastopniki kamniškega tujskega prometnega društva zapeli še »Oj zdaj gremo«.
Nadaljevali so svojo pot skozi Kranj do Radovljice, kjer so jih popoldne sprejeli zastopniki Tujsko-prometnega društva in turističnega odbora občine. Pred hotelom »Grajski dvor« so pričakovali goste mladina z zastavicami, s številnim občinstvom, pozdravil pa jih je župan g. Franc R e s m a n. Dekleta v narodni noši eo jim pripela prave gorenjske pušeljce. Pri malici v hotelu Grajski dvor, katerega so se udeležili tudi okrajni načelnik dr. Vrečar in zastopniki Tujsko-prometnega društva in Mestne hranilnice, so gostom dali v spomin prospekte Radovljice, ki so pravkar prišli iz tiskarne, in ljubko leseno robo, okrašeno z narodnimi ornamenti, na primer vremenske hišice, lesene srčke itd. Gostje so si nato še ogledali kot največjo zanimivost res lepo radovljiško kopališče, ki je želo polno priznanje. Po vsem tem so se nato odpeljali na Bled, kjer je priredila gostom banovina slavnostno večerjo v Park-hotelu. Gostje si jutri ogledajo Bled in okolico, Vintgar in Bohinjsko jezero.
Japonci zasedli Amoj
Kitajci pretrgati zvezo s Honhongom
šanghaj, 11. maja. Čisto nenadoma so včeraj
japonske bojne sile napadle mesto Amoj na istoimenskem otočiču, ki leži nasproti japonskemu otoku Formozi pred obalo kitajske province Fu-kijen, ki se razprostira med Šanghajem in angleško kolonijo Hongkong. Japonci so se izkrcali dne 10. t. nič rano zjutraj, čeprav so Kitajci nudili hud odpor. Japonci so zasedli spodnji del otoka, kitajske čete pa so se umaknile, potem ko so mesto Amoj zažgale. Po zanesljivih angleških virih pa požiga niso krivi Kitajci, marveč granate iz japonskih vojnih ladij, ki 60 krile izkrcanje japonskih čet. Japonske ladje so se približale Amoju že ponoči ter začele mesto močno bombardirati. Bom-bardement je trajal dolgo časa, potem pa se je japonska pehota, okrepljena po četah vojne mornarice, izkrcala v največji bližini mesta. Obenem je bombardiralo pristanišče in niesto 18 japonskih letal, ki so vrgla več kot ■ 200 bomb na Amoj. Prebivalstvo je začelo v hudi paniki bežati na vse strani. Kakšen je položaj zdaj, ni mogoče vedeti, pač pa se poroča, da so Kitajci dobili okrepitve, da Japonce vržejo nazaj in preprečijo, da ne bi zasedli vse obale ter začeli z ofenzivo, ki bi bila skrajno nevarna za Kanton, ki je središče ogromnih množin vojnega materiala iz inozemstva, ki ga iz Kantona po železnici odpravljajo na kitajsko
fronto na sever, kjer se kitajska armada uspešno upira Japoncem, da ne morejo prekoračiti utrjene kitajske črte ob reki Jaugcekjang.
Britanski rušilec »Diana« je sprejel na krov angleške državljane, ki bivajo v Amoju, iz Amerike pa hiti proli temu pristanišču ameriška vojna ladja, da ščiti ameriške državljane na tem otoku.
Hongkong, 11. maja. AA. (DNB) Japonske čete so po ogorčenem obstreljevanju iz zraka in topniškem ognju zasedle mesto Amoj na otoku istega imena. Kmalu po izkrcanju japonskih čet se je pa Kitajcem posrečilo pretrgati zvezo med Hongkon-gom in otokom Amojeni. V Hongkongu so zelo v skrbeh za veliko naselbino Evropcev na otoku Ku-lagsu, ki leži v neposredni bližini otoka Amoja. Tu pričakujejo, da bodo britanske vojne ladje v kratkem dobile nalog, da odplovejo proti Kulagsu in sprejmejo v varstvo tamkmšnje Evropce.
Hongkong, 11. maja Na vse zgodaj zjutraj je 12 kitajskih letal napadlo eskadro japonskih pomorskih enot, ki so bile vzhodno od Kantona in 16 km južno od Makaua. Bombe so težko poškodovale japonski rušilec. Takoj so se dvignila japonska vodna letala, ki pa si niso upala sprejeti borbo z gibčnimi kitajskimi letali, temveč so se umaknila takoj, ko so kitajski piloti sestrelili prve njihovo letalo.
Finančni minister
o občinskih trošarinah
Občinske trošarine so prevelike
Belgrad, 11. maja. AA. Finančni minister Dušan Letica je poslal okrožnico banskim upravam o izterjevanju občinskih trošarin. Minister opozarja banske uprave na slabe posledice neracionalne in visoke občinske trošarine. Ze v prejšnjih okrožnicah je minister posebno poudaril, da je treba gledati, da ne bodo previsoke občinske trošarine na polizdelke, na pogonski material, na surovine in na pomožna produkcijska sredstva in da se organi, ki sodelujejo pri potrjevanju občinskih proračunov, imajo jjodrobno seznaniti z gospodarskimi razmerami posameznih krajev, ter da gledajo, da pri občinskih trošarinah ne sprejmejo trošarin na predmete, s čimer bi trpelo gospodarsko delovanje. Toda že večkrat se občine pri uvajanju trošarin niso ravnale po nobenem sistemu, temveč zgolj po fiskalnih interesih ne glede na to, kakšen učinek bo imel takšen način financiranja na gospodarske razmere sploh. Minister posebno poudarja, da se kljub že prej navedenim smernicam in mejam, v katerih bi se imele gibati občinske trošarine, gospodarski krogi pritožujejo, da banske uprave v občinskih proračunih še zmerom potrjujejo kot vir dohodkov trošarine na poljske pridelke, na produkcijska sredstva, na tranzitno blago, na orodje, surovine, mo-nopoleko blago itd Zato prihaja do sporov med nekaterimi podjetniki in občinami na eni strani in do večkratnega plačevanja trošarine na iste predmete pO drugi strani, ker se že s trošarino obremenjeni predmeti prenesejo na področje drugih občin, ki ponovno na iste predmete pobirajo trošarino. Nesmotrne in visoke občinske trošarine delujejo škodljivo tudi na razvoj tujskega prometa, ki zavzema važno mesto pri narodnih dohodkih. Uvedba občinske trošarine na živež, na produkcijska sredstva, na tranzitno blago, na surovine in monopolsko blago ni v skladu ne s tro-šarinskimi določbami, ne s predpisi posameznih posebnih zakonov. V svoji okrožnici poudarja minister. da je financiranje samoupravnih enot del gospodarske politike vlade in njenega stremljenja za okrepitev narodnega gospodarstva. Zato ee je treba ogibati uvajanja takšnih samoupravnih fiskalnih ukrepov, ki utegnejo ovirati gospodarski razvoj, ker se morejo samo z okrepitvijo narodnega gospodarstva doseči krepki davčni objekti, ki bodo s časom postali zanesljivi viri javnih dajatev. Tako okrepljeni davčni objekti bodo omogočili postopno ustrezanje vsem splošnim in jav-
(Nadatfevnn'e s t. strani)
do-tavlja Litvinov zelo pridno k vsaki točki dnevnega reda svoje oj^azke, ki vse streme za tem, da bi prevrgle postopek, ki sta ga za to zasedanje seelavili Anglija in Francija.
Nato je govoril čilski zastopnik, ki je zahteval reformo /.veze narodov. Po njegovem govoru je Munters rekel, da bo ob koncu zasedanja odgovoril na njegove opazke.
Na popoldanski javni seji je skoraj eno uro govoril republikanski španski zunanji minister del Vayo. ki je ves čas dolžil I talijo in Nemčijo, da še pošiljata svoje čete in orožje v nacionalistično Španijo. To postopanje jasno krši sklenjeni sporazum med Italijo in Anglijo.
Za njim se je takoj dvignil lord Halifax, ki pa še govori, ko lo poročamo.
O prihodu neguša pa krožijo zelo različne vesti. Njegovi prijatelji, med temi posebno Litvinov, 6i čestitajo, da je neguš sam prišel branit načela ZN v Ženevo. Drugi pa govore, da je sicer jasno, da bo neguš jutri lahko govoril, ne bo pa njegov govor prav nič zavrl skle)>ov, ki so že pripravljeni. Po njegovem govoru bo namreč Munters preči tal izjavo, da svet ZN ne more preprečiti Članicam, da lahko postopajo svobodno. Zanimivo je tudi, da je neguš še v zadnjem trenutku plačal zaostalo članarino bivše svoje abesinske države kot članice ZN. Članarina je prerej visoka in vprašujejo se, kje je neguš lahko dobil toliko denarja. Govore celo, da ga je dobil iz Moskve.
Ženeva, 11. maja. c. Pristaši neguša bodo skušali jutri doseči, da naj svet ZN predloži abesin sko vprašanje mednarodnemu sodišču v Haagu.
(t
nim potrebam, ki ee zaradi gospodarske krize odlagajo na boljše čase. Zaradi težavnih gospodarskih razmer je vlada izdala celo vrsto ukrej>ov za zboljšanje gospodarskega delovanja in gospodarsko okrepitev širokih slojev prebivalstva. Učinek teh koristnih ukrepov bi se kaj hitro izgubil in vsa prizadevanja kraljevske vlade bi postala iluzorna, če se finančna politika, tako državna kakor samoupravna, ne bi vodila v duhu gospo-darskeea blagostanja, ali pa, ako bi se dovolila uvedba takšnih dajatev, ki bi bile cokla za gospodarski razvoj. Znano je, da igrajo javne dajatve važno vlogo v gospodarskem življenju in pri naraščanju splošnega narodnega blagostanja ter morajo bili v sorazmerju z gospodarsko močjo naroda. Če se dovoli uvajanje javnih dajatev na blago vsakdanjega konsuma širokih ljudskih slojev, na surovine in na produkcijska sredstva, bodo takšne dajatve nedvomno ovirale gospodarski razvoj in gmotno okrepitev širokih slojev našega prebivalstva. Nesistemsko potrjevanje samoupravnih dajatev bi utegnilo pokazati začasen fiskalni uspeh, toda njihov škodljivi vpliv na splošni gospodarski razvoj bi bil mnogo večji, ker se trajni in ugodni rezultati s takšno finančno politiko ne bi mogli doseči. Zato se tudi ne more dovoliti uvajanje samoupravnih dajatev v škodo priznanih ljudskih potreb, gospodarskega razvoja in naposled tudi državne blagajne. Glede občinskega nadzorstva in izterjevanja trošarin samega je pa potrebno občine opozoriti, da trošarinska določila vidno in javno razglase, da se preprečijo nepotrebne pritožbe tujcev, kar gre v škodo razvoja našega tujskega prometa in našega narodnega dohodka.
Zastoj po španskih frontah
Obupen gospodarski položaj po Kataloniji Pred novim sunkom nacionalistov
Salamanca, 11. maja. Zaradi neprestanega slabega vremena na fronti ni bilo nobenih novih dogodkov. Gospodarski položaj v Barceloni je čedalje bolj neugoden. Ker je prevoz iz notranjosti Španije, kolikor jt sploh še možen, zelo otežkočen, primanjkuje v prestolnici Kalalonije čedalje bolj živeža, ki prihaja skoraj ves po morski poti. Riža, ki ga pridelujejo španske obalne province, sploh več ni in tudi meso je postalo prava redkost. Kruh je najslabše kakovosti in je strogo racioniran. Ker so v rokah narodny armade vse velike električne centrale Katalonije, je Barcelona pogreznjena v temo, podnevi pa ni več nobenega avtomobilskega prometa, ker je zmanjkalo bencina. Prebivalstvo je obupano in nestrpno pričakuje konca vojne.
Enako obupen je položaj v Madridu. Zadnji švedski državljan, ki je zapustil špansko prestolnico, je prispel 10. t. m. v Stockholm, kjer je izjavil časnikarjem, da prebivalstvo v Madridu hudo strada in da je preskrba z živili čedalje težja.
Tisk, ki je prijazen španski narodni vladi, priobčuje zanimive podrobnosti, kako zelo si prizadevajo francoski krogi, da bi podaljšali življenje rdečemu režimu. Tako je meseca aprila odšla daljša avtokolona iz Bresta v smeri na jug, kjer jo je prefekt v Niortu ustavil. Na posredovanje socia lističnega poslanca B^cheja pa je prefekt dovolil, da kolona prekorači francosko mejo, odkoder je
Novice z Bleda
Egiptski princ Munein
Bled, 11. maja.
Včeraj zvečer se je pripeljal z avtomobilom na Bled bližnji sorodnik egiptskega kralja Faruka, princ Mahmed Abdel Munein e princesinjama Nabilo Zejnap Mazurkan in Hadidžo Abas Halim. Princ in princesinji so že dalj časa v Jugoslaviji in so prepotovali že jadransko obalo in vso Bosno. Princu je Bled silno ugajal in je sklenil, da ostane tri dni.
Danes dopoldne je izvršil samomor na Bledu vrtnar in oskrbnik vile nekega Ljubljančana Janez Kogovšek. Obesil se je v bližini hiše, ki jo je vestno oskrboval 18 let. Vzrok zaenkrat še ni znan, vendar so ljudje vedeli, da je živel v hudem pomanjkanju in da je bila njegova žena dolgo časa težko bolna. Orožniška preiskava bo dognala pravi vzrok samomora.
Domači odmevi
Nov senator
Na mesto nedavno umrlega senatorja Lukare-viča pride v senat prvi namestnik z liste senatorjev, Miloš Dragovič, izvoljen v vardarski banovini 6. februarja 1. I
Slaba tolažba
Poročali smo že, da je poslanec Maštrovič, ki je prišel v skupščino kot namestnik dr. Andjeli-noviča. potem ko je le-ta postal senator, prestopil iz JNS v JRZ in da je ta svoj sklep javno razglasil na nekem zborovanju v Makarski, na katerem so tudi zborovalci sklenili prestopiti v JRZ. »Jutro« se sedaj tolaži, da si je poslanec Maštrovič s tem nakopal na glavo take težave v svojem okraju, da je moral odložiti poslanski mandat. Maštrovič je mandat res odložil, pa je t o napovedal že v pismu z dne 6. maja, naslovljenem na dr Andjelinoviča, kar »Jutrovo« tolažbo precej oslabi.
Sploh mora biti z JNS v Splitu precej pri koncu, če jo vodilne glave tako mirno zapuščajo. Nekako v istem času je iz glavnega odbora izstopil tudi dr. Branko Radica, odvetnik in eden izmed dosedanjih ožjih sodelavcev dr. Andjelinoviča. — Dr. Radica je znan kulturni delavec, napisal je knjigo »Monografija Splita* in »Sodobna politična vprašanja«, nekaj časa je bil tudi mestni svetnik v Splitu. Tudi ta je prestopil v JRZ. V nedeljo pa so Imeli v kinu »Tesla« zborovanje Člani društva »Jugoslavenski skup«, ki so bili v celoti člani JNS. Sestanek je sklical ideolog JNS D. V. Matošlč, ki je govoril o nedavnem govoru dr. Stojadinoviča na zborovanju Jugorasa v Belgradu. Zborovalci so na sestanku sklenili, da člani društva »Jugoslavenski skup« prestopijo v JRZ. Ministrskemu predsedniku dr. Slojadinoviču so poslali tudi pozdravno brzojavko.
Tako je torej z JNS po svetu. Ni čudno, da se je prepad med pravim stanjem in pa med tistim, ki ■■'n kaže jns-nrska propaganda v dravski banovini, poznal tudi na zborovanju »omladine« JNS v Slovenjem Gradcu v nedeljo. Napovedanih je bilo kar 15 govornikov, od teh pa tri.jp niso dali nobene besede od sebe, pa tudi prišli niso, 7 jih je
poslalo samo brzojavke v pozdrav petim ostalim, ki so prišli in govorili. Vendar je »Jutro« z zborovanjem zadovoljno in pravi, da je bilo »krasno«.
Sprevodi v številkah
Po vsaki sokolski prireditvi se »Jutro« silno huduje na nas, ker se navadno zgodi, da moramo zaradi objektivnega poročanja v poročilih navesti pianjšo številko udeležencev kot pa »Jutro« ali so-kolsko vodstvo Te nevolje ne moremo razumeti, saj je iz vseh naših tozadevnih poročil jasno vidno, da nas pri tem ne vodi nikako zagrizeno sovraštvo do Sokola kot takega, le držimo se načela, da se mora bralec na naša poročila zanesti, zato ne smejo biti pretirana na nobeno stran. Če smo ob slovesnosti na Rakeku 24. aprila rekli, da je bilo v sprevodu 2841 ljudi, je zamera nastala samo zaradi tega, ker je »Jutro« po bogve kakšnih podatkih navajalo številko 5259. Toda čemu tako čudno precizno pretiravati, saj je vendar tudi 2841 že nekaj I Ob II. obrambnem zboru ljubljanskega so-kolstva smo mi poročali, da je bilo v sprevodu 4642 ljudi, »Jutru« to ni všeč in pravi, da jih je bilo 6468. Ob tej dvojnosti se mi bolj zanesemo nu vestno štetje naših poročevalcev kot pa na »Jutro vo«, ki ima morda zadaj še političen namen. — »Jutru« je v najvpčjo tolažbo to. da njegove šte vllke vsaj --približno« ali »okrog« prinaša tudi bel grajska »Samouprava«, s kalero je »Jutro« kot z glasilom JRZ sicer vedno v laseh. »Samouprava« je namreč vpeljala posebno sokolsko rubriko pod naslovom »Sokolske vesli«, v kateri objavlja naznanila in poročila o delovanju Sokolstva, kakor jih ji pač razne sokolske inslance pošljejo. N.ienn poročila so torej pač ^Sokolske vesti« in »Jutro 7. njimi ne more prav nič zavračati naših poročil
Slovo bolgarskih letalcev
Belgrad. 11. maja. AA. Po tridnevnrm obisku v Belgradu so .člani bolgarske letnlske delegacije /apustjli jugoslovansko prestolnico in se z letalom Aeroputa odpeljali v Sofijo, prisrčno pozdravljeni po zastopnikih nnšrirn vojaškega in civilnega letalstva in drugih državnih ustanov.
odbrzela v smeri proti Barceloni V vozovih so bili naloženi topovi in topovska municija.
Istotako oskrbuje rdečo Španijo z vojnim materialom družba France Navigation, čije parniki so naloženi z vojnim materialom, ki ga izkrcujejo v pristaniščih rdeče Španije. Nevtralnost velesil v španski državljanski vojni je torej slej ko prej gola komedija.
Glavnega udarca narodne armade je pričakovati v smeri iz Alacala de Chivert na Torre Blanca, kar bo odprlo narodni armadi pot v Valencijo. Tukaj so zbrane najboljše sile generala Franca, ki nestrpno čakajo, kdaj jim bo vreme dovolilo, da spet začno ofenzivo. Nebo pa, ki pošilja na zemljo ogromne nalive, še ne kaže, da bi deževje prenehalo.
Letala nacionalne armade so 9. t. m. napadla skupaj z bojnimi enotami narodnega boji>ega bro-dovja otok Minorco, ki je še v posesti rdečih. Letala so zlasti bombardirala Port Mahon, ki ga je obstreljevalo tudi topništvo vojnih ladij generala Franca. Bombe so napravile zelo veliko škodo in so potopile tudi nekaj rdečih ladij.
Bilbao, 11 maja. AA. DNB. Nacionalistična radijska postaja v Salamanci je objavila, da je sedaj v rokah nacionalistov 360 000 kv. kta Sfpafi-skega ozemlja, dočim gospodarijo republiRailči §e nad 182.000 kv. km ozemlja.
i* iflbaT in inRbv
Osebne vesti
Belgrad, 11. maja m. V prometnem ministrstvu je postavljen v 3. skup. 2. stop. za referenta prom. min. inž. Emil Krik, dosedanji višji svetnik iste pol. »kup. v gradb. oddelku pri gen. direkciji drž. železnic.
Za inšpektorja 4. skup. 2. stop. pri upravi za zaščito industrijske svojine v Belgradu je postavljen inž. Franc Oblak, dosedanji tajnik 5. skup.
Z odlokom fin ministra so prestavljeni davčni uradniki z raznih davčnih uprav: za davčnega uradnika 8. skup. na davčno upravo Ljubljana-okolica Jakob Koselj iz davčne uprave v Škofji Loki; v Slov. Konjice Viljem Hreščak iz Prevalj, v Črnomelj Viktor Martinak iz Ljutomera, v Ljutomer Anton Baškovč iz Novega mesta, v Šoštanj Drago Černe iz Kozjega, v Ptuj Henrik Bartl iz Dolnje Lendave, v Prevalje Franc Pribovšič iz Litije in v Novo mesto Franjo Kune iz Črnomlja.
Sporazum
v Glavni zadružni zvezi
Belgrad, 11. maja. m Kakor je >Slovenec« že poročal, so se od 6. do 10. maja pogajali zastopniki Glavne zadružne zveze z zastopniki državne zveze za kmečki kredit zaradi enotnega nastopanja jugoslovanskega zadružništva. Razgovori so potekli nad vse ugodno in je dosežen sporazum v vseh spornih tečkah.
Zuradi doseženega sporazuma je bila danes tudi seja širšega upravnega odbora Glavne zadružne zveze. Na seji so člani tega odbora soglasno odobrili sklenjeni sporazum. Prav tako so sporazum soglasno odobrili na drugi strani tudi zastopniki banovinskih zadrug za kmečki kredit.
Zaradi doseženega sporazuma med zadru-garji je odpadel tudi občni zbor Zveze za kmečki kredit, ki so ga člani te zadružne organiza-cije sklicali zaradi ustanovitve nove Glavne zadružne zveze v smislu določil novega zadružnega zakona. Po doseženem sporazumu sc bo zdaj vršil občni zbor vseh jugoslovanskih zadružnih organizacij v roku enega meseca. Sklical ga bo notranji minister g. dr. Korošec, ki uživa med zadrugarji popolno zaupanje tako na eni kakor na drugi strani.
Slovenski mesarji v Belgradu
Belgrad, 11 ma ja. m. V BHgrad je dopo-tovala deputacija mesarjev iz vse dr/.ave pod vodstvom načelnika obrtnega odseka pri ljubljanski zbornici za TO I g. Ivana Ogrina. Bili so sprejeti pri kmetijskem ministru Stankoviču, trgovinskem ministru dr Vrbaniču in ministru dr. Kreku. Pri ministrih jc deputacija posredovala v zadevi spremembe načrta zakona, ki predvideva 1% veterinarsko takso, katero bi morali plačevati mesarji pri nakupu živine. Ta
zakonski osnutek je izdelalo kmet. ministrstvo. ★
Bclgrnd, 11 maja. m. Davi se je vrnil v Belgrad g. minister dr. Krek ter je dopoldne obiskal v državni bolnišnici g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša C v e t k o v i č a, kate-lega zdravstveno stanje se vidno boljša. Minister Cvetkovič se je v razgovoru z ministrom dr. Krekom živo zanimal z.i potek občnega zbora Zveze združenih delavcev Zanimal se je predvsem za želje in zahteve te organizacije ter podčrtal potrebo. da Zveza združenih delavcev in Jugoraa v bodoče še tesneje sodelujeta.
Slovenski ianije so se pred 20 teli v Judenburgu uprli
Dva dni kasneje se je avstrijska justica nad njimi krvavo maščevala
Od dneva krvavega upora v Judenburgu je minilo danes točno 20 let in čez dva dni bo 20 let, ko se bomo morali spominjati zločinskega dejanja avstrijske vojaške justice, ki je na slepo dala ustreliti štiri naše ljudi. Ljudje smo že taki, da izgubljamo kaj hitro spomin na trpljenje, in kakor v davni preteklosti se nam zde dnevi, ko so naši fantje, vojaki 17. avstrijskega pešpolka,
Spominska kapelica v Judenburgu
pretrpeli najhujše, najbolj globoko ponižanje v Judenburgu na Zgornjem Štajerskem. In vendar .je tega komaj 20 let. Se vse polno je naših ljudi,
ie tfga rvv/m«j	---r- - o-	u*l;
ki so pred 20 leti bili v Judenburgu, ki eo bili priče tedanjim strašnim dogodkom in ki vedo, da ja slovensko judenburško tragedijo doživel rod, ki živi sedaj. Razen najmlajših je nam še vedno v spominu vsa groza, ki smo jo v srcih doživeli, ko smo zvedeli, kaj je doletelo ponosni in vedno samozavestni 17. pešpolk. Pa tudi vemo, kako smo bili ponosni pred 20 leti, ko smo skrivaj med seboj šepetali: »Naši fantje so pa le pokazali svoje pesti U Resnica je, da Slovenec po naravi ni uporen in če le mogoče, tudi razume, da se z glavo ne da iti skozi zid. Vendar pa je v slovenski naravi neka' takšnega, da ob brezmejni krivici vzki-pi in se postavi zoprniku nasproti - toda vedno i. zavestjo, da je pravica na njegovi strani. 1 o se ie izkazalo ob kmečkih uporih naših pradedov, to
* . ____----« ,f>/\rl/\vini in izkazalo se
ITffC
3 lZKHZaiV VU B1UVV.UU "t----- .--. . *	. '
ft je izkazalo pozneje v zgodovini in izkazalo se
na domove, saj vojna tako in tako ne bo več trajala dolgo in bo kmalu ustanovljena Jugoslavija.
