POZEBA OLJKE V PRIMORJU 
LETA 1956 
D r a g o M e z e 

Splošno o oljkah v Jugoslaviji 
in njihovem pomenu za celotno ekonomiko 
Oljka je med mediteranskimi kulturami ena najprilagodljivejših 
in najbolj trdoživih kulturnih rastlin. Uspeva v krajih s povprečno 
letno temperaturo 12—21° C. V zreli razvojni dobi prenese tempera-
turo do —15° C, maksimalno pa tudi do 52° C. Pripomniti pa je, da 
ji tako nizke temperature le v času mirovanja ne škodijo, to je tedaj, 
ko po njej ne krožijo življenjski sokovi; v nasprotnem primeru so 
lahko posledice katastrofalne že pri nekaj stopinjah pod ničlo. Mlade 
oljke so za mraz veliko bolj občutljive; odmro že pri temperaturi 
— 3° C, če traja dalj časa in če je vreme vlažno. Pri suhem vremenu 
pa prenese oljka brez škode temperaturo — 5° C. Tudi za stare oljke 
je lahko nizka temperatura usodna; zanje je kritična že temperatura 
— 7° C, pri —12° C pa lahko že popolnoma pozebejo. Pri nas so za 
oljko najugodnejši kraji s povprečno letno temperaturo 16,5—17,5° C, 
z januarsko temperaturo okrog 4° C, z zmerno vlažnostjo — največ 
dežja jeseni in pozimi, najmanj poleti, zlasti v avgustu. V času cve-
tenja je ugoden lahek, suh veterc (1, 340—343). Od vseh sadnih dreves 
pri nas je oljka najbolj kserofitna, vendar v splošnem to ni tipični, 
ampak tako imenovani fakultativni kserofit, kar pomeni, da jo mo-
rajo ponekod, kot n. pr. v izrazito aridnih področjih, tudi namakati. 
Pri nas namakanje ni potrebno, saj ima vlage od zemlje dovolj. Ne 
prenese dolgotrajnega dežja, tudi ne prevlažnega zraka med letom. 
Klimatsko je torej zanjo pri nas najugodnejša južna srednja Dal-
macija, dalje južna Dalmacija in Črnogorsko Primorje ter otočje. 
Povsod tu je tudi največ oljk in so pozebe tudi manj verjetne. V se-
verni in srednji Dalmaciji so pogoji zanjo še vedno dovolj dobri, v 
Hrvatskem Primorju in Istri pa že manj. Zato je oljk tu tudi razme-
roma malo; največ jih je na Kvarnerskem otočju, skoraj brez njih je 
obala pod Velebitom in obala vzhodne Istre, več pa jih je spet v južni 
in ob zahodni obali Istre. Severneje ležeči kraji ustrezajo oljkam zato, 
ker je tu svet zaradi večje množine kisline kvalitetnejši (4), dalje, ker 
se oljčna mušica, ki je oljkam v veliko škodo, tam skorajda ne pojavi 
(5), in pa, ker tod trohnobe oljčnega lesa in oljčnega raka skoraj ne 
poznajo (3). Sodeč po povprečni januarski temperaturi, ki oljki še 
prija (4° C), bi se tu oljka lahko gojila precej globlje v notranjosti, 
na kar kaže januarska izoterma 4° C v Jugoslaviji; manjkajo pa ji za 
to drugi predpogoji. 
Najugodnejša za rast oljke so plodna in globoka apnena tla, ne 
uspeva pa na kislih, nepropustnih in močvirnih tleh (1, 343). Zaradi 
prilagodljivosti oljke je možno vzgojiti sorto, ki ustreza določenim 
krajevnim razmeram. Tako goje n. pr. v Dalmaciji tako imenovano 
dalmatinsko obliko, ki je prilagojena plitvemu in skeletnemu zem-
ljišču (1, 342). Zakoreninjenje pri tej ne gre v globino, ampak bolj 
v horizontalo, kar pa ima seveda tudi slabe strani; bolj občutljiva je 
za dolgotrajno sušo, močnejši vetrovi, zlasti burja, pa jo lahko tudi 
izrujejo. Klimatskim in terenskim razmeram je prilagojena oljka tudi 
v Koprskem Primorju, ne pa, seveda, ekstremnemu mrazu. Tu goje 
največ tri sorte oljk, in sicer: drobnico, črnico in bugo; nobena od teh 
pa ni brez škode preživela zadnje pozebe. Kot najbolj odporna proti 
mrazu se je izkazala buga, za njo črnica in kot zadnja drobnica (11). 
Oljka dočaka lahko visoko starost. Vzrok za to je v veliki pri-
lagodljivosti in sposobnosti za regeneriranje. Biološki ciklus traja zato 
lahko tudi po več stoletij. V severni Afriki so n. pr. oljke, ki so že iz 
rimskih časov. Tudi Črna gora se ponaša z zelo staro oljko: pri Baru, 
v kraju Zaljevo, je 2000 let stara oljka, ki je zavarovana (5). Mla-
dostna doba oljke je od prvega do 12. leta, od 12. do 50. leta starosti 
je doba rasti, od 50. do 100. leta zrelostna doba, starostna doba pa 
od 100. leta naprej (5). 
Za uspevanje je važna tudi lega oljk. Praviloma morajo zavze-
mati prisojna pobočja, kar velja pri nas posebno za severnejše lege, 
v južni Dalmaciji in Črnogorskem Primorju pa jih dobimo tudi na 
osojnih straneh. Oljka potrebuje tudi veliko zračenja, zato ne uspeva 
v zaprtih, malo zračnih dolinah ali v dnu vrtač ali uval (5; 1, 342). 
Zanimiva je ugotovitev ing. Eda Moduna, ki priporoča kombina-
cijo ovčereje in gojenja oljk (6). Oljka uspeva bolje na tleh brez trave, 
katero ovce sproti popasejo. Dalje je koristno tudi, da ovce sproti 
poberejo vse odpadlo oljčno listje kakor tudi plodove, ki niso za rabo. 
Tudi mladice, ki poganjajo na panju oljk in ki rasti oljke bolj škodijo 
kot koristijo, ovce pridno uničujejo. Zelo jim koristi tudi ovčji urin. 
Po drugi strani pa tudi ovce bolje uspevajo v takih razmerah in dajejo 
gospodarstvu večje koristi. Imenovani avtor priporoča eno do tri ovce 
na hektar oljčnih nasadov. — V Koprskem Primorju seveda ta kom-
binacija ni mogoča. 
V velikem delu našega Primorja oljka dobro uspeva na zemljišču, 
kjer se druge mediteranske kulture ne morejo uveljaviti; zlasti na ne-
katerih otokih je skoraj edina donosna mediteranska kultura. Stanko 
Ožanic pravi o tem (8, 64) >da je oljka za naše kraško primorje in 
otoke kot ustvarjena, saj s svojimi produkti omogoča obstoj mnogih 
vasi in odločilno vpliva na ekonomsko moč celega primorja; ponekod 
je celo važnejša kot vinska trta«. Na Krku n. pr. je oljarstvo ena 
glavnih vej kmetijske proizvodnje (7, 3). Ker je oljka vrhu vsega zelo 
rentabilna kultura, bi ji morali posvetiti izredno veliko skrb. 
Število oljk v našem Jadranskem Primorju pada. Še v prejšnjem 
stoletju jih je bilo samo v Dalmaciji 15—20 milijonov z letnim pri-
delkom 2500 do 3000 vagonov olja; v zadnjem času je v Dalmaciji le 
še okrog 4 milijone dreves s ca. 400 vagoni olja letno (1, 336—337). 
V vsej Jugoslaviji se giblje število oljčnih dreves v zadnjem deset-
letju med 4,7 do 5,1 milijonov. Na nerodne oljke odpade povprečno 
600.000 dreves; največ jih je bilo med leti 1949 in 1953, kasneje pa se 
je položaj izboljšal. V povprečku znaša število rodnih oljk po letu 1930 
ca. 4.420.000 (12, 154). 
Po podatkih iz leta 1955 je bilo največ oljk v severni Dalmaciji, 
saj pride nanje skoraj ena tretjina vseh oljk (32,2 %), od teh v ob-
močju Zadra 55 %, ostale pa v šibeniškem- okraju. Četrtina vseh oljk 
v F L R J je odpadla na srednjo Dalmacijo; največ jih je bilo v split-
skem okraju (74%' ali 18,5 %< v razmerju do jugoslovanskega merila, 
ostalo pa v okraju Makarska). Na južno Dalmacijo je odpadlo 17,4 % 
oljčnih dreves, na Črnogorsko Primorje 10,1 %, na Hrvatsko Primorje 
s Kvarnerskim otočjem 7,1 na zahodno istrsko obalo 8,3 % (samo 
na Koprsko Primorje 2,1 %, na ostalo Istro pa 6,2 %. vseh oljk v 
F L R J ) , najmanj pa jih je bilo v Hercegovini — okrog Stolca, Cap-
Ijine, Zitomisliča, Ljubuškega, in sicer le 0,15 % ali 7373 dreves, od 
tega le 3194 rodnih.1 
Rodnost oljk in z njo zvezana produkcija olja je od leta do leta 
različna. Odvisna je predvsem od vremena v vsakem letu posebej. 
V celoti pa še vedno predstavlja zelo važno postavko v ekonomiki 
Jadranskega Primorja in deloma tudi vse Jugoslavije. — Skupni do-
nos oljčnih sadežev v Jugoslaviji je zelo neenakomeren. Povprečno 
znaša za razdobje 1930—1939 3330 vagonov na leto pri 4,800.000 rod-
nih drevesih, v razdobju 1947—1956 pa 2730 vagonov na leto pri 
4,300.000 rodnih oljkah. Rodnost se torej v zadnjem času zmanjšuje. 
Po pokrajinah oziroma okrajih je bila produkcija v letu 1955 takale: 
v severni Dalmaciji 30,5 %' (v okraju Zader 16,5 %. vseh pridelanih 
oliv v F L R J , v okraju Šibenik 14%), v srednji Dalmaciji 24,5% (od 
tega v splitskem okraju 16,5 %', v okraju Makarska pa 8,8 %), v južni 
Dalmaciji 17,2 %, v Črnogorskem Primorju 14,3, v Hrvatskem Pri-
morju s Kvarnerskimi otoki in v Istri izven Slovenije 5,7, v Koprskem 
Primorju pa 2,1 %. Te številke so zelo podobne onim, ki prikazujejo 
procentualno število oljčnih dreves po manjših teritorialnih enotah. 
Podobno procentualno razmerje je bilo tudi pri produkciji olivnega 
olja, ki je v letu 1955 znašala v vsej Jugoslaviji 5600 ton. Največji 
donos olja in oliv na posamezno drevo v tem letu je bil v okraju 
1 Podatki po: Statistički godišnjak 1956, str. 111; pismeni podatki, ki smo 
jih dobili od Jugoslovanskega udruženja proizvodača i preradivača maslina 
u Splitu, dalje od Sreske poljoprivredne stanice v Mostarju in osebno od 
ing. Marije Skarza. 
Cetinje, z 1,54 k g olja oziroma 5,48 kg oliv. (Še slabše je bilo v mo-
starskem okraju, a zanj so podatki le za olive, ki jih je prišlo po-
vprečno le 3,40 kg na drevo.) 
Oljka in njen gospodarski pomen v Koprskem Primorju 
Tudi slovenska obala, čeprav sega morje tod najbolj proti severu 
in je zajedeno globoko v kontinent, ni brez oljke. Včasih so jo celo 
močno gojili, danes pa je je veliko manj. Razredčile so jo večkratne 
pozebe, zlasti v letih 1879/80, 1929, 1931/32 in poslednja v letu 1956 
(10; 11), dalje splošne gospodarske razmere in nepoučenost o trdo-
živosti te kulture. 
Danes je razširjena oljka le v Koprskem Primorju, v preteklosti 
pa je bila tudi ob severozahodni obali Tržaškega zaliva in tudi Go-
riška Brda in Vipavska dolina niso bile brez nje. Ob severozahodni 
tržaški obali, od Barkovelj do Štivana Devinskega oziroma Timava, 
so rasle oljke še pred približno 80 leti. Bila pa so to stara drevesa 
slabih vrst in tudi brez prave nege, ki so morala propasti. Propad so 
pospešili tudi vinogradi, ki so jih zasadili namesto oljk. Vendar tudi 
ti ne uspevajo. Vzrok je treba iskati tudi v hitri industrializaciji 
Trsta, ki je pritegnila k sebi velik del kmečkega prebivalstva. Nekaj 
posamičnih oljk je še danes tod, sem in tja tudi še katera rodi, a 
služijo sadovi samo za vlaganje v kis. V Goriških Brdih in Vipavski 
dolini so, po mnenju ing. Josipa Rustje, ki mi je zgornje podatke 
pismeno posredoval, začeli saditi oljke šele nekako od srede 18. sto-
letja naprej; pred tem časom namreč niso v listinah nikoli omenjene 
med dajatvami olive oziroma olivno olje. Saditev oljk v Goriških 
Brdih in v Vipavski dolini je spadala najbrž v kampanjo pospeše-
vanja naprednega kmetijstva, ki so ga uvajale na deželi c. kr. kme-
tijske družbe, ustanovljene v vsaki pokrajini. Obseg oljčnih nasadov 
je bil tod majhen, vendar pa le tolikšen, da »so imeli tu pa tam mline 
(kamnato kolo v kamnatem koritu) za trenje oliv, in stiskalnice (tor-
ki je — iz italijanske besede torcchio) za iztiskanje olja: strte olive so 
dali v vreče in vreče pod stiskalnico«. Eno tako korito je, po navedbi 
ing. Rustje, še danes v Števerjanu v Goriških Brdih. Do propada 
oljarstva v Goriških Brdih in Vipavski dolini po mnenju poročevalca 
ni prišlo toliko zaradi klimatskih razmer, te so ga le pospešile, pač 
pa iz gospodarskih razlogov, ki so terjali pospešeno gojenje vino-
gradov, ker so dajali več dohodka in so šli ti produkti in sadeži bolj 
v denar, posebno v času stare Avstrije. Veliko vina je porabil tudi 
Trst. — Danes rastejo v Goriških Brdih in v Vipavski dolini na južnih 
obronkih tu in tam raztresene oljke, ki pa le redko ka j rode. 
Po podatkih ing. Rustje goje oljke za sad še vzhodno od Trsta, 
v Bregu (Boršt, Ricmanje, v dolinski občini). To bi bila torej danes 
skrajna severna meja, do katere še goje oljko kot kulturni mediteran-
ski sadež v naših krajih. 
Prva znana večja pozeba je bila v zimi 1879/80. V Ljubljani so 
bile tedaj takele temperature: december —11,8 in januar —9,4; v 
Trstu december 1,3 (povpreček 6,0° C) in januar 1,7 (povpreček 4,1° C). 
Oljke so tedaj sekali na debelo in jih prodajali kot kurivo trgovcem 
iz Furlanije, precej oljčnega lesa pa je pogorelo tudi v ogljarnah pri 
Belem Križu. V Italijo so vozili kar cele barke oljčnega lesa. Po 
letu 1880 je zanimanje za oljke upadlo. Številne oljarne so bile opu-
ščene, za obnovo opuščenih oljčnih nasadov pa ni bilo nič storje-
nega (5). 
Tudi pred letom 1880 je gotovo kda j poškodoval oljčne nasade 
mraz, ki ga izkazujejo meteorološki podatki, in to na osnovi opazo-
valnice v Ljubljani in deloma v Trstu. Pozebe so morale biti v letih: 
1781 (po navedbi Leskovca v [5] — a brez dokaznega gradiva); 1858 
Ljubljana januar — 8,4, februar — 7,9° C, Trst januar 1,1, februar 
1,1° C, torej hujši mraz kot leta 1880; 1864 Ljubljana januar —9,1° C, 
Trst 0,1° C. Po letu 1880 so bile ekstremno hladne zime še v letih: 
1891 Ljubljana januar —8° C, Trst 1,1° C in 1893 Ljubljana januar 
— 8° C, Trst 0,0° C (to je najnižja srednja januarska temperatura v 
Trstu za razdobje 1841—1900).2 
Izredno hud mraz je bil februarja 1929. leta. Pred tem letom je 
bilo v Koprskem Primorju še ca. 300.000 oljčnih dreves na približno 
2000ha obdelane površine, po pozebi pa jih je ostalo le še dobra tretjina 
— okrog 120.000 na 750 ha. Glavni vzrok, da je bilo uničenih toliko 
oljk, ni samo v škodi, ki jo je oljkam prizadejal mraz, temveč tudi 
v nevednosti kmetov; ti so posekali vse oljke, ki so kazale znake od-
miranja; mnogi so izkopali tudi oljčne panje. Velik del teh bi se go-
tovo še regeneriral. Po pozebi je Kmetijska šola v Kopru zasnovala 
drevesnico oljk, ki naj bi služila obnovi oljčnih nasadov. Takoj po 
zasaditvi se jim je posušilo 4500 mladik, a so jih kasneje dosadili. 
Pozeba leta 1932 (v Ljubljani je bila tedaj februarska temperatura 5 
stopinj pod ničlo) pa je skupno število 11.500 sadik znižala na 1360. 
Isto se je ponovilo tudi naslednje leto. S tem je bila misel na obnovo 
oljk v severni Istri opuščena (5). Da so se oljke kljub temu še do 
danes ohranile, je zasluga njihove odpornosti, sa j so ponovno odgnale 
iz korenin tam, kjer človek ni izkopal tudi teh. Zato so danes oljke 
v Koprskem Primorju v veliki večini iz poganjkov mladik in zato ne 
predstavljajo kompaktnega sestoja, razen v bližini obale na pobočjih 
ob spodnji Dragonji (domačini jo imenujejo tudi Rokava) in na vi-
1 Meteorološki podatki za Ljubljano so vzeti iz: Manohin, Kratek pre-
gled temperatur in padavin v Ljubljani v 100-letni opazovalni dobi 1851 
do 1950. Geogr. vest. XXIV, 1952, str. 135—144; za Trst pa iz: E. Mazelle, Kli-
matografie der osterreichischen Kiistenlandes. Meteorologie von Triest. Wien 
1908. 
šinskem področju v okolici Krkavč, kjer še danes prevladujejo tipične 
oljke v obliki pravih oljčnih gajev (10). 
Ponoven hud udarec pa je zadal oljkam ekstremni mraz v febru-
arju 1956, ki bo posebej obravnavan kasneje. 
Vendarle je kljub vsemu vredno gojiti oljko v Koprskem Pri-
morju. Kvaliteta olja, ki ga olive tu dajejo, je prvovrstna. Dobra 
kvaliteta olja nudi zato tudi ugodne pogoje za konservno industrijo 
rib (5). Ni naključje, da se je najbolj razvila prav v Izoli, le žal, da 
mora danes vso potrebno količino olivnega olja uvoziti; konservna 
ribja industrija potrebuje letno okrog 40 vagonov prvovrstnega olja. 
Sedaj moramo uvoziti letno okrog 300 ton olivnega olja, za kar izdamo 
najmanj 510 milijonov dinarjev (5). V letu 1954—1955 je znašala pro-
dukcija olja v Koprskem Primorju okrog četrt milijona litrov; to je 
zadostovalo le za kritje tamkajšnje porabe jedilnega olja. Tudi indu-
strija namiznih oliv mora pokupiti vse oljke za konserviranje izven 
Koprskega Primorja (3). 
D a je imela oljka v Koprskem Primorju v preteklosti večji po-
men, kot ga ima danes in da je tod ta kultura že zelo stara, za to 
govore mnoga dejstva. Pred pozebo leta 1929 je bilo zlasti v jugo-
zahodnem delu Koprskega Primorja precej starih oljčnih dreves, med 
njimi celo takih, ki so dočakala 400 let starosti. Po pripovedovanju 
kmetov je znašal pridelek na drevo tudi preko 2 q, povprečno pa 
30 kg (5); danes je povprečen donos na drevo le okrog 8 kg. Kmetje 
so sadili včasih oljke tudi v vinogradih med trte. Po propadu vino-
gradov ob koncu 19. stoletja je zemljišče, kjer so rasle oljke med vino-
gradi, prerasla trava, zato je še danes mnogo oljk na neobdelanem 
travnem zemljišču, tam, kjer ob obnovi vinogradov teh niso več za-
sadili; taki oljčni nasadi so povečini na strmih pobočjih. Obdelava 
oljk na takšnih strminah ni bila več donosna. Zato so se kmetje raje 
preusmerili k drugim kulturam, ki so se dobro prodajale v bližnji 
Trst, n. pr. sadje, grozdje in vrtne jagode. Okrog leta .1930 se je gibal 
čisti dohodek od vrtnih jagod od 15 do 20.000 lir na hektar, pri bre-
skvah 30.000 lir, pri oljkah p a le 1500 lir na en hektar (5). 
Pomen oljarstva v preteklosti je razviden tudi iz razširjenosti že 
imenovanih štorkelj«. Leta 1871 je bilo teh največ v področju med 
Šmarjami in srednjim tokom Rokave, kar ne preseneča, sa j ima oljar-
stva tod še danes veliko vlogo. Preseneča pa, da jih je bilo veliko 
tudi na Miljskem polotoku, zlasti v bližini Milj, kjer oljke danes niso 
več ka j pomembne. Pozornost vzbuja tudi razmeroma veliko število 
torkelj na vzhodu Koprskega Primorja, okrog Ospa, Gabrovice, Ro-
žarja in Hrastovelj, torej na prisojnem flišnem pobočju pod strmo 
apneno stopnjo Podgorskega krasa. V glavnem so tod danes oljke že 
bolj redke, v okolici Hrastovelj in Podpeči pa jih je le še blizu 100. 
Tudi v okolici Dekanov jih je bilo nekaj več. Spet pa preseneča, da 
v vsem zahodnem delu Koprskega Primorja, tam, kjer je danes oljk 
veliko, leta 1871 torkelj skoraj ni bilo. Bile so skoncentrirane na bliž-
njo okolico Izole in Pirana. 
Na karti istega avtorja (5) so vnesene tudi torklje v letu 1929, 
ko jih je bilo mnogo manj kot leta 1871. V skoraj istem obsegu so se 
ohranile v področju južno od Šmarja, na zahod od tod pa je bilo na-
rejenih nekaj novih, in to v predelu med Kortami in Sv. Lucijo. Šte-
vilo se je zmanjšalo tudi v bližini Izole in deloma Pirana. Skoraj 
popolnoma so izginile z Miljskega polotoka, zlasti iz okolice Milj, kjer 
je bilo leta 1871 še 10 torkelj, leta 1929 pa le še ena. Po ena torklja je 
bila še v Oltri in v Škofijah. Popolnoma pa so izginile v vzhodnem 
delu Koprskega Primorja, iz naselij med Podgorskim krasom in Ri-
žano ter iz okolice Marezig. 
