Stev. 129. v Ljubljani, v četrtek, dne 7. Junija 1906. Leto XXXIV. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— 1S--650 2-20 za pol leta P za ?etrt leta „ za en mesec „ V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— „ 5— „ 170 za ?etrt leta za «n mesec Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev, 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzcmSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez _ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 1a3. nemški cesar na Dunaju. Nemški cesar rad govori in rad potuje. Malo je doma v Berolinu, Ln nemški listi prinašajo že cele zemljevide o potovanjih, ki jih v enem letu izvrši neutrudni Viljem. Ini-cijative mu ne more odrekati nihče, in z veliko odločnostjo zasleduje svoj cilj, da bi Nemčiji povzdignil ugled v inozemstvu in odprl trgovinska pota njenim izdelkom. Pa ravno ta prevelika težnja po razširjenju nemške moči je zdaj Viljema v Evropi jako osamila. Hotel je konkurirati z Anglijo in je ogromne vsote žrtvoval za vojno brodovje, ki naj bi gospodarilo v severnem morju. Povsod je hotel, da nemška obrt izpodrine angleško, in v Angliji so začeli že hudo občutiti nemško konkurenco. Zato so nastale razmere med Nemčijo in Anglijo jako napete, in nekaj časa se je že govorilo, da zna prenapeta struna počiti. Med Francijo in Nemčijo obstoji že mno-gostoletno sovraštvo, in zato se ni čuditi, da je Francija ižrabila ta položaj in sklenila pogodbo z Anglijo, katere ost je naperjena proti Nemčiji. Prijateljstvo z Rusijo, ki ni bilo nikdar posebno, je postalo zadnji čas vedno manj vredno, in tako je slednjič Nemčija imela edino še staro trozvezo, na katero se hoče opirati. Maroška konferenca je pa pokazala, da tudi trozveza že davno ni več to, kar je bila. Italija, ki se je Avstriji vedno bolj odtujevala, kaže našemu cesarstvu nasproti le zunanjo prijaznost, spodaj pa tli sovraštvo proti Avstriji, ki ga ne morejo diplomatje utajiti s svojimi zvitimi izjavami in prijateljskimi obiski. Na maroški konferenci je pa Italija nastopila tudi proti Nemčiji, in pokazalo se je, da išče Italija mnogo rajša opore v Franciji in Angliji, nego pri Nemcih. Na maroški konferenci se je pokazalo, da je Nemčija v Evropi osamljena, in edino le Avstrija jc držala ž njo. Nemški cesar je prišel torej obiskat svojega edinega prijatelja in zaveznika avstrijskega cesarja. Temu obisku jc dal sicer na zunaj čisto privaten značaj, a njegov pomen kaže to, da biva na Dunaju načelnik nemškega generalnega štaba Moltke. Sedemindvajsetletna zveza med Avstrijo in Nemčijo se naj torej pokrepi na današnjem sestanku v znamenju pruskega korporala. Da je ta zveza za Nemčijo danes potrebna, o tem ni dvoma. Saj Viljem II. tudi Avstrije ne ljubi drugače, kakor samo, kadar jo potrebuje. A drugače je to glede Avstrije. Mi moramo ob tej priložnosti odkrito reči, da je Avstriji zveza z Nemčijo samo škodovala. Ce pogledamo na navdušene članke, ki jih te dni posvečujejo avstrijski nemški listi nemškemu cesarju, nam je še bolj jasno, da Nemčijo išče le tal v našem cesarstvu, da bi razširila svoje gospodstvo. Kolonialna politika nemškega cesarstva v Afriki se je žalostno ponesrečila. Mesto Afrike iščejo Nemci ozemlja bližje — namreč v Avstriji, iz katere hočejo narediti nemško provincijo. Ta vsenemška politika, ki je v Avstriji sami vzbudila že veleizdajsko politično gibanje in. ki je celo v državni zbornici že bruhnila na dan s tako silo, ki jc ustavila ves naš gospodarski in politični razvoj ter pahnila našo državo na rob propada, ta politika