Hafner je v nedeljo zjutraj s svojimi prijatelji alarmiral posamezne sobe po barakah. V 17. pp. je bil sestavljen nov »maršbataljon« za fronto, najbrž za Piavo, toda mladi fantje, vsi sestradani, niso kazali prav nič veselja, da bi odšli na fronto, ter so se takoj odzvali Hafnerju. Proti večeru je upor bil v polnem razmahu. Fantje so si preskrbeli municije, zlasti pa so izpraznili shrambe za živila, da eo se po dolgem času spet enkrat najedli. Niso imeli denarja za pot na Kranjsko ter so zato oplenili tudi polkovno blagajno.
Ko so fantje korakali skozi inesto, jih je neki podčastnik pozval iz neke zasebne hiše, naj se takoj vdajo ter se vrnejo v barake. Fantje, ki so si bili svesti zmage, tega fiodčastiiika niso ubogali. Podčastnik pa je sprožil strojnico in v nekaj sekundah ee je valjalo na cesti okoli 30 slovenskih fantov. 17 jih je za ranami umrlo. Prizor je bil grozen, in tisti, ki 6o bili v vojaštvu že izkušeni, so pozneje pripovedovali, da bi bili raje na fronti kakor pa navzočni ob takem mesarskem klanju.
Majorju Mobiusu 6e je posrečilo priklicati madžarski polk, ki je bil prav tedaj namenjen na fronto. Madžari so zatrli upor 17. pp., morali pa so poprej obkoliti ves Judenburg. Slovenski vojaki, ki so jih Madžari aretirali, so bili po barakah in zaj>orih natlačeni kot žveplenke, da niso mogli niti ležati ter so morali celo sedeti drug na drugem.
Trpljenje slovenskih vojakov od 12. do 14. maja v Judenburgu je bilo neznosno. Sledila je strašna sodba v torek 14. maja. Iz Gradca je prišel poseben vojaški sodnik, ki je obsodil štiri vojake na smrt. Bili so to: Anton Hafner, doma iz Stare Loke, Karel Možina, doma z Vrhnike, Alojzij Štefanič, doma iz Podzemlja v Beli krajini, četrti pa je bil Bosanec Joeo Dautovič iz Zvornika. Hafnerja so ustrelili štirikrat, vendar pa še ni bil mrtev. Le toliko je onemogel, da je pokleknil. Poveljujoči častnik mu je dal milostni strel z revolverjem. Nato so ustrelili še ostale tri. — Pri eksekuciji je moral biti navzoč ves polk. — Dan nato pa sta bila ustreljena Alojzij Rogelj iz Dra-šičev pri Metliki, oče treh otrok, in Franc Graho-vina, doma iz Polhovega gradca.
S pravo okrutnostjo so Madžari po uporu pretepali slovenske fante, častniki pa so jih z neverjetnimi šikanami mučili. Upor je bil zatrt, toda le na videz, nikoli pa ne v srcih vojakov 17. pp. Kmalu je sledila svoboda in vstajenje. Točno pet let kasneje — konec maja 1923 — so bili zemski ostanki judenburških žrtev prepeljani v domovino.
Obiskovalec, ki greš danes mimo spomenika judenburških žrtev na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani: skloni glavo! Tam počivajo slovenski mučeniki, ki so trpeli za svobodo in za mir!
Valo Bratina
obhaja jutri 25 letnico svojega dela pri slovenskem gledališču
le - lUUL OL> IUUWIUUI0ACUI	-i	p-
ponosom, pa hkrati z žalostjo prišteti med najbolj znamenita dejanja Slovencev med svetovno vojno. Tedaj se je izkazalo, da Slovenci nikakor nismo vdani ne Habsburžanom in ne Avstriji, hkrati pa ee je tudi javno potrdilo, da mi Slovenci nikoli nismo marali ne hoteli svetovne vojne ter moremo sedaj potrditi, da smo mi med tistimi redkimi evropskimi narodi, ki so bili proti svoji volji pritegnjeni v svetovni vihar.
17. pešpolk je bil med najbolj slavnimi avstrijskimi polki. Po Napoleonovih vojnah je bilo njegovo naborno ozemlje na Kranjskem. V sedanjem stoletju so skoraj vsi kranjski fanije, ki so bili potrjeni k pehoti, služili v tem polku, le del Notranjcev je služil pri 97. polku. Avstrijska armada je bila na 17. polk, to je na »zibcenarje«, ponosna. Pokojni prof. Šuklje pripoveduje, da so bili slovenski fantje, ki so služili v tem polku, med najvišjimi po postavi, saj je bil sam Suklje, ki je bil zelo visoke postave, v tem polku komaj 181 po vrsti glede velikosti. Kljub temu, da je bil ta polk nekaka elitna četa avstrijske pehote, pa Avstrija z njim ni lepo ravnala. Pred vojno je bil 17. pp. nameščen v Celovcu, ker Avstrija m marala, da bi Kranjci imeli svojo vojašnico v Ljubljani. Ta slavni pešpolk, ki se je udejstvoval v neštetih bitkah in povsod pokazal, kaj se pravi slovenska korajža, ter napravil Avstriji nešteto uslug (Solferino, Custozza, Novarra, Bosna in Hercegovina), ima tudi zasluge za slovensko narodno pesem (»Regiment po cesti gre«, »Ena ptička priletela«, »Oj ta soldaški boben«, »Fantje se zbirajo«) itd. Habsburžani in Avstrija pa so bili vedno nehvaležni in tako tudi do 17. pp. Med vojno je bil ta pešpolk nekaj časa nastanjen v Ptuju, potem pa so morali naši Janezi v Judenburg, kjer eo doživeli svojo strašno katastrofo.
Judenburška žaloigra od 12. do 14. maja 191» pomeni dejanski konec slavnega 17. pp. in se nekaj več: končno razočaranje slovenske mladine nad vojaško silo Avstrije in začetek v krasne dni, ko smo čez kakega pol leta slavili narodno vstajenje, kakor sta ga napovedala dr. Korošec in dr. Krek v svoji majniški deklaraciji in mnogih
govorih.	„.
Ubogi slovenski fantje, ki so padli 12. maja pri uporu, in tisti štirje, ki so bili 14 maja justi-ficirani, so med žrtvami, ki smo jih Slovenci dali za narodno svobodo in za mir.
Slavni 17. pp. in njegovi fantje so v Judenburgu trpeli bolj kakor sleherni berači. V polk so bili rekrutirani po večini 18 do 20 letni fantje. Ie malo starejših je bilo vmes. Čeprav je bila prehrana v slovenskih pokrajinah strašno obupna in niti kmetje niso imeli jesti, so vojaki bili še bolj sestradani. Spomladi 1918 so vojaki prejemali na štiri dni po eno štručko ltomisa, toda te to dostikrat neredno, Ta kruh je bil dostikrat tak, da niti pečen ni bil ter so ga vojaki prejemali včasih kar v vojaških posodah. V začetku maja pa je prišla poostritev te porcije: vojaki so bili obveščeni, da bodo v bodoče prejemali to porcijo le vsakih pet dni. Slovenski fantje so v svojih srcih slutili ali pa so si želeli razpada Avstrije, nastanka Jugoslavije in konca svetovne vojne.
Sestradani in obupani vojaki so tedaj pograbili za zadnje sredstvo: upor.
Satan v 17. pp. pa je bil major Mobius. L redkimi izjemami so ga vsi slovenski fantje tega polka smrtno sovražili, ker je nečloveško mučit vojake. Mobius je vedno protežiral Madžare, slovenske vojake pa je zmerjal z »ruskimi svinjami«
in podobno.	_ . ,, ,
12. maja 1918 je bila nedelja. Dan je bil lep in jasen toda še hladen. Korporal Anton Hafner in »frajtar« Karel Možina sta v noči na nedeljo imela v družbi z nekaterimi vojaki kratek raz-rmvnr Sklenili so. da ie treba temu neznosnemu Stanju napraviti konec ter da ee je treba vrniti
Premiera izvirnega slovenskega dela »Lopovščine«, ki jih je spisal Makso Šnuderl in ki so doživele pri krstni predstavi v Mariboru zelo velik uspeh, bo v petek, 13. t. m. Delo pripravlja režiser g. B. Kreft, v glavnih vlogah pa nastopijo ga. Mira Danilova, g. Jan in g. Valo Bratina, ki proslavi s to predstavo 25 letni jubilej svojega dela pri slovenskem gledališču.
Postanite takoj naročnik „Slovenca"!
Le »Slovenčeve« nagrade Vas lahko osrečijo.
Najdragocenejša prva nagrada je
popolna oprema stanovanja
to je spalnice, predsobe in kuhinje z vsem pohištvom, žimnicami, rjuhami, odejami, blazinami, preprogami, zastori, kuhinjsko posodo, priborom itd.
Pa tudi ostale nagrade so dragocene in bodo lahko izpolnile želje vsakega naročnika in bralca »Slovenca«:
5 izruvačev za krompir;
3	dvodelne brane;
4	vreče iine bele moke;
5	moških oblek;
5	ženskih oblek; 4 moške ure; 4 ženske ure;
6	fotoaparatov; 2 knjižni zbirki; in 71 drugih vrednih nagrad (razni servisi, nalivna peresa, čevlji, platno, brzoparilni lonci itd.).
2 nevestini opremi; 5 radijskih aparatov; 2 šivalna stroja; 2 pisalna stroja; 2 harmoniki;
1 kuhinjsko opremo (več kot 40 raznih kosov); 10 dvokoles (u.jških ali ženskih); 1 zaboj sladkorja; 1 prašič;
5 krat po 500 kg fosfatne žlindre; 5 gnojničnih črpalk; 5 plugov osipalnikov;
in povrhu še
lepo osem dni traiaioče potovanje z vso oskrbo
(za srečnega izžrebanca, torej brez stroškov), ki ga organizira izletniška pisarna Oko m v Ljubljani. Pot bo šla iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampezzo, Bolzano, Innsbruck, Garmisch, Partenkirchen, Munchen, Berchtesgaden, Konigssee, Zeli am See, Glocknerstrasse, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano.
152 nagrad Vam poklanja »Slovenec«!
Nad 100.000 din so vredne te nagrade!
Sreča vas čaka pri žrebanju 7. julija t. L Zato postanite hitro naročnik »Slovenca«
Lastništvo »Slovenca«
jlfA^-
zlasti pa
zvečer
Slovo odlične vzgojiteljice od šote
Od šolske mladine in od svojih tovarišic se je poslovila upraviteljica Slomškove meščanske šole v Mariboru.
Skozi 19 let je gospa Zora Klavžar vodila zavod skoraj neopaženo na zunaj. Le mnogi starši in premnogo učenk ve, kaj jim je bila! Ni ji šlo samo za napredek v šoli, prva in največja skrb ji je bila vzgoja mladih deklet, ki so zaradi gospodarskih in družinskih razmer dostikrat prepuščene same sebi. Ni s hladnim razumom tehtala disciplinskih predpisov, kakor se žal to rado dogaja, temveč je s čutečim srcem preiskala prestopke in jim iskala globlje vzroke. Skušala je te vzroke po svoji moči odstraniti ali omiliti in tako je marsikatero učenko, ki se tega niti ne zaveda, ohranila na dobri poti.
Zato so se je učenke kakor tudi starši z ljubeznijo oklepali ter ji brez pridržka zaupali svoje težave. S svojim prijaznim pogledom je božala bohotne cvetke na šolskem hodniku ter deklice, ki so v njenem toplem zavetju lahko brez strahu in trepeta izživljale svojo otroško živahnost.
Z isto sočutnostjo je skušala razumeti položaj posameznih tovarišic ter z obzirnostjo stavijala nanje svoje dolžnostne zahteve. K sreči je združevala pod svojim spretnim vodstvom zbor vzornih učiteljic, ki so ji s svojo sposobnostjo in vestnostjo delo olajšale in uspeh dvigale na nadpovprečno višino. Vsako njihovo stremljenje in njihove uspehe je spremljala z dobrohotnim dopa-denjem in z navdušenostjo, ki izpodbuja naprej!
Tako lahko ga. Klavžarjeva s ponosom zr6 na svoje 37 letno šolsko delo, ki ni lahko tistemu, ki se ga oklepa z vso svojo bitjo in z vso dušo. Treba je mnogo samozatajevanja in potrpljenja ter mnogo razumevanja za sočloveka in posebej še za otroka.
Da je mogla voditi toliko različnih sodelavk in toliko različnih mladih duš, se je ga. Klavžarjeva dostikrat odpovedala svojim osebnim težnjam in koristim.
Vsa je hotela služiti šoli! Bila je ena tistih pedagoginj, ki jim učiteljski poklic ni samo pogoj za eksistenco, temveč bila je v tem poklicu izvoljenka!
Pa bo pomislila v spominu nazaj in našla: »Takrat in takrat se mi ni jx>srečilo pridobiti učenko za moje opomine ali prepričati tovarišico o moji dobri volji!« In zopet ji bo žal, dasi ve, da je težko vsem in vsak čas ugoditi.
Vemo, da nerada posluša v svoji skromnosti pohvalo o svoji osebi, a naj ne smatra teh vrstic kot pohvalo, temveč kot ugotovitev dejstev, ki jih podčrtujemo danes zato, ker se zavedamo njene osebne izgube na šoli.
Prehitro ji je potekla doba poklicnega dela in truda! Še vsa čila in zdrava zapušča torišče svojega idealnega udejstvovanja. Mnogo svežosti bi še lahko dala šoli in mnogo materinske skrbi in ljubezni mladini!
Božja previdnost ji naj v nadomestilo poveri drugo primerno področje, kjer bo njeno delo potrebno in koristno in ki se bo prilegalo njeni plemeniti duševnosti!
Na „Lovčenu"
okrog Balkanskega polotoka
Sušak, 7. maja 1938.
Uvod.
Avtovožnja Ljubljana—Sušak je končana. Sedaj sedim v kavarni, pijem črno kavo, gledam skozi okno čez Rečino na italijansko stran, čez most, kjer italijanski karabinjerji predajajo svoje »kliente« našim oblastem in naši njim, /, mislimi pa grem v Ljubljano in is skušam ponazoriti pot, ki sem jo pravkar srečno po 6 urah predrvel z avtobusom »Jadran« od ljubljanskega »Uniona« ob 6 zjutraj do suša-škega »Continentala« točno opoldan. To se pravi: točno po programu. Velika prednost tega podjetja, ki ima sedež v Ljubljani, in avta, ki ga vodi slovenski šofer. V Ljubljani se je pravkar danilo, iz Laverce, Šmarja in Barja so se procesoma podila kolesa v mesto, kolesa in kolesa, ki so se lepo zvrstila eno za drugim v vzorni naglici, ko je zahupal naš avtobus. Samo kolesa in mlekarice s cizami. Potem pa vso pot do Kočevja in čez do Pirč sam les, samo vozniki z drvmi, bntarami in hlodi, tem pogosteje, čim bolj se je ožila cesta in čim težje se jih je bilo ogibati. Šele v avtu začuti človek živo potrebo po široki avtobusni cesti na Jadran, po cesti, ki bi bila vsaj enakomerna in se ne bi menjala vsak hip: zdaj široka kot na pr. od Ribnice do Kočevja, /daj skoraj kot občinska pot med Rašico—Velikimi Laščami in Ortnekom, ki sc nadaljuje od Kočevja do Kolpe, na najlepši vzpe-tosti in najzanimivejši Kočevski planoti, kamor sega najdalje k našemu jugu Kras. Na nekaterih mestih jo popravljajo, širijo, ravnajo — toda jadranska cesta zdaj to še ni in niti ne kaže, da bo v kratkem taka. kakor bi si jo človek v avtu, še bolj pa v avobusn želel. Kljub temu pa vozi šofer s sigurnostjo, kakor smo je vajeni — kdor jo jo — samo pri črnogorski«!
šoferjih, ki se spuščajo po serpentinah kol prožna krogla po ruleti. V Laščah je bila prva postaja, toliko, da smo pozdravili Levstika in utegnili vreči oči na monumentalno pročelje cerkve, ki varuje kot s perutnicami ogromnega oria hiše-piščeta pod seboj. V Ribnici smo samo pomislili na Gallusa, ki bo zdaj po zaslugi g. dekana — upamo — za stalno dobil občinsko pravico v tem trgu, kjer ima še spomenik; v Kočevju pa smo imeli priliko spoznati kočevske Nemce v zelenih »štajerskih« oblekah, ki so danes že izgubile »lokalen« pomen in imajo že drugačen značaj, kateremu ni treba, da nasedajo tudi naši Slovenci po Ljubljani in Gorenjskem, ki s takim veseljem hite kupovat bele nogavice in dekleta zelene obšitke ... Vse zaradi mode, ki bi vsaj pri nas ne smela biti moda. Če se ne motim, so bile svoj čas prepovedane zelene kravate... To samo mimogrede, prav res mimogrede, ker jaz sem se ustavil šele pri zavodu za slepce, kjer sem ujel melanholično igranje na citre in dramatično zborno de-klamacijo: »Vstani, vstani. Jerica! Vstani. ženi vole past tjakaj v reber zeleno! Čuj, že dnove zdaj zvoni ...« O, siroto Jerice, ki vidite dan po zvonovih in zeleno reber iz pesmi, pozdravljene in pozdravite učitelje, ki dajejo vašemu svetu svetlobo in hrano in v vaši noči dnovom zvone!
Od Kočevja do Pirč — najzanimivejša pot: najprej vkreber in klanec, s katerega vidite v nasprotni breg. narezan z njivami kot v pisane trakove, sredi katerih stoji cerkvica: na vrlin vzpetosti pa se začne Kras kočevskih farn: Stol-cerjev in Fare in pade v serpentinah do slovenskih Pirč, kjer Kolpa meji našo slovensko zemljo od hrvaškega Broda In zdaj se znova dvignemo, pa ne v Kras, temveč v gozdni gorski svet. nn vrhu katerega je mesto Delnice in vas Gorski Kotar. ki nas je sprejo! z meglo in dežjem, šele v serpentinah proti Sušakn, v pravem obmorskem krasu s pinijami in topoli in s kamenjem ograjenimi njivicami in vrtovi, s kamenito široko cesto in velikim padcem proti
morju, se nam jc zasmejalo sonce, ki nas ni zapustilo niti, ko smo v nnjsijajnejšem diru zavili v romantično sotesko za Trsatom in pod Trsatom v ožino, na dnu katere deli Rečina naš svet od italijanskega. Finis coronat opus — bi lahko rekli o tej vožnji, katere najlepši del je prav njen konec, njen padcc v Sušak, zlasti še, če srečuješ že pol ure kmetice in brhka dekleta, oprtana — ne s koši — temveč košarami na hrbtu in smejočim soncem v očeh, ki je razvnemal našega šoferja, pa tudi tiste, ki so sedeli za njim.
Zdaj sedim v kavarni in mislim na to vožnjo iz Ljubljane na morje, ki jc bila lepa in prijetna — zanimiva bolj kot železnica, ne pa toliko kot misel nn slovensko direktno avtomobilsko cesto na Jadran in nn še bolj potrebno železniško zvezo Slovenije z morjem, misel, ki naj bi bila napisana za motto tega potopisa.
Toda pravi uvod na morsko pot da pravemu mornarju našega Primorja šele romanje na Trsat, k Mariji, Morski zvezdi. Ko nisi dobil na Sušaku ne lir, ne levov, ne drahem in so banke v soboto že opoldne zaprte — zato si prihodnjič preskrbi te stvari v Ljubljani! — pojdi vsaj na Trsat, kjer je cerkev odprta, in kjer mal milodar lahko zmenjaš za veliko milosti. Nisem štel stopnic, ker pravijo, da jih nihče prešteti ne more, staviti pa nisem z nikomur šel, vem pa dobro in tudi zapišem lahko, da sem bil močno utrujeni, ko sem prišel na vrh. Menihi so ravno odkrili čudodelno podobo, da človek laže položi svojo usodo v roke Zn-vetnici človeka na morju, usodo, ki bo nihala mesec dni med nebom in vodo, v lupini, ki potrebuje ljubečega Lelja - krmarja, dobre Zvezde Podobe po stenah (med njimi tudi Kraljeve litografije) kažejo vihurje na morju, rast vere v življenjski nevarnosti in pomoč trsatske Marije, zavetnice mornarjev. K njim priložiš ti svoj medaljonček. svojo Zdravo Marijo in se spustiš po strmini v pristan, kjer že čaka »Lovčen«, da te ponese na valovili okrog Balkanskega polotoka.	td.
Kaj pravile ?
Beseda: »fertig!« — Veliko lujih, posebno nemških besed se je vrinilo v našo slovensko govorico. Večino teh bi popolnoma lahko nadomestili z domačimi, slovenskimi. Ena izmed teh tujk je beseda »fertig«. Ne vem, ali so se je Slovenci tako krčevito oprijeli zaradi tega, ker ao jo v s/ari Avstriji tolikrat slišali pred odhodom vlakov, ali zakaj.
Sluikinja pospravlja, pometa, čisti in briše, potem pa pove: »Sem ie ferlig!« — Kuharica se poti pri štedilniku, potem pa slovesno oznani gospodi: »Kosilo je ferlig!« — Čevlje jo treba dati čevljarju, da nabije nove podplate. Mojster z veščimi rokami obrača čevlje in jih pregleda, potem pa pravi: »Do sobote bodo le ferlig!« — Celo naš kmetovalec se ne more zdržati, da ne bi rabil le besede. Travnik je pokošen in sosed pove prijatelju: »S košnjo smo že JertigU — Še naš vrli gornik se posluii te tujke in pravi: »S trgatvijo smo fertig!* — ln končno: ako bolnik, ki je že mesece ali leta preležal na postelji, ie gleda smrti v obraz, pravijo njegovi obiskovalci: »Je le fertig!«
ln vendar — kaj je treba nam Slovencem te izposojenke iz nemškega jezika?! Sluikinja bi povedala lepo slovensko: »Sem ie pospravila.'« — Kuharica bi zmagoslavno naznanila: »Kosilo je pripravljeno, skuhano je!« Čevljar bi povedal: »Do sobote napravim, naredim, do sobote bodo čevlji popravljeni!« — Naš kmet bi rekel: »Smo že pokosili! ■ — Veseli gornik bi se pohvalil: »Smo ie potrgali!« — Glede bolnika pa bi tisti, ki so usmiljenega srca ali pa samo radovedni, dejali: »Bolnik je pri koncu, umira, ne ho nič l njim!«
V šolah, v prosvetnih društvih, doma in drugod naj bi vsakega, ki rabi to tujko, opozorili, kako neslovenska in nepotrebna je.
—	Izpremembo rodbinskega Imena je dovolila bancka uprava dravske banovine Francu Juriču, pristojnemu v občino Zagorje ob Savi v litijskem okraju, v V i č i č , in Štefaniji Fluher, pristojni v občino Zgornja Kungota, okraj Maribor, levi breg, v Viher.
—	»Borba kričansklh strokovnlčarjev za nov red«. Brošura pod tem naslovom nam v pristni in neskvarjeni obliki ter besedi predstavlja bistvo krščanskega strokovnega gibanja ter njegovo stremljenje, da se gospodarstvo preosnuje v svobodni državi v samoupravno organizacijo (korporacije), ki naj jo vodijo delavske in delodajakke strokovne organizacije, KdoT se peča ali se zanima za socialno vprašanje, se mora seznaniti z vsebino te brošure, ki se dobi pri izdajatelju (Valant Milan, Ljubljana, Ulica na grad 5). Gospodje, ki so brošuro prejeli na ogled, so naprošeni, da jo poravnajo po poslani poštni polžnici.
—	URE, nakit za birmo čuden, Prešernova 1.
—	O knjigi »Kristus ▼ cerkvi«, katero je spisal dr. Franc Grivec, piše znano glasilo dijaških Marijinih družb »Naša zvezda« sledeče: Kako površno poznamo Kristusovo kraljestvo. Kako malo se zavedamo, da Kristus živi in deluje v cerkvi Nobena kongregacijska knjižnica ne bi smela biti brez te poučne — našemu izobraženstvu tako potrebne knjige, Posamezna poglavja bi bilo kaj koristno obdelati na družbenih sestankih. Zavest naše povezanosti s Kristusom bo tudi v nas vzbudila novo veselje, smisel za krščansko občestvo, krščanski ponos, ki bo postal vir globljega verskega življenja in apostolata. Veliko notranje bogastvo si bo pridobil vsak, kdor bo knjigo predelal. Saj je pisana s tako jasnostjo in preprostostjo, da ee razblinijo vsi ugovori zoper edino pravo Kristusovo cerkev. Zelo primerna je knjiga tudi kot darilo za razne prilike Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in stane nevezana 52 din, vezana 60 din.
nBHnBtnBBsnm
KINO urnon
Danes premiera I Predstave ob 1«., 19.15 in 21.15 uri — Tn film, ki pa jerežirai M.Kertesz je dobil nagrado na mednarodnem film. natečaju v Benetkah llilHIMHIHIII HfyfWfMlWFf«,pro3
Pustolovščine miljonarjevega sina, »dovršenega tipa današnje družbe« ERROL FLVNN nepozabni »Poročnik indijske brigade« v satirični komediji
Nekoč se je dogodilo....
Sodelujejo prvovrstni ameriški komiki, ki skrbe za smeh in zabavo!
Paul Harlmann in Brlgltl« Morn«y
V nemškem velefilmu
KINO MATICA Teleff. 21-24
»EVOLUCIJSKA SVATBA
Koledar
Četrtek, 12. maja: Pankracij in tovariši, mu-mučenci; Nerej, mučenec.
Petek, 13. maja: Servacij, škof; Robert Belar-
min.