Novejši čas je prinesel modernizacijo tudi v pogledu predelave 
olja. Stare, primitivne torklje so opuščene. Olje se predeluje zdaj le 
v za to ustanovljenih modernih oljarnah, ki jih je danes v Koprskem 
Primorju osem: v Plavju, v Rižani, v Križišču pri Šmarjah, v Krkav-
čah, v Sečovljah, v Sv. Luciji, v Izoli in v Kopru. Neugodno pri da-
našnjem stanju oljarn je le to, da je dovoz oliv v obstoječe oljarne 
zaradi slabe prometne povezave marsikje zelo težak in obstaja nevar-
nost, da se oljčni sadeži pokvarijo in se kvaliteta poslabša. Zato bi 
morda le kazalo število oljarn še zvišati, pa čeprav ne bi bile naj-
moderneje opremljene. 
Kljub vsem nevšečnostim, ki se postavljajo na pot oljkam v Ko-
prskem Primorju, pa so strokovnjaki vendarle mnenja, da je treba 
oljko tod pospeševati in jo načrtno gojiti. Izbrati je treba le najugod-
nejšo lego in upoštevati pri tem mikroklimatske razmere. Izogibati 
se je treba vetrovnim legam, zlasti takim, ki so izpostavljene burji — 
in pa slabo zračenim dolinam (11); zato bi bilo treba po izkušnjah 
in na osnovi mikroklimatskih preučevanj poiskati ugodne lokalne 
pasove, v katerih so že po naravi dane možnosti za uspešno gojitev 
oljk brez večje intervencije človeka (5). Zbrati je treba najodpornejše 
vrste, in sicer take, ki najbolje kljubujejo pozebi. Morda bi kazalo 
preiti k vzgoji oljke v obliki grma (5). Upoštevati je treba vse ukrepe, 
ki zmanjšujejo možnost pozebe, predvsem: čoke je treba pred zimo 
zagrniti z zemljo, da se v primeru pozebe ohrani vsaj panj; v jeseni, 
ko se oljka obira, naj se ne obrezuje, saj so pokazale izkušnje po po-
zebah, da so prav take oljke najhuje pozeble (11). Tudi ni priporoč-
ljivo, zasajati oljko na golih pobočjih, torej pogozdovati zemljišče 
z njo in tako z oljko ustvarjati zaščitni pas. Nasprotno! Oljka dobro 
uspeva v Koprskem Primorju le v zavetnih legah, še posebej, če so 
obrnjene proti soncu, kot je to v področju z največjim številom oljk 
na severnih pobočjih spodnje in deloma srednje Dragonje (Rokave). 
Zelo koristno bi bilo, oljčne nasade zavarovati proti burji z drevesno 
pregrajo. Pripravne bi bile ciprese, ker so goste in visoke (5). V zad-
njih letih, posebno pred pozebo, so v Koprskem Primorju začeli 
načrtno, široko zasnovano akcijo za razširitev oljčnih nasadov. V ta 
namen so osnovali več drevesnic, kjer so gojili okrog 50.000 sadik. 
Nabavili so tudi preko 30.000 oljčnih dreves iz Italije, ki so jih raz-
delili posameznim kmetom (3, 13). Velik del tega je pobrala pozeba 
leta 1956. Kljub temu pa predvideva perspektivni gospodarski načrt 
v kmetijstvu za razdobje 1957—1971 za Koprsko Primorje povečanje 
števila oljčnih dreves na 280.000, ki naj bi dajala povprečno 12,68 kg 
oliv na drevo, kar da 3550 ton oziroma 2,54 kg olja na drevo, kar bi 
SI. 1. Delež oljk v Koprskem Primorju 
Odstotek ol jk po posameznih katastrskih občinah v odnosu do skupnega števila ol jk. Se-
znam katastrskih občin: 1. Piran, 2. Korte, 3. Sv. Peter, 4. Krkavče , 5. Izola, 6. Gažon, 
7. Lazaret , 8. Šmar je , 9. Koštabona, 10. Pomjan, 11. Marezige, 12. Boršt, 13. Truške, 14. Sveti 
J e rne j , 15. Oltra, 16. Milje, 17. Hribi, 18. P lav je , 19. Prebenk, 20. Osp, 21. Ankaran, 22. Ško-
f i je , 23. Tinjan, 24. Dekani , 25. Črni Kal , 26. Gabrovica, 27. Sv. Anton, 28. Kubed, 29. Loka, 
30. Hrastovl je , 31. Movraž, 32. Topolovec, 33. Gradin, 34. Pregara , 35. Sočerga, 36. Podpeč, 
37. Zazid, 38. Bakitovec 
dalo 710.000 kg olja na leto (na hektar 280,6 kg). To bi krilo potrebe 
ribje konservne industrije v okviru sedanje kapacitete in krajevne 
potrebe po olivnem olju, nekaj pa bi ga ostalo tudi še za izvoz. 
Današnje stanje pa je precej drugačno. Leta 1955 je bilo v vsem 
Koprskem Primorju skupno 104.650 oljčnih dreves, od tega 98.840 ali 
95 %, rodnih,- te so dale skupno 825,8 ton oliv oziroma 8,5 kg na drevo. 
Ta števila so bila nekaj pod povprečjem, ki znaša v letih 1949—1955 
900 ton oliv ali 11,6 kg oliv na drevo. Največji donos v zadnjih letih 
je bil leta 1952, ko je dalo posamezno drevo 15,0 kg oliv. V letu 1956 
oljke niso rodile; statistika prikazuje le 100 kg oliv. 
K narodnemu dohodku Koprskega okraja3 prispeva oljka ozi-
roma olje iz nje precejšen delež. V letu 1955 je odpadlo nanjo v raz-
merju s celotnim narodnim dohodkom 0,143 %,, v narodnem dohodku 
iz kmetijstva pa je bila oljka v istem letu udeležena z 0,668 %. V pri-
meru doseženega predvidenega narasta oljarstva v perspektivnem 
gospodarskem načrtu za kmetijstvo se bo zgornji odstotek močno 
vzdignil. 
Danes je oljka v Koprskem Primorju najbolj razširjena na za-
hodu, nekako zahodno od črte Koper, Šmarje, Koštabona. Največ je 
je na jugozahodu, na desnem pobočju Dragonje, v predelu med Se-
čovljami in Koštabono. Tu prijajo oljki tla, prisojna lega, ostale kli-
matske razmere, posebno pa zračnost in" zaščita pred burjo. Glede na 
katastrske občine4 pa ta sektor po skupnem številu oljčnih dreves v 
celotnem Koprskem Primorju ne spada v prvo, ampak v drugo kate-
gorijo, to pa zato, ker so te katastrske občine po obsegu majhne. 
V celem je tod 26,78 % vseh oljk v Koprskem Primorju, od tega kar 
88,5 % rodnih, ali 30 % vseh rodnih oljk v Koprskem Primorju. Po 
številu oljčnih dreves na katastrsko občino je daleč na prvem mestu 
katastrska občina Piran s 24 % vseh oljk v Koprskem Primorju, od 
tega 80 % rodnih ali 23,1 % vseh rodnih oljk v Koprskem Primorju. 
Samo na do sedaj omenjenem teritoriju je skoraj polovica vseh oljk 
in preko polovice vseh rodnih oljk v vsem Koprskem Primorju. Velik 
delež oljk odpade še na bližnje, v glavnem nižinsko koprsko zaledje, 
ki ga zajema katastrska občina Lazaret; tod je 7,45 % vseh oljk v 
Koprskem Primorju, od katerih je 71,8 % rodnih oziroma 6,5 % vseh 
rodnih oljk v Koprskem Primorju. Tu je svet odprt proti burji in je 
zato odstotek rodnih oljk manjši. Zelo dobro.uspevajo oljke na širšem 
zaledju Izole, saj jim nudi nizki valoviti flišni svet, kakor tudi delno 
zavarovanje pred burjo dobre pogoje za življenje. Relativno neugodna 
je le lega proti severu. Katastrska občina Izola zajema 4,7 % vseh 
oljk v Koprskem Primorju, ki pa so bile leta 1955 vse rodne, kar je 
med vsemi katastrskimi občinami, ki so količkaj pomembne po go-
jenju oljk, edini primer; od vseh rodnih oljk v Koprskem Primorju 
jih je tam 5,6 %. — Med 3,1—5 % vseh oljk v Koprskem Primorju je 
še v dobrih legah katastrskih občin, ki segajo visoko navzgor proti 
slemenom, na katerih leže naselja: Gažon, Šmarje, Marezige in de-
loma tudi Koštabona. V vseh teh štirih katastrskih občinah je 17,3 % 
vseh oljk v Koprskfem Primorju in 15,7 % rodnih oljk. Odstotek rod-
nih oljk je tod glede na razmeroma neugodno lego že manjši, in sicer 
v povprečku 74,5 %, najmanjši v Šmarjah s 64,3 % in najvišji v Ga-
žonu 83,5 %. — Preostalih 16 % vseh oljk oziroma 15 % rodnih v Ko-
prskem Primorju pa odpade na številne katastrske občine v vzhod-
nem predelu, ki zajemajo preko polovice ozemlja Koprskega Primorja; 
3 Preračunavanje je bilo možno le v razmerju na cel okraj v letu 1955. 
Instruktivnejše bi bilo seveda računanje glede na zemljišče, ki ga oljke za-
vzemajo. Tako podrobnih podatkov pa ni mogoče dobiti. 
4 Katastrske občine so najmanjše teritorialne enote, za katere je bilo 
mogoče dobiti podatke o številčnem stanju oljk v Koprskem Primorju. 
oljk je čedalje manj, čim bolj gremo na vzhod proti robu Podgorskega 
krasa. V katastrskih občinah Hrastovlje, Zazid, Podpeč, Sočerga in 
Gradin je oljk nekaj okrog 300. Malo več jih je še na južnih pobočjih 
Miljskega polotoka, zlasti v Škofijah in Ankaranu, v zgornjem po-
rečju Rokave in na slemenu pod Pomjanom. 
Še boljšo sliko o razprostranjenosti vseh oljk v Koprskem Pri-
morju pa nam da razmerje števila oljk do površine zemljišča, v našem 
primeru katastrske občine. Vidimo, da so oljke najbolj na gosto za-
Sl. 2. Gostota oljk v Koprskem Primorju 
Število ol jk na hektar po katastrskih občinah. Katas t r ske občine iste kot pod si. 1 
sajene v katastrski občini Korte, kjer jih je 16 na hektar. Nekaj manj 
jih je v katastrski občini Krkavče s 15,3 oljkami na hektar in v Ga-
žonu 13. Visoko število oljk na hektar v katastrski občini Gažon ne-
koliko preseneča, še posebej, če ga primerjamo z bližnjima nižinskima 
katastrskima občinama Izolo in Lazaretom, kjer ao le 2,5 oziroma 2,4 
oljke na hektar; v katastrski občini Gažon je precej nerodnih oljk, 
tako da je rodnih na hektar le 11, medtem ko je teh v Krkavčah 13,2, 
v celi katastrski občini pa celo 15 na hektar. Razmeroma precej oljk na 
hektar je še v katastrskih občinah Sv. Peter 8,8, Piran 8,4 ter v Anka-
ranu in Miljah po 7,5 oljk na hektar; vendar je tu precej nerodnih 
oljk, rodnih je le — v Ankaranu 5,8, v Miljah pa celo samo 5,4 na 
hektar. V kategorijo 5,1—7 oljk na hektar pridejo katastrske občine: 
Šmarje s 6,8, Škofije s 6,7 in Koštabona s 5,4. Poudariti pa je treba, 
da v vseh treh katastrskih občinah odpade precejšnje število na ne-
rodne oljke, tako da je rodnih le: v Šmarjah 4,4, v Koštaboni 4,2 in 
v Škofijah celo samo 3,9 oljk na hektar. V kategorijo med 3,1 in 5 oljk 
na hektar spadajo katastrske občine: Sv. Jernej, Oltra in Hribi na 
Miljskem polotoku, dalje Gabrovica ob Rižani in Marezige; najgo-
stejše so v Sv. Jerneju, 4,9, in v Marezigah 4,5, najmanj na gosto pa 
v Oltri in v Gabrovici, 3,1 na hektar. Pripomnim naj, da je v katastr-
ski občini Sv. Jernej rodnih le 3,1 na hektar in tudi v Marezigah, kjer 
je oljk v razmerju do skupnega števila v Koprskem Primorju veliko, 
je rodnih le 3,5 na hektar. Nekaj pomembnejša je še kategorija z 2,1 
do 3 oljke na hektar, kamor je treba prišteti katastrske občine Izola, 
Lazaret, Dekani in Pomjan. Med temi je največ rodnih oljk v kata-
strski občini Izola, v ostalih treh pa jih je sorazmerno malo. Teritori-
alno največ prostora v Koprskem Primorju pa zavzemajo katastrske 
občine, v katerih je najmanj oljk. Te so razvrščene v tri kategorije, 
med 0 in 2 oljki na hektar, v posameznih teh katastrskih občinah 
pa : Boršt 1,8 na hektar (rodnih samo 0,9), Črni Kal 1,4, Loka 1,3, 
Movraž 1,5 (rodnih samo 1,3), Plavje 1,4 (rodnih 0,8), Sv. Anton 2,0 
(rodnih 1,6), Rožar 0,7 (rodnih 0,5), Truške 0,6, Topolovec in Tinjan 
0,5 na hektar, v katastrskih občinah Hrastovlje, Kubed, Podpeč, So-
čerga, Zazid in Gradin pa je pod 0,5 oljk na hektar. 
Preden preidemo k poglavju o pozebi oljk v februarju 1956 in 
škodi, ki jo je naredil mraz v tem času, moramo najprej spoznati 
glavni vzrok. Zato bomo v naslednjem najprej pregledali 
Vreme v zimi 1955/56 
Pozeba oljk je posledica hudega mraza v februarju, v precejšnji 
meri pa je k temu pripomoglo tudi vreme pred pozebo v decembru 
in januarju, ki je bilo ekstremno toplo in zaradi tega ni prišlo do 
normalnega zimskega mirovanja oljke, ampak je začela oljka pred-
časno vegetirati. Mraz je nastopil v času, ko so bili življenjski sokovi 
v oljki ze prebujeni; zato so bile posledice pozebe toliko hujše. Zato 
je nujno, da ob klimatskem opisovanju razdobja mraza posežemo 
nazaj v december, januar in deloma tudi naprej v marec. 
Preden začnemo razčlenjevati vreme v zimi 1955/56, bomo skušali 
ob kratkem prikazati vremensko situacijo, od katere je odvisno vre-
mensko dogajanje v naših krajih.6 
Vremenu prvih decembrskih dni je oblikoval značaj visoki zračni 
pritisk, ki je zajemal tudi vzhodni del Balkanskega polotoka, in pa 
nekoliko znižan pritisk nad Sredozemljem, ki je v zahodni Sloveniji 
5 Sinoptični pregled je povzet po »Poročilih hidrometeorološke službe 
LRS« za mesece: december 1955 in januar, februar ter marec 1956, ki jih je 
sestavil Janko Pučnik. Tudi pri klimatološkem opisu za Koprsko Primorje 
sem se naslonil na obravnavo v zgoraj imenovanih »poročilih«, ki je izpod 
peresa Danila Furlana; vse ostale podrobnosti pa so vzete iz meteoroloških 
zapiskov dnevnega opazovanja. 
T Geografski zbornik 97 
in ob Jadranu izzval precej padavin ob zvišani temperaturi. Proti 
koncu prve tretjine decembra se je anticiklon razrasel nad vso za-
hodno, srednjo in južno Evropo, s čimer se je vreme še izboljšalo. 
Proti sredini meseca pa so se porajale od zahodne Evrope preko 
Sredozemlja in Urala globoke doline zračnega pritiska, ki so v naših 
krajih močno znižale temperaturo in obenem povzročile močan dež 
nad vsem našim ozemljem. V zadnji tretjini decembra pa je vladal 
nad našimi kraji močan visok zračni pritisk, ki je sestavljal del enorm-
nega anticiklona od Azorov do Urala in onemogočil frontam severno 
od tod prodor proti jugu. Zato je bilo to obdobje, z izjemo 31. decem-
bra in 1. januarja, ko je padlo precej dežja, sorazmerno suho in rela-
tivno hladno. 
V splošnem pa velja za decembrsko vreme pri nas, da je bilo milo 
in ne najbolje založeno s padavinami. 
Podobno je bilo vreme tudi skozi ves januar, ki je bil izredno 
topel in relativno suh, z izjemo zadnjih dni, ko je že zavladal hladni 
zrak, ki je nato vzdrževal značaj vremena skozi velik del februarja. 
V prvi tretjini januarja so bili naši kraji pod vplivom visokega 
zračnega pritiska, sprva azorskega, kasneje pa samostojnega srednje-
evropskega; taka vremenska situacija je povzročala izredno milo 
vreme s skromnimi padavinami ob Jadranu. 
V drugi tretjini januarja se je situacija že bistveno spremenila: 
povprečna dnevna temperatura se je zvišala, padavine so se pomno-
žile. Temu je bila vzrok spremenjena vremenska situacija, saj je bila 
Jugoslavija v območju globokega ciklona z zelo aktivnimi frontal-
nimi sistemi, ki so črpali morski tropski zrak. Ti so bili za kratek čas 
prekinjeni zaradi začasnega razrasta anticiklona z Balkana v srednjo 
Evropo. 
Velik del zadnje tretjine januarja je naše kraje preplavljal za-
hodnoevropski topli anticiklon, zato je bilo vreme ob vsem Jadranu 
suho in toplo. Po 26. januarju pa je zajel vzhodno in deloma srednjo 
Evropo hladni vzhodnoevropski anticiklon. Z njim se je začelo ob-
dobje močnih ohladitev. 
Prvih osem dni februarja so bili naši kraji v menjajočem se pod-
ročju na eni strani zelo trdoživega anticiklona, ki je zajemal vzhodno 
Evropo in Skandinavijo, na drugi strani pa slabotnega depresijskega 
središča v Sredozemlju, z jedrom na Jadranu. Ta situacija je ustvar-
jala možnosti vdora hladnega zraka na Jadran, kar se je intenzivno 
godilo v začetku in ob koncu tega obdobja, ko so padle temperature 
tudi na Jadranu globoko pod ničlo: najniže v Slovenskem Primorju 
in ob Kvarnerski obali, manj v južni Dalmaciji in v Črnogorskem 
Primorju. Padavin je bilo v tem času ob vsem Jadranu malo. 
V drugem delu februarja, nekako od 10. do 18., je povzročila vdor 
izredno hladnega zraka v naše kraje razmeroma široka in globoka 
dolina zračnega pritiska, ki se je razprostirala od Sredozemlja do 
osrednjega Atlantika in je črpala vase hladni zrak iz arktičnih pre-
delov in osrednje Azije, kjer sta se zadrževali dve trdovratni anti-
ciklonalni središči. V tem času so padle v naših krajih, kot tudi v 
večjem delu Evrope, temperature v zimi 1955/56 najniže. Taka vre-
menska situacija je izzvala vzdolž Jadrana veliko padavin, zlasti od 
severne Dalmacije navzdol in na otokih, kjer je padlo tudi precej 
snega, ki je ponekod na debelo prekril tla. Posledica je bila — poleg 
poleg pozebe na oljkah — še lomljenje oljčnih vej. Mnogo manj p a 
je bilo v tem času padavin ob severozahodni jadranski obali, od 
Kvarnerske obale do srednje Dalmacije. Zaradi še vedno nizkih tem-
peratur se je snežna odeja na Jadranu lahko obdržala dal j časa. 
V času od 18. februarja do konca meseca je na začetku tega raz-
dobja prišla Jugoslavija pod vpliv močnega sredozemskega ciklona, 
ki se je širil južno od spojenega sibirskega in gronlandskega anti-
ciklona. Sredozemsko zračno depresijo je sestavljalo več ciklonalnih 
jeder, ki so razkrajala jugovzhodni rob evrazijskega anticiklona. Zato 
je po 18. februarju nastopilo nekoliko toplejše vreme s padavinami. 
Zadnje dni februarja pa je nad zahodnim delom Jugoslavije za-
vladal azorski anticiklon, ki je spodrinil močno oslabljenega sibir-
skega. Velik del Jadrana je bil pod vplivom doline zračnega pritiska, 
ki se je razprostirala od srednjega Atlantika do Balkana, v katero se 
je stekal sorazmerno topel zrak z osrednjega Atlantika, zaradi ka-
terega se je temperatura vzdignila in so nastale padavine: te so bile 
močnejše od Reke navzdol, medtem ko je bil ves Istrski polotok skoraj 
brez njih. 
V marcu se vreme še ni ustalilo, sa j je bilo v večjem delu meseca 
nestalno. Bilo je sorazmerno hladno, precej oblačno, z običajnim šte-
vilom padavinskih dni, a s podpovprečno namočenostjo, predvsem 
ob istrski in kvarnerski obali; južno od tod je bilo več padavin, a še 
vedno pod normalo. 
V prvem tednu marca je bil velik del jugoslovanskega obmor-
skega teritorija pod vplivom morskega, sorazmerno toplega tropskega 
zraka, ki ga je v naše kraje dovajal slabotni anticiklon iznad vzhod-
nega Atlantika. 
V času od 7. do 19. marca pa je prevladoval nad našimi kraj i 
tropski anticiklonalni sistem, ki je, zlasti v nočnih urah, poganjal 
živo srebro tudi ob morju precej pod ničlo, in to izraziteje v osrednji 
Dalmaciji , Kvarnerju in južni Istri kot v Koprskem Primorju. Pada-
vine so bile v tem razdobju minimalne. 
V zadnji tretjini marca je nad Jadranom ponovno zavladalo 
toplo, a nestalno vreme, ki so ga povzročile predvsem morske, trop-
ske in deloma polarne zračne gmote, kot posledica močnega konti-
nentalnega polarnega anticiklonalnega sistema na eni strani, ki je bil 
med severnim, vzhodnim, srednjim in južnim delom Evrope, in fron-
talne motnje nad Sredozemljem in zahodno Evropo na drugi strani; 
te so sprožile občasne padavine v teh krajih. 