sovraštva in nemške samopridnosti se bo utrjevala te dni v Schonbrunnu. Zato pa nas kaj malo veseli, kar sc pomenkujejo pri obedu v palači nemškega poslanika in kar bosta ali sta že med sabo tajno dogovorila načelnika avstro-ogrskega in nemškega generalnega štaba Beck in Moltke. » « » Nemški cesar Viljem je zaslišal včeraj ogrskega ministrskega predsednika dr. We-kerla, avstrijskega ministrskega predsednika Becka, skupna ministra Pittreicha in Buriana, kakor tudi dvorne dostojanstvenike. Cesar Viljem se je na to peljal na stanovanja nadvojvod in nadvojvodinj, kjer je oddal svoje posetnice. Cesarja so živahno pozdravljali. Ob 1. uri popoldne je bil obed na nemškem poslaništvu. Navzoči so bili avstro-ogrski vladar Franc Jožef in nemški cesar Viljem, Golu-chovvski, dr. Wekerle, Beck, skupni ministri, poslanik Szogeny-March, avstro - ogrski poslanik Runin grof Liitzo\v s soprogo, minister a latere Zichy in spremstvo nemškega cesarja. Nemški cesar je obiskal pred obedom še Goluchowskega, nemški državni tajnik pa Goluchowskega in ministrska predsednika dr. \Vekerla in Becka. Na krsto rajnega prestolonaslednika Rudolfa je položil cesar Viljem venec in odlikoval več oseb. Beck in dr. We-kerle sta odlikovana z zaslužnim križcem pruskega kronskega reda, prvi sekčni načelnik ministrtstva za zunanje stvari pl. Merey je odlikovan z rdečim orlovim redom prvega razreda, drugi sekčni načelnik pl. Miiller pa s kronskim redom prvega razreda. Obdaroval je pa grofa Paara, pl. Bolfrasa, kneza Liechtensteina in kneza Montenuova. Dunajski politični krogi naglašajo, da obisk nemšega cesarja nima političnega značaja, da je nemški cesar le želel, da obišče svojega prijatelja in zaveznika in da zato tudi ni napovedana nobena slovesna pojedina, ob kateri bi se govorile napitnice. Cemu pa je potem prišel cesar Viljem na Dunaj? Ali samo dolgčas preganjat? Načelnik avstrijskega generalnega štaba postane ob svojem jubileju najbrže imejitelj nekega nemškega polka v Sleziji. Občinski svet ljubljanski. / Ljubljana, 6. junija 1906. Stritarjeva zahvala. Gospod župan prečita pismo gospoda Stritarja, ki se zahvaljuje gospodu županu in občinskemu svetu za slavnostni sprejem ob njegovi sedemdesetletnici. Pismo se vzame na znanje. Zgradba višje dekliške šole in oddaja del. Občinski svet sklene, da poroča g. stavbeni svetnik Duffe nujno o zgradbi novega poslopja za višjo dekliško šolo. Predvsem se dovoli za zgradbo stavbeno dovoljenje. Na županov predlog se izvoli zgradbeni nadzorni odsek, v katerem so Senckovič, dr. Požar, Hanuš, Duffe, Prelovšek. Proračun za to šolo ie izkazoval stroškov 1.32.147:90 K, a po ponudbah raznih podjetnikov bodo znašali stroški lc 120.963:53 K . Posamezna dela se oddajo najcenejšim ponudnikom in sicer: zidarska dela tvrdki G. Tonnies, klesarska dela konsorciju Cainernik, Toman in Vodnik, tesarska dela tvrdki Fr. Pust, kleparska dela tvrdki Alojzij Lenček, kroyska dela tvrdki Korn, dobava železnine pa tvrdki Verovšek in Schneider. Stavba kanala v Čopovih ulicah. Knjigovez Ivan Bonač hoče zgraditi novo kartonažno tvornico ob Čopovih ulicah, kjer naj se zgradi kanal, ki bi stal 2520 kron. Predlog obvelja. Facada. Občinski svetnik Lenče pravi, da mu ni všeč facada na nameravani zgradbi nove višje dekliške šole, ki se mu ne zdi lepa. Gospod župan pravi, da jc že svoj čas odobril občinski svet načrte za zgradbo. G. ravnatelj Šubic pravi, da jc facada primerna šoli, dostojna in priprosta v zvezi z arhitekturo. (Dr. Triller: Lepa ni, kakor kakšna cerkev izgleda!) Priporoča, naj ostane