Novi grobovi
-f- V Litiji je v cvetu mladosti mirno v Gospodu zaspala gdč. Alma Anžel. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočemu o, očetu, bratoma in sestri naše iskreno sožalje!
Osebne veaH
—	Dve poroki. V ugledni Krenovi hiši v Sve-čini so v nedeljo obhajali kar dve poroki. Starejša hčerka Pepca se je poročila s trgovcem Miroslavom Kertom iz Črne, mlajša Rezika pa z ravnateljem mariliorske poizkušnje in kontrolne kmetijsko postaje g. inž. Pavlom Ferllcem. Mladoporočencem naše iskrene čestitke!
V Šmartnem pri Litiji sta se v ponedeljek, dne 9 maja, poročila g. Bajde Franc, občinski tajnik na Vačah, in gdč. M e k e Marija iz Šmartna. Oba novoporočenca sta vseskozi vnelo sodelovala pri prosvetnih in cerkvenih organizacijah. V novem stanu jima želimo vso srečo!
DOLENJSKE TOPLICE 38° C
Tisoči zahvalnih pisem! — Zdravljenje s kopolmi direktno na vrelih, ki dajo 3 milij. litrov^ Izredno zdravilne visoko radioaktivne vode dnevno. Lepi lzprehodl, krasna okolica, polna iglastih gozdov. Penslon a kopeljo že od <15 din dalje. Zahtevajte prospekte.	Na razpolago kopališnl avto!
—	Protituberkulozna zveza v Ljubljani prejema iz mnogih krajev razveseljive vesti o raznih prireditvah v letošnjem protituberkuloznem tednu. Tudi zbirke so zelo povoljne in tekmujejo nekateri kraji med seboj. Upamo, da ne bo kraja v Sloveniji, ki ne bi prispeval za namene protitu-berkulozne borbe in da razlika med najmanjšimi in največjimi kraji ne bo velika.
—	Delu današnje naklade smo priložili položnice Protituberkulozne zveze v Ljubljani, ki prosi, da bi se naši čitatelji odzvali njeni prošnji za prispevek v letošnjem protituberkuloznem tednu. Potrebe Zveze so velike in je zaradi tega prisiljena apelirati na javnost. Denarni prispevki se lahko pošiljajo po uradnih položnicah, ki se dobe na vsaki pošti. Treba je napisati naslov: Protituberkulozna zveza, Ljubljana, ček. račun št. 15.531.
UVOZNI RED« za 2 oin
Zahtevajte v vsaki trafiki. Trafike ga lahko kupijo v Cirilovi knjigarni v Mariboru.
—	Režim treh ledenih mož. Danes, v četrtek, nastopa režiin treh ledenih mož, treh svetnikov Pankracija, Servacija in Bonifacija, nakar bo v nedeljo zavladala mokra Zofija, V torek je močno deževalo, včeraj pa je nastopilo vetrovno in hladnejše vreme. V Ljubljani je včeraj do 7. zjutraj padlo 27.9 m/m dežja, v Mariboru 34 m/m. Poročila navajajo, da so bili zlasti na Štajerskem močnejši nalivi. Na Ljubljanici skoraj ni poznati, da bi bilo večje deževje. Pred meseci so pričeli z regulacijo Iške ob izlivu v Ljubljanico. Prav na polja pri izlivu v Ljubljanico je Iška ob povodnjih nanašala ogromne množine proda, kamenja in dračja. Za regulacijo jc določenih okoli 900.000 din.
—	Smrtna nesreča hlapca. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 37-letnega hlapca Vi-ljomn Witine iz Mozla pri Kočevju, ki ga je ponoči brcnil koni v trebuh ter mu povzročil hude notranje poškodbe. Witine je bil ves čas nezavesten. Včeraj popoldne je za poškodbami umrl.
—	Pozor čitatelji! Nagradno tekmovanje za Radion traja le kratek čas. V nedeljo izide zopet celostranski inserat, s katerim so lahko udeležite tekmovanja in če Vam bo sreča mila boste dobili jirvo nagrado, ki znaša 10.000 din v gotovini.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec koznrec naravne »Franz-Josef grenči.e«
—	Društvo organistov za mariborsko škofijo obvešča svoje člane da imajo glede nabave legitimacij za polovično vožnjo točna navodila v zadnjem škofijskem oglasniku. Dobite ga v vseh župnih uradih. — Občni zbor društva organistov bo v Celju v Orlovskem domu v sredo, dne 8. junija t. 1„ ob 9. Ker za posebno polovično vožnjo ne bomo prosili, si nabavite pravočasno legitimacije, — Odbor.
—	IX. redna seja širšega odbora za XX. mednarodni katoliški esperantski kongres v Ljubljani
bo v nedeljo, dne 15. t m. ob 10 dopoldne v sejni sobi hotela »Metropol« v Ljubljani, Za člane odbora udeležba obvezna, ostali vabljeni.
—	Popularna tedenska potovanja na Francosko. Od 21. maja organizira društvo »Putnik« s sodelovanjem najvažnejše francoske turistične ustanove, cenena tedenska potovanja v Pariz in Francosko z odhodom iz Belgrada vsako soboto popoldne. Vsako potovanje traja 10 ali 17 dni. Aranžma iz Belgrada, St. Pazove in Rume stane
I.590	din, iz Vinkovcev in SI. Broda 1.565 din, iz Zagreba in Zidanega mostu 1.440 din, iz Ljub-ne in Rakeka 1.365 din. V ta aranžma 10 dni je vračunana vožnja v 3. razredu do Pariza in nazaj, stanovanje, zajtrk, prevoz do hotela in obratno, vse takse in napitnine. Poleg teh rednih potovanj organizira »Putnik« tudi specialna in sicer: dne
II.	junija za Pariz z obiskom francoske riviere, 2. julija v Pariz in London, potem 23. julija v Pariz, francoske Alpe, Grenoble, Chamonix, Ženevsko jezero, 6. avgusta 14 dni na Azorsko obalo. Vsako potovanje predvideva tudi krajše bivanje v Benetkah in Milanu. Udeleženci potujejo z osebnim jiotnim listom. Prijave se zaključijo 7 dni pred odhodom vsakega vlaka. Pojasnila, prospekte in prijave v vseh biljetarnicah »Putnika«.
—	Kolodvorski buffet II. vrste na postaji Dravograd - Meža. Direkcija držav, železnic v Ljubljani odda s 1. julijem t. 1. po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kolodvorski buffet II. vrste na postaji Dravograd —Meža. Potrebna glavnica za obratovanje buf-feta znaša 6000 din. Prošnje je vlagati do vključno 10 junija t. I. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani. Natančnejša pojasnila o pogojih in velikosti varščine je moči dobiti pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba 59 od-nosno 54, ter pri šefu postaje Dravograd-Meža.
nika; 2) čitanje zapisnika XIV. rednega občnega zbora; 3) poročila odbornikov; 4) poročila preglednikov; 5) slučajnosti V primeru nesklepčnosti bo občni zbor četrt ure kasneje, ki sklepa pravomočno ob vsaki udeležbi. Za uvod v občni zbor bo predavanje univ. prof. dr. F. Steleta o »Ljubljani kot umetniškem središču Slovencev«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni.
Fantovski odsek - Šiška ima drevi svoj redni fantovski sestanek z zanimivim predavanjem »Slovenski delavec in komunizem«. Za člane udeležba obvezna. Prijatelji odseka vabljenil
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in dr. GaTtus, Moste.
Ljubljanski javnosti!
Drevi ob 20.24 se pripelje v Ljubljano gostovat moški zbor Plovdivskega pevskega društva, ki je najstarejše bolgarsko pevsko društvo. S pevci se pripelje tudi več vidnih članov Bolgarsko-jugoslovanske lige v Plovdivu. 2e samo dejstvo, da je bil ustanovitelj Plovdivskega pevskega društva naš slovenski rojak prof. Anton Bezenšek, nam veleva, da bratske goste v naši beli Ljubljani čim slovesneje sprejmemo. Zato pozivamo ljubljansko javnost, da pohiti drevi v čim večjem številu na kolodvor, jutri pa, da se udeleži koncerta, ki bo ob 20.30 v veliki filharmonični dvorani. Poziv je podpisalo 20 ljubljanskih društev. ★
1 Prešernova proslava na univerzi. Slavistični klub na ljubljanski univerzi priredi v soboto, dne 14. maja, ob 11 dopoldne v zbornični dvorani na univerzi Prešernovo proslavo z govori in recitacijami Prešernovih pesmi. S tem se tudi akademiki naše univerze pridružujejo ostali slovenski javnosti, posebej pa še mladini, ki je ob priliki nabiranja prispevkov za odkup Prešernove hiše po vsej slovenski zemlji priredila podobne proslave. Danes, ko se pobirajo prispevki še za opremo rojstne hiše našega prvega pesnika, je taka prireditev tem bolj upravičena.
Rokavic«, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
1 Hubadova župa vabi vse ljubljanske in okoliške zbore k sprejemu bolgarskih pevcev iz Plovdiva, ki bo drevi ob 20.24 na glavnem kolodvoru, ter v petek na koncert v Filharmonijo ob pol 21. V soboto 14. t. m. bo ob 20 v Glasbeni Matici prva vaja vseh mešanih in moških zborov za nastop pri odkritju E. Adamičevega spomenika Note: »Ecce dolor« in »Molitev«. — Uprava.
In Vil
Ali ste si že ogledali velikomestno izbiro vsakovrstne manufakture po najnižjih cenah! Če še ne, pridite k
BRATA VLAJ, woitova ulica 5
1 Zanimivosti s trga. Včerajšnji tržni dan je bil srednji. Jabolka so redka, kajti star pregovor je, da stara jabolka niso okusna, ko začno jablane cve-teti, Po nekaterih krajih se nam obeta kljub hudemu vremenu dobra letina, kajti jablane dobro prestanejo tudi mraz pod —5° C, Ker je bilo deževno vreme v torek, je bilo včeraj na trgu veliko povpraševanje po raznih sadikah. Mnogo je bilo prodanih paradižnikov za nasad. Na trgu so bile naprodaj v prav redki izbiri prve črešnje. Šopek po en dinar. Uvožene so bile iz Goriške. Novi krompir ima stalno ceno 8 din za kg. Stari pa po 1.50 din kg na debelo, Na Sv. Petra nasipu je bilo dopoldne do šest voz starega krompirja. Letošnje zgodnje kumare, gojene večidel po rastlinjakih, so bile po 16 din za kg, prejšnje dneve po 20 din.
1 Za jubilej Vala Bratine rezervirane vstopnice naj izvolijo naročniki dvigniti pri operni blagajni!	,,
i
Kino Sloga 27-30 DorlS IfarlOff fi.mfronS-
I redstave^ob 19 15. Jagj. od Frankensteina, Zgo|j „ ,illd, molnlh žiwte¥!
Dih smrti |
Ljubljana
V četrtek, dne 12. maja 1958
Prireditve in zabave
Z bolgarskimi pevci, ki bodo prišli v Ljubljano drevi ob pol 9 z belgrajskim brzovlakom, pride več bolgarskih skladateljev, med njimi starosta bolgarskih komponistov Angel Bukorešli-jev. Bolgari bodo počastili na tem koncertu si»-min svojega velikega prijatelja — našega skladatelja Emila Adamiča z izvedbo njegovega zbora Franica. Plovdivski pevski zbor je v glasovnem in tehničnem oziru odličen, zato obisk koncerta najtopleje priporočamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta točno ob pol 9 zvečer v veliki Filharmonični dvorani.
Na produkciji poljske glasbe, ki bo v petek, dne 13. t. m., nastopijo naslednji gojenci: Pianisti: Demšar Gojmir, Bradač Zorka, Osterc Marta in Adamič. Bojan; violinisti Zalokar Srečko, čelist Čehovin Bogomil in pevci: Pavlovič Štefanija, Go-stiša Alojzij in Polajnar Ljudmila. Opozarjamo na točni začetek ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Podrobni spored produkcije se dobi v knjigarni Glasbene Matice in stane 3 din.
Proslava materinskega dneva za Bežigradom bo v nedeljo 15. t. m. ob 4 popoldne v telovadnici ljudske poskusne šole. Raznovrsten spored izvaja šolska mladina, ki ji dajejo starši najlepšo pobudo s svojim obiskom. Vstopnina je nizka, čisti dobiček pa namenjen siromašni šolski mladini. Z ozirom na plemenit namen so starši vljudno vabljeni k lepi prireditvi.
Predavanja
Šempctrsko prosvetno društvo vabi svoje člane na predavanje, ki ga priredi f. odsek. Prodava g. prof. Trčelj o sodobnih slov. problemih.
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Peter ima danes po »mamicah sestanek s predavanjem g. prof. Trče-la o sodobnih slovenskih problemih.
XV. redni občni ibor Umetnostno-zgodovinske-ga društva v Ljubljani bo v soboto, dne 14. maja, ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union s sledečim dnevnim redomi 11 otvoritev in pozdrav predsed-
1 Wolfova ulica se širi. Staro zidovje nekdanje Lassnikove odnosno Peskove hiše so začeli včeraj podirati v Wolfovi ulici, ker je velika Mayerjeva palača v glavnem že očiščena in se bodo sedaj nadaljevala nekatera zunanja in notranja dela. S podiranjem starega zidovja bo ozka Wolfova ulica na tem mestu znatno razširjena.
1 Za mestne reveže je darovalo Gradbeno podjetje zidarskih mojstrov d. z o. z v Ljubljani 100 dinarjev namesto venca na grob pokojnega gospoda Živca Franca, Velikodušnim darovalcem se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje.
»SANOPED«
odpravi takoj duh po potu, omeji potenje, varuje nogavice, čevlje in perilo, ohrani zdrave noge.
1 Strokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani naznanja da bo sv. maša za umrle člane na Rožniku dne 15. maja 1938 ob 9, h kateri vabi vse prijatelje in dobrotnike društva. Za članstvo udeležba obvezna. Odbor.
1 Idrijski krožek vabi vse idrijske rojake in prijatelje, da se v čim večjem številu udoleže proslave 25-letnice umetniškega delovanja rojaka gospoda Vala Bratine, ki bo v petek, 13. t. m. v dramskem gledališču.
1 Prleki vkup! Društvo prijateljev Slovenskih goric priredi v soboto, dne 14. t. m., ob 20 v prostorih hotela štrukel svoj prleški večer s petjem in smehom. Prleki bodo imeli priliko spoznati svoje sorojake v Ljubljani in okolici ter se bo na tem večeru sklenilo oziroma obnovilo marsikatero poznanstvo,
I Aretacija nevarnega vlomilca. Pred dnevi je neznan vlomilec skušal vlomiti v Kosijcvo gostilno v Kosezah Gostilničar je odpodil nočnega neljubega obiskovalca z revolverjem. Ob-strelil je vlomilca v desno in levo roko. Vlomilec si ni upal v ljubljansko bolnišnico, ampak se je zatekel v celjsko, kjer se je predstavil pod napačnim imenom. Nu opozorilo ljubljanske policije je celjska policija ugotovila, da je ranjenec zasledovani vlomilec Mate Ra-do.ševič iz Sinja. Radoševič je bil prepeljan v Ljubljano in so ga na policiji zaslišali. Radoševič je že priznakposkušeni vlom v Kosijcvo gostilno.
Maribor
m Slovesna blagoslovitev temeljev novega bogoslovja. V nedeljo pred Križeviin dne 22. maja bo v Mariboru velika slovesnost. Blagoslovili bodo temeljni kamen za novo bogoslovje. Slovesnost bo na stavbišču pod Kalvarijo po naslednjem sporedu: Ob 10. sv. maša prevzv. knezoškofa. Po sveti maši godbena točka, nato nagovor prevzvišenega lavantinskega vladike dr. Ivana Tomažiča. Potem se prečita spominska listina ter jo podpišejo določeni odličniki. Zbor bogoslovcev zapoje psalm »Ako Gospod ne zida hiše ...«, potem pa sledi obred blagoslovitve in vzidanja spominske listine. Opozarjamo Mariborčane in okoličane že sedaj na to veliko slovesnost ter jih vabimo k čim številnejši udeležbi.
m Angleški pisatelj in publicist v Mariboru.
Včeraj se je v Mariboru mudil profesor oxfordske univerze in publicist Lovvett Fielding Edward's, ki študira razmere v Sloveniji in Hrvaški za drugo svojo knjigo o Jugoslaviji, ki jo bo izdal. Obvlada perfektno hrvaščino ter se sedaj uči slovenščine. Obiskal je župana dr, Juvana. V Mariboru ga spremljata prof. Baš ter tujskoprometni referent mestne občine Zorzut.
m Umrl je na Pragerskem v starosti 86 let g. Anton Hočevar, tast restavraterja na kolodvorih v Mariboru in Ljubljani. Njegovo truplo prepeljejo v Maribor, kjer ga polože k večnemu počitku na Magdalenskem pokopališču dne 13. maja ob 17. Bog mu daj večni mir in pokoj! Žalujočim naše sožaljel
m Katoliška mladina uprizori v nedeljo popoldne ob pol 5. v dvorani v Cvetlični ulici 28 zabavno tridejansko komedijo »Dve nevesti«. Vljudno vabljenil
SMRTNO NEVARNA JE lahko gripa, zelo neprijeten je nahod. Utrjuj so proti temu s parnimi kopelmi. Mestno kopališče.
m Gradnja mariborske carinarnice bo prihodnje dni razpisana. Mestno županstvo je dobilo včeraj rešitev gradbenega in finančnega ministrstva, s katero se potrjujejo predloženi načrti za gradnjo novo mariborske carinarnice ter se dovoljuje razpis gradbenih del v skrajšanem roku 3 tednov za znesek 5,753,494 din, S to rešitvijo je pereče vprašanje tega velikega javnega gradbenega dela rešeno ter bo licitacija za oddajo del v najkrajšem času. Na ta način bo omogočeno, da se bo z graditvijo carinarnice pričelo še v letošnji gradbeni sezoni.
m Popravki so neprijetni... V neprijetnem položaju se je znašlo »Jutro«, ker je moralo prinesti popravek mariborskega državnega pravdništva zaradi svojega poročanja iz Maribora o razpravi proti morilcema Bevardiju in Sajteglu. Razprava je bila namreč tajna, »Jutro« pa je kljub tem tajnostim objavilo izjave in govore državnega jjravdnika, katere pa mora sedaj s popravkom zanikati. Državni tožilec sam ugotavlja v popravku, da so trditve »Jutra« o teh izjavah neresnične. Iz navedenega čit«" telji »Jutra« vidijo, kako verodostojna eo mariborska poročila v tem listu ..,
m Ljudski oder, Drevi ob 20 sestanek na odru. m Banovinski uslužbenci bodo zborovali., ,V nedeljo ob pol 10. dop. bodo zborovali v Gambrinovi dvorani banovinski uslužbenci in upokojenci, člani mariborskega pododbora. Na dnevnem redu med drugim poročila delegatov iz Ljubljane .ter volitve novega odbora.
m Prodajalnice mesa bodo v nedeljo, 15. t. m., zopet odprte in se bo prodajalo meso tudi na stojnicah na trgu, ker preneha zimski nedeljski počitek.
m V Ljudski univerzi predava jutri, v petek, o učinkih bojnih plinov na človeški organizem zdravnik dr. Davorin Cijan iz Maribora.
m Mati zakrivila smrt otroka. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila včeraj dopoldne razprava proti 36 letni viničarki Ani Cvetko iz Krče-vine v Ptuju, ki je bila obtožena, da je povzročila smrt svojega lastnega otroka. Ugotovljeno je bilo, da je otrok umrl zaradi stradanja in popolne zanemarjenosti. Mati je zanikala krivdo, da bi bila ona povzročila smrt, ter se je zagovarjala, da je otrok bolehal ter ni mogel zauživati hrane. Podpiral jo je v njenem zagovoru tudi njen mož, priče pa so izpovedale tako obtežilno, da je bila obtoženka obsojena na 4 mesece zapora.
Gledališče
Četrtek, 12. maja ob 20: »Dalibor«. Red A. Petek, 14. maja: Zaprto. Sobota, 14, maja ob 20s »Dva ducata rdečih rož«. Znižane cene. Zadnjič.
Celje
c Koncert Plovdivskega pevskega društva v Celju bo v torek 17. maja v Narodnem domu. Celjana se bodo koncerta udeležili gotovo v kar najlepšem številu ter s svojim obiskom dali priznanja pevskemu društvu bratskega naroda. Vsa celjska pevska društva vabimo, da svoje članstvo opozori in povabi k temu izrednemu dogodku v Narodnem domu tudi svoje prijatelje.
c Udeleženci avtobusnega izleta, ki ga priredi Katoliško prosvetno društvo h Gospe Sveti na Koroškem in k Žičkemu samostanu, naj se pri-glase najkasneje do sobote dopoldne v pisarni KPD v Cankarjevi ul. 4.
c Kino Union. Danes: »K novim obalam« (Zarach Leander).
c Celjsko strelsko okrožje je imelo v nedeljo svojo redno letno skupščino. Predsednik g. podpolkovnik Josip Krasnik je pozdravil predstavnike civilnih in vojaških oblasti ter številne delegate raznih strelskih družin. Delovanje strelskih družin je zelo razveseljivo, saj število članstva vedno naraššča. Celjsko strelsko orožje ima že 60 strelskih družin Pri okrožnem strelskem tekmovanju je dosegel največ točk g. Blumer iz Celja in ostal prvak celjskega strelskega okrožja. Za predsednika je bil izvoljen zopet g. podpolk. Krasnik. Odbor je ostal z malimi spremembami. Za praporščaka je bil izvoljen g. Keblič Avgust. Za priznanje zaslug za strelski pokret in procvit celjskega strelskega okrožja je bil izvoljen z velikim odobravanjem predsednik podpolkovnik g. Krasnik za častnega predsednika, g. Janko Wagner pa za priznanje njegovih zaslug ob priliki proslave 50 letnice obstoja strelske zveze za častnega člana celjskega strelskega okrožja. Okrožno tekmovanje bo v Celju.
c Kino Metropol: »Labudova smrt«, c Nesreča mladega obratovodje na Bregu. Na Bregu je spodrsnilo 27 letnemu Orahu Hugu, obratovodjI v Celjski opekarni na Spodnji Hu-dinji. Zlomil si jo desno roko v zapestju.
c Nesreča. Ko je peljal 38 letni posestnik Ravnik Alojz iz Padeškega vrha seno domov, se je zvrnil blizu Stranic nanj voz in mu zlomil desno roko v nadlaktu.
Končni obračun kmetshih dolgov
V prvih 4 mesecih t. 1. so plačali kmetje-dolžniki Privatni agrarni banki za prvo in drugo anuiteto kmečkih dolgov 80,347.000 din, od tega na področju Centrale 15.7, zagrebške podružnice 4.6, ljubljanske 7.6 in sarajevske 2.8 milij. din. Kot znano, so kmetje plačali do 1. januarja 1938 143,474.000 din.
Privatna agrarna banka je izplačala zadrugam in bankam 219.9 milij. din 3% drž. obveznic, od tega na področju centrale 94.8, zagrebške podružnice 57.5, ljubljanske 49.4 in sarajevske 18.1 milij. din. Nadalje so prejeli denarni zavodi do 30. aprila še na račun prve anuitete: 2341 zavodov
111 milij din. Ljubljana 469 zavodov 24.3 milij. ali 99.4%, Zagreb 488 zav. 24.6 milij. ali 90.0%, Belgrad 1.177 zav. 52.6 milij. ali 86.2% in Sara- ; jevo 207 zav. 9.5 milij. din ali 59.8% pripadajoče jim vsote. Skupno je bilo 3435 denarnim zavodom danih na razpolago 128.8 milij. din.
Kot poročajo iz Belgrada, so začele sedaj podružnice opravljati končni prevzem kmečkega portfelja. To odobrava najprej cenzorski odbor, nato pa izvršilni odbor banke v Belgradu Predsednik cenzorskega odbora pri ljubljanski podružnici je g. ravnatelj Bogumil Remec.
Betgijski bank
Vsa mednarodna špekulacija s francoskim frankom je po sedanji stabilizaciji franka obrnila svojo pozornost na belgijski frank. To se je videlo tudi iz visokih reportnih stopenj za belgijski frank, odnosno belgo. Pritisk na belgijski frank je povzročil, da je belgijska Narodna banka v tednu od 28. aprila do 5. maja izgubila 113 inilij. zlata in se je tako zlati zaklad zmanjšal na 15.503 milij. frankov. Računati je z znatnim odtokom francoskega kapitala iz Belgije. Belgija sama pa razpravlja o velikih prednostih Francije na svetovnih tržiščih zaradi devalvacije franka. — Iz Bruslja poročajo, da je belgijska vlada podvzela korake proti špekulaciji e frankom in sta dva belgijska ministra odpotovala v Pariz.
V	obrambo franka je belgijska Narodna banka zvišala diskontno obrestno mero od 2 na 4% (dosedanji diskont je bil v veljavi od 16. maja 1935, torej skoraj tri leta).
V	Curihu je Bruselj danes beležil 73.60 (včeraj 73.625).
Stanje naših ktiringov
Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 8. maja naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 30. april):
Aktivni kliringi: Italija stari 20,127.571 (— 1 milij. 123.161) lir, novi kliring (— 952.220) lir, novi 126,390.048 (— 613.232) din, Nemčija 12,453.189 (+ 341.478) mark. Poljska 12.905.328 (+ 150.820) din, Bolgarija 421.980 ( + 700) din, Turčija 12,317.900 (— 37.060) din, Španija 2,852.419 pezet.