Klimatološki pregled zime 1955/56 ob Jadranu 
Decembrske temperature so bile ob vsem Jadranu precej nad 
povprečjem — ob istrski obali in v Hrvatskem Primorju ter v severni 
in srednji Dalmaciji do Splita bolj, kot južno od tod, kjer je tempe-
ratura presegla mesečni povpreček za ca. 1°C, medtem ko je bil ta po-
zitivni odklon severno od Splita ca. 2° C, v Kopru kar za 2,9° C. Ob 
vsem Jadranu srednja dnevna temperatura v decembru ni nikoli 
padla pod 0° C, celo najnižji znani absolutni minimum ob vsej ja-
dranski obali je bil zaznamovan v Veli Luki — 0,3° C 27. decembra. 
V Koprskem Primorju je bil absolutni minimum v Kopru, 3,2° C (dne 
23. decembra), v Škocjanu 1,8° C (6. decembra), v Šmarjah 2,1° C 
(9. decembra),8 le stran od obale, v 262 m visoko ležečem Kubedu7 so 
6. decembra namerili —1,1° C. Srednja mesečna maksimalna tempe-
ratura je bila ob vsem Jadranu preko 10° C; v Koprskem Primorju le 
nekaj desetink stopinje nad 10° C, toda čim bolj proti jugu, tem više 
se je vzpenjala in je v osrednjem Črnogorskem Primorju že dosegla 
15° C. Blizu do te vrednosti se je vzdignila v Koprskem Primorju le 
najvišja mesečna temperatura (v Kopru 14,2° C, V Škocjanu 14,4, v 
Kubedu 12,9 in v Šmarjah celo 16,6° C). Ob dalmatinski obali je tem-
peratura poskočila tudi do 18° C, podobno tudi v Črnogorskem Pri-
morju. 
Za vegetacijo je še posebej važna temperatura pri tleh in v njih. 
Na razpolago so podatki le za Koper (enako tudi za ostale mesece, ki 
bodo še obravnavani). Temperatura (povprečna in minimalna) je ra-
čunana v tleh v globini 2, 5, 10 in 20 cm in pa minimalna temperatura 
5 cm nad tlemi. V decembru je padla minimalna temperatura 5 cm 
od tal pod ničlo le v zadnji tretjini meseca, ki je v povprečku kazala 
— 0,1° C (mesečni povpreček je bil 2,2° C), najniže pa je padla tem-
peratura 5 cm nad tlemi na —3° C. Povprečne mesečne temperature 
v zgoraj omenjenih globinah pa so se vse sukale okrog 7° C (pri 2 cm 
6,9° C, pri 5 cm 7° C, pri 10 cm 7,1° C in pri 20 cm 7,5° C). Najniže je 
padla temperatura v globini 2 cm 27. decembra na 1,8° C, pri globini 
5 cm 28. decembra na 2° C, in istega dne pri 10 cm na 3,5, v globini 
20 cm pa dan kasneje na 5,1° C. 
Čeprav je oblačnost presegla povpreček ob vsem Jadranu, je 
bilo padavin manj, kot jih kaže mesečni povpreček, z izjemo Kvar-
nerja, kjer jih je bilo več; na Reki kar za 72 %. V Kopru jih je padlo 
8 Meteorološke podatke iz Smarij je treba jemati previdno (po zatrje-
vanju kontrolorja z Uprave hidrometeorološke službe LRS). 
7 Da je pri obravnavi pozebe oljk v Koprskem Primorju Kubed še upo-
števan, je vzrok v tem, da ni brez oljčnih dreves (v vsej katastrski občini jih 
je bilo 1955. leta 500) in pa, ker so podatki od tod s čisto meteorološko-kli-
matskega stališča, zaradi primerjave z ostalimi obmorskimi kraji in v isti 
višini se nahajajočim Šmarjem, zelo zanimivi. 
13 % manj od mesečnega povprečka. Bile so precej enakomerno raz-
porejene skozi ves mesec. Vse pa so padle v obliki dežja; edina izjema 
je Hercegnovi, kjer je enkrat snežilo. Število padavinskih dni je bilo 
visoko — skoraj povsod blizu 15, a v večini je bil to le rahel dež ali 
celo samo pršenje. Nekaj več ga je v Koprskem Primorju padlo le 2., 
16. in 18. decembra. Tudi relativna vlaga je bila povsod večja od po-
vprečka, temu primerna tudi oblačnost, ki je bila povsod zelo visoka, 
dočim so bili jasni dnevi povprečno le trije. — Veter je bil povsod 
šibak; v Koprskem Primorju v povprečku ni presegel stopnje 2 po 
Beauferu, t. j. jakosti 6 do 11 km/h (v Kopru 1,2, v Škocjanu 1,1, 
v Šmarjah 1,9 in v Kubelu 1,6). Najmočnejša je bila burja s ca. deset 
kilometrov na uro. 
Kot izreden meteorološki pojav pa je za Koprsko Primorje treba 
posebej omeniti meglo, ki jo je imel Koper v decembru deset, Kubed 
pa devet dni. 
Slano so v Kopru zapisali le enkrat, v Kubedu, ki leži više, pa 
štirikrat. 
Podobno je bilo vreme tudi v večjem delu januarja, saj je bilo za 
ta zimski mesec izredno toplo, zlasti v sredini meseca, ko je padlo 
tudi mnogo dežja. Prav zadnje dni januarja pa je tudi obmorske 
kraje že zajel hladen zrak. 
Srednje januarske temperature so bile ob vsem našem Jadranu 
znatno nad povprečkom — ca. 1,5° C. V Koprskem Primorju je bila 
temperatura januarja, upoštevajoč vse štiri meteorološke postaje, 
5,6° C (Koper 5,9 °C, Škocjan 5,7, Šmarje 5,9 in Kubed 4,9°C). V Kopru 
presega temperatura obdobni povpreček za ca. 2° C,8 približno tako 
tudi v Kubedu, če upoštevamo podobne argumente kot za Koper. — 
V približno istem pozitivnem številu je januarska temperatura ob 
vsej ostali obmorski zahodni Istri, ob Kvarnerju ter v severni in sred-
nji Dalmaciji. V južni Dalmaciji in v Črnogorskem Primorju pa je 
to število manjše, manj kot 1°C; že v Splitu je samo 1,2° C, v Dubrov-
niku celo samo 0,3° C, v Črnogorskem Primorju pa ca. 0,5° C. Naj-
8 Obdobni povprečki so izračunani za Koper le za dobo po letu 1947, ko 
se je v Kopru osnovala sinoptična postaja. Zal pa ti podatki prav za to raz-
dobje ne dajo prave slike, sa j vemo, da je bil januar po letu 1947 v večini 
let nadpovprečno topel, februar pa leta 1956 ekstremno mrzel, kar vse pravo 
podobo pokvari. Zato ni čudno, da kažejo obdobni mesečni povprečki ja-
nuar toplejši od februarja (Koper 1947—1956: januar 4,9° C, februar 4,7° C; 
za razdobje 1947—1954 pa januar 4,5, februar 5,2° C). Starejših podatkov za 
Koper ni, pač pa so za ravno pred Koprom ležeči S. Nazario za razdobje 
1902—1910; ti kažejo v januarju temperaturo 3,3° C, v februarju pa 4,6° C 
in bi jih torej smeli vzeti v poštev tudi za Koper. Vendar je to razdobje le 
nekoliko prekratko. Zato je treba poklicati na pomoč bližnje postaje, in 
sicer: Trst (1870—1914) — januar 4,1, februar 5,2° C in za razdobje 1925—1940 
— januar 5,2, februar 5,4° C ; Oltra (1902—1913) — januar 3,5, februar 4,7° C; 
Strunjan (1902—1916) — januar 4,0, februar 5,2° C. Upoštevajoč vsa ta dej-
stva, bi smeli vsaj približno postaviti za Koper srednjo januarsko tempera-
turo na ca. 4° C, februarsko pa na ca. 5° C. 
toplejša je bila druga tretjina meseca, ko je presegla temperatura 
obdobni mesečni povpreček za 4—5° C. Do nastopa mraza v zadnjih 
januarskih dneh so minimalne temperature le sem in tja padle pod 
ničlo, pa še to le ob hrvatski istrski obali, tako trikrat v Poreču ter 
po dvakrat v Pulju in na Reki. V Koprskem Primorju se je spustila 
temperatura pod ničlo le v prvi tretjini januarja, in sicer v Kopru 
9. januarja na —2,4° C, v Škocjanu zdržema od 5. do 9. januarja, z 
najnižjo 9. januarja —3° C, v Šmarjah 9. januarja na —5,8° C, v Ku-
bedu pa v tem razdobju večkrat. V Dalmaciji in Črnogorskem Pri-
morju pa do 29. januarja ni nikdar padla temperatura pod ničlo. Tudi 
maksimalne temperature so se povzpele zelo visoko, saj v mesečnem 
povprečku niso nikjer nižje od 8° C; ta je najnižji v Kopru, 7,8° C, le 
malo višji v Škocjanu in Kubedu, v Šmarjah celo 9,7° C. Ob vsem 
ostalem Jadranu pa se suče povprečna maksimalna temperatura v 
januarju med 8,8° C na Reki in 8,9° C v Poreču, do 12,7° C v Baru. 
Najvišje maksimalne dnevne temperature so narasle tudi do 18° C — 
v Veli Luki celo 18,7° C, v Črnogorskem Primorju do blizu 17° C, v 
južni Dalmaciji okrog 16° C, v srednji okrog 15,5° C in v Hrvatskem 
Primorju do blizu 14° C. Tudi v Koprskem Primorju so se ekstremni 
maksimumi vzdignili zelo visoko; v Kopru in Škocjanu na 13° C, v 
Kubedu na 12° C — v Šmarjah celo na 14,6° C, čemur bi pa težko 
verjeli, ker so istega dne namerili v ostalih treh postajah skoraj po-
lovico manj. 
Temperatura tal je bila januarja v Kopru tudi še razmeroma 
visoka. V drugi tretjini ni bila nič manjša od temperature v decem-
bru, saj je v vseh globinah presegla 7° C. V prvi in zadnji tretjini pa 
je bila precej nižja; v prvih desetih dneh je narasla od 3° C v globini 
2 cm na 4,4° C v globini 20 cm, v zadnji tretjini pa od 4,5" C 2 cm pod 
tlemi na 6° C v globini 20 cm. Mesečni povpreček je bil v vseh štirih 
globinah med 5° C 2 cm v tleh in 5,9° C v globini 20 cm. Pod 0° C je 
padla minimalna temperatura v tleh le štirikrat v januarju, in to v 
globini 2 cm, in sicer 5. in 8. januarja na —0,4° C, ter 9. in 31. janu-
arja na — 1° C, 5 cm nad tlemi pa je bila temperatura razumljivo 
mnogo nižja — v mesečnem povprečku samo 1° C; najvišja spet v 
drugih desetih dneh s 4,1° C, najnižja v prvi tretjini z — 1,2° C (9. ja-
nuarja — 7,7° C), v zadnji pa plus 0,3° C (od 26. januarja naprej je 
bila temperatura zdržema pod ničlo). 
Padavin je bilo v januarju v splošnem precej, nekaj nad dolgo-
letnim povprečkom. V Koprskem Primorju je množina padavin pre-
segla povpreček skoraj za 25 %, v Pulju je bila malo pod njim, na 
Reki pa ga je presegla za 43 %. V srednji in južni Dalmaciji je padlo 
ca. 15 % manj padavin, kot jih izkazuje povpreček, v Črni gori pa 
so bile zelo blizu povprečka. Bile pa so zelo neenakomerno razvrščene 
v teku meseca. V Koprskem Primorju je padlo skoraj 90 % vseh pa-
davin v drugi tretjini meseca, v času, ko so bile tudi temperature 
nadpovprečne. Manj je bilo to izraženo v Dalmaciji in v Črnogorskem 
Primorju, kjer je bilo v tem času sicer še vedno največ padavin, a tudi 
v ostalih dveh tretjinah jih ni bilo malo. 
Skoraj vedno je padal le dež. Sneg so le redko zapisali; v Kopru 
enkrat, enako tudi na Reki in v Hercegnovem, dvakrat pa v Zadru. 
— Število deževnih dni je naraščalo v smeri od severozahoda proti 
jugovzhodu. V Kopru jih je bilo 8, v Kubedu 12, v Poreču 6, v Pulju 
11, na Reki 15. V Dalmaciji se je število deževnih dni sukalo med 15 
in 20, le na otočju jih je bilo nekaj manj, v Črnogorskem Primorju pa 
med 15 v Baru in Ulcinju, in 20 oziroma 21 v Hercegnovem oziroma 
Budvi. 
Srednja mesečna relativna vlaga je bila zelo blizu povprečku ali 
pa celo malo pod njim, oblačnost pa je povsod, ponekod celo znatno 
presegla povpreček. 
Tudi število oblačnih dni je bilo zelo visoko, med 12 v Dubrov-
niku in 21 v Pulju. V Koprskem Primorju jih je bilo v Kopru in Ku-
bedu 20, medtem ko sta bila v Kubedu le dva jasna dneva, v Kopru 
pa samo eden. Posebej je zanimivo, da je bil slovenski obmorski pre-
del, izjemoma zelo založen z meglo, saj je bilo v Kopru 11 meglenih 
dni; vprašanje pa je, če je bila to prava nižinska megla ali je bila le 
redka oblačnost, ki je segla prav do morja? — Jasnih dni je bilo tudi 
ob našem ostalem Jadranu zelo malo, nikjer več kot štirje; v Pulju so 
bili celo brez jasnega dne, v Splitu pa je bil le eden. 
Veter je bil v Koprskem Primorju januarja meseca relativno 
šibak, saj se je sukala jakost mesečnega povprečka le okrog 10 km/h. 
Bilo pa je nekaj dni, ko je pihala burja z veliko silo (povprečna 
hitrost burje je bila 6. in 7. januarja 30—50 km/h). Tudi vdor hlad-
nega zraka ob koncu meseca je spremljala močnejša burja, ki se je 
v naslednjih dneh še bolj okrepila. V januarju sta bila prevladujoča 
vetrova jug in jugovzhodnik. 
Začetek hudega mraza sega ob našem Jadranu že v zadnje janu-
arske dni, vendar različno od področja do področja, kot bomo še 
kasneje videli. Preden pa začnemo podrobno obravnavati mraz, naj 
poudarimo na videz presenetljivo dejstvo, da mraz ob Jadranu ni bil 
najhujši v Koprskem Primorju, kot bi pričakovali, ampak v Senju, 
kakor kažejo meteorološki podatki. V potrditev nekaj številk, v pri-
merjavi s Koprom: srednja februarska temperatura v Kopru —0,9°C, 
v Senju —2,5, srednja temperatura v dneh mraza: v Kopru —3,7° C, 
v Senju —5,8° C (za obe postaji je računan čas od 31. januarja do 
18. februarja 1956). Ostali podatki, kot minimalna in maksimalna 
temperatura, pa žal, za Senj manjkajo. Srednja obdobna februarska 
temperatura pa je v Senju višja od koprske za 0,7° C. 
Vzrok za to anomalijo je skoraj nedvomno v legi Senja, ki je pod 
698 m visokim gorskim prelazom Vratnikom, preko katerega vdira na 
morje hladna burja s kontinentalnega zaledja, ki izpodriva toplejši 
morski zrak in ozračje močno ohlaja. Podobne morajo biti razmere 
tudi ob ostali obali pod Velebitom in na severozahod proti Reki ob 
severovzhodni kvarnerski obali, kjer prav tako pada burja preko vi-
soke gorske pregrade Velebita in višjih gora proti severozahodu sun-
kovito na morje, toda če primerjamo s Senjem, gotovo ne tako izrazito 
in močno; podobno mora biti le še v Karlobagu, ki ima podobno lego 
kot Senj. V ilustracijo samo to, da so bile v imenovanem obmorskem 
pasu tudi februarja 1929 zelo nizke temperature; absolutni minimum 
je bil v Senju 11. februarja 1929 — 18,3° C, v Kraljeviči 13. februarja 
— 16,0° C in v Crikvenici 11. in 12. februarja — 14,0° C. 
Za prve tri dni mraza je znana za Senj zanimiva podrobnost, o 
kateri je 4. februarja 1956 poročal Slovenski poročevalec. Tiste dni je 
bila poledenela cela senjska luka. Izredno močna burja je razburkala 
morje, ki je poplavljalo luko in je zaradi zelo nizke temperature 
(— 18° C) morska voda zmrzovala in ustvarila v luki podobo prave 
ledene pokrajine. Domačini ne pravijo zaman taki burji »ledena 
burja«. 
V Koprskem Primorju je trajal mraz brez prestanka od 30. janu-
arja do 20. februarja 1956, torej skupaj 22 dni. V tem času so redno 
padle minimalne temperature pod ničlo, srednja dnevna temperatura 
pa je bila pod 0° C od 31. januarja do 18. februarja, v Kubedu celo 
do 20. februarja. Temperaturne spremembe je bilo občutiti v višjih 
legah, kot v Kubedu, že 29. januarja, ko je minimalna temperatura 
padla na —1,9° C in je bila 31. januarja že na —6,1 C°. V Šmarjah 
je bil skok še hujši, saj je zdrknila minimalna temperatura od 
+ 3,1° C 30. januarja na —6,3° C 31. januarja. Do morja je prodrl 
mraz 30. januarja, ko je padla v Kopru minimalna temperatura od 
2°C 29. januarja na —0,4°C 30.januarja in 31. januarja že na —4,0°C. 
Vdor hladnega zraka je naznanila burja, ki je že nekaj dni prej za-
čela izpodrivati vetrove iz južnega in zahodnega kvadranta. Tudi 
srednje dnevne temperature so padle pod ničlo v Koprskem Primorju 
že 31. januarja, in sicer v Kopru na — 1,8° C, v Škocjanu na — 1,2, v 
Šmarjah na —5,4 in v Kubedu na —2,7° C. Skok je bil silovit, saj je 
bila še 30. januarja srednja dnevna temperatura precej pod ničlo: 
v Kopru in Škocjanu 2,6° C, v Šmarjah 5,5 in v Kubedu 1,3° C. Istega 
dne namerjene temperature ob 21. uri so že rahlo padle pod ničlo. 
Februarski mraz je potisnil pod ničlo tudi srednje mesečne tem-
perature v vseh štirih postajah Koprskega Primorja, tako v Kopru 
na — 0,9° C (to je tudi najvišja srednja februarska temperatura v vsej 
Sloveniji v letu 1956), v Škocjanu na — 1,2° C, v Šmarjah na — 2,3 
in v Kubedu celo na — 3° C, pa čeprav je temperatura po 20. febru-
arju naglo naraščala in se v zadnji tretjini povzpela povsod precej 
nad ničlo. Srednje februarske minimalne temperature so padle glo-
boko pod ničlo: Koper —3,9° C, Škocjan —4,6 in Kubed —6,9° C. 
Celo srednje maksimalne februarske temperature so bile zelo nizke: 
Koper 2,2° C, Škocjan 2,3 in Kubed 1,9° C, čeprav so bile te v zadnji 
tretjini meseca visoke: Koper 7,2° C, Škocjan 7,5 in Kubed 7,2° C. 
V dneh mraza pa je bila tudi srednja maksimalna temperatura v vseh 
treh postajah pod ničlo (v Kopru in Škocjanu — 0,6° C, v Kubedu pa 
— 0,4° C). Srednje minimalne temperature v dneh mraza so bile glo-
boko pod ničlo, tako v Kopru — 6,6° C, v Škocjanu — 7, v Kubedu 
pa celo — 8,8° C. Tudi srednje dnevne temperature so bile v tem času 
zelo nizke: v Kopru — 3,7° C, v Škocjanu —4,1, v Šmarjah —5,3 in 
v Kubedu — 6,1° C. Dni s povprečno dnevno temperaturo, ki je bila 
nižja od povprečne v dneh mraza, je bila v Kopru 8 proti 11, ko je 
bila ta temperatura višja; v Škocjanu je bilo to razmerje 10:9, v 
Šmarjah 10 : 10, v Kubedu pa že 10 : 11. 
Jakost mraza se je zelo spreminjala. Prve štiri, pet dni je mraz 
močno pritisnil in spravil v Kopru srednje dnevne temperature do 
— 6,7° C, stran od morja pa so bile te še nižje: v Kubedu —9,3° C, 
v Šmarjah — 8,9 in v Škocjanu — 7,3° C. V teh dneh so celo srednje 
dnevne maksimalne temperature padle globoko pod ničlo: 2. februarja 
v Kopru — 5,8, v Kubedu celo — 6,3° C, minimalne temperature pa 
so 2. februarja zdrknile v Kopru in Škocjanu na — 8,6° C, v Kubedu 
pa na — 10,0° C. 
Med 6. in 8. februarjem je mraz popustil, a ne toliko, da bi vzdig-
nil povprečne dnevne temperature nad ničlo. Najviše se je povzpela 
temperatura 6. februarja, ko je bila v Kopru — 0,6° C, v Škocjanu 
— 0,7 in v Kubedu — 2,5° C. Dne 7. in 8. februarja se je mraz spet 
malo okrepil, toda ne za toliko, da bi se držalo živo srebro ves čas 
pod ničlo. 
Dne 9. in 10. februarja pa je mraz spet močno narastel in bil v 
teh dneh tudi najmočnejši; povprečna dnevna temperatura je bila 
10. februarja v Kopru —8,6° C, v Škocjanu —9,3, v Šmarjah —10,0 
in v Kubedu — 10,7° C. Tega dne je bil zaznamovan tudi absolutni 
minimum temperature: Koper —12,8° C, Škocjan —13,0 in Kubed 
— 15,0° C. V ilustracijo še to, da so bile celo maksimalne temperature 
tega dne globoko pod ničlo (Koper — 6,4° C, Škocjan in Kubed 
— 7,9° C) in ne dosti manjše od povprečnih dnevnih temperatur. 
Prva tretjina februarja je bila sploh izredno hladna, kar potr-
jujejo naslednji podatki: srednja dnevna temperatura prvih desetih 
dni februarja v Kopru je bila — 4,0° C, v Škocjanu —• 4,3, v Šmarjah 
— 5,8 in v Kubedu —6,1° C; srednje minimalne temperature: Koper 
— 6,9° C, Škocjan —7,1 in Kubed —8,8° C; srednje maksimalne tem-
perature: Koper —0,9° C, Škocjan —1,0 in Kubed — 2,0° C. 