facada neizpremenjena. Dr. Triller pravi, da njemu facada ni všeč. A da želi pojasnila, če bi sc pri izpremembi načrtov facadc zavlekla zgradba. Pritrjuje občinskemu svetniku Lenčetu in konča: Odkrito moram reči, da meni tisti kapucinski zvonik nič nc imponira. G. stavbeni svetnik Duffe pravi, da čc se sklene drugačna facada, sc inora sistirati današnji sklep in bi se zadeva zavlekla. Pri glasovanju je bil odklonjen predlog g. Lenčeta. Zanj so glasovali g. predlagatelj, Hanuš in Brgant. Vsprejem v domovinsko zvezo in meščanske podpore. Vloženih je 1-15 prošnja. V domovinsko zvezo se sprejme 89 prosilcev, ostale prošnje se odklonijo. Meščanske podpore v znesku 60 vinarjev na dan se dovolijo Ivanu Hrašovicu, Hipolitu Bilini, sirotama Ani in Hermini Co-loretto in gostilničarjevi udovi Ivanki Hafnerjevi. Personalni in pravni odsek. Na predlog poročevalca g. dr. Ivana Tavčarja se sklene, da naj poda g. Ivan Marouth reverz glede prezidave v zmislu predpisov v stavbenem dovoljenju in v bodoče naj se ostane pri dosedanjem običaju. Antoniji Ižančevi, udovi po mestnem stražniku Edvardu Ižancu se pripozna pokojnina v. znesku 400 kron, vzgojevalnina za otroke Edvarda, Antonijo, Franjo, Maksimiljana in Terezijo za vsakega 80 kron na leto do 24 leta in posmrtna četrt 225 kron od 1. junija t. I. nadalje. Finančni odsek. Na znanje se vzame poročilo o nepričakovani škontraciji »Mestne hranilnice« ki se je vršila 2. aprila 1906, v navzočnosti g. mag. knjigovodje Trdine in hranilničnih odbornikov, ter uradnikov. V hranilnici je bilo vse v redu. »Deželna zveza« za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem« prosi za prispevek. Nastavilo je tajnika, plačuje stanarino, deluje tudi za reklamo. Stroške ima »Zveza« velike, dohodkov pa nič. Prosi, naj se izplača »Zvezi« 3000 kron. Obvelja. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku prosi nemško, naj občinski svet dovoli kak prispevek poizvedovalni in potovalni pisarni v Londonu. Zupan v svojem dopisu nasvetuje letni prispevek 100 kron. Finančni odsek pa nasvetuje samo za letos vsoto 100 kron. Večje vsote pa dovoli ako se prepriča o uspehu londonske pisarne. Beljaško ravnateljstvo naj bi vsaj če berači, pisalo slovenski občini slovensko. Prošnja »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Poročevalec obč. svetnik Lenče prečita prošnjo »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki naproša mestno občino naj bi kolkovala svoje spise z društvenimi znamkami. Mestni magistrat je poslal to prošnjo s poročilom odseku, ki je popolnoma osupnilo poročevalca, češ, občina itak dovolj podpira »Družbo«. Poročevalcu se pa to malo zdi, kar daje občina »Družbi«. Svetuje naj se vsi spisi kolkujejo z druŠvenimi znamkami »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Obvelja. Druga mestna deška šola. — Drsalno društvo. Na drugi mestni deški šoli se napelje v eno sobo električni tok za razne fizikalne poizkuse in razsvetljavo stranišča. Stroški 300 kron. O odkupu inventarja »Ljubljanskega drsalnega društva« sc sklene povišati prvotno ponudbo na 1300 K. Stavbene zadeve. Deloma sc ugodi prizivu hišnega posestnika Jožefa Bahovca v zadevi popravil na Starem Zabjeku. Glede nazidave enega nadstropja pri telovadnici prve mestne deške ljudske šole se sklene, da se poslopje ne poveča. Imenovanje potov in steza na Gradu. Steza od podaljšanih Študentovskih ulic naj se imenuje v prihodnje: »Za ograjami«. Steza, ki pelje po ovinkih proti grajskim vratom: »Po ovinkih«, steza okoli Gradu: Razgledna steza, pot od Gruberjeve ccstc: »Vožnja pot«. Nadalje se imenujejo: »Osojna pot«, »Osojna steza«, Grajski drevored«; Grajska planota«, »Na zračnem«, »Na utrdbah«, »Re-galijev log« in »Orlov vrh«. Ker sc ta odločba tiče lasti mestne občine, veljajo za ta imenovanja samoslovenski napisi. »Morski hospic.