Pasivni kliringi: Švica 2,862.872 ( + 71.801) frankov, Češkoslovaška 141,037.489 (— 840.103) kron, Belgija 3,196 488 (— 40.923) belg, Bolgarija 189.136 (— 10.415) din, Romunija 9,515.442 (+ 2,072.453) in Madžarska 38,018.952 (+ 347.448) dinarjev.
Narodna banka je včeraj izplačala v italijanskem kliringu nakaznice št. 13.271 z dne 29. januarja 1938. Zadnja nakaznica v kliringu s Poljsko izplačana št. 10.42 z dne 26. novembra 1937.
Bilance
Dolnjelendavska hranilnica, d. d. v Dolnji Lendavi. V bilanci za 1937 so izkazane terjatve pri Prvi agrarni banka z 2.66 milij. din. Primerno 80~6e~enianjšale postavke posojil, narasli so vrednostmi papirji od 0.25 na 0.4 ter gotovina od 0.1 na 0.2 milij. din. Med pasivi so se znižale vloge od 7.5 na 7.3 milij. din. Bilančna vsota 9.03 (9.12) milH.1,'1 čisti dobiček 23.307 (36.879) din, skupno VpfeHoAoni 0.041 (0.046) milij. din.
Aga-Ruše, združene jugoslovanske tvornice acetilena in oksigena v Rušah. Glavnica 4.0, bilančna vsota 9.7 (10.1), bruto dobiček 2.06 (1.8), čisti dobiček 246.167 (1936 20.217) din. S tem se
STOPINJ
ITALIJA, (pri PAD0VI), železniška postaja BENETKE B0L0GNA
BLATNE KOPELI, KOPELI, MASAŽA
V VSAKEM HOTELU ZDRAVLJENJE V HISI Cene penslona za stavno seztjo
OROLOGIO Peni L 43 5«		TODESCHINI fens. L »44	
TRIESTE « VICTORIA	.»•50	CORTESI MEGGIORATO	. 28 34«
DUE TORRI	. 23-3?	SAtUS	. 22 25
MENEGOUt	. 20-27	ROMA	. 20 26
CASINO NUOVO	. 20-24'	flURORA	. 18-27
BELVEDERE	. 1827	FORMENTIN	. 18-23
MOLINO	. 18 20	PICCOLO TRIESTE	. 18-25
MIONI PEZZATO	. 20-28"	SOREIU MIONI	.20-27
AtBA	. 10-24	BUJA MONTEORTONE	. 18-24
MA5SAGGIO	.18-27	MOROSINI	. 18-21
SOLt	. 1821	VENA O ORO	. tl-22
Pojasnila pri zdraviliški upravi ABANO (Italija)			
in pri			
je izguba prejšnjih let zmanjšala na 0.04 milij. dinarjev.
Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolica , v Ptuju. Lani se je nadaljevala elektrifikacija Ptuja in okolice. Pri tej akciji sodelujeta i Fala i banska uprava. Zadruga je imela 919 članov, priključenih 13.000 žarnic, 132 motorjev in 1083 drugih električnih aparatov. Priključna vrednost 112 kilovatov. Poraba toka je v primeri z letom 1936 narasla za 62.164 na' 597.262 kilovatnih ur. Vodov je okoli 20 km s 6 transformatorskimi postajami.
EN I T, Petra Koelca br. 6, BEOGRAD
Putnik, d. d. za promet potnikov in turistov v Belgradu. Glavnica 0.6, bilančna vsota 20.3 (23.7) milij. din, brutoprebitek 15.6 (12.2) milij., čisti dobiček brez prenosa 0.1 (0.25), skupno s prenosom 0.2 (0.6) milij. Dividenda zopet 5%. Lani so se izdatki za propagando turizma jiovečali od 3.14 na 4.0 inilij. din.
Štora, tovarna zaves, Št. Vid nad Ljubljano. Glavnica 1, bilančna vsota 8.7, brutodonos 3.45 (3.1) milij., čisti dobiček 0.16 (0.17) milij., dividenda zopet 8%.
Velikobečkereška sladkorna tovarna. Bilanca za 1937 izkazuje brez prenosa čistega dobička 10.66 (10.7) milij. Glavnica 36.0, bilaučna vsota 119.5 (120.34) milij. din.
Julij Meml, d. d., Zagreb. Računski zaključek za 1937 izkazuje pri brutodonosu 7.87 (6.7) milij., čistega dobička 0.56 (0.10) milij. din. Glavnica 4.0, bilančna vsota 18.2 (16.56) milij.
Hrvatska poljodjelska banka, Zagreb. Lani je bil izveden odpis glavnic od 8 na 5 milij. din. Vloge so se zmanjšale od 52.9 na 44.7, reeskont od 3.9 na 2.4 milij. Med aktivi so se zlasti znižala menična posojila: od 17.55 na 8.8 milij. din. Cisti dobiček 61 682 (27.896) din brez prenosa, bilančna vsota 56.6 (69.4) milij. din.
Jelica, čačak. Glavnica 25.0, bilančna vsota 50.9 (40.4) m brutodonos 4.0 (3.7), čisti dobiček — (izguba 0.07) milij. din.
Jugoslovansko AEG, Belgrad. Glavnica 5.0, bilančna vsota 25.75 (26.0), brutodonos 3.7 (3.1),
čisti dobiček 0.4 (0.4) milij. din.
*
Borski rudnik je dal meseca aprila letos 3445 ton bakra (marca 4310 ton) in je skupna produkcija dosegla v prvih 4 mesecih 14.266 ton, dočim je lani v prvih mesecih znašala 13.005 din.
Povišanje glavnice pri Vremenu. Po odobritvi ministrstva trgovine in industrije bo zvišalo ti-skarskozaložniško podjetje Vreme v Belgradu Ravnico od 10 na 15 milij. din z izdajo 5000 delnic po 1000 din imenske vrednosti. Pri vpisu delnic se plača prvi obrok 300 din, 50 din pa znašajo stroški. Prvi obrok je plačati od 15. maja do 31. julija, drugi v znesku 350 din, zapade v plačilo od 1. avgusta do 31. oktobra, tretji tudi v znesku 350 din pa od 1. novembra 1938 do 31. januarja 1939.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Pleska Ivana, trgovca z meš. blagom v Ljubljani, Krakovski nasip 10, narok za sklepanje poravnave 13. junija, oglasiti se je do 8. junija 1938, nadalje je uvedeno o imovini Zupana Leojiolda, usnjarja in posestnika v Kranju, Kosovska c. 4, roka: 8. in 8. junija, nadalje o imovini Kristanca Andreja, čevljarja v Voklem, p. Šenčur, pri Kranju, roka 8. in 3. junija 1938.
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Gospodarska zadruga na Stranicah pri Slov. Konjicah, r. z. z o. z. (načelnik Vanovšek Jože, jjosestnik, Križevec 7).
Občni zbori: Tvornica za dušik, Ruše 31. maja ob 12 v Hran. dravske banovine v Mariboru, Dolnjelendavska hranilnica 25. maja ob 14 v Dolnji Lendavi (razprava o vloženi prošnji za zaščito), Eelektroindustrija, Ljubljana 27. maja ob 11.30, Triglav, tovarna hranil v Šmarci 27. maja ob jool 12 v Celju, Hotel Union.
Borza
Dne 11. maja.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpreinenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu nadalje narastel v Ljubljani na 8.85—8.95, v Zagrebu na 8.75—8.85, v Belgradu na 8.85—8.95,
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.25—28.95, v Belgradu 28.29—28.99.
Nemški čeki so ostali neizpreinenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za konec j maja 14.40—14.60. za konec julija 14.35—14 55. |
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,325.988, v Belgradu 2,564.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 1,578.000 din pri čvrsti tendenci.
- tečaji s primom:
gold. . . 2415.65—2430.25
Ljubljana -
Amsterdam 100 hol. Berlin 100 mark . T . . . . 1751.53—1765.41
Bruselj 100 belg...... 733.95— 739.01
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......216.63— 218.69
Newyork 100 dolarjev .... 4329.75—4366.07
Pariz 100 frankov..... 121.76— 123.20
Praga 100 kron...... 151.73— 152.83
Trst 100 lir........ 228.44— 231.53
Curih. Belgrad 10, Pariz 12.25, London 21.7675, Ne\v York 437.75, Bruselj 73.60. Milan 23, Amsterdam 242.50, Berlin 175.825, Dunaj 51, Stockholm 112.20, Oslo 109.40, Kopenhagen 97.175. Praga 15.23, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.25, Helsingfors 9.625, Buenos-Aires 114.25.
Vrednostni oapirii
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98.25—100.25, agrarji 61.50—63, vojna ! škoda promptna 481—483, begluške obveznice 93 j do 94, dalm. agrarji 92—93, 8% Blerovo posojilo 96.75—97.75, 7% Blerovo posojilo 92—93. 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. Delnice: Narodna banka 7300—7400, Trboveljska 200—210.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 60—63, vojna Škoda promptna 480—482.50, begluške obveznice 92.50—94, dalm. agrarji 91—92 (91), 4% sev. agrarji 61 denar, 8% Blerovo posojilo 98.12 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50-94.75 (94, 94.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 98.25 denar. Delnice: Narodna banka 7300 denar, Priv. agrarna banka 225 denar, Trboveljska 200—215, Gutmann 60 denar, Isis 20 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 100—120, Osješka livarna 150 denar, Dubro-vačka 370—400, Jadranska plovba 375 denar, Oceania 600 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo (100), agrarji 63 denar, vojna škoda promptna 482.50—483, begluške obveznice 93.75—94 (93.75), dalm. agrarji 92—92.25 (92.50, 92.25), 8% Blerovo posojilo 99—99.50 (99.25, 99), 7% Blerovo posojilo 94.50—95 (94.50), 7% stab. posojilo 99.25 denar. Delnice : Narodna banka 7300—7350, Priv. agrarna banka 232—233.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joselovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
_Ogl. reg. S. br. 30474/35._
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. 238—240, srem. 237—239, ban. 230—234, bač. potiska 239—245. Oves bač. srem. slav. 170—175. Koruza bač. srem. 110—112, ban. ne notira. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Sejem v Dravogradu dne 2. maja 1938. Voli:
I.	vrste 5, II. vrste 4.50, III. vnste 4; telice: I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3.50; krave: I. vrste 4,
II.	vrste 3.50, III. vrste 3; teleta: I. vrste 5.50, II. virste 4.75; prašiči špeharji 8—10, prašiči pršutarji 8 din za kg žive teže.
Goveje meso I. vrste, prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste, prednji del 8, zadnji del 10, III. vrste, prednji del 7, zadnji del 10, svinjina 16, slanina 15, svinjska mast 16, čisti med 20, neoprana volna 30, oprana volna 20, goveje surove kože 11, telečje surove kože 15, svinjske surove kože 6 din za kilogram.
Pšenica 220, ječmen 175, rž 200, oves 150, koruza 140, fižol 250, krompir 75, seno 35, slama 25, jabolka I. vrste 300, II. vrste 200, III. vrste 150, pšenična moka 350—375, koruzna moka 250 din 100 kg.
Sejem v Črnomlju, dne 3. maja 1938. Voli:
1.	vrste 6, 2. vrste 5, 3. vrste 4.50; telice: 1. vrste 6,
2.	vrste 5, 3. vrste 4.50; krave: 1. vrste 5.50, 2. vrste
PH1DE
s Črto
4,50, 3. vrste 3; teleta: 1. vrste 7.50, 2. vrste 6.50; prašiči špeharji 8, pršutarji 5.50 za kg žive teže.
Goveje meso 1. vrste 10, 2. vrste 10; svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 18, isti med 20, goveje surove kože 10, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 6 din za kilogram.
Pšenica 150, ječmen 150, rž 150, oves 150, koruza 150, fižol 300, krompir 100. seno 60, slama 20, jabolka 1. vrste 500, 2. vrste 450, 3. vrste 400, pšenična moka 350, koruzna moka 175 za 100 kg.
Navadno mešano vino pri producentih 4—5, finejše sortirano vino pri producentih 6 din za liter.
Sejem v Slovenskih Konjicah, dne 3. maja 1938. Voli 2. vrste 4.50-—5, 3. vrste 4; telice 1. vrste 4.50, telice 2. vrste 4; krave: 1. vrste 3.50, 2. vrste 3, 3. vnste 2.50; teleta 1. vrste 5.50, teleta 2. vrste 5; prašiči pršutarji 6—7 din za kg žive teže.
Goveje meso 1. vrste 10, 2. vrste 8, svinjina 12—14, slanina 14, svinjska mast 16, čisti med 20, goveje surove kože 8, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 6 din za kilogram.
Pšenica 225, ječmen 200, rž 200, oves 175, koruza 175, fižol 200, krompir 110, lucerna 75, seno 50—60, slama 25, pšenična moka 350, koruzna moka 200 din za 100 kg.
Navadno mešano vino pri producentih 4—5, finejše sortirano vino pri producentih 6—8 din liter.
Živinski sejem v Domžalah, dne 4. maja 1938. Cene so bile sledeče: voli 3. vrste 3—4.50, krave 3. vrste 3—4.50, prašiči jesenci 7—8 din za kg žive teže. Mladi pujski izpod 10 tednov stari 280—330 za par, in plemenske svinje 700—1100 din za komad.
Trgovski promet na sejmih v Mariboru v aprilu. Na sejem je bilo prignanih 14 konj in 1023 glav goveje živine. Pripeljanih je bilo tudi 807 komadov prašičev. Povprečna cena za govejo živino je bila 2.50—5.25 din in za prašiče 6.50—7.75 din.
Programi Radio Ljubljana i
Četrtek, 12. maja: 12 Valčki, polke in koračnice (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert operno glasbe (Radijski orkester) — 14 Napovedi — IS V prosluvn materinskemu (tuo (Uoeitauile ge. Mihaele Saričeve, članice Nar. gied. v Ljublj. in koncert l!ail. orkostraj — 18.4 Slovenščina za Slovence (g. dr, Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročita — 19.30 Nae. ura: Športno predavanje — 19.50 Ocena aktivnosti pri Jetiki pjjnS (g. dr. Fr. Debovee) — 20 Klavirski koncert r. Panča Vladigerovn — 21 Smetana: \Valleustoinov tabor (plošče) — 21.20 Pevski Jnzz-kvartct — 22 Napovedi, poročila — 22.IS Lahka glasba (Radijski orkester).
Drugi programi i
Četrtek. 12. maja: Belgrad: 20 Nur. pesmi, 20.311 Kantata »Stabat Mater« — Zagreb: 20 Prenos, 21.15 Plošče, 22.20 Lahka gl. — Praga: 19.25 Ples. gl., 19.60 Moravski vokalni kvurtot, 20.30 Češke simf. skladbe, 22.20 Bachove sklndbe — Varšava: 30 Sinit', kono., 21.05 Ork. kone., 21.45 Igra. 22.30 Plošče — Sofija: 19.30 Ork. kone., 20.45 Bariton, 21.15 Lahka in plos. gl. — Budimpešta: 19.15 Slovaški večer, 20.20 Zbor, 21.30 Plošče, 33.05 Cig. ork., 23.10 Jazz — Trst-Milan: 21 Planauet-tova opereta »Korncvilski zvonovi« — Rim-Bari; 21 Simf. kone. — Dunaj: 19.10 Glasba s petjem, 20 Pesmi in koračnice, 21 Zab in nar. gl. — Berlin-Lipsko: 20 Ples. večer — Kiinigsberg: 19.10 Orkester, mandolino, kitare in solisti — Vratislava: 20.30 Madžarska gl. — Monakovo: 19.10 Operetna in filmska gl., 20.15 Angl. nar., 20.40 Prenos iz Solnogrnške — Strasbourg: 20.39 Nar. pesmi, 21.30 Chopinove skladbo.
+
Umrla nam je naša zlata mama, gospa
Frančiška Bricelj
Pogreb ljubljene mame bo v petek, dne 13. maja ob 16. uri izpred hiše žalosti Štepanja vas 4 na domače pokopališče.
Štepanja vas, dne 11. maja 1938.
Žalujoči otroci Francka, Ivanka, Vinko in ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod Gajšek Ivan Ljubljana
Cesar Franck: „Blagri4i
Koncert mariborskih
pevskih zborov
Poudarili smo že, da so zlasti v zadnji dobi, ko glasbeno življenje v Mariboru preživlja krizo »suhih let«, in sicer tako v glasbeni reproduktivno-6ti kot v zainteresiranosti javnosti, zelo redki primeri, ko velika Unionska dvorana pritegne nase javnost v najširšem obsegu. Od koncerta pianista Firkušyja kaj takega še nismo doživeli kot preteklo sredo, 4. maja, ko so se za priliko 20 letnice narodnega zedinjenja pričele v Mariboru velike narodne svečanosti z oratorijskim koncertom. Tokrat je bila dvorana res do zadnjega kotička napolnjena. Da je bil interes vsekakor velik, o tem nam priča dejstvo, da so prišli poslušat koncert poleg najodličnejših mariborskih dostojanstvenikov in številnega mariborskega občinstva tudi mnogi gostje iz najbolj oddaljenih krajev.
Privabila jih je na eni strani slavnostna prilika, ki jim je dobro mislečim morala vzbuditi čut narodne zavednosti, na drugi strani pa redka zanimivost, ko so se za izvedbo veličastnega programa združila poleg velikega orkestra kar tri odlična mariborska pevska društva. Na iniciativo mariborske-a pevskega društva »Maribor« so namTeč »Glas-ena Matica«, »Jadran« in »Maribor« naštudirali mogočno oratorijsko delo Cčsarja Francka »Blagri«,
Solistične odlomke so odpeli odlični in priznani solisti: ga. Zlata Gjungjenac iz Belgrada (sopran), gdč. Jelka Igličeva iz Maribora (sopran), ga. Vida Zamejič-Kovičeva iz Maribora (aH), g. Jear. Franc!
iz Ljubljane (tenor), g. Avgust Zivko iz Maribora (tenor), g. Aleksader Kolacio iz Ljubljane (bariton) in g. Anton Petrovčič iz Ljubljane (bas). Orkester je bil sestavljen kot običajno iz godcev Glasbene Matice in vojaške godbe 45. pp. Artistično vodstvo je bilo v rokah č. g. Jan. Ev. Gašpariča, pevovodje »Maribora«.
Franckov oratorij »Blagri« (Les Bčatitudes) je delo, katerega je ustvaril velik umetniški duh in ki močno ter spontano učinkuje po svoji globoki ob-čutenosti ter genialni in spretni iznajdljivosti v izrazu. Veličastnemu, v sočni ubranosti zvenečemu prologu s tenorskim samospevom sledi osmero bla-grov, katerim so vodilne misli teksta smiselno nazorno podprte z glasbenimi liki. Že takoj v 1. blagru prevzame poslušalca kontrastno nasprotje obeh vodilnih motivov, ki se prepletata v duhoviti muzi-kalni stvariteljski 6ili, na tostranstvo priklenjenega »otroka tega sveta« na eni in v onostranstvo usmerjenega človeka na drugi strani. Kako učinkovit je dalje n. pr. pretresljivi motiv v 3. blagru »Kruta Kraljica, o bolest«, ki iz žalovanja zemeljskih trpinov stopa znova in znova v ospredje. Posebno živo in slikovito je glasbeno izoblikovan zopet 5. blagor, ko pride v orkestru do izraza višek sovražnega in maščevalnega zmagoslavja. Pravcata demonska sila veje iz nastopa Satana v 7. in 8. blagru, ki se prelije v zmagoslavni sklepni Hosana. Neka misterioz-nost, res da prava blaženost pa prevzame poslušalca pri poslednjem blagru, ko iz umirjenih, tajin-stvenih zvokov orkestra oznanja glas Kristusa upa polni blagor in srečo pravičnemu zemljanu.
Vse te dojme nam je po svojih najboljših močeh skušal zbuditi veliki ansambl s svojim izvajanjem, ki je v veliki meri lepo uspelo Posebna pozornost je bila seveda obrnjena na soliste, ki so j odlično rešili svojo nalogo posamič kakor tudi v skupnem nastopu. Podčrtati moram zlasti mehki in ' blagi, pa prodorni bariton g. Kolacia. S pretehtano
umirjeno in muzikalno, vsestransko razumevano interpretacijo so se odlikovali ga. Gjungjenac v svojem priznanem sočnem in mehkem sopranu, gospodična Igličeva v jasni zvonkosti, ga. Kovičeva v resnobnem altu, ki pa je tokrat nekoliko preveč menjal glasovno barvitost v posameznih legah, gospod Franci zopet v lirično nežnem tenorju, ki je bil le v višini nekoliko trši in za spoznanje preveč tog, g. Zivko v prav tako blagodejni glasovni zve-nečnosti in končno g. Petrovčič v dramatično razgibanem basu, ki se je v nižini mestoma preveč izgubljal za orkestrom.
Omeniti pa moram vobče, da je bil orkester zlasti pri solističnih partijah, pa tudi sicer včasih v primeru z zborom premočan,
Če je bilo v izvajanju zbora in celotnega ansambla poleg številnih prednosti tudi nekaj nedo-statkov, ki so se pokazali v manj dovršeno izpiljeni in ne povsem enotni interpretaciji, so nam lahko razumljivi, če pomislimo, kako težavno nalogo so si zadali vsi sodelujoči s svojim artističnim vodjo na čelu, ko so morali pri vsej svoji neenotnosti ustvariti homogeno edinico, ki naj bi zmogla tako veliko glasbeno umetnino. V glasbenih skupinah je bilo z manjšimi izjemami — n. pr. trdost v altih — mnogo ubranosti in zvočnosti, čeprav je iz zgornjega razloga tudi o tem težje govoriti ali stavljati večje zahteve
V celoti je izvedba uspešno predstavila velikega umetnika. Poslušalce je vsekakor prevzela široka zasnovanost oratorija, njegova vsebinsko občutena izraznost in glasbena slikovitost ter genialnost kompozicije. Ker se je zborom z orkestrom vred to res posrečilo, so dosegli velik uspeh, za kar gre vse priznanje njim in njihovemu dirigentu č. g. J E. Gašpariču. Poleg priznanja pa jim moramo izraziti še našo odkrito hvaležnost, da so se lotili tako odlične naloge in nam v letošnje sicer dokaj revno glasbeno življenje prinesli novega razmaha.
Prva šolska produkcija Glasbene Malice
je potekla povečini v smislu skupnega izvajalstva.
V	prvem delu sporeda je nastopil mladinski zbor, ki je zelo številen, in je zapel šest pesmi domačih skladateljev: Sattnerja, Premrla, Kogoja, Sivica in Tajčeviča. Pesmi so prikupne, večinoma grajene na preprosti harmonski osnovi, z izjemo Šivicovc, ki je bila zato malim pevcem tudi dokaj trd oreh.
V	splošnem je zibor svojo rfalogo ugodno rešil. Kar se tiče zvoka samega, je ta z ozirom na množico pevcev nekam maloobsežen in suh, (kritičnejši izbor bi ne bil odveč), bolje so vzpostavljeni drugi kot prvi glasovi. Toda skrbno delo pevovodje g. Viktorja Sonca, ki se trudi zbuditi v malih pevcih smisel za pravo glasbeno lepoto, je doprineslo ob koncu lep celoten vtis.
Drugi del sporeda nam je predstavil nekaj mladih solistov. Med klaviristi obvladuje z neko lahkotnostjo instrument Otmar Laurenčič, mali Gor-jančev France pa kar preseneča s svojo neustrašeno in precizno igro. Tudi Fakinova Marija je pokazala na klavirju lepe sposobnosti; na violini pa se je z dobro in jasno igro lepo uveljavil Dohnovičev Slavko.
Tretji del sporeda je obsegal orkestralne skladbe; v njem 60 se nam razkrila lepa glasbenovzgojna 6vojstva prof. Jeraja, ki zna zlasti v orkestralni igri zbuditi mladim instrumcntalistom 6miscl za plemenito skupno igro. Tudi t krat je mladinski orkester lepo zaživel v podajanju in je zajel pravi značaj skladb ter ga prijetno oživil, tako da niti manj popolna ubranost tu in tam ni bila v preveliko zmolnjavo Prav je, da se tudi orkester po možnosti opira na domačo glasbeno stvariteljnost; saj smo tokrat spoznali, da je n. pr. Premrlova fuga kleno, dasi preprosto delo, in da Jcrajcvi »Odlomki iz slovenskih oper« lepo zvene, da 60 lepo izbrani in dobro povezani v celoto.	V. U.
Prvi majnik v rdeči Moskvi
Iz Varšave poročajo o praznovanju prvega majnika v Moskvi tele zanimivosti:
Letos se je v Moskvi praznovanje prvega majnika začelo s tem, da so že 10 dni poprej iz varnostnih ozirov začeli zapirati ljudi, medtem ko so doslej začeli zapirati še le en dan ali dva, preden je Stalin javno nastopil. Tako je bilo še leta 1937. Agenti GPU so v zadnjih 10 dneh pred 1. majnikom pozaprli vsega skupaj 6000 ljudi, torej vsak dan po 600! Kaj takega celo prve dni oktobrske revolucije niso poznali.
Med zaprtimi so udeleženi vsi sloji prebivalstva. Celih 35% med njimi je vojakov iz moskovske garnizije in pa tistih dopustnikov, ki so iz raznih krajev. Sovjetije prišli v Moskvo na dopust. Ena četrtina je bila tovarniških delavcev, 10% pa inozemskih strankarskih članov, med njimi mnogo članov raznih odsekov kominterne, mnogo Italijanov, Avstrijcev in Baltov. Poleg tega je bilo 10%, ki so se samo mimogrede mudili v Moskvi, ter 20% mož iz moskovske inteligence, med njimi zastopniki georgijskih, turkmenskih in drugih inteligenčnih slojev. 50% vseh teh je pripadalo uradništvu raznih sovjetskih zavodov. Še več pa je bilo med njimi duhovnikov vseh veroizpovedi.