Med 11. in 18. februarjem je bil mraz precej enakomeren, še vedno 
pod ničlo, pri srednji dnevni temperaturi nekako v mejah: v Kopru 
med — 2 in — 4° C, v Škocjanu med — 2 in — 5 in v Kubedu med 
— 3 in — 6" C. Odjuga 19. in 20. februarja je vzdignila tudi povprečno 
dnevno temperaturo v drugi tretjini meseca, ki je bila v Kopru 
—2,4° C, v Škocjanu —3,1, v Šmarjah —4,2 in v Kubedu —5,0° C. 
Minimalne temperature so stale v tem času še vedno zelo nizko; 
v Kopru je padla 11. februarja na —9,0° C in 16. februarja na —8,4, 
v Škocjanu 16. februarja na — 10,0° C, medtem ko je bila v Kubedu 
pod — 10° C kar štirikrat, najniže 16. februarja — 14,6° C. Srednji 
minimum druge tretjine februarja je bil zato v Kubedu nižji kot v 
prvi tretjini meseca: —9,1° C proti —8,8 v prvi tretjini, v Kopru in 
Škocjanu pa je bil nižji: —5,6° C proti —6,7; to dejstvo kaže na 
blažilni vpliv morja, ki je v obalnih krajih hitreje poganjalo tempe-
raturo kvišku kot pa v višjih legah malo stran od morja. Tudi maksi-
malna temperatura je še mnogokrat padla precej pod ničlo, v Kopru 
do —3,0° C 11. februarja in istega dne v Škocjanu na —3,8° C, v 
Kubedu pa 14. februarja na 4,1° C. Nad ničlo je bila maksimalna tem-
peratura v dneh mraza po 10. februarju trikrat v Kopru in Škocjanu: 
12., 16. in 17. februarja, z najvišjo 17. februarja 3,1° C oziroma 3,2° C, 
v Kubedu pa zdržema 15., 16. in 17. februarja, z najvišjo tudi 17. fe-
bruarja 3,4° C. 
Sodeč po srednjih dnevnih temperaturah je bil sunek odjuge ob 
morju močan, saj so srednje dnevne temperature narasle od 18. na 
19. februar v Kopru za 4,2° C (od — 3,5 na + 0,7° C), v Škocjanu za 
4,7° C (od —4,1 na + 0,6° C), v višjih legah pa je bil ta sunek počas-
nejši: v Kubedu za 4° C (od —5,7 na — 1,7° C). Kljub temu pa se je 
mraz še poznal pri minimalnih temperaturah, ki so se zviševale bolj 
polagoma: v Kopru od —4,9° C 18. februarja na 0° C 21. februarja, 
v Škocjanu od —• 7,0° C 18. februarja na — 0,4° C 22. februarja, med-
tem ko so bile v Kubedu minimalne temperature pod ničlo skozi ves 
februar in do 3. marca, z izjemo 27. februarja, ko je padlo živo srebro 
najniže, na -f- 0,1° C. 
Mraz je ob vsem Jadranu še pospeševala burja. V Koprskem Pri-
morju ga je napovedovala že zadnje dni januarja. Ze tako mrzlo 
ozračje je burja še bolj shladila. Značilno je, da so bile temperature 
najnižje prav v času, ko je bila burja najhujša. Izredno močna je bila 
prve tri, štiri dni februarja, ko je dosegla v povprečku jakost med 30 
in 60 km/h, posamezni sunki pa tudi do in celo preko 100 km/h; 
povprečna jakost burje v Kopru prve dni februarja, ko je pihala 
s hitrostjo med 30 in 57 km/h, je pojav, ki je za te kraje več kot ne-
navaden in tudi že katastrofalen. V Škocjanu je bila, po podatkih 
sodeč, v začetku manj močna kot v Kopru, saj ni presegla srednje 
dnevne jakosti 50 km/h. V višjih legah, kot v Šmarjah in v Kubedu, 
pa je bila še močnejša in tudi dolgotrajnejša. V Šmarjah n. pr. je 
pihala burja s srednjo dnevno jakostjo med 20 in 60 km/h v času od 
31. januarja pa do 14. februarja — najmočnejša je bila 1. in 2. ter 10. 
in 11. februarja, s povprečno jakostjo okrog 60 km/h. Povprečna ja-
kost v prvih desetih dnevih februarja je bila okrog 32 km/h. Razum-
ljivo je, da je bila burja tudi v Kubedu silovita. Tudi tu srednja 
dnevna jakost ni padla v prvih 11. dneh februarja pod 30 km/h; 
v prvih treh dneh februarja in 10. februarja je pihala z okrog 50 km/h, 
posamezni sunki pa so bili še dosti močnejši. Tudi tod, kot v Šmar-
jah, je povprečna jakost burje prvih desetih dni izredno visoka, ca. 
30 km/h. Ob morju je burja med 5. in 10. februarjem nekoliko po-
jenjala. V Kopru je pihala v teh dneh s povprečno močjo 15 km/h; 
v teh dneh so tudi temperature precej narasle — kazalo je na odjugo. 
Ce bi res prišla, bi bile tudi skoraj vse oljke rešene. A zgodilo se je 
drugače. Ze 10. februarja sta burja in mraz spet z vso močjo pri-
tisnila. V Kopru je 10. februarja divjala najmočnejša burja, saj je 
dosegla srednjo dnevno jakost 61 km/h, 11. februarja pa je na srečo 
že popustila, saj je pihala le s povprečno jakostjo 25 km/h. V nasled-
njih dneh se je jakost burje v Kopru še zmanjšala, vzporedno z njo 
pa je rasla tudi temperatura: burja je pihala s povprečno dnevno 
močjo med 5 in 25 km/h, povprečne dnevne temperature pa so se 
sukale v mejah med 2 in 5° C. Po podatkih sodeč, je bilo podobno 
kolebanje burje tudi v Škocjanu, le s to razliko, da je bila tam v 
splošnem šibkejša, saj ni presegla srednje jakosti 30 km/h. 
Tudi poslovil se je mraz v Koprskem Primorju z burjo. Dan pred 
19. februarjem, ko so se povzpele povprečne temperature nad ničlo 
in ko je burja pojenjala, je bila še zelo močna (v Kopru blizu 40 km/h 
v povprečku ob povprečni dnevni temperaturi — 3,5° C, v Škocjanu 
35 km/h pri —4,1° C, v Šmarjah 60 km/h pri —6,1° C in v Kubedu 
45 km/h pri —5,7° C). 
»Slovenski Jadran« je 17. februarja 1956 v članku z naslovom 
»Posledice mraza in snežnih viharjev« poročal med drugim tudi o 
hudi burji, ki je v posameznih sunkih dosegla hitrost do 110 km/h. 
Zaradi nje je bilo tudi več nesreč. Burja je morje silno razburkala. 
Morsko vodo je metalo na cesto Koper—Piran, ki je sproti ledenela 
zaradi podhlajenih tal in je zato stalno ogrožala cestni promet. V dneh 
najhujše burje je zaradi razburkanega morja zastal tudi ves morski 
promet. Dvakrat je poškodovala tudi daljnovod. Na omrežju nizke 
napetosti je bilo zaradi burje povprečno osem okvar na dan. 
Zaradi hudega mraza so tudi tla v Koprskem Primorju globoko 
zamrznila, kar je k pozebi še posebno veliko prispevalo. Na razpolago 
so le podatki za Koper, a so že ti dovolj zgovorni. 
Ze v začetku mraza so padle temperature tudi v globinah 2, 5 in 
10 cm pod ničlo. Zmrzal je prodrla celo do globine 20 cm, a to šele 
v drugi polovici mraza. Prodiranje zmrzali v globino je šlo zaradi 
močnejšega in trajnejšega mraza hitro. V globini 2 cm je padla po-
vprečna temperatura pod ničlo že prvi dan mraza, to je 31. januarja, 
v globini 5 cm 1. februarja, 10 cm 2. februarja, a pri 20 cm šele 10. fe-
bruarja. Odtajala pa so se tla v zgornjih plasteh: pri 2 cm 22. febru-
arja, pri 5 cm 20. februarja, v globini 10 in 20 cm pa šele 26. februarja. 
Najnižja povprečna temperatura v tleh je bila v globini 2 cm, in sicer 
10. februarja, ko je bila — 5,1° C, in ne dosti nižja istega dne pri 5 cm, 
ko je bila — 4,8° C. Minimalna temperatura je bila najnižja 8. febru-
arja, ko je padlo živo srebro v globini 2 cm na —• 8,0° C in dan kasneje 
v isti globini na — 7,0° C. Nizke temperature zraka vplivajo na tem-
peraturo tal v globini tako, da znižana temperatura v tleh dalj traja. 
To se je pokazalo v vseh primerih, še posebej v dneh, ko so bile 
temperature zraka najnižje, to je 10. februarja; tedaj so se nizke tem-
perature v globini podaljšale še na 11. februar, medtem ko je bila 
v globini 20 cm povprečna dnevna temperatura 11. februarja celo 
nižja (—0,7° C) kot 10. februarja (—0,2° C); ni pa bila tod najnižja 
v teh dneh, ampak 16. in 17. februarja, in sicer oba dneva — 1,2° C. 
Povprečna temperatura prvih desetih dni februarja je bila v globini 
takale: pri 2 cm — 2,7° C, pri 5 cm — 2,3° C, pri 10 cm — 1,1° C in 
pri 20 cm + 0,6° C, medtem ko je bila temperatura 5 cm nad tlemi 
— 8,9° C. Povprečne temperature druge tretjine pa so bile v vseh glo-
binah pod ničlo, tako pri 2 cm — 2,3° C, pri petih — 1,9° C, pri desetih 
— 1,5° C in v globini 20 cm — 0,7° C, 5 cm nad tlemi pa je bila še zelo 
nizka —9,2° C, torej niže kot v prvi tretjini meseca; tudi najnižje 
temperature so bile zaznamovane v tem obdobju 5 cm nad tlemi, in 
sicer 16. februarja — 14° C in ne, kot bi pričakovali, 10. februarja, ko 
je bil zrak v višini dveh metrov najhladnejši. V višini 5 cm je bil 
zrak še zelo shlajen celo v zadnji tretjini meseca (povprečna tempe-
ratura zadnje tretjine — 2,7° C), ko so se povprečne temperature 
zraka v višini dveh metrov vzdignile že precej nad ničlo. Sploh je 
bila temperatura 2 cm nad tlemi izredno nizka, saj je bil mesečni 
povpreček tod kar —6,9° C; nad ničlo je stopila le enkrat, in sicer 
27. februarja s -j- 0,2° C. Razmeroma nizka je bila temperatura zadnje 
tretjine tudi v globini 10 in 20 cm, saj je bila tod v povprečku le 0,1 
oziroma 0,0° C; nad ničlo je narasla šele 27. februarja. To dejstvo je 
gotovo veliko pripomoglo k tako hudi pozebi oljk. V višjih plasteh 
zemlje pa so se tla odtajala že prej: tako je bila povprečna tempe-
ratura zadnjih devetih dni v globini 2 cm +1,6° C, v globini 5 cm 
pa + 1,8° C. Zanimivo je tudi, da je bila povprečna mesečna tempe-
ratura v globini 20 cm le 0,0° C, od tod navzgor pa je bila že pod 
ničlo: pri 10 cm — 0,8° C, pri 5 cm — 0,9° C in pri 2 cm — 1,8° C. 
Padavin v Koprskem Primorju v času mraza skoraj ni bilo — 
tako vsaj pravijo meteorološki podatki. Kolikor pa jih je bilo, so bile 
vse v obliki snega. V Kopru so zaznamovali le 10. februarja 0,1 mm 
padavin, v Škocjanu nekaj več, med 10. in 13. februarjem 6,3 mm, 
Šmarje so bile ves čas mraza brez padavin, v Kubedu pa jih je 10. in 
12. februarja padlo 2,1 mm. Izmerjene množine padavin so bile torej 
minimalne. Vendar je treba ob tem poudariti naslednje: vidi se, da 
je snežilo v dneh, ko je bil mraz najhujši in ko je burja silovito pihala. 
Ob taki situaciji totalizatorji odpovedo, saj ujamejo le malo snega, 
v našem primeru suhega pršiča, ki ga burja vrtinci po zraku. Zato 
lahko z gotovostjo rečemo, da je bilo padavin nekaj več. O tem govori 
tudi poročilo v »Slovenskem Jadranu« z dne 17. februarja, ki pravi, 
da ob obali koprskega okraja že dolgo let ne pomnijo toliko snežnih 
padavin. Snežne odeje, po podatkih sinoptične postaje v Kopru, sploh 
ni bilo, v Kubedu pa je ležal sneg le pet dni. V Kopru je zaznamovan 
le en dan s sneženjem, v Škocjanu trije, v Kubedu štirje, v Šmarjah 
pa noben. 
Relativna vlaga v dneh mraza je bila v Koprskem Primorju nizka 
— v Kopru okrog 55 %-, v Škocjanu blizu 60 % in v Kubedu okrog 
65 %. Temu primerna je bila tudi oblačnost, najnižja v Kubedu in 
Kopru z okrog 4, malo večja pa v Šmarjah z blizu 5. 
V nasprotju z januarjem, ko je bilo ob morju precej megle, je 
v času mraza in tudi v ostalem delu februarja sploh ni bilo. Po-
dobno je bilo tudi z jasnimi dnevi, ki jih je bilo v primerjavi z janu-
arjem precej: v vsem mesecu jih je bilo v Kopru in v Škocjanu po 5, 
v Kubedu celo 7; skoraj vsi so bili v dneh mraza. Oblačnih dni pa, 
ki jih je bilo v vseni mesecu v Kopru in Kubedu 7, v Šmarjah pa 6, 
je bilo največ v zadnji tretjini meseca, v dneh mraza pa zelo malo: 
v Kopru in Kubedu en dan, v Šmarjah pa štirje. 
Kako je bilo s februarskim mrazom ob ostalem Jadranu izven 
Koprskega Primorja? V hrvatsko Istro in v Hrvatsko Primorje je 
vdrl hladen zrak do morja razmeroma naglo. Po 27. januarju so za-
čele temperature hitro padati in so zadnjega januarja zlezle po-
vprečne dnevne temperature pod ničlo že na Reki in v Senju, mini-
malna temperatura pa pod 0° C na teh dveh postajah že 29. januarja, 
v Poreču pa šele dva dni kasneje. Od Kvarnerja na jug pa se je za-
čela temperatura nižati že prej, okrog 26. januarja, toda glede na 
višje povprečne temperature so te padle pod ničlo kasneje, povsod 
šele v prvih dneh februarja. Minimalne temperature pa so bile za-
pisane pod 0° C tudi že v januarju, tako n. pr. v Zadru, Splitu in 
Dubrovniku že 29. januarja; v Splitu je bila minimalna temperatura 
pod ničlo zdržema od 29. januarja pa do 18. februarja, z izjemo 12. fe-
bruarja, ko je bila le nekaj nad njo. 
Začetek dolgotrajnejšega mraza začenja na Reki in v Senju že 
31. januarja, ko so padle povprečne dnevne temperature pod ničlo 
(Reka —2,3° C, Senj —4,3° C), v Splitu 1. februarja (—2,3° C) in v 
Dubrovniku 5. februarja s temperaturo — 0,8° C. Povsod tod se je 
držala temperatura pod ničlo nekaj dni zdržema — v severozahodnem 
delu dlje kot v južni Dalmaciji. 
Posebej pa je glede tega zanimivo Črnogorsko Primorje. V Her-
cegnovem in v Budvi je padla srednja dnevna temperatura pod ničlo 
le 8. februarja (v Hercegnovem na —0,8 in v Budvi na —1,6° C), 
v Baru in zlasti v Ulcinju pa je bilo teh dni več.9 V Baru je bila 
srednja dnevna temperatura pod ničlo skozi od 3. do 8. februarja 
9 Na prvi pogled preseneča, da so bile najnižje temperature v dneh 
mraza v Črnogorskem Primorju zaznamovane v Ulcinju. Pri pregledu meteo-
roloških podatkov za daljša razdobja pa sem ugotovil, da zaznamuje Ulcinj 
v zimskih mesecih sploh v Črnogorskem Primorju najnižje temperature 
(v razdobju 1949—1957 januar za okroglo 1,2° C, december hladnejši za ca. 
1,0° C, februar za ca. 0.5° C in tudi marec še za okroglo 0,3° C). Vzrok za to 
je nedvomno v dejstvu, da je Ulcinj na sever odprt ob Bojani in čez ska-
(najniže 8. februarja — 2,0° C), v Ulcinju pa celo od 2. do 9. februarja 
(najniže 4. februarja z — 4,0° C). 
Minimalne temperature pod 0° C so se ob istrski obali, v Hrvat-
skem Primorju ter v severni in srednji Dalmaciji dalj časa obdržale, 
in sicer do okrog 20. februarja, v Dubrovniku pa so bile pod ničlo le 
od 2. do 9. februarja, pa spet v dneh med 15. in 17. februarjem. Po-
dobno je bilo tudi v Črnogorskem Primorju, le da so se v Ulcinju 
raztegnile od 2. do 10. in spet od 15. do 18. februarja. 
Mraz je trajal ob obali hrvatske Istre, ob Hrvatskem Primorju 
ter v severni in delno v srednji Dalmaciji nepretrgoma od 1. do 
18. februarja, torej podobno kot v obmorskem delu Koprskega Pri-
morja. S tem dejstvom se dobro ujema podoba pozebe oljk, ki so bile 
ravno v tem obmorskem pasu močno prizadete od mraza. Južno od 
tod pa je bil mraz mnogo šibkejši. Že v Splitu so se v omenjenem 
razdobju srednje dnevne temperature nekajkrat vzdignile nad ničlo 
(9. februarja in 11. do 13. februarja pa od 17. februarja naprej), tako 
da se je perioda trajnejšega mraza držala le v dneh od 1. do 8. febru-
arja. V Dubrovniku pa je bil hujši mraz še manj izrazit, saj so bili 
dnevi s povprečno dnevno temperaturo pod ničlo le posamični — 
v razdobju od 1. do 18. februarja jih je bilo le sedem, z najnižjo tem-
peraturo — 1,8° C. Pozeble oljke so bile tod kakor sploh od Splita 
navzdol redkejše; več škode sta tod naredila sneg in veter, kot bomo 
videli še kasneje. 
Kolebanje jakosti mraza je bilo vzdolž Jadrana različno. V sever-
nem delu, vključujoč Kvarner s Podgorskim kanalom, je bilo podobno 
kot v Koprskem Primorju: najhujši mraz okrog 10. februarja, ko je 
bila burja izredno močna, in ne mnogo manjši v začetku februarja, 
s ponovnim sunkom v sredini meseca. V srednji Dalmaciji je bil potek 
nekoliko modificiran — najnižje temperature so bile zaznamovane 
v začetku meseca, tem blizu pa tudi v dneh okrog 15. februarja. 
V južni Dalmaciji in v Črnogorskem Primorju pa se je glavni sunek 
mraza omejil na dni okrog 4. februarja. Po 9. februarju so se v na-
sprotju s severnim Jadranom temperature že vzdignile nad ničlo. 
Kot že omenjeno, so bile najnižje temperature ob vsem Jadranu 
v Senju. Srednja februarska temperatura je bila —2,5° C; negativni 
odklon od obdobnega povprečka je bil kar 8,3° C. Najbolj podobna 
Senju sta Reka in Zadar z negativnim odklonom 7,1° C (februarska 
temperatura na Reki — 1,2° C in v Zadru + 0,2° C). Tudi v Poreču, 
Pulju in Splitu je bila februarska temperatura znatno nižja od po-
vprečne obdobne (v Poreču za 6,0° C, v Pulju za ca. 6,5 in v Splitu 
za okrog 5,6° C). Drugod ob Jadranu je bil ta negativni odklon manjši 
— čim bolj proti jugu, tem manjši •— najmanjši pa na srednje-
dalmatinskem otočju — v Veli Luki n. pr. le 2,4° C, drugod pa takle: 
darsko depresijo proti Prokletijam, od koder se pozimi vali hladen zrak v 
dolino in proti morju. Poleti ta moment ne pride do izraza in ima Ulcinj 
najvišjo temperaturo v vsem Črnogorskem Primorju. 
na Rabu okrog 5° C, v Malem Lošinju 6,3, v Dubrovniku ca. 4,5, v 
Hercegnovem 3,4, v Budvi in Baru 2,8, v Ulcinju pa, iz že omenjenih 
vzrokov, ki so vplivali tudi v tem ekstremno mrzlem februarju na 
močnejše znižanje temperature, 4,9° C. Največje znižanje temperature 
je bilo torej v onih krajih, kjer je pozimi relativno hladneje in kjer 
vdori mrzlega zraka hitro poženejo temperature pod ničlo. Zato ni 
čuda, da je bila tudi pozeba oljk prav v teh krajih najhujša. 
Povprečna temperatura v dneh mraza je padla pod ničlo vse do 
Splita, in sicer: v Sen ju na —5,8° C, na Reki na —3,9 (niže kot 
v Kopru!), v Poreču na —3,2 in v Splitu na —0,9° C. Od tod na jug 
pa je bila nad ničlo: v Dubrovniku 1,3° C, v Hercegnovem 2,6, v 
Budvi 3,3, v Baru 2,7 in v Ulcinju 0,3° C. 
Za pozebo oljk je zelo važna minimalna temperatura v dneh 
mraza. Razen v Budvi, kjer je bila srednja minimalna temperatura 
v dneh mraza nad ničlo (0,6° C), je bila povsod drugje ob Jadranu 
pod ničlo, in sicer: v Poreču — 7,7° C, na Reki —7,2, v Zadru —5,0, 
v Splitu —4,3, v Dubrovniku — 1,4, v Hercegnovem —0,1 in v Ulci-
nju — 2,9° C. V Črnogorskem Primorju, južni Dalmaciji in deloma 
tudi v srednji Dalmaciji so bile minimalne temperature najnižje v 
prvi tretjini; zlasti so opazne izredno nizke minimalne temperature 
za to razdobje v Zadru, Splitu in Ulcinju, saj so bile v povprečku 
zelo nizke: Zadar —6,0° C, Split —6,1 in Ulcinj —5,1° C. Ob ostalem 
Jadranu pa so bile minimalne temperature, razen v prvi tretjini me-
seca, ko so bile najnižje, ne mnogo nižje tudi v drugi tretjini, in sicer: 
v Poreču v prvi tretjini —7,3° C (enako tudi v drugi), v Pulju —5,1 
oziroma — 3,0, na Reki — 7,5 oziroma — 6,4, na Rabu — 3,9 oziroma 
— 3,0, in celo v Zadru — 6,0 oziroma — 3,0° C. Povsod drugod pa so 
bile povprečne minimalne temperature druge tretjine februarja precej 
višje, še najnižje v Splitu z —r 1,7° C, v Dubrovniku +1,4, v Herceg-
novem 1,7, v Budvi 2,9, v Baru 1,8, v Ulcinju 1,4° C. 