« Ponudba odbora za zidavo obmorskega hospica v Trstu, da bi sc mestna občina ljubljanska zavezala stalno plačevati nekaj prostorov v tem hospicu, sc odkloni. Povečanje mestne elektrarne. Direktorija »Mestne elektrarne« poročilo o obračunu za povečanje mestne elektrarne v letu 1905 se odobri. Podraženje mesa. Občinski svetnik Mcgiič vpraša, če 11111 je znano, da so mesarji zopet povišali cene govejemu mesu I. in II. vrste za 4 krajcarje pri kig, dasi je cena živine padla. Vpraša župana, kaj namerava ukreniti proti neopravičenemu zopetnemu povišanju cen mesa. Zu- pan pravi: Meni se čudno zdi postopanje mesarjev. Lani, ko so padle cene živini, niso znižali cen mesu, zdaj so jih pa zopet zvišali. Tržni komisar mi je poročal o povišani ceni mesa in o izgovorih, s katerimi izkušajo opravičiti podraženje mesa. Izgovori mesarjev o podraženju so pa neopravičljivi. Naročil bom magistratu, naj pusti brezplačno prodajati na stojnicah goveje meso. Gospod Lenče se ne izpodtika nad predlogom župana. Pac pa želi, naj se obrne magistrat na »Mesarsko zadrugo« in naj poizve o cenah živine, potem naj pa potrebno odredi. Po izkušnjah na Dunaju bi v boju z mesarji občina gori plačala. Zupan pravi, da ga občinski svetnik gospod Lenče gotovo ni razumel. Gre se samo za to, da oni, ki bi prodajali goveje meso v Šolskem drevoredu, ne bi plačevali stanarine, ki znaša najmanj 300 kron. Lani sta se že oglasila dva mesarja, da hočeta prodajati ceneje meso na stojnicah. Tega so se pa mesarji tako ustrašili, da so kar takoj znižali cene. Zdaj pa ne bo kazalo drugega, kakor da se dovoli prodaja na stojnicah. Občinski svetnik Kozak se pridruži nasvetu gospoda župana. Odločno pa ugovarja, da je padla cena živini. Vprašajte kmete, pa boste izvedeli, po čem je živa živina. Stane 100 kg. 44. Zdaj imam v hlevu tri vole, ki stanejo 1600 kron. Protestira kot načelnik »Mesarske zadruge« Megličevim trditvam. Občinski svetnik Hanuš pravi, da eks-portirajo mesarji vse prima-meso, mi pa jemo meso druge in tretje vrste. Protestira v imenu vseh uradnikov proti vednemu podraženju mesa. Občinski svetnik Meglič nasproti Kozaku samo pripomni, da je jako padla cena živini od lani, ne da bi znižali mesarji cene mesu. Končno pravi župan, da sklepa iz izjav, da odobrava občinski svet od njega izpro-ženo sredstvo. Ce bi pa ne zadostovala prodaja na stojnicah, bo nastopil magistrat še z drugimi sredstvi v obrambo kupujočega občinstva. (Dobro-klici.) Tajna seja. V tajni seji so razpravljali o nasvetih začasnega vodje policijskega urada po svojem uradnem potovanju na Dunaj in v Line, o oddaji dveh ustanov za invalide na Kranjskem, o oddaji službe računskega revidenta, o prošnji neke hišne posestnice, naj ji dovoli mestna občina prednost za neko nameravano posojilo pred svojim triodstotnim posojilom, o prošnji nekega uslužbenca za bolniško podporo in o elektrarniškega direktorija poročilu o prošnji nekega mestnega uslužbenca za nagrado. Občni ?Mt c. kr. Kmetijske družbe se je vršil danes dopoldne v veliki dvorani tukajšnjega »Mestnega doma«. Udeležba je bila slaba. Navzočih jc bilo le nekaj nad 80 članov. Pozdrav gospoda deželnega glavarja in otvoritev zborovanja. (»tvoril jc občni zbor deželni glavar in društveni predsednik g. Oton Detela, ki jc pozdravil navzočega