GPU se ni ozirala niti na inozemska odposlanstva, ki so nalašč prišla za prvi majnik v Moskvo. Natančne sezname vseh inozemskih delegatov so že dolge tedne poprej sovjetski poslaniki poslali kar osebnemu tajništvu Ježova, kjer so vsako posamezno osebnost najnatančneje prere-šetali, nakar je bil seznam šele odobren ali ne-odobren. Vkljub vsemu temu pa so tiste dni pred 1. majnikom mnogo teh inozemskih gostov kratko-malo pozaprli. In take je doletela usoda, ki so imeli na svojih potnih listih pravilne vizume sovjetskih oblasti. Da, celo take so zaprli, ki jih je sovjetska vlada povabila kot svoje goste in so se odzvali le njenemu izrecnemu povabilu. Ino-semski delegati so letos doživeli še drugo čudo: Da bodo sprejeti pri Stalinu, je bilo iz vseh odposlanstev izbranih 20 najbolj izbranih delegatov. Joda niti enega izmed njih letos Stalin ni sprejel.
Rdeči diktator Stalin pa je bil med vso parado obdan s svojo telesno stražo. Četudi bi bil kdo nanj poskušal kak atentat z revolverjem, bi se mu ne bi moglo nič hudega zgoditi. Ta živi zid okoli Stalina pa je letos organiziral neki Gri-JSanov, ki je najnovejša zvezda na nebesu sovjetske skrivne policije GPU.
Čeprav se je parada začela šele ob 10 dopoldne, so vojaki morali biti že ob treh zjutraj na nogah. Parade so se udeležile tele sovjetske Čete: 1. Prva strelska divizija, ki je bila poprej imenovana »Prva proletarska divizija«. To je Stalinova osebna garda. 2. Konjeniška divizija »Stalin«. 3. Motorizirana divizija »Frunze«. Poleg teh oddelkov so nastopili pri paradi še oddelki vojaških šol, delavski bataljoni, ženski bataljoni itd. Natančno, ko je bila ura pol desetih, so k vsem tem oddelkom prišli možje GPU, ki so skupaj s političnimi komisarji tistih oddelkov temeljito
Zvezdama oh reki Ebro
preiskali vsakega posameznega častnika in vojaka. Poveljnik moskovskega obrambnega okrožja je nalašč za to priliko izdal povelje, ki v njem pravi, da so te preiskave »usposobljenostni izpit vseh čet, ki naj se udeleže majniške slovesnosti«.
V resnici pa je bila naloga tega »usposoblje-nostnega izpita« zgolj ta, da se dožene, da noben častnik in noben vojak, ki bodo marširali mimo Stalina, nima pri sebi ostrih patron ali kakega drugačnega razstreliva. K tej »usposobljenostni skušnji« niso bili klicani le specialni polki GPU. Revizija je bila nagla, ker je bila končana 20 mi-unt, preden se je parada začela. Mimohod čet pa je trajal nekako 5 ur. Čete, ki so se udeležile te
parade, so bile torej celih 15 ur neprenehoma na nogah, preden so prišle v svoje kvartirje.
Zaradi »varne previdnosti« so jih mnogo pozaprli tudi v drugih krajih sovjetske Rusije. V vseh vlakih, ki so vozili v Moskvo, so agenti GPU najnatančneje preiskali ne le potne liste popotnikov, marveč tudi ljudi same. Od tistih, kar so jih prijeli, so jih 10% kmalu po paradi spet izpustili, med njimi je večina inozemcev. Drugih 90% pa so poslali za enkrat v prisilna taborišča na polotoku Kola, nekaj pa so jih »spravili« v podeželske zapore in koncentracijska taborišča.
Tak je bil prvi majnik v rdečem raju — v Sovjetiji.
Usoda jezuitskega učenjaka
Pri otoku Tershelling se je pred 130 leti potopila vojna ladja »Lutine«, ki je vozila s seboj zlato. Na sliki vidimo nekak stolp, ki je zasidran v morje tamkaj, kjer je ladja potopljena. Postavil ga je potapljavec inž. Bekker, ki je pred 2 letoma hotel tako dvigniti tisti zaklad. Sedaj bodo drugače poskušali dvigniti zlato iz potopljene ladje. Popre] pa morajo še odstraniti tisti stolp, ki ga vidimo na sliki. Razrezali ga bodo pod morjem, nakar bodo šele mogli blizu.
Ponočna zastavljalnica
V nekem newyorškem predmestju je nekdo odprl zastavljalnico, ki jo odpro o polnoči ter je odprta do 5 zjutraj. To pa ni le zastavljalnica, marveč obenem tudi prodajalnica starih potrebščin in izposojevalnica, za kar je treba seveda plačati primeren denar. V glavnem izposoja obleko. Za male denarje lahko tukaj dobiš na posodo vsakovrstno obleko od fraka in smokinga do navadne delavske obleke. Prav tako izposoja ta izposojevalnica tudi ženske družabne obleke. Že prvo noč, ko je bilo to odprto, se je vanjo kar trlo ljudi. Lastnik te zastavljalnice je rekel časnikarju, ki ga je prišel spraševat, kako in kaj, da bo kmalu bogat človek, če pojde kupčija tako naprej, kakor se je začela. Rekel je, da upa postati celo milijonar. Taka naprava seveda po svoje ,osv^-ljuje ameriške gospodarske razmere. V to zastavljalnico namreč ne hodijo le bogatejši sloji, marveč tudi hudo siromašni ljudje, ki neso tjakaj zastavit svoje najpotrebnejše, svojo največjo tev|čirto. Nekateri zastavijo tukaj svoje zadnje, kar so imeli, ne da bi imeli kaj upanje, da bodo to kdaj mogli rešiti.
Na volčjem lova v bolgarskih planinah
nikov, ki so bili prav tako dobri Španci in prav tako pošteni kakor ta učeni redovnik.
Tisti pa, ki so ga poznali, so ga pustili v miru, ker jim je milina in dostojanstvenost njegove osebnosti tako rekoč ustavila dvignjene roke. Toda tudi tuje tolpe, ko so ga zagledale, so tako rekoč izgubile pogum, ko so ga-zagledale in slišale njegove besede. Tako poročajo, da je nekoč vdrla v njegovo zvezdarno tolpa, ki ga je hotela aretirati. Pater Rodes pa jih ni prosil za svoje življenje, temveč jim je začel razlagati čudoviti ustroj zvezd, ki so njegove prijateljice in ki pričajo, kako vsemogočen je Bog. Ni sicer natančno znano, kaj jim je govoril, vsekakor je tolpa nekaj časa poslušala, nakar so se obrnili in odšli.
Ko so se pred kratkim Francove čete približale Tortosi, so ga boljševiki vendarle odvedli iz njegove priljubljene zvezdarne. Najbrž so ga odvedli v Barcelono in ni znana njegova nadaljnja usoda. Upajmo, da si tudi sedaj ne bodo drznili storiti mu kaj žalega, ker je njegova priljubljenost med Katalonci tako velika, da ga ljudstvo kar obožuje. Zato je le želeti, da bi bil ta veliki mož obvarovan krvavega maščevanja.
V okolici Dervvent Valley v angleški grofiji Derbyshire jc na močvirju začela goreti šota. Silni .ožar jc ogrožal 12 vasi. Ljudstvo in gasilci so noč in dan delali, da so zajezili strašni požar. Veter je gnal poiar 16 km na široko pred seboj. Naša slika, ki je posneta iz letala, nam kaže
prizor, kako gori močvirska šota.
Časnikar, ki se je mudil v Sofiji, je dobil od svojega bolgarskega prijatelja povabilo, naj se udeleži volčjega lova v Rodopih. Časnikar je dejal: »Kako naj grem na volčji lov, ko pa nisem lovec.« Dobil je odgovor, da je to vseeno, ker je glavna stvar, da spozna in vidi, kako lepe so te gore in kako bolgarski kmetje v teh gorah love volkove. Srečno sta se pripeljala v gorsko vas, kjer prebivajo starši bolgarskega prijatelja. Bil je nad vse gostoljubno sprejet. Ko je drugo jutro bilo treba odriniti na lov, je videl časnikar, da je izmed vseh kmetov samo eden imel puško. Vsi drugi so bili brez orožja. To je tudi tujega časnikarja tako začudilo, da je vprašal, kje so lovci. Odgovorili so mu: »Ali ste že videli naše- pse? Ko jih boste videli, boste razumeli, zakaj ne potrebujemo orožja.«
Psi so bili res nekaj nenavadnega. Časnikar tega pasjega plemena ni poznal. Najbrž so bili tudi brez pravega plemena in le kaka mešanica. Imeli pa so dolge noge, široke prsi in mogočne čeljusti. Noge so bile tako trdne, kakor bi bile iz jekla. In prijatelj je razložil: »Naš volčji lov je namreč navadna gonja. Puška je le, če bi sila tako nanesla.«
Odšli smo skozi gozd, ki je bil precej podoben pragozdu. Hodili smo navzgor in navzdol, skozi gosto drevje, po ozkih stezah, po katerih je najbrž hodila divjad, ki pa je človek le redkokdaj stopal po njih. Videli smo kapitalnega jelena, ki je za hip obstal, nas pogledal, nakar je v divjem diru izginil med grmičevjem. Ko so psi videli jelena, se niti en pes niti zganil ni. Prijatelj, ki je bil inženir, je zašepetal: »Psi se zanimajo le za volkove!« Vsi smo bili tiho ter smo na vso moč tiho stopali naprej.
Nenadno je rezek glas pretrgal tišino. Vodilni pes je zalajal. In že so planili naprej vsi štirje psi, gobci čisto pri tleh. Zasledili so svežo volčjo sled. Pohiteli smo za njimi, toda psi so bili že daleč. Le iz dalje smo slišali divji lajež, nato pa
zateglo tuljenje. Volk je začutil svoje zasledovalce ter je skušal pobegniti.
Brez pomena bi bilo, ko bi hiteli za psi. Naš gostitelj je obstal in vsi smo napeto poslušali. »Psi gonijo v krogu, ker volkovi vedno beže v loku. Počakati moramo, kam se gonja obrne, nakar jo bomo mogli še videti.« Gonja je zavila na desno. Brž smo planili na tisto stran ter se nismo nič menili, ali smo ropotali ali ne. Bilo je brez pomena. Pasji la.jež nas je vodil. Ko smo stopili na zelenico nad skalnim prepadom, smo zagledali volka, ki se je ustavil ter postavil v boj zoper pse. Bil je širok gorski volk na kratkih nogah. Psi so skakali okoli njega in so ga zdaj pa zdaj napadali. Toda volk se jih je znal ubraniti s svojimi zobmi. Kratko in naglo je hlastal po svojih napadalcih. Eden izmed psov je že krvavel. Psi pa niso odnehali.
Kmet, ki je nosil puško, jo je pripravil, vendar ni streljal. Lovili so pač psi, ki jih ni smel motiti. In nato sem videl boj med volkom in psom, kakršnega še nikdar prej nisem videl. Vodilni pes je stopil naprej in začel napadati. Kakor dve razdivjani jekleni vzmeti sta se vila oba sovražnika in se napadala. Ta boj je bil silno razburljiv. Po dolgem boju je naš vodilni pes dobil vrat svojega sovražnika med svoje jeklene čeljusti in ni več popustil. Boj je bil končan.
Sicer nisem lovec, vendar prihodnje poletje prav gotovo zopet pojdem na volčji lov v Rodope. Tamkaj je kos prasveta, ki za nekaj ur oživi.
Najdražja slika na svetu
Koliko je znano, je najdražja reklamna slika na svetu oljna slika Padarevvskega, ki jo je pred kakimi petimi leti dal naslikati bogati ameriški tovarnar klavirjev. Slikal je španski slikar Ignacij Zuloaga in dobil zanjo 15.000 dolarjev, kar je v našem denarju nad 700.000 dinarjev.
Velikanska klet
Največjo klet ima menda neka tovarna šampanjca. Njena podzemska skladišča šampanjca so namreč celih 38 kilometrov dolga. V teh podzemskih skladiščih je seveda več oddelkov, v katerih je shranjen šampanjec razne kakovosti in raznih letnikov. Tukaj je spravljenih 15 milijonov steklenic šampanca vseh vrst in starosti.
Nedaleč od mesta Tortosa, ki so se zanjo bili tako hudi boji, stoji že več let sloveč znanstveni zavod, ki je med znanstveniki vsega sveta močno v čislili. Ta zavod se je zlasti pečal z astronomijo, pa tudi z nekaterimi drugimi naravoslovnimi panogami tja do meteorologije. Zavod so ustanovili jezuitje ter ga od leta do leta izpopolnjevali. Ves čas so ta zavod vodili jezuitje. Zadnji njegov voditelj je bil jezuitski pater Rodes, učenjak svetovnega slovesa. Ta mož je v svojem zavodu vztrajal ves čas vojske, čeprav je vse okoli njega gorelo in je tekla kri. Večkrat so mu tolpe grozile, pa on se ni umaknil in ni bežal.
Celi dve leti si nihče ni upal položiti roko na tega velikega znanstvenika. To je sicer redka izjema, da se duhovniku v rdeči Španiji ni skrivil las, ki pa dokazuje, kakšen ugled je ta učenjak užival tudi v rdeči Španiji. Večkrat mu je grozila nevarnost zaradi črne obleke, ki jo je kot katoliški duhovnik in redovnik nosil. Če si že rdeče državne oblasti niso upale lotiti se ga, je bilo tem bolj nevarno, ko so v njegov zavod privrele tolpe z ulice, da bi ž njim prav tako naredile, kakor so naredile s stotinami drugih duhov-
Ko se je vse pomirilo, je Locksley dejal črnemu vitezu: »Če se vam ne zdi za malo, da bi od saškega kmeta jemali darilo, bi vam rad ponudil tale rog. Če bi kdaj v tehle gozdovih zašli v stisko, kar trikrat krepko vanj zatrobite in pomoč bo prišla.«
Tako rekoč jc podal vitezu dragoceni rog, ki si ga je bil priboril pri strelskih tekmah na turnirju v Ashbyju.
»Naj se ti za tvoje darilo zahvalim, hrabri saški svobodnjak, kakor tudi za pomoč, ki si mi jo zagotovil. Ne mogel bi si želeti boljših zaveznikov, kakor si ti in tvoji.«
Nato 60 razdelili plen. Črni vitez je občudovaje gledal, kako se ti divji ljudje v vsem pokore odredbam svojega vodje.
Locksley je med delitvijo rekel: »Sedaj me je pa začelo resno skrbeti zaradi našega veselega samotarja. Rud bi, da bi že skoro kaj o njem slišal.«
»Tudi meni bi bilo močno žal, če bi sc mu
bila zgodila kaka nesreča,« je deja'l črni viiez. »Saj sem mu dolžan zahvalo za hudo veselo večerno zabavo v nočni 6amotarnici.«
Z vaj italijanskega letalstva Italijanska letala potapljajo trgovsko ladjo.
Štev. 126.
Lochsleyjev rog
Protiluberkulozni teden:
Bolni pripovedujejo
15-letni gimnazijec, sin malega posestnika iz rodbine brez tuberkuloznih obolenj, je povedal: Pred enajstimi leti sem imel pljučnino, sicer sem bil vedno zdrav. Pred dvema mesecema sem obolel z vročino, zbodljaji levo v košu, kaj bolj kaš-ljal pa nisem. Pri hoji sem imel od takrat težjo sapo. — Vnela se mu je prsna mrena, nabrala voda kot posledica in aktivni izraz jetične okužbe.
Tako mlad, daleč od doma, vstran od svojih sošolcev in prijateljev si je ta dijak nabiral nekaj časa zlatega zdravja v skromnih prostorih naše bolnišnice. Po odhodu iz zavoda se bo moral še vedno dolge mesece paziti, šolo pa najbolje začasno »obesiti na klin«. Kaj pomeni vse to zanj, ki ga je v dobi telesnega doraščanja in duševnega dozorevanja presenetila neljuba bolezen, mu pretresla in ogrozila telo, zaustavila nadaljnji razvoj in napredek?
V kočljivi, še ne uravnovešeni, lahko rečemo prevratni dobi pubertete mladi organizem še prav posebno potrebuje miru, reda, skratka: smotrne nege. Bolezen, ki tako zahrbtno in vztrajno ogroža organizem kakor jetika, je v tej dobi še posebno nevarna: na eni strani črpa telesne sile, ki jih organizem tako nujno rabi za nadaljnjo rast, na drugi strani pa se ta bolezen rada potuhne, na videz okreva, dejansko pa tli po malem
dalje, da potem ob priliki kakršnekoli telesne oslabitve znova pokaže svoje nevurne kužne zobe. Znano je, da se po mokrem vnetju prsnih mren v teku nadaljnjih tri do sedem let kaj rado iz-cimi tuberkulozno obolenje v tej ali oni obliki, ne da bi se človek moral znova okužiti.
Smotrn boj proti jeliki nujno zahteva in pospešuje že take življenjske priiike, ki bodo omogočile zdravo rast mladega telesa, otroka, učeče se mladine: primerno higiensko okolje, zlasti v domači hiši, trdno gospodarsko osnovo staršev-hraniteljev zdrave učilnice, zadostno in primerno prehrano, dovolj zraka in sonca, neprenaporen študij, v primeru obolenja priliko za takojšnje smotrno, dovolj dolgo zdravljenje v čim ugodnejših klimatskih prilikah itd. Dandanes vsega tega žal vsakemu še ne moremo nuditi; niti v bolnišnici, še manj v zdravilišču, pa tudi izven bolniškega zavoda največkrat še ni prilike za strokoven zdravniški nadzor, ambulantno zdravljenje kakor tudi za okrepitev zdravja delno okrevanih ter ogroženih.
Boj proti jetiki mora opaziti ter skušati odstraniti vse vidne in prikrite vzroke in jetiko pospešujoče okolnosti, zato mora zajeti vse naše ljudi. Protituberkulozni teden nas vsako leto še posebej na vse to opozarja. Dr. Fr. Debevec.
GLAVNA KOLEIfTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Odlikovana umetnika
Včeraj, v sredo 11. maja, ob 11 dopoldne je g. načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik izročil upravniku Narodnega gledališča g. Otonu Zupančiču red Jugoslovanske krone III. razreda in g. ravnatelju opere Mirku Poliču red Jugoslovanske krone IV razreda. Slavnosti so se udeležili podpredsednik PEN-kluba, ki mu je g. Zupančič predsednik, pisatelj in župnik g. Finžgar, predsednik Društva slovenskih književnikov g. prof. Koblar, predsednik Združenja igralcev g. Drenovec in zastopnik glasbenikov. Dalje banski nadzornik g. prof. Jeglič in banski svetnik g. Velikouja. Ravnatelj drame g. Golia se je opravičil.
Ob tej priliki je g. načelnik dr. Sušnik poudaril velike zasluge, ki jih imata oba za svoje dolgoletno umetniško deiovanje. Zupančič, naj največji moderni pesnik, je vse svoje življenje posvetil službi umetnosti, njegova dela so znana preko meja, poleg originalnih del pa je prepesnil tuja dela in dal sam Velik del tega, kar so dali Nemcem starejši romantiki. Kot mojster oblike je enak Francozom. Da je naše Narodno gledališče na tako visoki stopnji, je njegova zasluga S svojim naravnim talentom je obogatil narodno kulturo. Ravnatelj Polič pa je prominenten zastopnik naše glas; bene umetnosti, znan ne samo v državi, temveč tudi v prestolnicah tujih držav. Dolguje mu mnogo Glasbena Matica, zlasti pa naša opera, ki se je pod njegovim vodstvom krepko razvila in se kljub malim sredstvom uspešno meri z drugimi.
Nato jima je izročil odlikovanja in obenem v svojem in v imenu banske uprave iz vsega srca čestital
Za odlikovanje sta se slavljenca ginjena zahva-jM in0|lprosila g. načelnika, naj tolmači njuno zahvalo na najvišjem mestu. G. Oton Zupančič je pri govoru pokazal svojo navadno skromnost, da ga-Vsa ta odlikovanja, ki dežujejo nanj, spravljajo v zadrego. Dobro čuti, da ni še napravil vsega, kar bi moral in kar bi naš narod, ki mu je posvetil vse svoje delo, še v večji meri potreboval. Zakaj ni dovolj, da srce čuti, niti da človek samo hoče, treba je za dejanje tudi moči ustvarjanja. A kadar pride čas, da bo moral izpreči, bodo pač mlade rame prevzele njegovo breme.
G. Mirko Polič je izrazil, da je pač slučajno prišel do tega, da je odlikovan s svojim neposrednim predstojnikom, zaveda se, da je njegovo delo pri tako dragi umetnosti, kot je glasba, nepopolno, vendar lahko reče, da je vse delal po svojih najboljših močeh in bo tudi v bodoče s tem delom in s to vnemo nadaljeval.
Odlikovancema iskreno čestitamo I
Samomor na ljubljanski
m • • « •
pOlfCIff
V nedeljo je g. Jos. Okorn, hišni posestnik iz Trstenjakove ulice 7, igral karte v neki dalmatinski gostilni na Dunajski cesti. Ves čas ga je opazoval neki Bolgar, ki je komaril njegovim kartam. Ko je Okorn plačal svoj zapitek, je potisnil svojo listnico v malho suknjiča ter odšel iz gostilne. Bolgar je stekel za njim, ga dohitel, prijel okoli prs ter mu s silo vzel listnico iz žepa, v kateri je bilo 640 din gotovine. Okorn je klical na pomoč, toda v bližini ni bilo nobenega človeka, pač pa je ta rop prijavil prvemu stražniku, na katerega je naletel. Natančno je opisal na policiji roparja, ki si ga je dobro zapomnil, saj je sedel skoraj tri ure tik njega. Policija je nato aretirala na pod-
lagi tega opisa bolgarskega begunca Josipa Ra-deva, ki ie že deset let v Ljubliani in je nekaj čaka štuairal filozofijo na ljubljanski univerzi. Radev je politični beguiiac iz Bolgarije ter je doma iz Strelče v plovdivskem okraju. Radev je na policiji zanikal vsako krivdo, toda pri soočenju je Okorn izpovedal, da ga je mogel le Radev oropati. Radev bi moral po zaslišanju biti prepel jan na sodišče, toda ko ga je stražnik vedel iz tretjega nadstropja v zapore, kjer bi moral počakati policijski avtomobil, se je Radev pognal iz medstropja med drugim in tretjim nadstropjem 7 glavo naprej skozi šipo, tako da je padel dobrih 11 metrov globoko na cementna tla dvorišča policijskega poslopja. Bil je takoj mrtev. Nesrečnega samomorilca so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Zaradi nečastnih dejanj Radev doslej ni bil preganjan. Ta sramota ga je najbrž tako potrla, da je sklenil, da si sam vzame življenje.
Novo mesto
Kulturnoprosvetni odsek gasilske čete v Brusnicah priredi v nedeljo, dne 15. maja, ob treh popoldne v gasilskem domu igro »Njega ni«, zgodbo iz svetovne vojne. Iskreno vabljeni 1
St. Vid nnrf Ljubljano
Propagandni večer za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Fantovski odsek v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v sredo, 18. t. in., po šmarnicah v Ljudskem douiu v Št. Vidu propagandni večer za mednarodni madinski tabor v Ljubljani. Spored: 1. nagovor predsednika FO-Št. Vid; 2. film: Svetovaclavski dnevi orlovstva v Pragi 1. 1929; 3. film: Slovanske smučarske tekme na Črnem vrhu in v Planici l. 1938 — Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se bodo pobirali za kritje režijskih stroškov. Vabimo k čim večji udežbil Bog živil
Krani
Bolgarski pevski zbor v Kranju. Plovdivsko pevsko društvo se pripelje v soboto 14. maja iz Ljubljane v Kranj. Sprejem gostov bo ob pol 12 dopoldne pred spomenikom kralja Petra I. V pozdrav pevskega zbora bo zaigralo kranjsko glasbeno društvo, sprejemu bo prisostvovala tudi celokupna šolska mladina. Gostje se bodo nastanili v hotelu »Jelen« in »Stara pošta«. Popoldne ob 3 se bo zbor poklonil pred Prešernovim spomenikom spominu največjega slovenskega pesnika, nato pa si bodo v spremstvu kranjskih akademikov ogledali zanimivosti Kranja. Ob 6 zvečer pa bo priredilo Plovdivsko pevsko društvo v veliki dvorani Narodnega doma koncert. Po koncertu bo v hotelu »Stara pošta« banket, katerega prirede razna kranjska društva skupno z mestno občino.
Dar Vincencijevi konferenci. Po naročilu ge. Ivanke Logarjeve so izročili njeni nasledniki po njeni smrti 500 din Vincencijevi konferenci. Odbor Vincencijeve družbe bo ohranil svojo dobrot-nico in bivšo predsednico v častnem in hvaležnem spominu.