Od znanih podatkov je bila zaznamovana izven Koprskega Pri-
morja najnižja temperatura ob Jadranu na Reki, in sicer 10. februarja 
z — 12,8° C (kot v Kopru), v Poreču — 11,0° C 14. februarja, v Pulju 
— 7,6 15. februarja, na Rabu — 7,6 15. februarja, v Malem Lošinju 
— 4,6 10. februarja, v Zadru — 8.6 2. februarja, v Splitu — 8.1 8. febru-
arja, v Veli Luki — 4,6 8. februarja, v Dubrovniku — 4,5 4. febru-
arja, v Hercegnovem — 4,2 16. februarja, v Budvi — 4,2 9. februarja, 
v Baru — 4,5 9. februarja in v Ulcinju — 7,0° C 4. in 9. februarja. 
Da je bil mraz res izredno hud, se vidi po tem, da so bile maksi-
malne temperature v dneh mraza jelo nizke. Njih srednje vrednosti 
so bile naslednje: Poreč + 1,3° C, Reka celo —1,1, Rab in Zadar 
+ 2,1, Split 2,2, Dubrovnik 4,8, Hercegnovi 6,2, Budva 6,7 in Ulcinj 
3,3° C. V Pulju in na Reki so bile povprečne maksimalne temperature 
prve tretjine celo pod ničlo, in to v Pulju — 0,5° C, na Reki celo 
— 2,1° C; nekaj dni z maksimalno temperaturo pod 0° C, pa so v dneh 
mraza zaznamovale meteorološke postaje vse do Splita in enako tudi 
v Ulcinju, kjer so padle maksimalne temperature v dneh od 3. do 
7. februarja pod ničlo, in to celo do —1,6° C. Zlasti presenečata poleg 
LTlcinja še Split in Zadar, saj je bila v Zadru 2. in 3. februarja, v 
Splitu pa 3., 4., 8. in 15. februarja temperatura ves dan pod ničlo, kar 
je za te kraje nekaj posebnega. 
Kot v Koprskem Primorju tako je imela tudi ob ostalem Jadranu 
pri ekstremnem mrazu važno vlogo burja,10 ki je pihala v nekaterih 
krajih z vso močjo. V Črnogorskem Primorju, kjer je burja bolj redek 
gost, je bila tedaj zelo pogostna. V Ulcinju je zvesto spremljala mraz, 
vendar ni bila močna (v povprečju 7,5 km/h), zato pa toliko bolj 
vztrajna. Le redko je pihala z večjo močjo (z večjo kot 40 km/h štiri-
krat). Vlekla je iz dveh smeri, severovzhodne in vzhodne. V ostalem 
Črnogorskem Primorju je bilo burje manj, še največ v Baru, kjer je 
v vsem februarju odpadlo nanjo 60 % (v Ulcinju je je bilo 92 %) in 
je pihala s povprečno jakostjo 7,4 km/h. Najpogosteje se je javljala 
kot severovzhodni veter. Z jakostjo, večjo od 40 km/h, se je pojavila 
v Baru 7-krat. Se pa zgodi, da piha tudi v Baru z veliko silo. Tako 
je bilo n. pr. v dneh okrog 10. januarja 1958. leta, ko je nenadoma pri-
hrumela silna ledeno mrzla burja s temperaturo — 6° C, ki je na-
pravila tik pred trgatvijo agrumov velikansko škodo tako na sadežih 
kot na drevju (glej poročilo o tem v Slovenskem poročevalcu z dne 
10. januarja 1958). V severozahodnem Črnogorskem Primorju je bilo 
burje še manj — okrog 30 %. V Budvi je bila povprečna jakost malo 
višja kot v Baru in Ulcinju (ca. 9 km/h), v Hercegnovem pa je bila 
močnejša, blizu 15 km/h; tod je bila dvakrat zaznamovana z več kot 
62 km/h, kar je v vsem Črnogorskem Primorju edini pojav. Tudi v 
Hercegnovem je bila najmočnejša burja s severovzhodne smeri, saj je 
pihala s povprečno jakostjo 23 km/h, včasih pa še mnogo več. Tudi 
v Dubrovniku je bilo burje precej — 61 % od vseh vetrov, s povprečno 
jakostjo blizu 10 km/h. Najpogosteje "je potegnila s severovzhodne 
smeri in je bila zato tudi najmočnejša, v povprečku blizu 30 km/h, 
kar je za Dubrovnik zelo veliko. — V Veli Luki na Korčuli je bilo 
burje še precej, saj je zavzemala v vsem februarju 40 % vseh vetrov. 
Bila pa je razmeroma šibka, v povprečku 8 km/h. — Močna in zelo 
pogostna pa je bila burja v Splitu, saj je v povprečku pihala s hi-
trostjo 16 km/h. V vsem februarju je zavzemala kar 85 % vseh vetrov. 
V tem jo presega samo Ulcinj, le s to razliko, da je bila tam šibkejša. 
Najpogosteje se je javljala kot severovzhodnik (od vse burje v 80 %), 
ki pa je pihal s povprečno jakost jo 26 km/h. — Tudi v Zadru je bilo 
veliko burje, 80 % od vseh vetrov v februarju, a je bila šibka, saj je 
pihala le s povprečno hitrostjo 6 km/h. Tudi tu se je pojavljala največ 
kot severovzhodnik s povprečno jakostjo 8,5 km/h. — Preseneča pa 
izredno močna burja na Rabu, saj je dosegla v povprečku hitrost 
10 Podatki o vetrovih, ki so bili na razpolago, se nanašajo na februar 
kot celoto. Za burjo pa smemo upravičeno računati, da je pihala skoraj samo 
v dneh mraza. 
21 km/h; zavzemala je 61 % vseh vetrov. V nasprotju z drugimi ob-
morskimi kraji pa je vela najpogosteje kot čist sever, in to s po-
vprečno jakostjo 12 km/h, in čist vzhodnik z jakostjo 23 km/h. Naj-
močneje, a manj pogosto pa je pihala s severovzhodne smeri s po-
vprečno jakostjo 30 km/h. — Tudi na Reki je bila burja močna. 
Povprečna jakost sicer ni bila velika, 12 km/h, a posamezni sunki so, 
po poročilu Slovenskega poročevalca z dne 4. februarja 1956, dosegli 
v noči 2. februarja 130 km/h. Najpogostnejši je bil severovzhodnik 
s povprečno jakostjo 15 km/h. — V Malem Lošinju je bila burja, 
kljub znatni oddaljenosti od celine, sorazmerno še zelo močna (po-
vprečna jakost 10 km/h) in zelo pogostna, saj odpade nanjo 75 % vseh 
vetrov v februarju. Največ je pritegovala s severovzhodne smeri, in 
sicer s povprečno jakostjo 16,5 km/h. — Podoben procent burje od 
vseh vetrov v februarju je bil tudi v Pulju (74%) s povprečno jakostjo 
8 km/h. Severovzhodnik in vzhodnik-severovzhodnik sta bila najpo-
gostnejša, prvi s povprečno hitrostjo 12 in drugi 18 km/h. — O hudem 
neurju v Cresu, v katerem je izgubila življenje neka učiteljica, govori 
časopisno poročilo SP z dne 4. februarja 1956. — Zal nam manjkajo 
podrobni podatki o poteku mraza na Kvarnerskem otočju. Vendar je 
že po tem, kar je na razpolago, videti, da je mraz s hudimi snežnimi 
meteži in burjo ter obilico snega krepko gospodaril in da je močno 
poškodoval oljčne nasade. 
Glede na množino padavin v času mraza, ki so padale vse do 
Dubrovnika skoraj vedno le kot sneg, ločimo po intezivnosti dve pod-
ročji. Prvo, ki zajema v glavnem obalni pas od Koprskega Primorja 
pa nekako do severne Dalmacije, brez Kvarnerskega otočja, je pas 
minimalnih padavin, a hudega mraza, drugo pa zajema področje od 
severne, preko srednje in južne Dalmacije, Črnogorskega Primorja in 
jadranskega otočja, kjer je bilo veliko padavin, zlasti v času od 10. do 
15. februarja ter od 18. do 20. februarja; tedaj je tam tudi pogosto 
snežilo in ni prizaneslo niti najjužnejšim krajem ob Jadranu. — V od-
nosu do obdobnih padavin v februarju je padlo teh v februarju 1956: 
v Pulju 21 %, na Reki 6, v Malem Lošinju 162, v Splitu 156 in v 
Dubrovniku 147 %: Tudi v Črnogorskem Primorju jih je padlo veliko 
več, saj presegajo povsod množino 200 mm: v Hercegnovem 281 mm, 
v Budvi 211, v Baru 209 in v Ulcinju 247 mm — v povprečku torej 
237 mm, kar je izredno veliko. Velik delež februarskih padavin od-
pade prav na dni mraza, kar je bilo zlasti občutno tam, kjer je bilo 
veliko padavin, kot v južni Dalmaciji in v Črnogorskem Primorju. 
Odstotek padavin v dneh mraza je bil v razmerju s skupno febru-
arsko množino takle: v Poreču 100 % (9 mm v vsem mesecu!), v Pulju 
94 %i (11 mm), na Reki 71 %' (6 mm), na Malem Lošinju 79 % (140 mm), 
na Rabu 85 % (60 mm), v Zadru 85 % (68 mm), v Splitu 67 % (99 mm), 
v Veli Luki 34 % (188 mm) in v Dubrovniku 95 % od 168 mm, kolikor 
jih je padlo v vsem februarju. — Sneženje je bilo tudi ob južnem 
Jadranu precej pogostno. Tako sta od celotnega števila dni s pada-
8 Geografski zbornik 113 
vinami v Ulcinju, ki jih je bilo v februarju 18, odpadla dva dneva 
na sneg; enako je bilo tudi v Budvi. To pa je tudi najmanjše število 
dni s snegom v dneh mraza ob vsem Jadranu. Ze v Baru je bilo od 
skupnih 22 padavinskih dni 5 dni s snegom, v Hercegnovem je bilo 
to razmerje že 22 :6, v Dubrovniku 21 : 4, v Veli Luki 17 : 3, v Splitu 
pa 18 : 5. V Zadru je bilo že več dni s snegom kot z dežjem, in sicer: 
6 dni z dežjem, 9 s snegom. Na Rabu je bilo to razmerje 4:5, na 
Reki 1 : 5, v Malem Lošinju 5 : 9, v Pulju 3 : 5, v Poreču pa je samo 
snežilo: bili so trije taki dnevi. — Ker je trajal mraz dalj časa, se je 
izjemoma zgodilo, da je pokrival sneg zemljo tudi ob Jadranu dalj 
časa, in sicer: v Pulju 20 dni, na Reki 11 dni, v Malem Lošinju kar 
24 dni, na Rabu 13 dni, v Zadru pa tudi 24 dni. V Splitu se sneg ni 
obdržal, pač pa je ostal v Veli Luki 1 dan in v Dubrovniku celo 
4 dni. Snežna odeja je dosegla največjo debelino na Malem Lošinju, 
saj so 14. in 19. februarja namerili 96 cm snega, kar je brez dvoma 
čisto nekaj posebnega. Ni se čuditi, da je pri taki množini sneg na-
redil veliko škodo tudi na oljkah s tem, da je na debelo lomil oljčne 
veje. Precej so ga namerili tudi 19. februarja na Rabu, in sicer 30 cm, 
in ne mnogo manj 14. februarja v Pulju, 24 cm. V Zadru ga je bilo 
i. in 19. februarja 18 cm, na Reki 12. februarja 8 cm, prav toliko tudi 
10. februarja v Veli Luki. Celo v Dubrovniku so ga 9. februarja na-
merili 4 cm. 
Srednja oblačnost je bila v februarju v večjem delu ob Jadranu 
nadpovprečna; v Hrvatskem Primorju ter severni in srednji Dalma-
ciji za ca. eno desetino, južno od tod pa za blizu dve desetini: ob 
zahodni istrski obali je bila oblačnost v februarju nižja od povprečka, 
v Poreču za eno desetino. Če bi razpolagali z dnevnimi podatki o 
oblačnosti, bi gotovo videli, da je bila v dneh mraza globoko pod 
mesečnim povprečkom, zlasti ob obalah Istre, Hrvatskega Primorja 
ter severne Dalmacije, kjer je padlo tudi malo padavin. V srednji 
in južni Dalmaciji ter v Črnogorskem Primorju in na otočju so se 
padavine v drugi polovici okrepile in je z njimi narastel tudi odstotek 
oblačnosti. — Relativna vlaga je bila povsod ob Jadranu februarja 
pod povprečkom — najnižja v severnem delu, v južnem nekaj višja; 
najvišja je bila v Budvi z 71 %, najnižja pa na Reki z 49 %. — Jasnih 
dni je bilo februarja razmeroma precej. Največ jih odpade na dni 
z mrazom. V Poreču so jih zaznamovali 10, v drugih krajih pa se suče 
število med 3 (v Veli Luki) in 7 (v Zadru). 
Po dneh z mrazom, to je nekako po 17. oziroma 18. februarju, so 
se temperature ob vsem Jadranu vzdignile. Vzdig temperature so 
spremljale, razen ob istrski obali, precej obilne padavine, ki so sem 
in tja še padale kot sneg (v Zadru, na Rabu in v Malem Lošinju). Dne 
19. februarja so jih skoraj ob vsem Jadranu zaznamovali prav veliko. 
—- V povprečku so temperature v zadnji tretjini februarja, v primer-
javi z drugo tretjino v tem mesecu, močno narasle. Razlike pa so bile 
toliko večje, čim bolj gremo od južnega Jadrana proti severnemu. Ob 
istrski obali in v Hrvatskem Primorju je bil skok najbolj viden. Sred-
nje dnevne temperature so se tod vzdignile za okrog 6,6° C (v Kopru 
za 6,8° C), minimalne temperature za okrog 7° C (največ na Reki, in 
sicer za 8,1, v Kopru za 7° C) in maksimalne temperature za okrog 
6,0° C (v Kopru za 6,3° C). V severni in srednji Dalmaciji je bil ta 
skok že manjši: srednja dnevna temperatura za okrog 4,5° C, mini-
malna za ca. 6 in maksimalna za ca. 5° C. V Dubrovniku je narasla 
srednja dnevna temperatura v zadnji tretjini februarja v razmerju 
druge tretjine za 4,8° C, minimalna temperatura za 4,9° C, maksi-
malna za 4,7° C. V Črnogorskem Primorju pa je bil ta narast takle: 
srednja dnevna temperatura za ca. 3,5° C (v Ulcinju le za 2,3° C), 
minimalna za ca. 3,3° C in maksimalna za ca. 2,7° C. — Veter se je iz 
burje sprevrgel v jugovzhodnik in kasneje v jugozahodnik, le v dneh 
med 26. in 28. februarjem je ponovno zavela burja. V zadnjih dneh 
februarja pa so spet zavladali topli in vlažni vetrovi. Tudi oblačnost 
je bila v Koprskem in Hrvatskem Primorju nekoliko večja, ob osta-
lem Jadranu pa je bila visoka tudi že v drugih tretjinah februarja, 
ko je bilo zelo veliko padavin. 
Vreme se v marcu še ni ustalilo. Bilo je ob vsem Jadranu v po-
vprečku hladnejše in sušnejše. Regeneracija poškodovanih oljk se v 
marcu zato še ni mogla prav začeti. Nevarnosti za ponovno pozebo 
pa tudi ni bilo. 
Od Kopra pa nekako do Splita je bila povprečna temperatura 
marca nižja od obdobne, in sicer 1 in 1,8° C, le v Sen ju je bil nega-
tivni odklon kaT 2,4° C; tega je bila kriva spet nekaj dni trajajoča 
burja, ki je poj^iala srednje dnevne temperature pod ničlo, 12. marca 
celo na — 2,3° C. Od Splita navzdol pa je bil marec v povprečku še 
hladnejši: v Splitu za 2,6° C, v Veli Luki za 1,8, v Dubrovniku za 3,2, 
v Hercegnovem za 2,0, v Budvi in Baru za 1,6 in v Ulcinju za 2,3° C; 
tu nastopa že omenjeni geografski moment, ki ima, kot je videti, v 
marcu še veljavo, saj z visokega gorstva Prokletije še pihajo po pro-
stem prehodu ob Bojani mrzli vetrovi na morje. Najtoplejša je bila 
zadnja tretjina marca, ko so temperature povsod precej (največ ob 
obalah Istre, za ca. 2° C) presegle povpreček, obe prvi dve pa sta bili 
pod njim. Med 9. in 13. marcem je nastopil izrazit hladni val, ki je do 
Splita pognal povprečne srednje dnevne temperature tudi malo pod 
ničlo; v Kopru ni padla pod ničlo, bila pa ji je prav blizu. Pod ničlo 
je zlezla v Šmarjah in v Kubedu (v Šmarjah najniže na —1,3 dne 
12. marca in v Kubedu 10. marca na — 2,5° C). Minimalne tempera-
ture so v teh dneh ob vsem Jadranu padle pod ničlo, ponekod tudi 
zelo globoko, kot n. pr. v Kopru na — 3,2, v škocjanu na — 4,0, v 
Šmarjah —6,3, v Kubedu —7,6, v Poreču —5,2, v Pulju in na Reki na 
— 3,2, v Splitu na — 3,3 in v Ulcinju na — 3,0° C. 
V prvi in drugi tretjini marca je bila v Kopru povprečna mini-
malna temperatura 5 cm nad tlemi še vedno pod ničlo (v prvi — 2,4, 
8 * 115 
v drugi pa —2,1° C). Povprečne temperature v tleh pa so se v marcu 
že povzpele precej nad ničlo. Tako so bile v prvi tretjini meseca v 
globini 2 cm 5,0, pri 5 cm 4,7, pri 10 cm 4,5 in pri 20 cm 4,3° C. Ze v 
prvih dneh marca je temperatura narasla do blizu 4° C, nato pa je 
po 8. marcu spet začela padati in je v zgornjih plasteh padla celo pod 
ničlo. Zaradi hladnejših dni med 8. in 12. marcem so bile povprečne 
temperature druge tretjine nižje kot v prvi tretjini. V zadnji tretjini 
marca pa so temperature tudi v tleh močno narasle. — Povprečne 
mesečne temperature v tleh so bile za rast vegetacije dokaj neugodne, 
saj so se gibale v mejah med 5,7 in 6,1° C; v globini 2 do 20 cm je bila 
povprečna temperatura 5,7, pri 10 cm 5,8 in v globini 5 cm 6,1° C 
(v januarju so bile temperature v tleh le za malenkost nižje — v glo-
bini 20 cm je bila celo za 0,2° C višja; v decembru je bila povprečna 
temperatura v tleh za okrog 2° C višja od marčne). 
Padavin je bilo marca malo. Ob vsem našem Jadranu je bilo pa-
davin manj od obdobnega povprečka, in sicer v Kopru za 66 %, v 
Pulju 86 %, v Malem Lošinju za 71 %, na Reki za 50 %, v Splitu za 
60 % in v Dubrovniku za 42 %: Tudi v Črnogorskem Primorju je 
padlo le nekaj nad 50 mm padavin, z izjemo Hercegnovega, kjer so 
jih namerili 120 mm, kar pa je tudi daleč največja množina ob vsem 
Jadranu. Število padavinskih dni pa ni bilo ravno majhno, saj je 
znašalo v povprečku ob Jadranu 9 dni. Največ jih je bilo v Herce-
gnovem, in sicer 13, na Reki pa le štirje (v Koprskem Primorju jih je 
bilo 5). Toda tudi v marcu sneg nekaterim krajem ob Jadranu, in 
sicer na jugu, ni prizanesel; po en dan je snežilo v Dubrovniku, Veli 
Luki, Hercegnovem in Budvi, po dva pa v Splitu in Ulcinju. Zapadli 
sneg je hitro skopnel, le v Splitu se je držal tri dni, v Veli Luki pa 
en dan. 
Nekaj pod povprečkoni je bila tudi relativna vlaga v mesecu 
marcu, medtem ko je bila oblačnost večja, kot jo izkazujejo obdobni 
povprečki; ob vsem Jadranu je bilo v povprečku skoraj polovico 
oblačnih dni. 
Poškodbe na oljkah od mraza, burje in snega 
v Jadranskem Primorju 
Srednje temperaturne meje, ki jih oljčno drevo v različnih živ-
ljenjskih obdobjih še prenese brez škode, poznamo. Znan nam je tudi 
potek mraza, ki je čestokrat prekoračil spodnjo mejo zmogljivosti 
oljk in zato ni čudno, da je bila pozeba tako občutna in ponekod tudi 
katastrofalna. Še enkrat pa naj bo poudarjeno, da je med zelo važ-
nimi vzroki pozebe zlasti dejstvo, da je bilo vreme pred nastopom 
hudega mraza, v decembru in januarju, nenormalno toplo in vlažno, 
tako da je izzvalo predčasno kroženje sokov v oljkah in je tako mraz 
poškodoval žive in aktivne dele dreves, in pa, da je trajal mraz pre-
cej časa. Kratkotrajnejši hladni sunki, pa čeprav so zelo hladni, ne 
povzročijo oljkam toliko škode, kot dalj časa trajajoče temperature 
pod ničlo, pa čeprav niso nizko pod lediščem. V februarskem mrazu 
pa je bilo, zlasti na severozahodnem delu Jadranskega Primorja, žal, 
oboje: nizke temperature, ki so trajale dalj časa. Za nameček vsemu 
pa je bila še huda burja, ki je že itak hladno ozračje še bolj ohladila, 
oljčno lubje pa je na mnogih krajih tako osušila in podhladila, da je 
popokalo. V delu Črnogorskega Primorja je burja oljke tudi dobe-
sedno izruvala. Na Kvarnerskem otočju ter v severni in delno v sred-
nji Dalmaciji pa je škodo na oljkah, poleg že prej omenjenega, po-
spešil še sneg, ki ga je ponekod, kot na Cresu, Lošinju in Rabu pa 
v Zadru in okolici precej namedlo, in je zato lomil oljčne veje in pa 
seveda mraz še pospeševal, še posebej zato, ker se je proti pričako-
vanju trdovratno držal dalj časa: v Hrvatskem Primorju okrog 15 dni, 
na Kvarnerskem otočju okrog 20 dni, v Zadru pa celo 24 dni! Snežni 
učinek na oljkah pa je pospeševala še tako imenovana »posolica«, 
kot imenujejo ta pojav v Dalmaciji. Močni vetrovi, pa naj si bo to 
burja ali jugo, prinašajo na otoke in obalo iznad morja drobne delce 
slane morske vode, ki se odlagajo med drugim tudi na oljčnih listih. 