deželnega predsednika gospoda Teodorja S c h \v a r z a , povdarja-joč, da ic preverjen, da bo gospod deželni predsednik težnje kmetijske družbe podpiral, tivažujoč, da je kmetijstvo prvi steber države in da bo zato gospod deželni predsednik težnje tega stanu krepko podpiral. Pozdravlja referenta deželne vlade c. kr. vladnega svetnika gospoda viteza Laschana. Gospod deželni glavar nato omenja: Lani smo pozdavljali imenovanje poljedelskega ministra Buguoi, ki jc v kratki dobi svojega ministrovanja pokazal sc kot vnet prijatelj naši kmetijski družbi ter ji naklonil marsikako dobroto, katere družba prej ni vživala, (Klici Slava mu!) Od novega poljedelskega ministra Auersperga pričakujemo, da se bo istotako oziral na interese kmetijstva, to pa smemo tembolj pričakovati, ker je tudi ministerski predsednik baron Beck- prišel iz kmetijskega ministrstva in je torej upati da izprememba v ministrstvu ne bo na škodo kmetijskih interesov. ti. deželni glavar omenja družbinega delovanja in zaključuje svoj pozdravni govor s »Slava« klici na cesarja. (Slava klici). Nagovor gospoda dež. predsednika. G. dež predsednik se v slovenskih besedah zahvaljuje za prijazne besede. Motel sem, pravi, poslužiti se lepe prilike, ki se mi je ponudila, da pridem v neposredno dotikfo s c. kr. kmetijsko družbo da pokažem svoje spoštovanje društvenikom in svoje zanimanje za poljedelstvo, tako važeni predmet v deželi. Nemško nadaljuje: Zahvaljujem se za interes odboru, s katerim je skrbel za prospeh kmetijstva in je prepričan, da bo tako tudi v bodočnosti. Od strani vlade se ne bo nič opustilo ustreči upravičenim željam družbe. (Živahno odobravanje). Poročilo o družblnem delovanju. Nato poroča ravnatelj g. Pire o delovanju družbe v letu 1905: V tekočem letu, t. j. leta 1906., je družbi pristopilo že doslej 786 novih udov, tako, da je število udov sedaj naraslo na okroglo 7000. Udje so bili razdeljeni v 125 podružnic. Od lanskega občnega zbora sem so bile nanovo ustanovljene podružnice v Bohinjski Beli, v Cerkljah pri Krškem, v Matenji vasi, v Orehku in v Sori. Vložni zapisnik izkazuje leta 1905. 2136 strogo uradnih dopisov, poslovnih števil pa izkazuje 27.889. V družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg r.jega še en tajniški pristav, 1 pisarničar, 1 skladiščni uradnik, 1 knjigovodkinja in 2 pomožna uradnika. Sedem družbenih uradnikov in 2 služabnika so dobili 1. 1905. 13.120 K plače. Podružnice imajo sedaj 28 drevesnic. Mnogo trtnic ima tudi vzorne vinograde. Za skupno porabo so podružnice imele blizu 200 kmetijskih strojev, in sicer čistilnikov (trijer-jev), travniških bran, mlatilnic itd. ter več sto trtnih škropilnic. Razen teh strojev imajo nekatere podružnice naprave za porabo sadja, in sicer moštarnice, priprave za kuhanje sadnega žganja in sušilnice. Pet podružnic ima svoja poslopja. Odkar je družba začela pri-skrbovati kmetijske potrebščine, imajo podružnice nalogo skupno naročati, da se s tem zmanjšajo prevozni stroški; pa tudi plačevanje se jim v ozira vrednih slučajih olajša. O družbeni podkovski šoli »obljubuje« poročilo: »Samoobsebi je umevno, da se tudi pouk v šoli preustroji, kakor ga zahteva sedanji čas.« Ce bo le res! Če bo mogoče, se ustanovi živinska bolnišnica, ako se pa ne dobi podpore od drugod, se bo poslopje na Poljanah podrlo. K temu poročilu bi Ie želeli, da bi se od katerekoli strani vršilo nadzorstvo nad to šolo in nad uporabo učencev. Družba ima sedaj dve drevesnici, in sicer staro na bivšem poskusnem dvorcu na Poljanah, kamor tudi spadajo v najem vzeti prostori na Turnski graščini barona Codellija, in novo drevesnico na prostoru v Gornji Šiški, ki ga je družba kupila 1. 