Iščemo financerje
za dobro idočo veletrgovino pod ugodnimi pogoji. Sigurnost naložbe zaiamčena. V po tev pridejo zneski od 100.000' Din dalje. - Ponudbe na upravo ene a pod šifro »Dobro obrestovanje 7498«,
A. RE1N IN DRUG
OajevaS ZAGREB Illc« IS
V II. razredu 30. kola državne razredne loterije
so bili dne 10. in	11. t. in. izžrebani naslednji dobitki:
800.000 din: 83.574 100.000 din: 80.151 80.000 din: 85.665 50.000 din: 42.484 30.000 din: 82.984 25.000 din: 84.755
10.000 din: 21.673,	24.787,	31.763,	48.465,	76.278
6.000 din: 19.701,	20.228,	37.897,	41.496,	46.565
62.179,	62.273,	81.136,	90.805,	99.335
3.000 din: 1.127,	2.301,	21.365,	38.938,	43.679
45.403,	49.302,	52.263,	57.594,	61.154
66.677,	67.962,	70.579,	70.723,	73.514
74.903,	76.592,	77.411,	78.788,	92.714
1.000 din: 1.129,	5.794,	10.374,	11.084,	11.571
15.295,	17.761,	19.582,	38.211, 42.942
49.014,	50.245,	51.292,	54.794,	56.115
57.554,	57.724,	59.533,	61.815,	69.896
70.647,	74.006,	75.135,	7C.946,	80.493
96.310,	98.714,	99.249.
Poleg tega je bilo izžrebanih še 1430 številk z dobitki 600 din. Naslednje žrebanje v III. razredu bo 9. in 10. junija 1938.
Po športnem svetu
Madžari se ne udeležijo sabljaških tekem za svetovno prvenstvo, ki bo v času od 16. do 27. maja na Češkoslovaškem. — Madžarski sabljači spadajo med najboljše sabljaške narode sveta in zato splošno obžalujejo, ker ne bodo sodelovali.
Amerika se poteguje za izvedbo prihodnjega svetovnega prvenstva v hitrostnem drsanju, katerega bi v slučaju, da ga dobi, izvedla na umetnem drsališču v Newyorku.
Švicarski telovadci premagali ludi Francoze. Po vzorcu telovadnega dvoboja, v katerem so — kakor znano — Švicarji premagali češke Sokole, so se sedaj pomerili še s Francozi, katere so tudi odpravili, čeprav sami priznavajo, da so Francozi močno napredovali. Na vseh orodjih so imeli Švicarji majhen naskok, izvzemši ua krogih, kjer so Francozi že od nekdaj doma. Najboljši Francoz se je plasiral na tretje mesto, medtem ko so prvo in drugo mesto ter tri mesta za najboljšim Francozom zasedli Švicarji.
Lahka atletika v Ameriki. V Desmoine je mladi Ameriltanec Chuclc Fenske pretekel 1000 jardov v času 2:10.7 in je s tem dosedanji svetovni rekord Italijana Beccalija zboljšal za sedem desetink sekunde. Pri istem mitingu je zmagal Cagle v teku na 440 jardov v času 47.7 sek., Wolf je pretekel 120 jardov čez zapreke v 14.2 sek., Graham je vrgel kopje 66.29 m daleč in Padvay je skočil s palico 4.17 ni.
Jesse Owens — športni učitelj. Mesto Cleve-land je angažiralo olimpijskega zmagovalca Jesse Ovvena za lahkoatleiskega športnega učitelja na mestni gimnaziji in na javnih športnih napravah.
Nensel : Farr 7. junija. Neusel in Farr se bosta s svojimi močnimi pestmi spoprijela 7. junija v Londonu in toiej ne drže poročila, ki pravijo, da se bosta To 111 niy Farr in Maurice Strickland borila v Kanadi. Ker se nahaja ta čas tudi Ren Foord v Angliji, trdijo, da bo prišlo med njim in Neuselom do drugega boja.
Nemški in ameriški dvigali uteži bodo pre-iskusili svoje sposobnosti 19. junija v Filadelfiji. Borili se bodo v olimpijskem troboju.
Nemški telovadci so že začeli skrbeti za svoje športne tovariše iz bivše Avstrije. Olimpijski zmagovalec Walter Steffens je imel na Dunaju tečaj za avstrijske vrhunske telovadce, katerega so se udeležili najboljši Dunajčani. Steffens je ob slovesu izjavil, da se bo zavzel za XVII. okraj, da bo tudi tu orodna telovadba dosegla primerno višino.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
LZSP. Seja upravnega odbora bo danes, 12. m., v kleti »Emona« ob 18.30.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damskegu odseka ho v petek, 13. t. m., ob 10.90 v damski sobi kavarno »Emona«. Vse iu točno, ker je ob '20 soba že zasedena.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Seja odbora lahkoatletskc sekcije bo danes ob 18.30 v klubskih prostorih nad kavarno »Evropa«. Ker je seja izredno važna, prosimo gg. odbornike, da se je zanosljivo udeleže.
Novi
na zralu
prevetreni pufcr
Presenetljiva iznajdba pariškega kemika za kozmetiko
Puder desetkrat finejši in lažji, kakor ja bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo puder, ki je lahak kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga je iznašel neki pariški kemik in ki ga sedaj izvaja Tokalon.
Zaradi tega se puder Tokalon tako glsdko in enakomerno oiprirae lica, pokrivajoč kožo s tankim nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki so dajali samo videz olepšanja. Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi v najtoplejši restavraciji se ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša polt še vedno sveža in brez vsakega bleska.
KOLESA znamke JX0"
v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri
LJUBLJANA, Aleksandrova 6
Zahtevajte brezpl. ceniki Ugodni plačilni pogoji!
Razpis
Farna občina Bloke, razpisuje službeno mesto
o r g a n i s t a. Predpisano opremljene prošnje z navedbo plače, je vložili v roku 14 dni pri podpisani upravi občine.
Uprava občine Bloke, dne 10. maju 1938.
Valo Bratina:
Sem in tja po Idriji in okoli nje
Idrija ni španska vas. Res ne, odkrili in razvpili so jo že pred davnimi stoletji — menda že pred Kolumbom. In danes ga ni Slovenca, kaj Slovenca — človeka sploh v tej vesoljni solzni dolini — ki ne bi vedel, da Idrija ni španska vas, marveč že stoletja staro in slavno mesto. Ni ga človeka, pravim! Ne verjamete? Prosim: nekoč, ko me po daljnih nemških deželah tavajočega zagrabi brezmejno domotožje, odprem debele, im-pozantne bukve in glejte: ko sem že mislil, da sem od vseh pozabljen in zapuščen, najdem v tistih bukvah ined drugim zabeležena o naši mili, oboževani Idriji tale spodbudna dejstva: »Idrija je rudniško mesto v okraju Logatec na Kranjskem in leži v globoki, kotlu podobni dolini. Idrija je sedež okrajne sodnije obsegajoče 322 km', z osmimi občinami, 63 kraji s 15.483 prebivalci — večinoma Slovenci, da, večinoma Slovenci (meist Slovenen), tako je zapisano. Mesto samo pa šteje (1. 1890) 5.084 prebivalcev, tudi »meist Slovenen«!
Leta 1497 ustanovijo rudnik cinobrove in živosrebrne rude, kateri preide leta 1850 v državno last s približno 1.500 rudarji. Leta 1892 so izkopali 66.478 ton živosrebrne rude in 504 tone čistega, živega srebrn. Med mineralijami je še posebne omembe vreden Idrialit. Poleg rudniške-ga ravnateljstva, sodnije, davkarije in drugih — več ali manj priljubljenih uradov bi bilo omeniti še čipkarsko strokovno šolo, gozdarsko šolo in realko seveda, katere dvojno obletnico smo obhajali leta 1936. Nadalje ne sinemo pozabiti izde-lovalnice platna, čipk ter brinovca, da: »Wachol-derbranntvvein-Brennerei«. In vrhu vsega teater, gospoda moja, da, pravi teater z ložami itd., itd., gospoda ..
To prebravši povrne se mi pogum v dušo in kaj čuda, če se je moj skromni prirojeni ponos, do katerega ima pravico vsako živo bitje, prelevil v pravcati napuh. Kajti, če vodi evidenco o mojem rojstnem kraju daljni Berlin, vendarle nismo na »podmetenci« v Idrijo priplavali. In ko sem še zvedel, da si je bil celo rajnki Napoleon I. vzel za spomin nekaj centov našega srebra, na katerega se je spomnil ob svoji zadnji uri na Sv. Heleni, ter ga testamentarično zapustil enemu svojih mnogoštevilnih sorodnikov — in ko mi je bilo navsezadnje razodeto, da leži Idrija na najnevarnejši potresni točki, tedaj je prekipela v meni zanesenost in če me je« kdo vprašal, od kod sem, nisem odsihmal več odgovarjal »iz dežele Kranjske, kjer je Valvazor doma«, temveč trkajoč se na prsa, kratko in malo izjavil: »iz Idrije«. (Aus Idria!)
Taka je ta reč
V Idrijo lahko prideš po različnih potih in nn različne načine. Lahko pritrobentaš s pošto, lahko prihrumiš z avtom, prizvončkljaš s kolesom, greš pa lahko tudi peš. Če bi se bila rajnka Avstrija malo bolj podvizala z gradnjo železnice, bi jo tu pa tam lahko odrinili tudi z brzceni. Edino z letalom, mislim, bi ne šlo prav gladko, kajti utegnile bi nastati težave glede pristanka. Težko bi bilo namreč najti tisto ped ravnice, ki je potrebna za pristanek in odlet, da se tako izrazim. Če bi se pa vendarle našla, bi si mogel to drzno akrobacijo dovoliti le najspretnejši pilot, zakaj tesna veriga strmega hribovja, ki oklepa Idrijo, bi dopustila le strogo navpičen salto-mortale.
Sicer pa je to pesem bodočnosti. Doslej je bil promet reguliran približno takole: čez Vrhniko, skozi svojstvene Ilovte, preko Sv. Treh kraljev, Marijo Magdaleno (kjer je skladal sonete Anton ZnUelj — rodoljub Ledinski) in doli čez
Kovačev rovt so romali, prepevali in kitaro igrali študentje, planinci in druge poetične duše.
Čez Škofjo Loko, skozi prelepo Poljansko dolino in idilične Ziri preko Razpotja in po rajdah mimo Amerike, Marofa, Prejnute so zvončkljali kolesarji. Zerovci in Poljanci pa so dijvažali slanino in dobavljali usnje. Hodili so v Idrijo tudi na nabor. To so bile hude reči. Brez spopadov ni šlo. In če so po končani »bitki« vprašali Zerovce, kako je bilo, so se ti — hoteč oliraniti svoj sloves — odrezali: »O, ni bal bat, ni bal hat, ane dva al' tri sa bal paliladl!« Skozi smučarski Logatec, Hotederšico, preko zasanjanega Godoviča, skozi skrivnostno Zalo, mimo Žagoda (tako rekoč glavno živo v širni svet), so se vozili meščani s pošto, visoko uradništvo s cesarskimi kočijami, a furmani so s težkimi pariznrji vozili živo srebro na logaško postajo, od tam pa pšenico, rž in turščico, mnogo turščlce ter kolonialno, špecerijsko in norimberško blago v Idrijo. Preko planinskega Cola in Črnega Vrha, po »ključih , so z osliči tovorili Vipavci in Vipavke s figami, grozdjem in drugo vipavsko prikuho. Včasih je po tej poti prikorakala tudi kaka armada.
S tolminske strani so preko Cerknega in skozi Faro ali Spodnjo Idrijo nosile »Kminke« v »kaščih« »suše šruščet in krhlje, v leiflpah pa kislo mleko. Tudi sicer jo bilo občevanje s Kminci in Kanomeljčani precej živahno. Nekoč prinese prislnokrvni Kminec v Idrijo k urarju staro nihalo svoje stenske ure, češ dn mu ura ne gre. Urar seveda zahteva, naj mu prinese uro, če hoče, da mu jo popravi. Očka s Rutinskega pa z vsem temperamentom zamahne in zafilozotlrn: »Kej ura, se ura je dabra, le mahadrnl na grije čje m'pa lesk
Z Vojskega skozi Nikovo (kamor jo hodil Štefne žabe lovit) ali čez Pringel (slavno lovišče »krumpeževi. »gringlnov« in »gimpltiov«) so se
prejšnje čase večkrat priklatili požrešni volkovi. V novejši dobi pn vozijo Zontovci in Čekovnkarji s pohlevnimi voliči špevte in hlode. S špevtami in hlodi je zalagala Idrija tudi »Klavža«, ki jih je prinesia na »Lejnštat« iz Bele izpod silnega Tisovca. Povodu ji, ki so jih te klavže povzročale, so bili Idrijčani tako vajeni, da jim je bilo kar dolgčas, če je nebo delj časa štedilo z nevihtami.
"če bi razkazoval Idrijo popolniku, prijatelju, bi mu jo odkrival takole:
Prišedši skozi Zalo, recimo, bi zavil z njim najprej k .Divjemu jezeru«, ki je tako strašno lepo, poudarjam strašno lepo, da ga nima para. Tam raste zdaj tudi roža, ki se ji »kranjski jeglič« pravi (primula carniolica). Idrijčani trde v svoji domišljavosti, da ta rožica nc rii nikjer dtugje na svetu. Nalo bi si ogledala idrijsko »Niagaro«, vodopad Idrijce pri -Kobili . Potem bi šla malo po Rakali mimo cigounskega mostu pri Zagodu in Debeli skali čez Smukovše na Tič-nieo skozi temne gozdove čez Pringl« in po vseh soteskah in vrheh, da bi mu bilo tesno pri srcu od čudovite fantastike in grozno tišino. Nazadnje bi stopila na Kobalove planine , kjer izvira tik pod vrhom studenec, da nc moreš razumeti, kje se nabira taka množina vode. Poleni bi šla navzdol čez »Kalvarijo: mimo Križevega pota pri Sv. Antonu, polog sv. Trojice, najlepše podružnice sv. Barbare.
Ponoči pa bi ga propeljavnl po mestu, po tihih, skromnih ulicah, ki niso ulice, marveč stezice in stopniČice med hišicami, kakor pri jaslicah.
Nazadnje bi so ustavila na -placu< pri »veliki štirnk, idrijski foutani. Srebrn ščit bi plaval nad nama, čista, mrzla studenčnica bi iz štirih skrivnostnih ribjih glav tajnostno šumela .. Midva pn bi jo zajemala s prgišči in pila na zdravje vseh, ki so kdaj hodili tod s tako sladko-bridko bolečino ...
lavno dražba
V soboto dne 14. maja 1938 ob 11 '30 uri bo v tovarni v čirčičah pri Kranju dražba, kjer se bo med drugim prodajalo tudi sledeče:
1 tovorni auto znamke „Pijdu" 1 luxus auto znamke „Wipit-oven" 1 pisalni stroj razno pohištvo.
Mali oglasi

ilužbodobe
Čevljarskega pomočnika
sprejmem. Anton Brajer Praprotnlkova ulica (baraka)	(b)
Pošteno in pobožno dekle
ki zna šivati sprejmem kot sobarico. Vera Kasu-movič, soproga zdravnika - Koprivnica. Plača B50 din in potni stroški povrnjeni. - Kuharica v ttfšl Jc Slovenka. (b)
Slugo
ea vsa hišna dela, uporaben tudi pri gostilni in v trgovini, zmožen nekaj kavcije z dobrimi, daljšimi spričevali, sprejme trgov, v Ljubljani - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Priden ln pošten« 1664.	(b)

Obrt
Slikar in pleskar
Franc Remžgar, Predovi-8eva 19, Ljubi jana-Moste, •e priporoča. Dobro delo ! Cene skrajno nizke! (r)
Izbira ni težka
kadar je treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, s katerim bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to Je na š dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere, posebno ob nedeljah, z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča.
j tjKTrfirri
Lepa vogalna parcela
ugodno naprodaj v bližini remizo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št 7450	(P)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33( Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov trgovskih tn stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
STRDOI
Parne stroje,
kotle, turbine, vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje.
DOMŽALE
I
Automofor
i
Motorno kolo »Ariel«
500 ccm speeialka, magnetno vžlganje, rabljen, ugodno naprodaj. Primeren zlasti za dirkalni trening. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7555 (f)
li;ri'Hiii')j
Kupim žago venecianko
na stalni vodi, 2 lista; najraje na Gorenjskom v prometnem kraju. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Veneclanka« 7553
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenab CF.RNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
I!
Pohištvo
i
Rabljeno pohištvo
perilo in Kuhinjska posoda ugodno naprodaj na prostovoljni javni dražbi 14. maja ob 8 zjutraj v Celju, Vrazov trg št. 2, pritličje	(1)
kVTETHTft
^MMMnafflK^naHBn r
ODDAJO:
Lesni trgovci!
2ago venecianko oddam v najem. Okolica bogata na lesu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7567.
Razno
Približno 800 m tračnic
in 10 vozičkov potrebujem za 6 mesečno uporabo proti primerni odškodnini. Ponudbo upravi »Slov.« Celjo pod »Tračnica« 7572.	(k)
Padavica
(epilepsija)
krči, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspehi bo se dosegli b uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobližnja navodila daje lekarna Flšter, Osljek III.
PARKETE
dobavlja in poklada nove, struži stare poceni in solidno!
FR. VRTAČHIK
prodaja parketov in parketnih odpadkov Ljubljana, Masarvkova 23
Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove
Sveče • Ročne torbice *
nudi najceneje trgovina
H. N I Č M A N
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2
Telet. 40-01
Ljubljana, škofijska palača
vhod Pogačariev trg
Na zalogi vedno sveža povrtnina (solata, špargli, grah, nov krompir, artičoke, kar-fiole), sadje, oranže italijanske, grške in Jaffa, limone, rozine, fige vseh vrst, mandlji, lešniki, orehi itd.
Telefon 25-47	Skladišče Tabor 2
Točna postrežba. Solidne cene
Za birmo...
Darilo za celo življenje
mm\
Krojaškega vajenca
takoj sprejmem z vso oskrbo v hiši. — Anton Sorn krojaštvo, Kranj
Tmvm
■BZDBitRMnOMi
la apno iz poljskih peči
z drvmi žgano, debelo-komadno, prodam nekaj vagonov. Cena zelo nizka, dobava okrog 15. maja. Apnenlca Dobrepolje
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej.
Nova trgovina
LJubljana ■ TyrJeva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
»Kappel« pisalni stroji
pričajo o odličnih izdelkih nemških tovarn. - Pisalni stroji za pisarno in potovanje. - Najmodernejša
oprema I KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44
Žive kokoši, pitane
v zabojih po 20 komadov 11.75 din kg, franko voz-nina — razpošilja — G. Dreehsler Tuzla (1)
Resnico govorč, ko trdijo,
da prodajamo najboljša ln najcenejša
kolesa
rezervne dele in
motorna kolesa.
Velika Izbiral Kolesa od 500 din naprej.
Splošna trgovska družba
z. o. z. et. Vid nad Ljubljano
Novosti vseh oblačil
šport, kamgarn obleke perilo Itd. — najceneje: Presker( LJubljana, O)'
Parketni odpadki
in odpadki od žage, popolnoma suhi, so najcenejšo kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, Telefon 22-44.	(1)
Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksandrova cesta št. 40 kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 8"/i obveznice, bone tor srečke, dolnico itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK
državne razr. loterijo.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da je Vsemogočni poklical v večnost k njeni mamici in bratcu, v cvetju mladosti, previ-deno s tolažili sv. vere, našo iz srca ljubljeno hčerko in sestro gospodično
Almo Anžel
v 20. letu starosti. Pogreb naše ljubljene Almice bo v četrtek, dne 12. maja, ob 4 pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Litija, dne 11. maja 1938
Janko Anžel, atka; Željko, Zlatka, Bogdan, brata in sestra; in Olga.
+
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naš predragi oče, stari oče, tast, gospod
Anton Hočevar
zasebnik
v 86. letu svoje starosti, na Pragerskem, v Gospodu zaspal. Truplo pokojnega prepeljemo v Maribor, kjer bo pogreb nepozabnega dne 13. maja, ob 17 na Magdalenskem pokopališču. Sveta maša zadušnica bo darovana v cerkvi sv. Magdalene, 14. maja 1938 ob 7 zjutraj. Prosimo tihega sožalja.
Maribor, dne 11. maja 1938.
Kodbini Majcen — Maribor in Ljubljana
ter ostali sorodniki.
Hugo Wast:	44
Zlato večnega Juda
»Ne. Oče mi nikdar ne prijx>vecluje številk. Zanj pomeni gram zlata prav toliko kakor tona elata.<
Dogovorila sla 6e za obisk prihodnji dan pod večer in se poslovila.
Mauriciu Kohenu so se dekletovi odgovori zdeli zagonetni, Berti pa se je zdela smešna njegova nejevernost.
»Ali za učenjaka res ni vseeno, če izdela gram zlata ali pa celo tono. Moj oče ni tovarnar, moj oče je učenjak.«
III.
Napol Juilinja, napol kristjanka.
Marta ni nikjer našla Mauricia Kohena in ni mogla izvedeti njegovih načrtov. Ker pa je šlo za njeno samoljubje, je sklenila, da ga poišče v njegovi pisarni.
Pripeljala se je do tja v svojem novem avtomobilu platinaste barve, ki ji ga je podaril oče, in povedala svoje ime slugi.
Sluga ee je vrnil z nesramnim odgovorom.
»Gospod predsednik je na seji upravnega eveta. Ce ima gospodična kaj nujnega, jo lahko sprejme poslovodja.«
Marta je prekiinjala svojo nepotrpežljivost, ki jo je privedla do Kohenove pisarno in njen voz se je spustil v divji beg, da se je bilo treba bati, da se bo kje raztreščila
»Prav mi je, zaslužila sem, da me je ta človek lopnil z vrati po nosu!« si je govorila. >šla sem ga iskat, zdaj se mi pa smeje. In če ga bom šo kdaj srečala, me bo pogledal zviška, kakor kralj. Ce hi slutil, da sem bila jaz tista, ki sem ga vrgla iz Kahala, bi me sovražil. A zdaj me ne sovraži,
marveč zaničuje in je zaljubljen v kristjanko. Jaz sem zaradi njega jiostala Judinja. on, pa bo zaradi nje postal katoličan!«
To noč je do zore plesala v »Roxyju cin popila osem whiskyjev. Vsa se je iskrila in prijateljem se je zdela očarljiva. Enega izmed njih je pred vsemi ljudmi poljubila. Drugemu je podarila prstan, ki ga je nosila za srečo že dolga leta. — Drugemu je spet privolila zvenečo zaušnico.
»Kaj se učiš boksanja?« so jo izpraševali.
»Ne, učim se kemije!« jim je odgovarjala in že ni več obvladovala svojega jezika. »Hočem izvedeti, ali je res, da je mogoče svinec spreminjati v zlato.«
»Pijana si!« ji je dejal robato nekdo od tovarišev. »Pojdimo domov.«
»Pojdimo,« je odgovorila in pustila, da so jo odvedli. »Nisem pijana, marveč sita vas vseh skupaj. V Buenos Airesu je samo še en moški.. .<
»Ze vemo, Marta. Zate je le še en moški... Mauricio Kohen ... Toda on te ne mara ...«
»Ti si pijan!« je odgovorila Marta s takim obrazom, kakor da ga hoče 6pet udariti Toda bil jc njen najboljši prijatelj in pustila mu je, da je šel z njo in sedel za krmilo.
Avtomobil je kakor zapuščen žarek lune sameval do konca noči pred vrati njene hiše, kjer ga je pustila gospodarica.
Marta je tipaje iskala poti do svoje spalnice in se oblečena vrgla na posteljo v mrliški svetlobi svetilke.
Da bi se otresla navala zmedenih prividov, je začela sanjati, da jo je Mauricio Kohen poklical po tistem telefonu, čigar številke ni vedel nihče. Čutila je, da se ji vse meša in da ji je slabo. Sneln je elušalo ler slišala besede:
M)ober dan, Marta Včeraj mi niso naznanili tvojega obiska. Bil sem res na seji upravnega sveta. Toda odložil bi bil vse svoje in tuje posle zato, da bi se lahko razgovarjal s leboj.«
Kakšna spokojnosl in jasnost je legala v zmu-čeno srce nesrečniee. Toda njen duh je še blodil
v polsenci 6panja in iskala je pojasnila. Nikdar ni še Mauricia tikala, to pot pa je to storila.
»Ali je to tvoj glas, Mauricio? Ali je to v resnici tvoj glas, ali spim?«
Za tem je zaslišala smeh, ki jo je nekoč ukrotil, smeli, v katerem je njeno uho odkrilo čudovito olajšanje in zvok različnih kovin: v njem sta donela usmiljenje in zasmeh, sila in ponižanje, prijateljstvo in včasih ljubezen.
Zanjo se nihče na svetu ni znal smejati tako kakor Mauricio Kohen.
»Ce je to tvoj glas, povej. Govori mi! Kako dobro si storil, da si me poklical.«
On pa, ki je vedel na pamet cele odstavke iz svetih knjig, ji je odgovoril z besedami Davida, ki bi bil lahko ubil Savla z lastno sulico, pa mu je odpustil iti rekel:
»Da. To je moj glas, moj Kralj in Gospod. Zakaj preganjaš, GosjkhI, svojega hlapca. Kaj je zagrešila moja rflka. Naj zdaj Kralj, moj Gospod, izvoli jioalnšali moje besede ...«
Zdaj se je njena zaspanost docela razpršila. Ni sanjala, marveč je res govorila z njim. Ukrenila je vse jx)trebno, da ne bi nikdar izvedel za njene spletke v Kahalu. Zdaj pa jo je prvič, kar sta se spoznala, tikal in z njegovih usten je zvenela obtožba:
»Zakaj me preganjaš?«
Začela se je sramovati, se hotela izgovarjati in ga je vprašala:
»Kaj naj pomenijo te besede: moj kralj, moj gospod?«
Spet je zaslišala njegov priljubljeni smeli.
»Nič! Ko si me vprašala, če je lo moj glas, sem se spomnil besedila iz prve Samuelove knjige in sem odgovoril kakor David svojemu smrtnemu sovražniku Savlu. To, da rečem li, pa ne pomeni nič ...«
Marta je še naprej dvomila. Kaj neki vč o njenih spletkah?