Ob asimilaciji se iz njih izločuje sol, ki se je včasih nabere na listih 
kar precej. Že posolica sama na sebi škodi oljčnim vejicam, če pa 
pade nanjo še sneg, pri čemer se sol navlaži, kot se je zgodilo tudi 
v času februarskega mraza, pa je to dvojna škoda. Zaradi posolice se 
sneg na vejah tudi laže obdrži, zato že ob količkaj znatnih množinah 
snega obstaja verjetnost, da se bodo oljkove vejice in veje lomile. 
Velika škoda na oljkah je bila zaradi posolice zlasti na kvarnerskem 
in severnodalmatinskem otočju. V Lunu na Pagu je bila n. pr. zaradi 
posolice, na katero je padel sneg, uničena vsa vegetacija oljk (2,50). 
Škoda, ki jo je na oljkah naredil februarski mraz, je bila vzdolž 
Jadrana razmeroma slabo preučena, z izjemo v Koprskem Primorju. 
Podatki, ki jih je zbralo »Jugoslavensko udruženje proizvodača i 
preradivača maslina u Splitu« in katere nam je ljubeznivo posredo-
val tajnik društva ing. Petar Dalbelo, za kar se mu tudi tu lepo za-
hvaljujemo, obstajajo le za okraje kot celoto, in to za število uničenih 
in poškodovanih oljčnih dreves; skupno število vseh oljčnih dreves 
po okrajih v FLR Jugoslaviji smo dobili pri ing. Mariji Skarza, refe-
rentu za sadjarstvo Kmetijskega inštituta Slovenije — izpostava za 
jadranske kulture v Škocjanu pri Kopru, kjer smo izvedeli več drugih 
podatkov o pozebi oljk v Koprskem Primorju, za kar se še posebej 
zahvaljujemo. Omenjeni inštituciji in še posebej ing. Mariji Skarza 
gre hvala, da je pozeba oljk v Koprskem Primorju tako dobro pre-
učena. Izpod njenega peresa je tudi krajše poročilo o pozebi (10), ki 
ga je pripravila s sodelovanjem ing. Borisa Peyreka, v okviru stro-
kovnega izpita pa je pripravila obsežnejšo študijo o pozebi (11). 
Ing. Petar Dalbelo (2) je podal glavne ugotovljene podatke o pozebi 
oljk iz celega Jadranskega Primorja, naslanjajoč se teritorialno na 
okraje, v nekaterih pa je prikazal tudi podrobnejše sumarično stanje. 
Nekaj številk o pozebi oljk nam je uspelo dobiti za mostarski okraj 
od »Sreske poljoprivredne stanice v Mostaru«, ki jih je poslal inženir 
Osman Pirija; statistični podatki, ki smo jih za ta teritorij dobili iz 
Splita, so bili zelo pomanjkljivi. Nekaj o pozebi v Koprskem Pri-
morju piše tudi ing. Dušan Leskovec v svoji diplomski nalogi z na-
slovom »Pomen gojenja oljke v Slovenskem primorju« (5), katerega 
podatki so nam tudi vsestransko služili; to nalogo in nalogo za stro-
kovni izpit ing. Marije Skarza nam je dal na vpogled in nam tudi 
vsestransko pomagal z nasveti docent Agronomske fakultete v Ljub-
ljani ing. France Adamič, za kar smo mu dolžni vso hvalo. 
Pozeba oljk v Koprskem Primorju 
V vsem Jadranskem Primorju je mraz najbolj prizadejal oljke 
v Koprskem Primorju, saj je bil ob vsem Jadranu tam tudi najhujši. 
Število uničenih in poškodovanih oljk je v razmerju do vsega oljč-
nega fonda v FLR Jugoslaviji sicer majhno, v razmerju do teritorija 
Koprskega Primorja pa je zelo veliko, saj je pozeblo do tal okrog 
30 % vseh starejših oljčnih dreves, ki jih bo treba posekati, in ca. 64 % 
mladih oljk. Ostale oljke pa so bile bolj ali manj poškodovane." 
Kljub tem visokim številkam pa stanje le ni tako porazno. Postavlja 
se, da je popolnoma uničenih manj kot 5 % vseh oljk, torej takih, 
katerim so se posušile tudi korenine (11), ostale pa bodo oziroma so 
že iz korenin s poganjki ponovno oživele. Regeneracija se vrši ali je 
že bila izvršena pri velikem delu oljčnih dreves, tako tistih, ki so jim 
deblo v celoti odžagali, ali onih, katerim so odžagali le suhe veje. Ti 
oljčni poganjki bodo ob skrbni in pravilni negi že čez nekaj let spet 
rodili. Prvi vtis, ki ga je dobil opazovalec v poletju leta 1956, ko je 
šel skozi pokrajino, kjer je pred letom dni oljka bujno zelenela, le ni 
tako obupen, kot se je zdel na prvi pogled. Že v prihodnjem letu je 
bila slika drugačna: iz obžaganih vej in debel so bujno poganjale sveže 
zelene oljčne mladike. Regeneracija je bila v polnem razmahu. Glavni 
oljčni nasadi v južnem delu Koprskega Primorja pa na srečo niso bili 
tako hudo poškodovani. 
Stopnja pozebe pa je bila tudi od kraja do kraja in celo od oljke 
do oljke različna. Vzrok temu je v celi vrsti pojavov, kot n. pr. genet-
ska osnova, izčrpanost, starost, zdravstveno stanje, lega, nega itd. 
Dalo se je ugotoviti, da so bila najbolj poškodovana predvsem dre-
vesa, ki so rasla na robu erodiranih teras, ali, če jim je bila odnesena 
zemlja s korenin; takim oljkam je zato zmrzal laže prodrla do ko-
renin. Močno so bila poškodovana tudi stara ali izčrpana drevesa. 
V prejšnjih časih so zavarovali kmetje oljke pred pozebo na ta 
način, da so jih visoko od tal zasipavali z zemljo ali gnojem in s tem 
11 Zaključki študija pozebe oljk so povzeti v glavnem iz poročil ing. Ma-
rije Skarza v: 10 in 11 (glej seznam uporabljene literature). 
SI. 3. Pozeba starejših 
oljk v Koprskem Pri-
morju 
Delež po kra j ih . 1 mm2 v kro-
gu predstavl ja 50 ol jk . Šte-
vilke ob krogih označuje jo 
tele k r a j e : 1. Lončan, 2. Gorgo, 
3. Kast injol , 4. Paderna, 5. Pa-
recag, 6. Nova vas nad Dra-
gonjo, 7. Križišče-Stena, 8. Ko-
šta, 9. Padna, 10. Sv. Martin, 
11. F iesa , 12. Beli Križ, 13. Fi-
sine, 14. Arze, 15. Portorož, 
16. Piran-Mastra, 17. S t runjan , 
18. Krkavče, 19. Krve l j ak , 20. 
Koštabona, 21. Pomjan, 22. Bre-
či, 23. Planjave , 24. Puče, 25. 
Šmar je , 26. Krvatini , 27. F i je-
roga, M. Dilici, 29. Grintavec, 
30. Križišče, 31. Gažon, 32. Sx-
gaši , 33. Valdoltra, 34. Anka-
ran, 35. Hrvatini, 36. J e l a r j i , 
37. Škof i je , 38. P lav je , 39. Mon-
tinjan, 40. Vanganel, 41. Cen-
tur, 42. Potok, 43. Bonini, 
44. Cepinje , 45. Sv. Ubald, 
46. Giusterna, 47. Prove, 48. Sv. 
Marko, 49. Semedela, 50. Ce-
re j , 51. Bertoki , 52. Sermin, 
53. Prade, 54. Glem, 55. Saba-
dini, 56. Kozloviči, 57. Trsek , 
58. Juraš i , 59. Barata l i , 60. Ba-
biči, 61. Rojci , 62. Rokavci , 
63. Hrpel jc i , 64. Boršt, 65. Ma-
rezige, 66. Krmci, 67. Bržani, 
68. Labor , 69. Izola (Kazal je-
vo), 70. Viližan, 71. Sared, 
72. Berengi , 73. Cetore, 74. Kor-
te, 75. Nožed, 76. Medoši, 77. 
Morgani, 78. Dekani , 79. Po-
begi, 80. Sv. Anton, 81. C m i 
Kal, 82. Stepani , 83. Krnica, 
84. Osp, 85. Gabrovica pri 
Črnem Kalu 
SI. 4. Popolnoma pozebla 
oljka 
Po dobrih dveh lelih ni regene-
r ira la niti iz pan ja . Na opuščenih 
kutlurnih terasah nad Piranom. 
April 1958 
obvarovali korenine pred mrazom. Nekateri delajo to še danes. In 
tisti, ki so tako storili, so rešili oljke pred popolno pozebo v mnogo 
večji meri, kot oni, ki niso ravnali tako. Mnogo bolje so se držale proti 
pozebi tudi oljke, ki so bolj globoko zasajene. Med glavnimi faktorji, 
ki so odločali o stopnji zmrzovanja, sta bila sorta in- lega oljke. Tako 
so se oljke najbolj ohranile na južni, jugovzhodni in delno na vzhodni 
strani, slabše na jugozahodni in zahodni, najmanj pa na straneh, ki 
so obrnjene proti burji. Hudo pa so pozeble oljke, ki so bile na rav-
nicah vrh hriba in zato močno izpostavljene vetrovom, in pa one, ki 
so bile v dolinah in ozkih pobočjih, kjer zrak ne cirkulira. Dobro so 
se držale oljke, ki so bile na kakršen koli način zavarovane pred 
vetrovi. Relativna višina je sicer vplivala na stopnjo pozebe, ni pa 
bila absolutno pravilo, kajti pokazalo se je, da so na istih višinah 
oljke različno pozeble; je pa v večji meri vplivala na stopnjo pozebe 
kot absolutna višina. Mnogo važnejša je bila vrsta oljke, saj je bilo 
očitno, da je odpornost sorte v absolutni zvezi s stopnjo zmrzovanja. 
Tudi so bolj pozeble oljke, ki rastejo na dobro obdelanih njivah, kot 
tiste, ki so rasle na travnikih, to pa zato, ker so prve na vlažnejših 
tleh in so v topli in vlažni jeseni zato pred pozebo bnjneje vegetirale, 
zaradi česar je imel mraz lažje delo. Tudi drevesa, ki so leta 1955 
precej obrodila, so bolj pozebla. Stara drevesa in zelo mlade oljke so 
močneje pozeble. 
SI. 5. Močno pozebla oljka 
17 mesecev po pozebi 
Pozeble so terciarne in sekun-
darne ve je . S pravilno nego bo 
regeneraci ja uspešna. Oltra , ju-
l i j a 1957 
Po ing. Mariji Skarza (11) so stopnje poškodbe takele: največ je 
dreves, ki imajo poškodovane le terciarne in deloma sekundarne veje 
— to so laže poškodovana drevesa. Teže pa so poškodovana tista, ki 
odganjajo v bujnih šopih na deblu in na glavnih — skeletnih — vejah. 
Med popolnoma poškodovana pa so šteli ona oljčna drevesa, ki so 
odmrla, pa odganjajo le iz čoka. Srednje poškodovane oljke pa so 
take, ki odganjajo v šopih na deblu, odvisno od intenzitete poškodbe. 
Važnost trajanja mraza za pozebo oljk se je pokazala tudi pri 
tej pozebi. Po prvem valu mraza, pa čeprav je bil močan, to je bilo 5. 
in 6. februarja, so se pokazale poškodbe le na mladih oljčnih sadikah, 
ki jim je popokala skorja na deblu, medtem ko se na starih oljkah 
škoda ni dala ugotoviti. Po končanem mrazu, to je bilo po 20. febr., pa 
se je poznala škoda že na vseb drevesih. Posebno močno so bile po-
škodovane one mlade oljke, ki so bile sajene spomladi leta 1955. Listje 
na pozeblih oljkah se je posušilo takoj, odpadati pa je začelo šele 
aprila. Le posamezna drevesa so ohranila del zelenega listja (11). 
Pozebo v Koprskem Primorju so ugotavljali na osnovi ankete,12 
ki je zajela 48.855 starejših in 13.288 mladih oljčnih dreves, posajenih 
SI. 6. Zanemarjena oljka 
po pozebi propada 
Ce bi j i odstrani l i odmrle dele. 
bi danes spet polno zaživela; 
sama ne zmore uspešne regene-
rac i j e 
spomladi 1955, razen tega pa tudi pozebo po drevesnicah, kjer so 
gojili eno- in dveletne oljčne sadike. 
Na srečo je bila pozeba v glavnem najhujša tam, kjer imajo oljke 
v kmetijstvu manjšo vlogo. Najbolj so pozeble13 na vsem flišnem po-
12 Anketo je razposlal posameznim kmetijskim zadrugam Inštitut za 
jadranske kulture v Škocjanu, preko katerih je bilo anketiranih 1305 kmetov. 
13 Pod pozeble so mišljene tu one oljke, ki so v anketi označene pod 
»suhe«, to pomeni, da so pozeble v toliki meri, da jih je treba žagati do tal. 
Niso pa pri vseh teh pozeble tudi korenine, ampak so mnoge odgnale iz 
panja. 
bočju pod strmo apneno steno Podgorskega krasa in v dolini Rižane 
ter Osapske Reke: v Črnem Kalu jih je pozeblo kar 98 v Ospu 
77 %, v vsej kmetijski zadrugi Črni Kal pa 76 % starih in 52 % mladih 
oljčnih dreves.14 Preseneča pa Gabrovica, kjer je pozeblo le 34 % sta-
rih in 70 % mladih oljk. Pozornost vzbuja tudi izredno močan od-
stotek pozeblih oljk v okolici Gažona, saj znaša v Gažonu 91 % pri 
starih oljkah in 75 % pri mladih, a v bližnjih Sergaših je pozeblo celo 
SI. 7. Slabo regenerirana 
oljka 
Zaradi močne pozebe se ž ivl jenje 
v ol jki le polagoma prebuja 
98% starih in 74 % mladih oljk. Verjetno je vzrok temu izpostavlje-
nost burji in pa lega na ali v bližini slemena. Tudi v sosednjem Kri-
žišču je pozeblo- 76 % starih in 66 % mladih oljk. Huda pozeba v teh 
krajih pa je še toliko pomembnejša, ker je oljke tu precej. Večjo 
škodo je napravil mraz na oljkah tudi v okolici Sv. Antona in Po-
begov, kjer je pozeblo v celem še vedno preko 50 % vseh oljk, mladih 
pa celo preko 70 %. V ostalem ravninskem koprskem zaledju je po-
zeba različna; v glavnem zavzema manj kot polovico starejših oljk. 
14 Tu kot tudi v naslednjem so mišljene pod »mlade oljke« tiste, ki so 
bile posajene spomladi leta 1955. 
V kmetski zadrugi Koper je pozeblo 32% starejših, a 86% mladih oljk; 
najhujša je bila pozeba tod na pobočjih pri Giusterni in okolici, kjer 
je pozeblo 73 % starejših in 97 % mladih oljk. Zanimivo je, da je že 
v bližnji Semedeli pozeba mnogo manjša, saj je tam prizadetih le 
okrog 30 % starejših oljk. Morda je eden od vzrokov za to razliko 
tudi nekoliko različna lega proti burji, kar pa bi bilo zanimivo teren-
sko preučiti. — Na Miljskem polotoku kot celoti je pozeblo blizu 
30 % starejših in 80 % mladih oljk. V podrobnem pa je slika takale: 
55 % starejših in 93 % mladih oljk je pozeblo v Plavju, 31 % starejših 
SI. 8. Na pogled uničena oljka 
j e s pravilno nego spet zaživela. Odžagati jo j e bilo treba s k o r a j pri tleh 
v Škofijah, 27 %• v Jelarjih, v Ankaranu in Hrvatinih okrog 20 %, 
v Oltri in Bregatih pri Hrvatinih pa celo samo 15 %. — Oljke na 
severnem pobočnem predelu južno od črte Marezige, Pomjan, Šmarje, 
Križišče so različno močno pozeble. Pri tem so morali igrati vlogo 
različni momenti, kajti samo z geografskimi bi to težko raztolmačili. 
Tako se n. pr. število pozeblih oljk na severnem pobočju pod Mare-
zigami suče med ca. 50 in 20 %'. V Marezigali samih je pozeblo 46 % 
SI. 9. Skoraj popolnoma po-
zebla oljka 
Odžagat i jo j e bilo treba skora j 
pri tleh. Iz pan ja polagoma od-
gan ja jo mlade vej ice 
starih in 67 % mladih oljk. V bližnjem Sv. Antonu, ki leži na zahod-
nem pobočju, je ta odstotek še nižji, 56% starih in 78% mladih oljk. 
V celotni kmetijski zadrugi Marezige, ki zavzema razen ozemlja na se-
vernem pobočju tudi del pobočja proti Dragonji, je pozeblo 37 % sta-
rejših in 58% mladih oljk, v Šmarjah pa 27% starejših in 70% mladih 
oljk. Toda kmetijska zadruga Šmarje zavzema širok teritorij in 
vključuje tudi najvažnejša oljčna področja v Koprskem Primorju, 
kot Krkavče in Gažon. Položaj v drugem že poznamo, v Krkavčah pa 
so bile na srečo poškodbe relativno majhne, saj pravi rezultat ankete, 
da je pozeblo le 10 % starejših in 40 % mladih oljk, in to od skupno 
anketiranih okrog 7000 dreves. V oddaljenejši Koštaboni je bil od-
stotek pozeblih oljk že večji: 16%, starejših in 84% mladih. Vendar 
je tudi tu v podrobnem slika drugačna. V bližnjih Brečijah je pozeblo 
starejših oljk 20 %, v Planjavah 23 % in v Pučah, zahodno od Košta-
bone, 24 %, mladih oljk pa v Brečah 82 in v Pučah 78 %. Še bolj proti 
severovzhodu na višji, med 300 in 400 m visoki terasi med Borštem 
in Laborjem, pa je bila pozeba še hujša, saj se je n. pr. v Borštu po-
SI. 10. Po pozebi pravilno 
negovana oljka bujno 
odganja 
Kl jub močni pozebi j e mlada 
o l jka po odstranitvi vseh v e j 
debla bujno pognala 
sušilo 47 %'• starejših in 68 % mladih oljk, južno od Boršta pa je bila. 
pozeba ponekod, n. pr. v Baratalih in soseščini, še znatno večja (pri 
starejših in mladih 72 %), v Herpeljcih pri Laborju 71 % starejših in 
vse mlade, v Laborju pa, čeprav leži v skoraj enaki geografski legi, 
je pozeblo le 44 % starejših. V samih Šmarjah je pozeblo 28 % sta-
rejših in 75 % mladih oljk; vidi se, da je kljub visoki nadmorski legi 
zatišna in osojna lega malo pod Šmarjami, kjer je velik del oljčnih 
dreves, relativno dobro varovala oljke pred pozebo. Na južnih, jugo-
vzhodnih in jugozahodnih pobočjih nad spodnjo Rokavo (Dragonjo) 
in desnim pritokom Valdernigo je odstotek pozeblih oljk razmeroma 
»M* t* 
majhen, okrog 20%, spet pa nekoliko različen med posameznimi kraji. 
Razlike, pa čeprav majhne, so tod važne, ker je tu veliko oljk. V Kor-
tah je pozeblo 25 % starejših in 47 % mladih oljk, v bližnjih Četorah 
53 oziroma 31 %, v kraju Morgani, severozahodno od Kort, celo 44 % 
starejših oljk, v bližnjem Nožedu še več — 52 % starejših in 58 % 
mladih oljk, v Padeni, blizu Kort 41 % starejših in 68 % mladih, v 
Novi vasi nad Dragonjo 15 % starejših, v Lončanu pri Sečovljah le 
SI. 11. Stara oljka se spet 
prebuja 
Zahvala za to gre pravilni negi 
po pozebi, ko so j i odstranili 
terciarne in deloma tudi sekun-
darne ve je . Staro in grintavo 
deblo da j e slutiti na podobni 
proces v preteklosti 
2 % starejših (to je sploh najnižji odstotek pozeblih oljk v Koprskem 
Primorju) od skupno 325 anketiranih, a 50 % mladih, zelo malo tudi 
ob solinah v Padernu (4 %) in enako tudi v malo višjem Parecagu. 
V celoti vzeto so oljke na bližnjem ravnem, a rahlo valovitem področju 
v zaledju sečoveljskih solin najmanj trpele v hudem mrazu, saj je tod 
odstotek pozeblih oljk presenetljivo nizek. Naprej, proti Portorožu 
in Piranu, in sploh na piranskem polotoku je oljk pozeblo že mnogo 
več, tako n. pr. v Portorožu 9 %, na Belem križu 19 %, v Kaštelih 
18 %, pri Sv. Ani 39 %, v Fiesi 7 % itd. V kmetijski zadrugi Sv. Lucija 
kot celoti, ki zajema v glavnem ta teritorij, pa je pozeblo 17 % vseh 
starejših in 37 % mladih oljk — podobno je bilo tudi na Strunjanskem 
polotoku, kjer je pozeblo 18 % starejših oljk — v bližnjem zaledju 
Izole pa je bila pozeba že precej hujša, sa j je bilo poškodovanih v 
povprečku blizu 40 % starejših in 53 % mladih oljk. Najhuje pa je 
bilo v kraju Šanao, kjer je pozeblo 47 % vseh starejših in 85 % mladih 
oljk. V Izoli sami je pozeblo 33 % starejših in 29 % mladih oljk, 
v Viližanu pa 26 % vseh starejših oljk. 
SI. 12. Dobro regenerirana 
oljka 
Pozeble so tudi primarne veje. 
Po odstranitvi odmrlih ve j si j e 
razmeroma mlada o l jka kmalu 
opomogla 
Fotogra f i j e od št. 6 do 12 so bile 
posnete v aprilu 1958 nad Pira-
nom v vrtu osnovne šole Arze 
Omembe vredna je tudi pozeba oljčnih mladik, ki so jih gojili 
v Koprskem Primorju sistematično v drevesnicah, največ v drevesnici 
v Ankaranu. Prav v letih pred pozebo so začeli s široko zasnovano 
akcijo gojitve in obnovitve starih oljčnih nasadov. V petih drevesni-
cah: v Ankaranu, v Kortah, v Brboju, Briču in na Debelem rtiču je 
bilo v času pozebe blizu 40.000 enoletnih sadik in nekaj nad 5000 dvo-
letnih sadik. Razumljivo je, da je mraz mlade sadike močno poško-
doval. Od 38.914 enoletnih sadik se jih je posušilo 33.961 ali 87%. 
Skoraj vse te so bile v ankaranski drevesnici, le 500 jih je imela dre-
vesnica v Brboju, kjer jih je pozeblo 491 ali 98 %. Dveletne sadike, 
katerih je bilo skupaj v štirih drevesnicah 5218, so bile proti pozebi 
že bolj odporne, saj jih je pomrznilo le 42 %, od tega največ v Kortah 
— od 813 510 ali 63 % (starejših oljčnih dreves je v Kortah pomrznilo 
26 %, mladih pa 47 %, po čemer lahko sklepamo na mnogo večjo ob-
čutljivost mladik). Le malo manj, in sicer 60 %,, jih je pozeblo v 
Brboju, v Briču pa, kjer je bilo dveletnih sadik največ (1998), jih je 
pozeblo 39 %. Zanimivo pa je, da so se dveletne sadike najbolje držale 
v drevesnici na Debelem rtiču, kjer jih je od 1344 pozeblo le 14%; 
k temu je nedvomno pripomogla geografska lega Debelega rtiča, saj 
leži drevesnica le nekaj nad 20 m visoko in je tudi pred burjo malo 
bolj v zatišju. 
Pozeba oljk je nedvomno prizadejala kmetijskemu gospodarstvu 
Koprskega Primorja zelo veliko škodo. Glede na bližnjo preteklost, 
ki s podobnimi, čeprav ne tako hudimi pozebami oljkam ni prizana-
šala in, glede na verjetnost, da se bodo pozebe ponavljale, so nekateri 
celo obstoj oljke postavljali kot problem. Vendar je videti, da to ni 
obveljalo. Kot že zgoraj omenjeno, je dal perspektivni gospodarski 
načrt za prihodnjih 15 let oljki v Koprskem Primorju velik poudarek. 
Tudi reševanju ne popolnoma pozeblih oljk, ki so pozneje regeneri-
rale, so kmetovalci po nasvetih strokovnjakov posvetili mnogo pozor-
nosti in nege. Vsaj do meseca maja leta 1957 so pozeble oljke obrezali. 
Bujna rast mladic daje upanje, da bomo imeli v nekaj letih rodna 
drevesa. Oljke pa, ki še do sedaj niso obrezane, počasi hirajo in pro-
padajo (po pismenem sporočilu ing. Marije Skarza, z dne 3. januarja 
1958). — Da pa je obnova oljčnih sadovnjakov na tak način sploh 
možna, gre hvala oblastem in strokovnjakom, ki so na podlagi iz-
kušenj iz preteklosti, zlasti ob pozebi leta 1929, svetovali, naj pre-
povedo kmetom sekanje suhih oljk. Oblasti so tako prepoved izdale 
in pokazalo se je, kako koristna je bila, saj je velik del suhih oljk 
regeneriral. Nasprotno pa je bilo n. pr. leta 1929 in pri pozebah pred 
tem letom, kot že omenjeno, ko so masovno sekali pozebla suha oljčna 
drevesa. Zato se ni čuditi, da so jih do danes tako zdecimirali. Per-
spektive za bodočnost so torej zaradi sodelovanja in upoštevanja 
mnenj strokovnjakov ugodne. 
Pozeba oljk pa je delovala tudi kot faktor naravne selekcije. Na 
osnovi podrobnejšega študija se bo dalo ugotoviti one sorte oljk, ki 
bi bile najbolj prilagojene predvsem podnebnim, in to ekstremnim 
razmeram, ki vladajo v Koprskem Primorju. Pokazalo pa se je, da so 
bili uspešni v borbi z mrazom le individui, a tudi ti so dragocena 
opora strokovnjakom (11). 
Pozeba ol jk v ostalem Jadranskem Primorju 
Pozeba oljk vzdolž Jadrana in na otočju izven Koprskega 
Primorja je bila kaj različna. Po poročilu ing. P. Dalbela v (2), po 
podatkih, ki mi jih je pismeno sporočil isti avtor iz Splita, in po last-
9 Geografski zbornik 129 
nih računih na osnovi primerjav, je bila slika pozebe po okrajih, 
najmanjših teritorialnih enotah, za katere obstajajo podatki, takale: 
V vsem Jadranskem Primorju je bilo popolnoma uničenih okrog 
100.000 rodnih dreves, kar je preko 2% vseh rodnih oljk v F L R J . 
Poškodovanih16 oljk pa je precej več. V celoti znaša materialna škoda 
ca. 2 milijardi dinarjev (2). 
Delno poškodovane oljke ne bodo rodile dve do štiri leta. Za ob-
novo uničenih oljčnih nasadov pa bo potrebnih deset do petnajst let 
(ing. P. Dalbelo — pismeno). 
V Hrvatski Istri je bilo uničenih 6,5 % celotnega oljčnega fonda, 
poškodbe različne jakosti pa so zajele kar 88 % vseh oljk. — V ob-
močju okraja Reka, kamor spada tudi Kvarnersko otočje, je bilo 
uničenih 5,4 % vseh oljk, poškodovanih pa 39 %. Najbolj je bil pri-
zadet otok Cres, kjer je bilo uničenih ca. 10.000 mladih oljk, ostale pa 
poškodovane v toliki meri, da dve do štiri leta ne bodo rodile. V Lunu 
na Pagu je bila škoda tudi zaradi »posolice« in močnega snežnega 
viharja, pravega ciklona, kar je uničilo vso vegetacijo oljk. — V za-
darskem okraju, kjer zavzemajo oljke zelo važno mesto v kmetijstvu, 
je mraz tudi pošteno gospodaril. Uničenih je bilo — po poročilu Ju-
goslavenskog udruženja proizvodača i preradivača maslina v Splitu 
— od 904.210 oljčnih dreves, kolikor jih je v okraju, kar 186.000 ali 
20,5 %, poškodovanih pa 363.000 ali 40 % oljk. — Hudo je bilo tudi 
še v šibeniškem okraju, kjer je bilo od skupnih 733.099 oljčnih dreves 
uničenih sicer le 60.000 ali 8,2 %, poškodovanih pa kar 625.000 ali 
85 %. Nekatera izrazito oljčna področja, kot so n. pr. okolica Vodic, 
Betinje, Tribunja itd., so pretrpela zaradi zmrzali katastrofalno 
škodo, saj je bilo v prvem kraju uničenih 99 % oljk, v drugem 80 %, 
v Tribunju pa kar 100 %. Za ves šibeniški okraj se predvideva, da bo 
produkcija olja v dveh letih le 5 % od siceršnje, ki znaša ca. 100 va-
gonov. 
Južno od šibeniškega okraja, na področju srednje in južne Dal-
macije ter v Črnogorskem Primorju, so bile poškodbe oljk manjše, 
a še vedno zaznavne. Povzročil pa jih ni toliko mraz, kot sneg in 
veter. V splitskem okraju, ki je po številu oljk med okraji v F L R J na 
prvem mestu (18,5%, vseh oljk v F L R J ) , je bilo uničenih 1,6%, po-
škodovanih pa 6,4 % oljčnih dreves. 15.000 uničenih in 60.000 poško-
15 Pod rubriko »uništene masline« so bile zajete tiste oljke, ki so kazale 
znake odmrlosti: lubje na panju ali deblu je popokalo in se zato luščilo, 
sušile so se veje in cela drevesa, ali pa jih je izruvala močna burja. Take 
oljke je treba popolnoma posekati ali pa jim samo obrezati suhe veje, ko-
likor ni tudi teh kasneje zajela regeneracija. Podatkov o popolnoma pozeb-
lih oljkah, torej o takih, ki so jim pozeble tudi korenine, pa, žal, ni na raz-
polago. Nedvomno je velik del oljk, ki jih statistika označuje kot »uništene«, 
kasneje regeneriralo. Za mostarski okraj n. pr. so v začetku postavili zelo 
velik odstotek uničenih oljk, kasneje, že med letom 1956, ko so se regeneri-
rale, pa o uničenih oljkah sploh ni bilo več govora. 
Delež skupnega števila vseh ol jk — po okraj ih. 1 mm ! v krogu preds tav l j a 9000 ol jk. — 
1. uničene o l jke ; vse te o l jke pa niso bile uničene v toliki meri, da bi j ih smeli smatrati 
za izgubljene — od rodnih ol jk j e bilo takih v vsem Jadranskem Primorju le okrog 2 % ali 
ca. 100.000 in so zajete pod rubriko »uničene< o l jke — ampak so ka sne je regenerirale ; 
2. poškodovane o l jke ; 3. okra jna m e j a ; 4. republiška m e j a ; 5. državna m e j a 
dovanih oljčnih dreves, v krajih s tako geografsko lego, je zelo visoko 
število. Kot rečeno, pa poškodbe tu niso toliko zaradi mraza, kot 
zaradi snega, ki je škodoval oljkam na Braču, nekaj manj pa tudi 
na Hvaru. V bližnjem makarskem okraju ni bilo hujše škode od 
mraza, pač pa od snega in vetra, ki je lomil oljčne veje. V celem 
okraju je bilo uničenih 0,9'%, poškodovanih pa 2,5 % oljk. Največje 
mehanične poškodbe so bile na področju Igane in Drašnice, vzhodno 
od Makarske. — Zaznavna je bila škoda tudi na območju dubrovni-
škega okraja, kjer je bilo od 879.600 oljk, kolikor jih je tam v celoti, 
uničenih 2000 ali 0,2 %, poškodovanih pa 25.000 ali 2,7%. Najbolj so 
bili prizadeti oljčni nasadi na otokih, in sicer najhuje v okolici kraja 
9' 131 
Pupnat na Korčuli. — Najmanjša v celem Jadranskem Primorju je 
bila škoda v Črnogorskem Primorju. Kolikor je je bilo, jo je v glav-
nem zakrivil močan severovzhodni veter, ki je lomil veje oljk, po-
nekod pa je ruval kar cela drevesa, kot n. pr. na področju občine 
Hercegnovi, kjer je izruval 1300 dreves. Skupno znaša škoda v Črno-
gorskem Primorju: 500 uničenih ali 0,1 %, in 11.000 poškodovanih ali 
2,3 % od celotnega števila oljk, ki je znašal 1955. leta 514.874 dreves. 
— V mostarskem okraju, kjer je bilo 1955. leta 7573 oljčnih dreves, od 
tega največ v okolici Capl j ine in Stolca, so poškodovali sneg, mraz 
in burja ca. 4000 oljčnih dreves ali 53 %, od tega v občini Stolac 57 %, 
v občini Capl j ina pa 50 %. Cisto uničenih oljk tod ni bilo, sa j so se 
v letu 1956 regenerirala vsa poškodovana drevesa (po pismenem po-
ročilu Sreske poljoprivredne stanice Mostar). 
V Koprskem Primorju je bila zaradi pozebe produkcija domačega 
olja za nekaj let onemogočena. Ni pa tako tudi v ostalem Jadranskem 
Primorju. Statistika nam kaže, da niti v letu 1956 rodnost oljk ni bila 
tako slaba, sa j povprečna letina v F L R J v tem letu ni bila veliko pod 
povprečkom 1947—1956: povpreček 2730 vagonov oliv, leta 1956 
2130 vagonov. V povprečku je še vedno odpadlo na drevo 5 kg oliv. 
Razen v Koprskem Primorju, kjer oljke niso rodile, je bila rodnost 
v Dalmacij i zadovoljiva — ca. 5 kg na drevo, v mostarskem okraju 
malo pod povprečkom (4 kg), v Črnogorskem Primorju pa celo 6 kg 
na drevo (12). — Napovedi strokovnjakov se na srečo niso v celoti 
izpolnile, sa j so predvidevali veliko hujše posledice pozebe. 
Zaključni pregled 
Hudi mraz v februarju 1956 je prodrl tudi na Jadran. Ker ga je sprem-
ljala močna burja in v večjem delu tudi sneg, je prizadejal mediteranskim 
kulturam, zlasti oljki, občutno škodo. 
Vendar pa ni bil ob vsem Jadranu enako močan. Najhujši je bil ob 
obali Istre, posebno na skrajnem severozahodnem delu, v Koprskem Pri-
morju, v Hrvatskem Primorju s Kvarnerskim otočjem in deloma tudi v se-
verni Dalmaciji. Na jugovzhod od tod, to je v srednji in južni Dalmaciji pa 
v Črnogorskem Primorju je bil mraz manj občuten, a za te kraje še vedno 
ekstremen, kar se je poznalo tudi na pozebi oljk. 
Ko avtor razčlenjuje vreme, ga ne obravnava le za čas trajanja mraza, 
ampak zajema čas od decembra pa do konca marca, to pa zato, ker je bilo 
vreme v začetku zime, pred pozebo, nenormalno toplo, kar je izzvalo pred-
časno kroženje sokov v oljkah, zaradi česar je imel mraz nanje še mnogo 
hujši učinek. Meseca marca bi pa pri normalnem vremenu že nastopila re-
generacija deloma poškodovanih oljčnih dreves, a ji je to onemogočalo hlad-
nejše in bolj sušno vreme. 
Decembrske temperature so bile ob vsem Jadranu precej nad povpreč-
kom : severozahodno od Splita Za ca. 2° C, jugovzhodno od tod pa za ca. 1° C. 
Absolutni minimum je bil zaznamovan v Veli Luki na Korčuli, in to — 0,3° C; 
srednja dnevna temperatura v decembru na Jadranu ni nikjer padla pod 
ničlo. Srednja mesečna maksimalna temperatura je bila ob vsem Jadranu 
preko 10° C, najvišja v osrednjem Črnogorskem Primorju, kjer je dosegla 
že 15° C. — Padavine so bile v decembru skoraj ob vsem Jadranu podpo-
vprečne, oblačnih dni pa je bilo več, kot jih izkazuje mesečni povpreček. 
Milo vreme se je držalo tudi še skoraj skozi cel januar. Srednje januar-
ske temperature so bile ob Jadranu višje od povprečka za ca. 1,5° C, od 
srednje Dalmacije navzgor bolj, jugovzhodno od tod pa manj. Pod ničlo so 
padle minimalne temperature le redkokdaj, pa še to le v severozahodnem 
Jadranu, dočim v Dalmaciji in v Črnogorskem Primorju do nastopa mraza 
živo srebro ni nikoli zdrsnilo pod ledišče. Povprečne januarske maksimalne 
temperature so se sukale med 7,8° C v Kopru in 12,7° C v Baru, absolutni 
maksimumi pa so se gibali med 13» C v Kopru in 18,7« C v Veli Luki. — 
Padavine so bile nadpovprečne, z absolutnim viškom v drugi tretjini meseca, 
enako tudi število padavinskih in oblačnih dni. 
Mraz je nastopil v Jadranskem Primorju že zadnje dni januarja, ko so 
najprej padle minimalne, nato pa še srednje dnevne temperature pod ničlo. 
V Koprskem Primorju so bile srednje dnevne temperature pod ničlo nepre-
trgoma 19 dni, od 31. januarja do 18. februarja, minimalne pa celo 22 dni, 
od 30. januarja do 20. februarja; tod so oljke tudi najbolj pozeble. Od tod 
na jugovzhod, skoraj do Splita, je držal mraz nepretrgoma še vedno 18 dni, 
od 1. do 18. februarja, ko so bile srednje dnevne temperature skozi pod ničlo, 
minimalne temperature pa še delj časa. Ze v Splitu je bilo omenjeno raz-
dobje prekinjeno s povprečnimi dnevnimi temperaturami nad ničlo (celo 
minimalna temperatura se je enkrat povzpela nad ledišče), v Dubrovniku in 
Črnogorskem Primorju pa je bilo to razdobje še krajše in še bolj nehomo-
geno. 
Srednja temperatura v dneh mraza je bila: v Koprskem Primorju okrog 
— 4° C, v Poreču — 3,2° C, na Reki — 3,9, v Senju — 5,8 (Senj leži pod 698 m 
visokim gorskim prelazom, preko katerega silovito vdira na morje mrzla 
burja, ki ozračje in morje močno ohlaja), v Splitu —0,9, v Dubrovniku 1,3 
in v Črnogorskem Primorju ca. 2,2° C; najhladneje v Črnogorskem Primorju 
je bilo v Ulcinju, ki je odprt na sever proti masivnemu in visokemu gorstvu 
Prokletije, kjer je bila srednja temperatura v dneh mraza 0,3° C; tudi sicer 
so zimske temperature v vsem Črnogorskem Primorju najnižje v Ulcinju. 
— Čeprav so se po končanem mrazu temperature naglo dvigale, so kljub 
temu ostale tudi povprečne februarske temperature globoko pod obdobnim 
povprečkom: ob vsem Jadranu za ca. 5° C — v Koprskem Primorju za blizu 
6° C, enako ob ostali istrski obali, v Hrvatskem Primorju za 6,1° C, v severni 
Dalmaciji za 7,1, v srednji Dalmaciji za 5,8, v južni Dalmaciji za ca. 4 in 
v Črnogorskem Primorju za ca. 3,5° C. — Absolutni minimumi so bili: 
v Kopru —12,8° C, v Poreču —11, v Pulju —7,6, na Reki —12,8, v Malem 
Lošinju — 4,6, v Zadru — 8,6, v Splitu — 8,1, v Veli Luki — 4,6, v Dubrov-
niku — 4,5, v Hercegnovem in v Budvi — 4,2, v Baru — 4,5 in v Ulcinju 
— 7,0° C. — Nekaj dni, zlasti ob severozahodnem Jadranu, je bilo celo takih, 
da se niti maksimalne temperature niso povzpele nad ničlo. 
V času mraza so tla globoko zamrznila, kar je bilo tudi za oljke, zlasti 
za manj odporne, usodno. V Kopru, ki ima edinole te podatke, je prodrla 
zmrzal do globine 20 cm, a to šele v drugi polovici mraza, medtem ko je bila 
v višjih plasteh že kmalu po njegovem nastopu. Najnižja temperatura je bila 
zaznamovana v globini 2 cm, in to — 8° C, srednja dnevna pa v isti globini 
— 5,1° C. Zemlja se je odtajala do globine 5 cm že do 20. februarja, pri glo-
bini 10 do 20 cm pa šele 26. februarja. 
Burja je bila skoraj ves čas znanilka in spremljevalka mraza. Najmoč-
nejša je bila v Koprskem Primorju s povprečno dnevno jakostjo v dneh, ko 
je bila najhujša, tudi do 60 km/h, posamezni sunki pa so dosegli hitrost tudi 
do in preko 100 km/h. Izredno močna je bila tudi na Reki, kjer so enkrat 
zapisali hitrost 130 km/h. Prizanesla pa ni niti najjužnejšim krajem na Ja-
dranskem Primorju. V hercegnovski občini je enkrat divjala s tako močjo, 
da je izruvala 1300 oljčnih dreves. Najmočnejša je bila prav v dneh, ko je 
mraz najbolj pritiskal. 
Tudi sneg ni prizanašal v dneh mraza, posebno ne Kvarnerskemu otočju 
ter severni in deloma srednji Dalmaciji, kjer ga je padlo celo zelo veliko. 
V Malem Lošinju n. pr. ga je bilo 96 cm in na Rabu 30 cm. Tudi držal se je 
izredno dolgo, tako v Pulju 20 dni, na Reki 11, v Malem Lošinju 24 dni!, na 
Rabu 13, v Zadru 24 dni! Južneje od tod je že po nekaj dneh skopnel (v Du-
brovniku je držala snežna odeja 4 dni). — Mrazu in burji se je pridružil 
torej ponekod v Jadranskem Primorju še sneg, ki je škodo na oljkah še po-
večal. Zato se ni čuditi, da so bile, razen v Koprskem Primorju, oljke najbolj 
prizadete v severni Dalmaciji in v Hrvatskem Primorju. 
Po dneh z mrazom, to je bilo nekako po 17. oziroma 18. februarju, so 
se temperature ob vsesm Jadranu vzdignile, ponekod kar precej; srednje 
dnevne temperature so v zadnji tretjini februarja narasle: na severozahodu 
Jadranskega Primorja za ca. 6,6° C, v severni in srednji Dalmaciji za okrog 
4,5, v južni Dalmaciji za 4,8 in v Črnogorskem Primorju za 3,5° C. Vzdig so 
spremljale, razen ob istrski obali, precej obilne padavine, ki so sem in tja 
še padale kot sneg. 
Tudi marca se vreme še ni ustalilo. Ob vsem Jadranu je bilo v po-
vprečku hladnejše in sušnejše; temperature so bile precej pod povprečkom, 
zlasti južno od Splita — za ca. 2,3° C, severozahodno od tod pa za okrog 
1,5° C, padavin pa je bilo manj za okrog 60 %. 
Mraz je ob vsem Jadranskem Primorju najbolj prizadel oljke v Kopr-
skem Primorju. Tod jih je od skupnega števila, okrog 110.000 starejših dre-
ves, pozeblo ca. 30 % v toliki meri, da jih je bilo treba do tal posekati, ostale 
pa so bile več ali manj poškodovane; tem je bilo treba odžagati suhe veje. 
Popolnoma pozeblih, to je takih, ko so pozeble tudi korenine, in zato niso 
odgnale niti iz panja, je v Koprskem Primorju le ca. 5 %. Uničena je bila 
tudi široko zasnovana obnova oljčnih nasadov; mraz je uničil 64 % oljk, ki 
so jih posadili leto prej, razen tega pa je uničil od skupno ca. 40.000 eno-
letnih sadik 87 % teh in od okrog 5000 dveletnih sadik 42 %; obojne so gojili 
v drevesnicah. — K sreči so pozeble oljke v Koprskem Primorju najbolj tam, 
kjer nimajo več velike vloge v gospodarstvu, in manj v krajih, kjer jih je 
največ in so za gospodarstvo pomembne. 
V Hrvatski Istri, kjer je okrog 315.000 oljčnih dreves ali 6,2 % vseh oljk 
v Jugoslaviji, ki jih je 5,100.000, je bilo uničenih 6,5 %, poškodovanih pa 
88 % vseh oljk. 