Začutila je oster sunek v 6encih in vzdihnila.
»Kaj vam je?«
Ker je on ni več tikal, je tudi ona nehala s tem.
»Slabo sem spala. Boli me glava. Krivi ste vi. Zelo ste me raztogotili. ko me včeraj niste sprejeli Z velikim zadovoljstvom bi vam bila pognala strel v glavo.«
On je pristavil:
»Po vsej pravici. Razložite mi torej, kaj ste mi imeli včeraj povedati, če nočete rajši, da vas pridem iskat in bova odšla skupaj kakor včasih. Ali se spominjate?«
»Pridite pome!« je odgovorila na kratko.
»Tamara bo zadovoljna,« si je mislil Mauricio. »Osvojil sem si spet najmočnejšo nasprotnikovo trdnjavo.«
Skupaj sta hodila po potih ob La Plati. Mauricio je veselo tajil, da bi imel kaj z Berto. Hodil je k njej na dom ne zaradi nje, marveč zaradi očeta ...
»Ali je res, kar govore, da izdeluje zlato?«
Mauricio je malo počakali z odgovorom.
»Ali se hočete sami prepričati o tem?«
»Kako?«
»Tako, da greste k njemu v delavnico.«
»Ne bodo mi odprli vrat, tudi če desetkrat pokličem.«
Potem je Mauriciu povedala tisto, kar je že vedel, da sta namreč neke noči skupaj šla tja oče in ona.
»Jasno. Vaš oče ni prav priljubljena oseba.<•
»Mojega očeta zanima bolj kakor mene, da bi videl jioskuse od blizu. Ali ne bi mogli vi doseči, da pride v delavnico?«
»Da, lahko. Za vas in zanj. Ali hočete iti nocoj? Jaz vas ne boni mogel spremljati, loda opozoril bom Berto.«
»Ali ima mater? Brate ali sestre? Ali poznate že vse ljudi v njeni hiši?«
»Ne. Žive skoraj sami: ona. oče in služkinja, vrh tega še star delavec.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenžie
Slovenski fantje so se pred 20 leti v Judenburgu uprli
Dva dni kasneje se ie avstrijska justica nad njimi krvavo maščevala
Od dneva krvavega upora v Judenburgu je minilo danes točno 20 let in Jez dva dni bo 20 let, ko se bomo morali spominjati zločinskega dejanja avstrijske vojaške justice, ki je na slepo dala ustreliti štiri naše ljudi. Ljudje smo že taki, da izgubljamo kaj hitro spomin na trpljenje, in kakor v davni preteklosti se nam zde dnevi, ko bo naši fantje, vojaki 17. avstrijskega pešpolka,
Spominska kapelica v Judenburgu
pretrpeli najhujše, najbolj globoko ponižanje v Judenburgu na Zgornjem Štajerskem. In vendar je tega komaj 20 let. Se vse polno je naših ljudi, ki so pred 20 leti bili v Judenburgu, ki eo bili pričo tedanjim strašnim dogodkom in ki vedo, da ja slovensko judenburško tragedijo doživel rod, Id živi sedaj. Razen najmlajših je nam še vedno v spominu vsa groza, ki smo jo v srcih doživeli, ko smo zvedeli, kaj je doletelo ponosni in vedno samozavestni 17. pešpolk. Pa tudi vemo, kako smo bili ponosni pred 20 leti, ko smo skrivaj med seboj šepetali: »Naši fantje so pa le pokazali svoje pesti!« Resnica je, da Slovenec po naravi ni uporen in če le mogoče, tudi razume, da ee z glavo ne da iti skozi zid. Vendar pa je v slovenski naravi neka' takšnega, da ob brezmejni krivici vzki-pi tn se postavi zoprniku nasproti — toda vedno x zavestjo, da je pravica na njegovi strani. To ee ie izkazalo ob kmečkih uporih naših pradedov, to se je izkazalo pozneje v zgodovini in izkazalo se 'je itudi- ob judenburškem uporu, ki ga moremo s ■'rKtftOflom, pa hkrati z žalostjo prišteti med najbolj znamenita dejanja Slovencev med svetovno vojno. Tedaj se je izkazalo, da Slovenci nikakor nismo vdani ne Habsburžanom in ne Avstriji, hkrati pa se je tudi javno potrdilo, da mi Slovenci nikoli nismo marali ne hoteli svetovne vojne ter moremo sedaj potrditi, da smo mi med tistimi red: fcimi evropskimi narodi, ki so bili proti svoji volji pritegnjeni v svetovni vihar.
17. pešpolk je bil med najbolj slavnimi avstrijskimi polki. Po Napoleonovih vojnah je bilo njegovo naborno ozemlje na Kranjskem. V sedanjem stoletju so skoraj vsi kranjski fantje, ki so bili potrjeni k pehoti, služili v tem polku, le del Notranjcov je služil pri 97. polku. Avstrijska armada je bila na 17. polk, to je na »zibeenarje«, ponosna. Pokojni prof. Šuklje pripoveduje, da so bili slovenski fantje, ki so služili v tem polku, med najvišjimi po postavi, saj je bil sam Šuklje, ki je bil zelo visoke postave, v tem polku komaj 181. po vrsti glede velikosti. Kljub temu, da je bil ta polk nekaka elitna četa avstrijske pehote, pa Avstrija z njim ni lepo ravnala. Pred vojno je bil 17. pp. nameščen v Celovcu, ker Avstrija ni marala, da bi Kranjci imeli svojo vojašnico v Ljubljani. Ta slavni pešpolk, ki se je udejetvoval V neštetih bitkah in povsod pokazal, kaj se pravi Slovenska korajža, ter napravil Avstriji nešteto tislug (Solferino, Custozza, Novaira, Bosna in Hercegovina), ima tudi zasluge za slovensko narodno pesem (»Regiment po cesti gre«, »Ena ptička priletela«, »Oj ta soldaški boben«, »Fantje se zbirajo«) itd. Habsburžani in Avstrija pa so bili vedno nehvaležni in tako tudi do 17. pp. Med vojno je bil ta pešpolk nekaj časa nastanjen v Ptuju, potem pa so morali naši Janezi v Judenburg, kjer eo doživeli svojo strašno katastrofo.
Judenburška žaloigra od 12. do 14. maja 1918 pomeni dejanski konec slavnega 17. pp. in še nekaj več: končno razočaranje slovenske mladine nad vojaško 6ilo Avstrije in začetek v krasne dni, ko smo čez kakega pol leta slavili narodno vstajenje, kakor sta ga napovedala dr. Korošec in dr. Krek v svoji majniški deklaraciji in mnogih govorih.
Ubogi slovenski fantje, ki so padli 12. maja pri uporu, in tisti štirje, ki so bili 14. maja justi-ficirani, so med žrtvami, ki emo jih Slovenci dali za narodno svobodo in za mir.
Slavni 17. pp. in njegovi fantje so v Judenburgu trpeli bolj kakor sleherni berači. V polk so bili rekrutirani po večini 18 do 20 letni fantje, le malo starejših je bilo vmes. Čeprav je bila prehrana v slovenskih pokrajinah strašno obupna in niti kmetje niso imeli jesti, so vojaki bili se bolj sestradani. Spomladi 1918 so vojaki prejemali na štiri dni po eno štručko komisa, toda še to dostikrat neredno. Ta kruh je bil dostikrat tak, da niti pečen ni bil ter so ga vojaki prejemali včasih kar v vojaških posodah. V začetku maja pa je prišla poostritev te porcije: vojaki so bili obveščeni, da bodo v bodoče prejemali to porcijo le vsakih pet dni. Slovenski fantje so v svojih srcih slutili ali pa so si želeli razpada Avstrije, nastanka Jugoslavije in konca svetovne vojne.
Sestradani in obupani vojaki so tedaj pograbili za zadnje sredstvo: upor.
Satan v 17. pp. pa je bil major Mobius. Z redkimi izjemami so ga vsi slovenski fantje tega polka smrtno sovražili, ker je nečloveško mučil vojake. Mobius je vedno protežira! Madžare, slovenske vojake pa je zmerjal z »ruskimi svinjami« in podobno.	^ . , ., ,
12. maja 1918 je bila nedelja. Dan je bil lep in jasen, toda še hladen. Korporal Anton Hafner in »frajtar« Karel Možina sta v noči na nedeljo imela v družbi z nekaterimi vojaki kratek razgovor. Sklenili eo, da je treba temu neznosnemu Stanju napraviti konec ter da se je treba vrniti
na domove, saj vojna tako in tako ne bo več trajala dolgo in bo kmalu ustanovljena Jugoslavija.
Hafner je v nedeljo zjutraj s svojimi prijatelji alarmiral posamezne sobe po barakah. V 17. pp. je bil sestavljen nov »maršbataljon« za fronto, najbrž za Piavo, toda mladi fantje, vei sestradani, niso kazali prav nič veselja, da bi odšli na fronto, ter 6o se takoj odzvali Hafnerju. Proti večeru je upor bil v polnem razmahu. Fantje 60 si preskrbeli municije, zlasti pa so izpraznili shrambe za živila, da eo se po dolgem času spet enkrat najedli. Niso imeli denarja za pot na Kranjsko ter so zato oplenili tudi polkovno blagajno.
Ko so fantje korakali skozi mesto, jih je neki podčastnik pozval iz neke zasebne hiše, naj se takoj vdajo ter se vrnejo v barake. Fantje, ki 60 si bili 6vesti zmage, tega podčastnika niso ubogali. Podčastnik pa je sprožil strojnico in v nekaj sekundah ee je valjalo na cesti okoli 30 slovenskih fantov. 17 jih je za ranami umrlo. Prizor je bil grozen, in tisti, ki so bili v vojaštvu že izkušeni, so pozneje pripovedovali, da bi bili raje na fronti kakor pa navzočni ob takem mesarskem klanju.
Majorju Mobiusu se je posrečilo priklicati madžarski polk, ki je bil prav tedaj namenjen na fronto. Madžari so zatrli upor 17. pp., morali pa so poprej obkoliti ves Judenburg. Slovenski vojaki, ki so jih Madžari aretirali, so bili po barakah in zaporih natlačeni kot žveplenke, da niso mogli niti ležati ter so morali celo 6edeti drug na drugem.
Trpljenje slovenskih vojakov od 12. do 14. maja v Judenburgu je bilo neznosno. Sledila je strašna sodba v torek 14. maja. Iz Gradca je prišel poseben vojaški sodnik, ki je obsodil štiri vojake na smrt. Bili so to: Anton Hafner, doma iz Stare Loke, Karel Možina, doma z Vrhnike, Alojzij Štefanič, doma iz Podzemlja v Beli krajini, četrti pa je bil Bosanec Joeo Dautovič iz Zvornika. Hafnerja so ustrelili štirikrat, vendar pa še ni bil mrtev. Le toliko je onemogel, da je pokleknil. Poveljujoči častnik mu je dal milostni strel z revolverjem. Nato so ustrelili še ostale tri. — Pri eksekuciji je moral biti navzoč ves polk. — Dan nato i>a 6ta bila ustreljena Alojzij Rogelj iz Dra-šičev pri Metliki, oče treh otrok, in Franc Graho-vina, doma iz Polhovega gradca.
S pravo okrutnostjo so Madžari p>o uporu
pretepali slovenske fante, častniki pa so jih z neverjetnimi šikanami mučili. Upor je bil zatrt, toda le na videz, nikoli pa ne v srcih vojakov 17. pp. Kmalu je sledila svoboda in vstajenje. Točno pet let kasneje — konec maja 1923 — so bili zemski ostanki judenburških žrtev prepeljani v domovino.
Obiskovalec, ki greš danes mimo spomenika judenburških žrtev na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani: skloni glavo! Tam počivajo slovenski mučeniki, ki so trpeli za svobodo in za mir!
Valo Bratina
obhaja julri 25 letnico svojega dela pri slovenskem gledališču
Premiera izvirnega slovenskega dela »Lopovščine«, ki jih je spisal Makso Šnuderl in ki so doživele pri krstni predstavi v Mariboru zelo velik uspeh, bo v petek, 13. t. m. Delo pripravlja režiser g. B. Kreft, v glavnih vlogah pa nastopijo ga. Mira Danilova, g. Jan in g. Valo B r a ti n a, ki proslavi s to predstavo 25 letni jubilej svojega dela pri slovenskem gledališču.
Po s S št eta koJI	ii^ovenca"!
Le »SEovenčeve« nagrade Vas lahko osrečijo.
Najdragocenejša prva nagrada je
popolna oprema stanovanja
to je spalnice, predsobe in kuhinje z vsem pohištvom, žimnicami, rjuhami, odejami, blazinami, preprogami, zastori, kuhinjsko posodo, priborom itd.
Pa tudi ostale nagrade so dragocene in bodo lahko izpolnile želje vsakega naročnika in bralca »Slovenca«:
5 izruvačev za krompir;
3	dvodelne brane;
4	vreče fine bele moke;
5	moških oblek;
5	ženskih oblek; 4 moške ure;
4 ženske ure;
6	fotoaparatov; 2 knjižni zbirki;
in 71 drugih vrednih nagrad (razni servisi, nalivna peresa, čevlji, platno, brzoparilni lonci itd.).
2 nevestini opremi; 5 radijskih aparatov; 2 šivalna stroja; 2 pisalna stroja; 2 harmoniki;
1 kuhinjsko opremo (več kot 40 raznih kosov); 10 dvokoles (-..jških ali ženskih); 1 zaboj sladkorja; 1 prašič;
5 krat po 500 kg iosfatne žlindre; 5 gnojničnih črpalk; 5 plugov osipalnikov;
in povrhu še
lepo osem dni traiaioče pofovan:e z vso oskrbo
(za srečnega izžrebanca, torej brez stroškov), ki ga organizira izletniška pisarna 0 k o r n v Ljubljani. Pot bo šla iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampezzo, Bolzano, Innsbruck, Garmisch, Partenkirchen, Muncheu, Berchtesgaden, Konigssee, Zeli am See, Glocknerstrasse, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano.
152 nagrad Vam poklanja »Slovenec«!
Nad 100.000 din so vredne te nagrade!
Sreča vas čaka pri žrebanju 7. julija t. L Zato postanite hitro naročnik »Slovenca«
Lastništvo »Slovenca«
Slovo odlične vzgojiteljice od šole
Od šolske mladine in od svojih tovarišic se je poslovila upraviteljica Slomškove meščanske šole v Mariboru.
Skozi 19 let je gospa Zora Klavžar vodila zavod skoraj neopaženo na zunaj. Le mnogi starši in premnogo učenk vd, kaj jim je bila! Ni ji šlo samo za napredek v šoli, prva in največja skrb ji je bila vzgoja mladih deklet, ki so zaradi gospodarskih in družinskih razmer dostikrat prepuščene same sebi. Ni s hladnim razumom tehtala disciplinskih predpisov, kakor se žal to rado dogaja, temveč je s čutečim srcem preiskala prestopke in jim iskala globlje vzroke. Skušala je te vzroke po svoji moči odstraniti ali omiliti in tako je marsikatero učenko, ki se tega niti ne zaveda, ohranila na dobri poti.
Zato so se je učenke kakor tudi starši z ljubeznijo oklepali ter ji brez pridržka zaupali svoje težave. S svojim prijaznim pogledom je božala bohotne cvetke na šolskem hodniku ter deklice, ki so v njenem toplem zavetju lahko brez strahu in trepeta izživljale svojo otroško živahnost.
Z isto sočutnostjo je skušala razumeti položaj posameznih tovarišic ter z obzirnostjo stavljala nanje svoje dolžnostne zahteve. K sreči je združevala pod svojim spretnim vodstvom zbor vzornih učiteljic, ki so ji s svojo sposobnostjo in vestnostjo delo olajšale in uspeh dvigale na nadpovprečno višino. Vsako njihovo stremljenje in njihove uspehe je spremljala z dobrohotnim dopa-denjem in z navdušenostjo, ki izpodbuja naprej!
Tako lahko ga. Klavžarjeva s ponosom zr6 na svoje 37 letno šolsko delo, ki ni'lahko tistemu, ki se ga oklepa z vso svojo bitjo in z vso dušo. Treba je mnogo samozatajevanja in potrpljenja ter mnogo razumevanja za sočloveka in posebej še za otroka.
Da je mogla voditi toliko različnih sodelavk in toliko različnih mladih duš, se je ga. Klavžarjeva dostikrat odpovedala svojim osebnim težnjam in koristim.
Vsa je hotela služiti šoli!
Bila je ena tistih pedagoginj, ki jim učiteljski poklic ni samo pogoj za eksistenco, temveč bila je v tem poklicu izvoljenka!
Pa bo pomislila v spominu nazaj in našla: »Takrat in takrat se mi ni posrečilo pridobiti učenko za moje opomine ali prepričati tovarišico o moji dobri volji!« In zopet ji bo žal, dasi ve, da je težko vsem in vsak čas ugoditi.
Vemo, da nerada posluša v svoji skromnosti pohvalo o svoji osebi, a naj ne smatra teh vrstic kot pohvalo, temveč kot ugotovitev dejstev, ki jih podertujemo danes zato, ker se zavedamo njene osebne izgube na šoli.
Prehitro ji je potekla doba poklicnega dela in truda! Še vsa čila in zdrava zapušča torišče svojega idealnega udejstvovanja. Mnogo svežosti bi še lahko dala šoli in mnogo materinske skrbi in ljubezni mladini!
Božja previdnost ji naj v nadomestilo poveri drugo primerno področje, kjer bo njeno delo potrebno in koristno in ki se bo prilegalo njeni plemeniti duševnosti!
Na ,,Lovčenu"
okrog Balkanskega polotoka
Sušak, 7. maja 1938.
Uvod.
Avtovožnja Ljubljana—Sušak je končana. Sedaj sedim v kavarni, pijem črno kavo, gledam skozi okno čez Rečino na italijansko stran, čez most, kjer italijanski karabinjerji predajajo svoje »kliente« našim oblastem in naši njim, z mislimi pa grem v Ljubljano in is skušam ponazoriti pot, ki sem jo pravkar srečno po 6 urah predrvel z avtobusom »Jadran« od ljubljanskega »Uniona« ob 6 zjutraj do suša-škega »Continentala« točno opoldan. To se pravi: točno po programu. Velika prednost tega podjetja, ki ima sedež v Ljubljani, in avta, ki ga vodi slovenski šofer. V Ljubljani se je pravkar danilo, iz Laverce, Šmarja in Barja so se procesoma podila kolesa v mesto, kolesa in kolesa, ki so se lepo zvrstila eno za drugim v vzorni naglici, ko je zahupal naš avtobus. Samo kolesa in mlekarice s cizami. Potem pa vso pot do Kočevja in čez do Pirč sam les, samo vozniki z drvmi, butarami in hlodi, tem pogosteje, čim bolj se je ožila cesta in čim težje se jih je bilo ogibati. Šele v avtu začuti človek živo potrebo
1)o široki avtobusni cesti na Jadran, po cesti, ci bi bila vsaj enakomerna in se ne bi menjala vsak hip: zdaj široka kot na pr. od Ribnice do Kočevja, zdaj skoraj kot občinska pot med Rašico—Velikimi Laščami in Ortnekom. ki se nadaljuje od Kočevja do Kolpe, na najlepši vzpe-tosti in najzanimivejši Kočevski planoti, kamor sega najdalje k našemu jugu Kras. Na nekaterih mestih jo popravljajo, širijo, ravnajo — toda jadranska cesta zdaj to še ni in niti ne kaže, da ho v kratkem taka. kakor bi si jo človek v nvtu, še bolj pa v avobusu želel. Kljub temu pa vozi šofer s sigurnostjo, kakor smo ie vajeni — kdor jo je — samo pri črnogorskih
šoferjih, ki se spuščajo po serpentinah kot prožna krogla po ruleti. V Laščah je bila prva postaja, toliko, da smo pozdravili Levstika in utegnili vreči oči na monumentalno pročelje cerkve, ki varuje kot s perutnicami ogromnega orla hiše-piščeta pod seboj. V Ribnici smo samo pomislili na Gallusa, ki bo zdaj po zaslugi g. dekana — upamo — za stalno dobil občinsko pravico v tem trgu, kjer ima še spomenik; v Kočevju pa smo imeli priliko spoznati kočevske Nemce v zelenih »štajerskih« oblekah, ki so danes že izgubile »lokalen« pomen in imajo že drugačen značaj, kateremu ni treba, da nasedajo tudi naši Slovenci po Ljubljani in Gorenjskem. ki s takim veseljem hite kupovat bele nogavice in dekleta zelene obšitke... Vse zaradi mode, ki bi vsaj pri nas ne smela biti moda. Če se ne motim, so bile svoj čas prepovedane zelene kravate ... To samo mimogrede, prav res mimogrede, ker jaz sem se ustavil šele
firi zavodu za slepce, kjer sem ujel melanho-ično igranje na eitre in dramatično zborno de-klamacijo: »Vstani, vstani, Jerica! Vstani, ženi vole past tjakaj v reber zeleno! Čuj, že. dnovc zdaj zvoni...« O. sirote Jerice, ki vidite dan po zvonovih in zeleno reber iz pesmi, pozdrav-lje.ne i.n pozdravite učitelje, ki dajejo vašemu svetu svetlobo in hrano in v vaši noči dnovom zvone!
Od Kočevja do Pirč .— najzanimivejša pot: najprej vkreber in klanec, s katerega vidite v nasprotni breg. narezan z njivami kot v pisane trakove, sredi katerih stoji cerkvica: na vrhu vzpetosti pa se začne Kras kočevskih fara: Stol-eerjev in Fare in pade v serpentinah do slovenskih Pirč. kjer Kolpo meji nnšo_ slovensko zemljo od hrvaškega Broda Tn zdaj se znova dvignemo, pa ne v Kras, temveč v gozdni gorski svet, na vrhu katerega je mesto Delnice in vas Gorski Kotar, ki nas je sprejel^ z meglo in dežjem. Šele v serpentinah proti Sušaku. v pravem obmorskem krasu s pinijami in topoli in s kamenjem ograjenimi njivicami in vrtovi, s kamenito široko cesto in velikim padcem proti
morju, se nam je zasmejalo sonce, ki nas ni zapustilo niti, ko smo v najsijajnejšem diru zavili v romantično sotesko za Trsatom in pod Trsatom v ožino, na dnu katere deli Recina naš svet od italijanskega. Finis coronat opus — bi lahko rekli o tej vožnji, katere najlepši del je prav njen konec, njen padec v Sušak, zlasti še, če srečuješ že pol ure kmetice in brhka dekleta, oprtana — ne s koši — temveč košarami na hrbtu in smejočim soncem v očeh, ki je razvnemal našega šoferja, pa tudi tiste, ki so sedeli za njim.
Zdaj sedim v kavarni in mislim na to vožnjo iz Ljubljane na morje, ki je bila lepa in prijetna — zanimiva bolj kot železnica, ne pa toliko kot misel na slovensko direktno avtomobilsko resto na Jadran in na še bolj potrebno železniško zvezo Slovenije z morjem, misel, ki naj bi bila napisana za motto tega potopisa.
Toda pravi uvod na morsko pot da pravemu mornarju našega Primorja šele romanje na Trsat, k Mariji, Morski zvezdi. Ko nisi dobil na Sušaku ne lir, ne levov, ne drahem in so banke v soboto že opoldne zaprte — zato si prihodnjič preskrbi te stvari v Ljubljani! — pojdi vsaj na Trsat. kjer je cerkev odprta, in kjer mal milodar lahko zmenjaš za veliko milosti. Nisem štel stopnic, ker pravijo, da jih nihče prešteti ne more, staviti pa nisem z nikomur šel, vem pa dobro in tudi zapišem lahko, da sem bil močno utrujem, ko sem prišel na vrh. Menihi so ravno odkrili čudodelno podobo, da človek laže položi svojo usodo v roke Za-vetnici človeka na morju, usodo, ki bo nihala mesec dni med nebom in vodo, v lupini, ki potrebuje ljubečega Lelja - krmarja, dobre Zvezde Podobe po stenah (med njimi tudi Kraljeve litografije) kažejo viharje na morju, rast vere v življenjski nevarnosti in pomoč trsatske Marije, zavetnice mornarjev. K njim priložiš ti svoj medaljonček, svojo Zdravo Marijo in se spustiš po strmini v pristan, kjer žo čaka >Ixivčen«, da te ponese na valovih okrog Balkanskega polotoka.	td.
Paul Hartmann in Brlgltl« Horn«y
V nemškem velefilmu
KINO MATICA Telef. 21-24
REVOLUCIJSKA SVATBA
Kaj pravite?
Beseda: »fertig!* — Veliko tujih, posebno nemških besed sv je vrinilo v našo slovensko govorico. Večino teh bi popolnoma lahko nAdomestili z domačimi, slovenskimi. Ena izmed teh tujk je
beseda »fertig*, Ne vem, ali so se je Slovenci tako krčevito oprijeli zaradi lega, ker so jo v stari Avstriji tolikral slišali prid odhodom vlakov, ali zakaj.