V Hrvatskem Primorju, kjer je okrog 7 % vseh oljk v Jugoslaviji, v 
glavnem na Kvarnerskem otočju, zlasti na Krku, Cresu in Lošinju, je bilo 
že bolje. Uničenih je bilo 5,4 %, poškodovanih pa 39 % vseh oljk. Najbolj je 
bil prizadet otok Cres, kjer je bilo uničenih ca. 10.000 mladih oljk, ostale pa 
poškodovane v toliki meri, da dve do štiri leta ne bodo rodile. 
V severni Dalmaciji, kjer je več kot ena tretjina vseh oljčnih dreves 
v Jugoslaviji, so bile poškodbe oljk še vedno zelo hude. V območju okraja 
Zader, ki je po številu oljčnih dreves na drugem mestu med okraji v Jugo-
slaviji, je bilo uničenih kar 20,5 % vseh oljk, poškodovanih pa še nadaljnjih 
40 %. V sosednjem, šibeniškem okraju, kjer imajo oljke tudi zelo pomembno 
vlogo, je bilo uničenih 8,2 %, poškodovanih pa kar 85 %. Nekatera izrazita 
oljčna področja so pretrpela zaradi zmrzali katastrofalno škodo, sa j so bile 
ponekod uničene skoraj vse oljke, kot n. pr. v krajih: Vodice, Betina, Tri-
bunj itd. 
V do sedaj omenjenih krajih je razen mraza in močne burje poškodoval 
oljke tudi sneg, razen ob istrski obali, kjer ga je padlo malo, južno od tod, 
nekako od Splita navzdol, pa sta bila sploh glavna povzročitelja poškodb 
veter in sneg in v mnogo manjši meri mraz sam. 
Na območju srednje Dalmacije, v okrajih Split in Makarska, so oljke 
gospodarsko zelo važne, sa j jih je tod ena četrtina skupne množine oljk v 
Jugoslaviji. Posebno veliko jih je v okraju Split, ki je po številu oljk med 
okraji na prvem mestu (18,5 % vseh v Jugoslaviji), od teh jih je uničila 
pozeba 1,6 %, poškodovala pa 6,4 %, največ na otokih Brač in Hvar. V so-
sednjem makarskem okraju so bile okvare še manjše: uničenih 0,9 %, po-
škodovanih pa 2,5 %. 
Tudi v južni Dalmaciji, v dubrovniškem okraju, je veliko oljk, 17,2 % 
od vseh v Jugoslaviji, poškodbe pa so tu relativno majhne: 0,2 % uničenih 
in 2,7 % poškodovanih oljk, največ na otoku Korčuli. 
Najmanjšo škodo so naredili burja, sneg in mraz v Črnogorskem Pri-
morju, kjer je bilo od skupnih ca. 515.000 oljk ali 10,1 % od vseh v Jugo-
slaviji, uničenih 0,1 % in poškodovanih 2,3 %. 
Nekaj oljk (7500 ali 0,15 % od vseh v Jugoslaviji) je tudi v nizki pri-
morski Hercegovini, v glavnem v okolici Čapljine in Stolca, prav malo v 
Ljubuškem in Zitomislincu, kjer je bilo poškodovanih 53 % vseh oljk. 
Za naše celotno Jadransko Primorje se računa, da je bilo popolnoma 
uničenih okrog 100.000 rodnih dreves, kar je preko 2 % vseh rodnih oljk 
v Jugoslaviji. S poškodovanimi vred znaša materialna škoda ca. 2 milijardi 
dinarjev, sa j predvidevajo strokovnjaki, da delno poškodovane oljke ne bodo 
rodile dve do štiri leta, za obnovo popolnoma uničenih oljk pa bo treba 
deset do 15 let. 
Karte med tekstom predstavljajo: 
Ilustracija št. 1. Delež oljk v Koprskem Primorju v odnosu do celotnega 
števila oljk v Koprskem Primorju — po katastrskih občinah. 
Ilustracija št. 2. Število oljk na hektar v katastrskih občinah Koprskega 
Primorja. 
Ilustracija št. 3. Delež starejših pozeblih oljk v Koprskem Primorju. 
Črni izsek v krogu prikazuje odstotek oljk, ki so se posušile, beli izsek pa 
oljke, ki so ostale zelene, a so utrpele poškodbe različnih stopenj. Številke 
ob krogih predstavljajo kraje po priloženem seznamu. 
Ilustracija št. 13. Delež pozeblih oljk v Jadranskem Primorju, v odnosu 
do skupnega števila vseh oljk. Črni izsek v krogu prikazuje uničene oljke, 
črtani poškodovane in beli nepoškodovane oljke. 
SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE 
1. B u b i č š e r i f , Specialno vočarstvo. Sarajevo 1952. — O oljki na stra-
neh 336—351. 
2. D a 1 b e 1 o , ing. P e t a r , Štete od ovogodišnje studeni na maslinama. 
Maslinarstvo I, št. 1, str. 21—23. Split 1956. 
3. F l e g o A n t e , Opravičenost akcije za dvig oljčnih nasadov. Kmetijski 
vestnik IV, 1955, št. 3. 
4. K. dr. S., Gospodarski pomen vzgoje oljk in dviga proizvodnje olja na 
Koprskem. Kmetijski vestnik i, IV, št. 3. 
5. L e s k o v e c D u š a n , Pomen gojenja oljke v Slovenskem Primorju, 
Ljubljana 1956. Diplomsko delo. 
6. M o d u n , ing. E d o , Podizanje i održavanje maslinika na primorskom 
kršu. Biljna proizvodnja, br. 5/1950. Zagreb 1950. 
7. M o d u n , ing. E d o , Maslinarstvo otoka Krka. 
8. O ž a n i c S t a n k o , Poljoprivredni problemi Dalmacije. Jadranska bi-
blioteka. Zveska 5, 1927. 
9. P e r u n i č i č B., Poljoprivreda na karstu Crnogorskog Primorja. Naučna 
knjiga, br. 99. Beograd. 
10. P e y r e k , ing. B o r i s - S k a r z a , ing. M a r i j a , Val hladnoče u mje-
secu veljači 1929 i 1956 godine i njegove posledice na maslinama u sje-
vernoj Istri. Maslinarstvo I, št. i, str. 23—28, Split 1956. 
11. S k a r z a , ing. M a r i j a , Posledice zimske pozebe oljk v letu 1956. 
Koper 1956. Naloga za strokovni izpit. 
12. Statistički godišnjak F N R J 1957. Beograd 1957. 
GEL DES OLIVIERS SUR LE LITTORAL (PRIMORJE) EN 1956 
Resume 
Le froid rigoureux de fevrier 1956 a sevi aussi sur l'Adriatique. Comme 
il etait accompagne par un fort bora et en majeure partie aussi par la neige, 
il a cause des dommages considerables aux cultures meridionales, particu-
lierement a 1'olivier. 
II n'a pourtant par ete egalement fort sur toute la cote adriatique. II a 
ete le plus rigoureux sur la cote d'Istrie, surtout a l'extreme nord-ouest, sur 
le Littoral de Koper (Koprsko Primorje), le Littoral croate (Hrvatsko Pri-
morje) avec les iles du Kvarner et en partie aussi dans la Dalmatie du nord. 
Dans le sud-est, c'est-a-dire en Dalmatie centrale et meridionale et sur le 
Littoral montenegrin (Črnogorsko Primorje), le froid a ete moins sensible, 
mais pour ces regions quand meme extreme — ce qui s'est senti aussi par 
le gel des oliviers. 
En analysant le temps qu'il a fait, l'auteur ne se limite pas seulement 
a la duree du froid, mais il embrasse la periode allant de decembre a fin 
mars, et ceci parce que le temps, au debut de 1'hiver, avant le gel, a ete 
anormalement chaud — ce qui provoqua la circulation prematuree de la 
s^ve dans les oliviers, raison pour laquelle le froid a eu sur eux un effet 
encore bien pire. Par ailleurs, au mois de mars, en temps normal, une rege-
neration des oliviers partiellement endommages aurait pu se faire, mais un 
temps plus froid et plus sec ne l'a pas permise. 
Les temperatures de decembre ont ete, tout le long de rAdriatique, bien 
au-dessus de la moyenne: au nord-ouest de Split d'environ 2° C et au sud-est 
d'environ 1° C. Le minimum absolu a ete note a Vela Luka our l'ile de Kor-
čula, a savoir — 0,3° C; la temperature diurne moyenne en decembre sur 
FAdriatique n'est tombee nulle part en dessous de zero. La temperature 
inaximum mensuelle moyenne a ete sur toute la cote adriatique superieure 
a 10° C, la plus elevee sur le Littoral montenegrin central, ou elle a atteint 
meme 15° C. Les precipitations ont ete, en decembre, sur presque toute la 
cote adriatique, inferieures a la moyenne; il y a eu pourtant plus de jours 
nuageux que ne l'accuse la moyenne mensuelle. 
Le temps doux s'est maintenu encore presque tout le mois de janvier. 
Les temperatures moyennes de janvier ont ete, le long de l'Adriatique, supe-
rieures a la moyenne d'environ 1,5° C — plus en Dalmatie centrale et vers 
le haut et moins au sud-est de la. Les temperatures minima ne sont tombees 
en dessous de zero que rarement, et cela meme seulement sur la cote nord-
ouest de l'Adriatique, tandis qu'en Dalmatie et sur le Littoral montenegrin, 
jusqu'a 1'apparation du froid, le mercure n'a jamais glisse en dessous du 
point de congelation. Les temperatures maxima moyennes de janvier ont 
evolute entre 7,8° C a Koper et 12,7° C a Bar, alors que les maxima absolus 
se mouvaient entre 13° C a Koper et 18,7° C a Vela Luka. Les precipitations 
ont ete superieures a la moyenne, avec une culmination absolue dans le 
deuxieme tiers du mois, pareillement aussi le nombre des jours pluvieux et 
nuageux. 
Le froid est intervenu sur le Littoral adriatique deja aux derniers jours 
de janvier, quand les temperatures diurnes minima, puis les temperatures 
diurnes moyennes sont tombees au-dessous de zero. Sur le Littoral de Koper, 
les temperatures diurnes moyennes ont ete en dessous de zero sans inter-
ruption pendant 19 jours, du 31 janvier au 18 fevrier, et les temperatures 
minima meme 22 jours, du 30 janvier au 20 fevrier; la, les oliviers ont aussi 
gele le plus. De la vers le sud-est, presque jusqu'a Split, le froid a egalement 
tenu sans interruption 18 jours, du l e r au 18 fevrier, les temperatures diurnes 
moyennes ayant ete alors continuellement au-dessous de zero et les tempe-
ratures minima plus longtemps encore. Deja a Split la periode mentionnee 
a ete interrompue par des temperatures diurnes moyennes au-dessus de zero 
(meme la temperature minimum s'est elevee une fois au-dessus du point de 
congelation), alors qu'a Dubrovnik et sur le Littoral montenegrin cette pe-
riode a ete encore plus courte et moins homogene. 
La temperature moyenne aux jours de froid a ete: sur le Littoral de 
Koper denviron - 4° C, a Poreč — 3,2° C, a Reka — 3,9, a Senj — 5,8 (Senj 
est suite sous un haut defile de montagne de 698 m, a travers lequel fait 
irruption sur la mer le froid bora qui refroidit fortement 1'atmosphere et la 
mer), a Split —0,9, a Dubrovnik 1,3 et sur le Littoral montenegrin env. 
2,2° C; sur le Littoral montenegrin, il a fait le plus froid a Ulcinj qui est 
ouvert au nord vers le haut massif montagneux de Prokletije, ou la tempe-
rature moyenne aux jours de froid a ete de 0,3° C; autrement aussi, les tem-
peratures hivernales du Littoral montenegrin tout entier sont les plus basses 
a Ulcinj. — Bien que, le froid passe, les temperatures se soient elevees ra-
pidement, les temperatures moyennes de fevrier aussi sont restees profonde-
inent sous la moyenne de cette periode: tout le long de l'Adriatique d'environ 
5° C — sur le Littoral de Koper de pres de 6° C, pareillement sur le reste de 
la cote d'Istrie, sur le Littoral croate de 6.1° C, dans le nord de la Dalmatie 
de 7,1, en Dalmatie centrale de 5,8, en Dalmatie meridionale d'env. 4 et sur 
le Littoral montenegrin d'env. 3,5° C. — Les minima absolus ont ete: a Koper 
— 12,8° C, a Poreč —11, a Pula —7.6, a Reka —12.8, a Mali Lošinj —4,6, 
a Zadar —8,6, a Split —8,1, a Vela Luka —4,6, a Dubrovnik —4,5, a Her-
cegnovi et Budva — 4,2, a Bar — 4,5 et a Ulcinj — 7,0° C. — II y a eu quel-
ques jours, surtout au nord-ouest de l'Adriatique, ou meme les temperatures 
maxima ne se sont pas elevees au-dessus de zero. 
A la periode du frčid, le sol a gele profondement — ce qui a ete fatal 
pour les oliviers aussi, surtout pour les moins resistants. A Koper, qui seul 
possede ces renseignements, la gelee a penetre jusqu'a 20 cm de profondeur, 
mais cela seulement dans la seconde moitie des froids, tandis que dans les 
couches superieures, le sol gelait deja peu apres 1'apparition du froid. La 
temperature la plus basse a ete notee a 2 cm de profondeur, et cela — 8° C, 
alors que la temperature diurne moyenne etait a la meme profondeur de 
— 5,1° C. La terre a degele jusqu'a 5 cm de profondeur deja jusqu'au 20 fev-
rier, mais a 10 et 20 cm de profondeur seulement le 26 fevrier. 
Le bora a ete presque tout le temps 1'annoneiateur et 1'accompagnateur 
du froid. II a ete le plus fort sur le Littoral de Koper avec une puissance 
diurne moyenne, aux jours ou il a ete le plus violent, allant jusqu'a 
60 km/h, alors que des poussees particulieres atteignaient aussi la vitesse 
de 100 km/h et au-dela. II a ete extremement fort aussi a Reka ou l'on a note 
une fois la vitesse de 130 km/h. II n'a pas meme epargne les points les plus 
meridionaux du Littoral adriatique. Dans la commune de Hercegnovi, il a 
sevi une fois avec une telle force qu'il a arrache 1300 oliviers. II a ete le plus 
fort precisement aux jours ou le froid a ete le plus aigu. 
La neige non plus n'a pas fait defaut aux jours de froid, particuliere-
ment dans les iles du Kvarner et la Dalmatie du nord et partiellement du 
centre, ou il en est tombe meme une tres grande quantite. A Mali Lošinj par 
ex., il y en a eu 96 cm et a Rab 30 cm. II a egalement tenu tres longtemps, 
ainsi a Pula 20 jours, a Reka 11, a Mali Lošinj 24 jours!, a Rab 13, a Zadar 
24 jours! Au sud de ces endroits elle fondait deja au bout de quelques jours 
(a Dubrovnik, la cuverture neigeuse a tenu 4 jours). — Done, au froid et au 
bora s'est jointe en certains endroits du Littoral adriatique aussi la neige, 
qui a encore augmente le dommage cause aux oliviers. II n'est done pas 
etonnant que, outre le Littoral de Koper, les oliviers ont ete les plus eprouves 
dans le nord de la Dalmatie et sur le Littoral croate. 
Apres les jours de froid, a peu pres apres le 17 resp. 18 fevrier, tout le 
long de la cote adriatique les temperatures se sont elevees, (ja et la meme 
considerablement; les temperatures diurnes moyennes se sont elevees dans 
le dernier tiers de fevrier: au nord-ouest du Littoral adriatique d'env. 6,6° C, 
en Dalmatie septentrionale et centrale d'env. 4,5, en Dalmatie meridionale 
de 4,8 et sur le Littoral montenegrin de 3,5° C. Cette elevation a ete accom-
pagnee, excepte sur la cote d'Istrie, de precipitations assez abondantes qui 
par-ci par-la tombaient encore sous forme de neige. 
En mars non plus, le temps ne s'est pas stabilise. Sur toute la cote 
adriatique, il a fait en moyenne plus froid et plus sec; les temperatures ont 
ete bien au-dessous de la moyenne, surtout au sud de Split — d'environ 
2,3° C, et au nord-ouest d'env. 1,5° C, et il y a eu moins de precipitations 
denv. 60 %. 
Sur tout le Littoral adriatique, le froid a le plus frappe les oliviers sur 
le Littoral de Koper. La, sur le nombre total d'environ 110.000 arbres plus 
ages, environ 30 % ont gele dans une telle mesure qu'il a fallu les couper 
jusqu'au sol, le reste a ete plus ou moins endommage et il a fallu en scier 
les branches seches. De completement geles, c'est-a-dire ou les racines ont 
gele aussi et n'ont par consequent pas meme repris du tronc, il n'y en a sur 
le Littoral de Koper qu'environ 5 %. La reproduction largement projetee des 
plantations d'oliviers a egalement ete aneantie; le froid a aneanti 64 % des 
oliviers qu'on avait plantes l'annee precedente; il a, en outre, aneanti 87 % 
du nombre total d'env. 40.000 plants d'un an et 42 % denv. 5000 plants d'un 
an; les deux plantations etaient cultivees en pepinieres. — Par bonheur, sur 
le Littoral de Koper, les oliviers ont gele le plus la ou ils ne jouent plus un 
grand role dans 1'economie, et moins dans les endroits ou il y en a le plus 
et ou ils sont importants pour l'economie. 
Dans l'Istrie croate, ou il y a environ 315.000 oliviers ou 6,2 % du 
nombre total en Yougoslavie ou il y en a 5,100.000, 6,5 % de tous les oliviers 
ont ete aneantis et 88 % endommages. 
Sur le Littoral croate, ou il y a environ 7 % du nombre total des oliviers 
en Yougoslavie, principalement dans les iles du Kvarner, surtout a Krk, 
Cres et Lošinj, la situation etait deja meilleure. 5.4 % des oliviers ont ete 
aneantis et 39 % endommages. La plus touchee a ete Vile de Cres, ou env. 
10.000 jeunes oliviers ont ete aneantis et le reste endommage a un tel point 
qu'il ne fructifiera pas de deux a quatre ans. 
En Dalmatie septentrionale, ou il y a plus d'un tiers de tous les oliviers 
yougoslaves, les dommages causes aux oliviers ont encore ete tres grands. 
Sur le territoire de 1'arrondissement de Zadar, qui par le nombre des oliviers 
occupe la seconde plače parmi les arrondissements en Yougoslavie, 20,5 % de 
tous les oliviers ont ete aneantis et 40 autres pour cent endommages. Dans 
l'arrondissement voisin de Šibenik, ou I'olivier joue egalement un role tres 
important, 8,2 % ont čte aneantis et 85 % endommages. Certains domaines 
de 1'olivier ont subi, a cause du gel, des dommages catastrophiques; en effet, 
presque tous les oliviers ont ete aneantis en certins endroits, comme par eX. 
a Vodice, Betina, Tribunj ete. 
Dans les endroits mentionnes jusqu'a present, outre le froid et un 
violent bora, la neige aussi a endommage les oliviers, excepte sur la cote 
d'Istrie ou il eu est tombe peu, alors qu'au sud, en quelque sorte a partir 
de Split, les deux principaux auteurs des dommages ont ete le vent et la 
neige et dans une bien moindre mesure le froid lui-meme. 
Sur le territoire de la Dalmatie centrale, dans les arrondissements de 
Split et de Makarska, les oliviers sont economiquement tres importants; il 
y a, en effet, par la un quart de la quantite totale des oliviers en Yougo-
slavie. II y en a un nombre particulierement grand dans l'arrondissement 
de Split qui, par le nombre des oliviers, est a la premiere plače parmi les 
arrondissements (18,5 % de tous les oliviers yougoslaves), dont 1,6 % ont ete 
aneantis par le gel et 6,4 % endommages, le plus dans les iles de Brač et 
Hvar. Dans l'arrondissement voisin de Makarska, les prejudices ont ete 
encore moindres: 0,9 % aneantis et 2,5 % endommages. 
En Dalmatie meridionale aussi, dans 1'arrondissement de Dubrovnik, il 
y a beaucoup d'oliviers, 17,2 % de tous les oliviers yougoslaves, et les dom-
mages sont ici relativement faibles: 0,2 % aneantis et 2,7 % endommages, le 
plus dans l'ile de Korčula. . . _ 
Le moindre dommage a ete provoque par le bora, la neige et le froid 
sur le Littoral montenegrin, ou du nombre total d'env. 515.000 oliviers ou 
10,1 % de tous les oliviers yougoslaves, 0,1 % ont ete aneantis et 2,3 % en-
dommages. 
II y a aussi quelques oliviers (7500 ou 0,15 % de tous les oliviers en 
Yougoslavie) dans la basse Herzegovine du littoral, principalement aux 
environs de Čapljina et Stolac, tres peu a Ljubuško et Zitomislinac, ou 53 % 
de tous les oliviers ont ete endommages. 
Pour notre Littoral Adriatique tout entier, on compte qu'environ 
100.000 oliviers feconds ont ete completement aneantis — ce qui represente 
plus de 2 % de tous les oliviers feconds en Tougoslavie. Si l'on y ajoute les 
oliviers endommages, le dommage materiel se monte a env. 2 milliards de 
dinars. Les specialistes prevoient, en effet, que les oliviers partiellement 
endommages ne fructifieront pas de deux a quatre ans et que pour la repro-
duction des oliviers completement aneantis il faudra de 10 a 15 ans. 
Les illustrations inserčes dans le texte representent: 
Illustration N° 1: Part des oliviers sur le Littoral de Koper par rapport 
au nombre total des oliviers sur le Littoral de Koper — d'apres les com-
munes du cadastre. 
Illustration N° 2: Nombre des oliviers par hectare dans les communes 
du cadastre du Littoral de Koper. 
Illustration N° 3: Part des oliviers plus ages geles sur le Littoral de 
Koper. La tranche noire dans le cercle montre le pourcentage des oliviers 
qui ont seehe et la tranche blanche les oliviers qui sont restes verts, mais 
ont subi des dommages de differents degres. Les chiffres pres des cercles 
representent les endroits selon la liste ci-jointe. 
Illustrations N° 13: Part des oliviers geles sur le Littoral Adriatique, par 
rapport au nombre total des oliviers. La tranche noire dans le cercle montre 
les oliviers aneantis, la tranche rayee les oliviers endommages et la tranche 
blanche les oliviers non endommages.