Služkinja pospravlja, pometa, čisti in briše, potem pa pove: »Sem že fertig!* — Kuharica se poti pri štedilniku, potem pa slovesno oznani gospodi: »Kosilo je fertig!* — Čevlje je treba dati čevljarju, da nabije nove podplate. Mojster z veščimi rokami obrača čevlje in jih pregleda, potem pa pravi: »Do sobote bodo že fertig!* — Celo naš kmetovalec se ne more zdržati, da no bi rabil te besede, pravnik je pokošen in sosed pove prijatelju: »S košnjo smo že fertig!* — Še naš vrli gornik se posluži te tujke in pravi: »S trgatvijo smo fertig!* — ln končno: ako bolnik, ki je že mesece ali leta preltžal na postelji, že gleda smrti v obraz, pravijo njegovi obiskovalci: ».le že fertig!*
In vendar — kaj je treba nam Slovencem te izposojenke iz nemškega jezika?! Služkinja bi povedala lepo slovensko: »Sem že pospravila!€ — Kuharica bi zmagoslavno naznanila: »Kosilo je pripravljeno, skuhano je!* Čevljar bi povedal: >Do sobote napravim, naredim, do sobote bodo čevlji popravljeni!* — Naš kmet bi rekel: »Smo ie pokosili.'«• — Veseli gornik bi se pohvalil: »Smo ie potrgali!* — Glede bolnika pa bi listi, ki so usmiljenega srca ali pa samo radovedni, dejali: *Bolnik je pri koncu, umira, nc bo nič i njim!*
V šolah, v prosvetnih društvih, doma in drugod naj bi vsakega, ki rabi to tujko, opozorili, kako neslovenska in nepotrebna je.
—	Protituberkulozna zveza v Ljubljani prejema iz mnogih krajev razveseljive vesti o raznih prireditvah v letošnjem protituberkuloznem tednu. Tudi zbirke so zelo povoljne in tekmujejo nekateri kraji med seboj. Upamo, da ne bo kraja v Sloveniji, ki ne bi prispeval za namene protitu-berkulozne borbe in da razlika med najmanjšimi in največjimi kraji ne bo volika.
—	Delu današnje naklade smo priložili položnico Protituberkulozne zveze v Ljubljani, ki prosi, da bi se naši čitatel.ji odzvali njeni prošnji za prispevek v letošnjem protituberkuloznem tednu. Potrebe Zveze so velike in je zaradi tega prisiljena apelirati na javnost. Denarni prispevki se lahko pošiljajo po uradnih položnicah, ki se dobe na vsaki pošti. Treba je napisali naslov: 1'rotituberkulozna zveza, Ljubljana, ček. račun št. 15.531.
«¥OZN9 RED« za 2 Din
Zahtevajte v vsaki trafiki. Trafike ga lahko kupijo v Cirilovi knjigarni v Mariboru.
—	Režim treh ledenih mož. Dance, v četrtek, nastopa režim treh ledenih mož, treh svetnikov Pankracija, Servacija in Bonifacija, nakar bo v nedeljo zavladala mokra Zofija. V torek je močno deževalo, včeraj pa jc nastopilo vetrovno in hladnejše vreme. V Ljubljani je včeraj do 7. zjutraj padlo 27.9 m/m dežja, v Mariboru 34 m/m. Poročila navajajo, da so bili zlasti na Štajerskem močnejši nalivi. Na Ljubljanici skoraj ni poznati, da bi bilo večje deževje. Pred meseci so pričeli z regulacijo Iške ob izlivu v Ljubljanico. Prav na polja pri izlivu v Ljubljanico je Iška ob povodnjih nanašala ogromne množine proda, kamenja in dračja. Za regulacijo je določenih okoli 900.000 din.
—	URE. nakit za birmo čuden, Prešernova 1.
—	Smrtna nesreča hlapca. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 37-letnega hlnpca Viljema Witine iz Mozla pri Kočevju, ki ga je ponoči brcnil konj v trebuh ter mu povzročil hude notranje poškodbe. Witine je bil ves čas nezavesten. Včeraj popoldne je za poškodbami umrl.
—	Pozor čitntelji! Nagradno tekmovanjo za Radion traja le kratek čas. V nedeljo izide zopet celostranski inserat. s katerim so lahko udeležite tekmovanja in če Vam bo srečn mila boste dobili prvo nagrado, ki znaša 10.000 din v gotovini.
—	Pri zuprtju. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef Br^ČIce«
—	Društvo organistov za mariborsko škofijo obvešča svoje člane da imajo glede nabave legitimacij za polovično vožnjo točna navodila v zadnjem ikofijskem oglasniku Dobite ga v vseh župnih uradih. _ Občni zbor društva organistov bo v Celju
v Orlovskem domu v sredo, dne 8. junija t. 1„ ob 9. Ker za posebno polovično vožnjo nc bomo prosili, si nabavite pravočasno iegiiimacije, — Odbor.
—	»Borba krščanskih strokovničarjev za nov red«. Brošura pod tem naslovom nam v pristni in neskvarjeni obliki ter besedi predstavlja bistvo krščanskega strokovnega gibanja ter njegovo stremljenje, da se gospodarstvo preosnuje v svobodni državi v samoupravno organizacijo (korporacije), ki naj jo vodijo delavske in delodajalske strokovne organizacije. Kdor se peča ali se zanima za socialno vprašanje, se mora seznaniti z vsebino te brošure, ki se dobi pri izdajatelju (Valant Milan, Ljubljana, Ulica na grad 5). Gospodje, ki so brošuro prejeli na ogled, so naprošeni, da jo poravnajo po poslani poštni polžnici.
—	Kolodvorski buffet II. vrste na postaji Dravograd - Meža. Direkcija držav, železnic v Ljubljani odda s 1. julijem t. 1. po predpisih pravilnika 133 v zakup za nedoločen čas kolodvorski buffet II. vrste na postaji Dravograd —Meža. Potrebna glavnica za obratovanje Duf-feta znaša 6000 din. Prošnje je vlagati do vključno 10 junija t. 1. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani. Natančnejša pojasnila o pogojih in velikosti varščine je moči dobiti pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba 59 odnosno 54, ter pri šefu postaje Dravograd-Meža
—	Popularna tedenska potovanja na Francosko. Od 21. maja organizira društvo »Putnik« s sodelovanjem najvažnejše francoske turistične ustanove, cenena tedenska potovanja v Pariz in Francosko z odhodom iz Belgrada vsako soboto popoldne. Vsako potovanje traja 10 ali 17 dni. Aranžma iz Belgrada, St. Pazove in Rume stane 1.590 din, lz Vinkovcev in SI. Broda 1.565 din, iz Zagreba in Zidanega mostu 1.440 din, iz Ljub-
tL,
vršno poznamo Kristusovo kraljestvo. Kako malo se zavedamo, da Kristus živi in deluje v cerkvi Nobena kongrcgacijska knjižnica ne bi smela biti brez te poučne — našemu izobraženstvu tako potrebne knjige. Posamezna poglavja bi bilo kaj koristno obdelati na družbenih sestankih. Zavest naše povezanosti s Kristusom bo tudi v nas vzbudila novo veselje, smisel za krščansko občestvo, krščanski ponos, ki bo postal vir globljega verskega življenja in apostola ta. Veliko notranje bogastvo si bo pridobil vsak, kdor bo knjigo predelal. Saj je pisana s tako jasnostjo in preprostostjo, da se razblinijo vsi ugovori zoper edino pravo Kristusovo cerkev. Zelo primerna je knjiga tudi kot darilo za razne prilike Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in stane nevezana 52 din, vezana 60 din.
Ljubljana
V četrtek, dne 12. maja 1938
Prireditve in zabave
Z bolgarskimi pevci, ki bodo prišli v Ljubljano drevi ob pol 9 z belgrajskim brzovlakom, pride več bolgarskih skladateljev, med njimi starosta bolgarskih komponistov Angel Bukorešli-jev. Bolgari bodo počastili na tem koncertu spomin svojega velikega prijatelja — našega skladatelja Emila Adamiča z izvedbo njegovega zbora Franica. Plovdivski pevski zbor je v glasovnem in tehničnem oziru odličen, zato obisk koncerta najtopleje priporočamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta točno ob pol 9 zvečer v veliki Filharmonični dvorani.
Na produkciji poljske glasbo, ki bo v petek, dne 18. t. m., nastopijo naslednji gojenci: Pianisti: Demšar Gojmir, Bradač Zorka, Osterc Marta in Adamič Bojan; violinisti Zalokar Srečko, Celist Cehovin Bogomil in pevci: Pavlovič Štefanija, Go-stiša Alojzij in Polajnar Ljudmila. Opozarjamo na točni začetek ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Podrobni spored produkcije se dobi v knjigarni Glasbene Matice in stane 3 din.
Proslava materinskega dneva za Bežigradom bo v nedeljo 15. t. in. ob 4 popoldne v telovadnici ljudske poskusne šole. Raznovrsten spored izvaja šolska mladina, ki ji dajejo starši najlepšo pobudo s svojim obiskom. Vstopnina je nizka, čisti dobiček pa namenjen siromašni šolski mladini. Z ozirom na plemenit namen so starši vljudno vabljeni k lepi prireditvi.
Predavania
Šempetrsko prosvetno društvo vabi svoje člane nn predavanje, ki ga priredi f. odsek. Predava g. prof. Trčelj o sodobnih slov. problemih.
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Peter ima danes po šmaruicah sestanek s predavanjem g. prof. Trče-la o »udobnih slovenskih problemih.
XV. redni občni zbor Umetnostno-zgodovinske-ga društva v Ljubljani bo v soboto, dne 14. maja, ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union s sledečim dnevnim redom: 1) otvoritev in pozdrav predsednika; 2) čitanje zapisnika XIV. rednega občnega zbora; 3) poročila odbornikov; 4) poročila preglednikov; 5) slučajnosti V primeru nesklepčnosti bo občni zbor četrt ure kasneje, ki sklepa pravomočno ob vsaki udeležbi. Za uvod v občni zbor bo predavanje univ. prof. dr. F. Steleta o »Ljubljani kot umetniškem središču Slovencev«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni.
Fantovski odsek - Šiška ima drevi svoj redni fantovski sestanek z zanimivim predavanjem »Slovenski delavec in komunizem«. Za člane udeležba obvezna. Prijatelji odseka vabljenil
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in dr, Gartus, Moste,
Ljubljanski javnosti!
Drevi ob 20.24 se pripelje v Ljubljano gostovat moški zbor Plovdivskega pevskega društva, ki je najstarejše bolgarsko pevsko društvo. S pevci se pripelje tudi več vidnih članov Bolgarsko-jugoslovanske lige v Plovdivu. Ze samo dejstvo, da je bil ustanovitelj Plovdivskega pevskega društva naš slovenski rojak prof. Anton Bezenšek, nam veleva, da bratske goste v naši beli Ljubljani čim slovesneje sprejmemo. Zato pozivamo ljubljansko javnost, da pohiti drevi v čim večjem številu na kolodvor, jutri pa, da se udeleži koncerta, ki bo ob 20.30 v veliki filharmonični dvorani. Poziv je podpisalo 20 ljubljanskih društev. *
1 Prešernova proslava na univerzi. Slavistični klub na ljubljanski univerzi priredi v soboto, dne 14. maja, ob 11 dopoldne v zbornični dvorani na univerzi Prešernovo proslavo z govori in recitacijami Prešernovih pesmi. S tem 6e tudi akademiki naše univerze pridružujejo ostali slovenski javnosti, posebej pa še mladini, ki je ob priliki nabiranja prispevkov za odkup Prešernove hiše po vsej slovenski zemlji priredila podobne proslave. Danes, ko se pobirajo prispevki še za opremo rojstne hiše našega prvega pesnika, je taka prireditev tem bolj upravičena.
InTViT
Ali ste si že ogledali velikomestno izbiro vsakovrstne nianufakture po najnižjih cenah! Če še ne, pridite k
BRATA VLAJ, Wolfova ulica 5
1 Hubadova župa vabi vse ljubljanske in
okoliške zbore k sprejemu bolgarskih pevcev iz Plovdiva. ki bo drevi ob 20.24 na glavnem kolodvoru, ter v petek na koncert v Filharmonijo ob pol 21. V soboto 14. t. m. bo ob 20 v Glasbeni Matici prva vaja vseh mešanih in moških zborov za nastop pri odkritju E. Adamičevega spomenika Note: »Ecce dolor« in »Molitev«. — Uprava
1 Za jubilej Vala Bratine rezervirane vstopnice naj izvolijo naročniki dvigniti pri operni blagajni!
1 Zanimivosti s trga. Včerajšnji tržni dan je bil srednji. Jabolka eo redka, kajti star pregovor je, da stara jabolka niso okusna, ko začno jablane cveteli. Po nekaterih krajih se nam obeta kljub hudemu vremenu dobra letina, kajti jablane dobro prestanejo tudi mraz pod —5° C. Ker je bilo deževno vreme v torek, je bilo včeraj na trgu veliko povpraševanje po raznih sadikah. Mnogo je bilo prodanih paradižnikov za nasad. Na trgu so bile naprodaj v prav redki izbiri prve črešnje. Šopek po en dinar. Uvožene so bile iz Goriške. Novi krompir ima stalno ceno 8 din za kg. Stari pa po 1.50 din kg na debelo. Na Sv. Petra nasipu je bilo dopoldne do šest voz starega krompirja. Letošnje zgodnje kumare, gojene večidel po rastlinjakih, so bile po 16 din za kg, prejšnje dneve po 20 din.
1 Wolfova ulica se šili Staro zidovje nekdanje Lassnikove odnosno Peskove hiše so začeli včeraj podirati v Wolfovi ulici, ker je velika Mayerjeva palača v glavnem že dčiščena in se bodo sedaj nadaljevala nekatera zunanja in notranja dela. S podiranjem starega zidovja bo ozka Wolfova ulica na tem mestu znatno razširjena,
1 Za mestne reveže je darovalo Gradbeno podjetje zidarskih mojstrov d. z o. z v Ljubljani 100 dinarjev namesto venca na grob pokojnega gospoda Živca Franca. Velikodušnim darovalcem 6e mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje.
»SANOPED«
odpravi takoj duh po potu, omeji potenje, varuje nogavice, čevlje in perilo, ohrani zdrave noge.
1 Strokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani naznanja da bo sv. maša za umrle člane na Rožniku dne 15. maja 1938 ob 9, h kateri vabi vse prijatelje in dobrotnike društva. Za članstvo udeležba obvezna. Odbor.
1 Idrijski krožek vabi vse idrijske rojake in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže proslave 25-letnice umetniškega delovanja rojaka gospoda Vala Bratine, ki bo v petek, 13. t m. v dramskem gledališču.
Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
1 Prleki vkiip! Društvo prijateljev Slovenskih goric priredi v soboto, dne 14. t. m., ob 20 v prostorih hotela Štrukel svoj prleški večer s petjem in smehom. Prleki bodo imeli priliko spoznati svoje sorojake v Ljubljani in okolici ter se bo na tem večeru sklenilo oziroma obnovilo marsikatero poznanstvo,
DOLENJSKE TOPLICE 38° C
Tisoči zahvalnih pisem 1 — Zdravljenje s kopelml direktno na vrelih, ki dajo 3 milij. lltrov( Izredno zdravilne visoko radioaktivne vode dnevno. Lepi izprehodi) krasna okolica, polna Iglastih gozdov. Pension a kopeljo že od 46 din dalje. Zahtevajte prospekte.	Na razpolago kopallSni avto t
1 Aretacija nevarnega vlomilca. Pred dnevi je neznan vlomilec skušal vlomiti v Kosijevo gostilno v Kosezah Gostilničar je odpodil nočnega neljubega obiskovalca z revolverjem. Ob-strelil je vlomilca v desno in levo roko. Vlomilec si ni upal v ljubljansko bolnišnico, ampak se je zatekel v celjsko, kjer se je predstavil pod napačnim imenom. Na opozorilo ljubljanske policije je celjska policija ugotovila, da.je ranjenec zasledovani vlomilec Mate Ra-doševič iz Sinja. Radoševič je bil prepeljan V Ljubljano in so ga na policiji zaslišali. Radoševič je že priznal poskušeni vlom v Kosijevo
ICIS^O iiJiNIIOSM Pustolovščine miljonarjevega sina, »dovršenega tipa današnje družbe«' - Te|of 2<, 0)	ERR0L FIVNN nepozabni »Poročnik indijske brigade« v satirični komediji
Danes premiera! Predstave ob I1*., 19.15 in 21.15 uri - Ta film, ki ga je režirai M. "lerteiz jedobit nagrado nn mednarodnem
Moč se ie dogodilo....
nagraoo na iiikuubi fuueiii
film. natečaju v Benetkah Sodelujejo prvovrstni ameriški komiki, ki skrbe smeh in zabavo!
Koledar
Četrtek, 12. maja: Pankracij in tovariši, mu-mučenci; Nerej, mučenec.
Petek, 13. maja: Servacij, škof; Robert Belar-
min.
Novi grobovi
■f V Litiji je v cvetu mladosti mirno v Gospodu zaspala gdč. Alma AnžeL Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu o, očetu, bratoma in sestri naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Dve poroki. V ugledni Krenovi hiši v Sve-čini so v nedeljo obhajali kar dve poroki. Starejša hčerka Pepca se je poročila s trgovcem Miroslavom Kertom iz Črne, mlajša Rezika pa z ravnateljem mariborske poizkušnje in kontrolne kmetijske postaje g. inž. Pavlom Ferlicem. Mladoporočencem naše iskrene čestitke!
V Šmartnem pri Litiji sta se v ponedeljek, dne 9 maja, poročila g. B a j d e Franc, občinski tajnik na Vačah, in gdč. M e k e Marija iz šmartna. Oba novoporočenca sta vseskozi vneto sodelovala pri prosvetnih in cerkvenih organizacijah. V novem stanu jima želimo vso srečol
ne in Rakeka 1.365 din. V ta aranžma 10 dni je vračunana vožnja v 3. razredu do Pariza in nazaj, stanovanje, zajtrk, prevoz do hotela in obratno, vse iakse in napitnine. Poleg teh rednih potovanj organizira »Putnik« tudi specialna in sicer: dne 11. junija za Pariz z obiskom francoske riviere, 2. julija v Pariz in London, potem 23. julija v Pariz, francoske Alpe, Grenoble, Chamonix, Ženevsko jezero, 6. avgusta 14 dni na Azorsko obalo. Vsako potovanje predvideva tudi krajše bivanje v Benetkah in Milanu. Udeleženci potujejo z osebnim potnim listom. Prijave se zaključijo 7 dni pred odhodom vsakega vlaka. Pojasnila, prospekte in prijave v vseh biljetarnicah »Putnika«.
—	Izpremembo rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Francu Juriču, pristojnemu v občino Zagorje ob Savi v litijskem okraju, v V i č i č , in Štefaniji Fluher, pristojni v občino Zgornja Kungota, okraj Maribor, levi breg, v Viher.
—	IX. redna seja širšega odbora za XX. mednarodni katoliški esperantiki kongres v Ljubljani
bo v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10 dopoldne v sejni sobi hotela »Metropol« v Ljubljani. Za člane odbora udeležba obvezna, ostali vabljeni.
—	O knjigi »Kristus v cerkvi«, katero je spisal dr. Franc Grivec, piše znano glasilo dijaških Marijinih družb »Naša zvezda« sledeče: Kako po-
Kino Sloga 2730 Boris KariOfl m^-nf-
inV2ri5. uri. -lačjl od .Frankensteina'! Zgolj za ljudi moinlh ilvce»l
Dih smrti |
■nHHOBEHBHHBaSM
Turški proglas Jugoslaviji
Belgrad, 11. maja. AA. Predsednik turške vlade Džeial Bajar je sporočil nocoj po bel-grajskem radiu tale pozdrav našemu narodu:
»Dragi državljani Jugoslavije! Prišli smo v Jugoslavijo, da plemenitemu prijateljskemu in zavezniškemu narodu prinesemo prisrčen pozdrav iz Turčije. Sprejem, na katerega smo naleteli in izrazi resničnega prijateljstva, s katerimi so nas pozdravili, so sijajen dokaz globo-kosti občutij, ki vežejo obe državi. Nad vse prijetno smo bili presenečeni nad doseženimi uspehi in nad blagostanjem, na katerega smo naleteli na vsakem koraku v vaši državi. Za zveste prijatelje Jugoslavije, kakršni smo mi, si ne morem zamisliti večje radosti, kakor je radost, ki jo občutimo, ko gledamo zavidanja vredno stopnjo blagostanja, ki ga je dosegel jugoslovanski narod z modrim vladanjem, ki je vse posvečeno službi svoji domovini. Na čelu te vlade stoji toliko pomembna osebnost, naš prijatelj predsednik dr. Stojadinovič. Prepričani smo, da bomo v prijateljskem sodelovanju med balkanskimi nnrodi našli pravi studenec miru in sreče, odličen konkretni izraz tega našega prepričanja pa je Balkanski sporazum. Želimo iz vsega srca, da se ta ideal uresniči in da postane ideal vseh Balknncev.«
Belgrad, 11. maja AA. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in njegova soproga Avgusta sta danes popoldne priredila v svoji vili čajan-
ko na čast predsednika vlade Dželala Bajarja in njegove soproge ter zunanjega ministra Ruždi Arasa. Na tej čajanki so bili poleg spremstva omenjenih državnikov tudi turški časnikarji, s katerimi sta se oba predsednika vlad prisrčno razgovarjala.
Belgrad, 11. maja. AA. Predsednik turške vlade Džeial Bajar in jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič sta s svojim spremstvom, v katerem je bil poleg drugih tudi šef kabineta dr. Dragan Protič, obiskala zavod za kovanje denarja na Topčideni. Poleg turških ministrov so kovnico obiskali tudi turški časnikarji, ki jih je vodil šef osrednjega tiskovnega urada dr. Kosta Lukovič, v spremstvu ravnatelja agencije Avale Stoimiroviča-Jovanoviča ter nekaj domačih časnikarjev. V imenu Narodne banke je visoke goste pri vhodu v ravnateljstvo zavoda sprejel in pozdravil podguverner Milo-rad Zebič ter jim predstavil ravnatelja in posamezne načelnike. V imenu vsega osebja zavoda je uslužbenka gdč. Nada Dimičeva izročila predsedniku turške vlade kito cvetja ob primernem nagovoru v krasni francoščini. Predsednik turške vlade se je prisrčno zahvalil za podarjeno cvetje in krasen nagovor ter na koncu vzkliknil: »Živela Jugoslavija!« Njegove besede so zbudile pri vseh veliko navdušenje. Slišali so se vzkliki: »živel Džeial Bajar! in Živel dr. Milan Stojadinovič!«
Sušn^Cnrigrgd-Koflstgnca
Redna pomorska zveza
Kotor, 11. maja. AA. Zetska plovba je danes odprla novo pomorsko linijo Sušak-Benetke-Kon-6tanca. Ta pomorska pot bo vezala vse balkanske države. Promet na tej novi progi bo opravljala ladja Lovčen, ki se bo po povratku iz Benetk ustavila v naših lukah Šibeniku, Splitu, Dubrovniku, Kotorju, odkoder bo odplula dalje ter pristala v Draču, Valoni, na Krfu, Pireju, v Carigradu in Kon-stanci. Na povratku iz Konstance ee bo ustavila v Varni in Burgasu, nakar bo odplula nazaj v Carigrad in zatem v Smirno, kjer bo ostala 18 ur. Odtod bo ladja krenila nazaj po isti poti, kakor je plula tja in bo pristala tudi v vseh istih pristaniščih kot prej. Ladji bo poveljeval kapitan Srdjen Jurčič.
Ta važna linija je velikega pomena v tujsko-prometnem, trgovinskem in splošno-gospodarskem oziru. Prva pot ladje »Lovčena« ima predvsem propagandni značaj. Zato se bodo na njegovo prvo pot jiodali tudi številni jugoslovanski časnikarji iz Belgrada. Zagreba in Ljubljane iu drugih mest. Med gosti se bodo z Iovčenom vozili tudi Jovmt Banjanin, Stjepo Kobasica, predsednik upravnega odbora agencije Avale Klemontije Bu-kavac, predsednik inženirske zbornice, Dimitrije-vič, svetnik zunanjega ministrstva Blagojevič, narodni posl. Paštrovič, ravnatelj uprave »Politike« Štefanovič, ravnatelj zetske plovbe Rudolf Gjunio in urednik »Slovenca« dr Tino Debeljak.
Belgrajske vesti
Belgrad, 11. maja. m. »Samouprava« piše o polemiki med tednikoma »Slovenska vas« in »Slovenska beseda« ter pravi, da je iz te polemike razvidno, kako se bivši JNS-arji sramujejo svoje nedavne preteklosti. Toda kar je najznačilnejše, je to, da se politika tako zva-nega dravskega krila JNS na čelu z dr. Kramarjem v ničemer ne razlikuje od skupine dr. Puca. Tudi ti so namreč za integralno jugo-slovanstvo.
Belgrad, 11. maja. m. V Narodni skupščini so začeli priprave za slikanje glavne sejne dvorane. Po tem sodeč se skupščina do jeseni ne bo več sestala. Vse stranske dvorane so že okrašene s freskami in slikami naših umetnikov, edino glavna dvorana Je bila do sedaj bela. V senatu pa so začeli prezidavati trakte. Dvorano kluba JRZ so pre-zidali ter napravili iz nje več sob, medtem ko bodo iz tiasprotnega trakta vrgli več sten ter napravili tam večjo dvorano za klub JRZ. Klub JNS, ki Ima v senatu samo še 12 članov, bo dobil sobe v traktu, kjer so bili do sedaj prostori kluba JRZ.
Belgrad, 11. maja. m. V nedeljo bo v umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič odprta 10. jubilejna pomladanska razstava jugoslovanskih umetnikov. Razstava je pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Na njej bo razstavilo svoje
umetnosti tudi več slovenskih umetnikov. *
Pariš, 11. maja. V torek je v bližini Lyona padlo vojaško letalo s petimi osebami. Vseh pet
je bilo mrtvih,