1904. Nova sadna drevesnica v Gornji Šiški je sedaj zasajena z dvema letnikoma sadnega drevja. Prvo drevje bo mogoče oddati jeseni 1. 1909. Poročilo omenja nadalje družbenega dvorca na Viču in omenja, da je jubilejni zaklad za obdarovanje starih zaslužnih kmetijskih poslov leta 1905. dosegel vsoto 2587 K 60 v. Med najvažnejšimi družbenimi podjetji je kmetijska gospodinjska šola v Ljubljani, ustanovljena v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Sola je združena z internatom, kjer imajo gojenke stanovanje in hrano. Šola je pod nadzorstvom sester iz reda sv. Frančiška, ki s strokovnimi učitelji vred oskrbujejo tudi pouk v teoriji in praksi. Verouk je poučeval ravnatelj Mari-janišča, kjer je šola nastanjena, g. kanonik A. Kalan. Nadalje so poučevali: človeško zdravstvo g. mestni zdravstveni svetnik dr. Kopriva, živinozdravstvo g. c. kr. višji živino-zdravnik Pavlin in strokovnokmetijske predmete g. mlekarski nadzornik Legvart. Praktično so se gojenke vežbale v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, govedoreji, prašičji reji, zelenjadarstvu, cvetičarstvu in sadjarstvu. Tudi je bil to leto, kakor običajno, praktičen mlekarski tečaj. Pri tem se jc učilo, kako je ravnati z mlekom sploh, potem posnemanje mleka s strojem, izdelovanje presnega masla ter raznih vrst finega sira, ki se lehko naprav-ljajo iz malo mleka. Skrbelo se je tudi za poučni izlet gojenk. Velika in ljubeznjiva naklonjenost vodstva Marijanišča in nenavadna delavnost čč. gg. sester družbi omogočuje, da šolo od leta do leta v strokovnem oziru po-polnuje; zlasti v zadnjem času so se zaradi šole izvršile izdatne preustrojitve gospodarstva v naprednem zmislu. Družbena gospodinjska šola ima danes poleg lepih stanovanj za gojenke in učnih prostorov, ki so preskrbljeni z zadostnimi in lepimi učili, tudi vzorna kmetijska učila'za vse panoge, ki se v šoli poučujejo. Zlasti v letu 1905. je vodstvo Marijanišča vse poskrbelo, da se je gospodarstvo sedanjim zahtevam primerno uredilo po željah kmetijske družbe, ki je v ta namen izposlovala državno podporo in po svojih strokovnjakih gledala na pravilno izvršitev. Gospodinjska šola ima sedaj vzorne svinjake za rejo čistokrvnega angleškega prašičjega plemena, popolnoma primerno urejen goveji hlev, ki je gotovo najpravilnejši in najlepši na Kranjskem, ima velikanske vzorne kurnjakc, majhen sadovnjak obiikanega drevja ter ima od Marijanišča na razpolaganje obširen zele-njadni in cvetlični vrt, kjer so tudi gorke lehe in cvetličnjaki. Družbena gospodinjska šola je danes odločno najbolje urejena v Avstriji, njene vzorne naprave so izborno učilo našim kmetovalcem, ki jih jc že več sto prišlo gledat in sc učit v Marijanišče. Leta 1905. je počastil šolo s svojim obiskom ekscelenca c. kr. kmetijski minister gosp. grof Ferdinand Bu- quoy, ki se je izredno laskavo izrekel o šoli in njeni napravi. Šolo je tudi počastil poleg drugih dostojanstvenikov novi deželni predsednik g. Teodor Schwarz. Veščaki iz raznih dežel so prišli šolo ogledovat v svrho študij in z namenom, da bi drugodi enake šole ustanovili. Leta 1905. je šolo v imenu c. kr. kmetijskega ministrstva nadziral c. kr. dvor. svetnik K. Portele. Leta 1904. se je pouk pričel 1. oktobra in je trajal do 30. septembra 1905. Počitnic ni in se gojenke sploh vse leto ne puščajo domov. Gojenk je bilo 12, ker se jih več sploh ne more sprejeti. O deželni poskusni kleti pravi poročilo: Uspehi vinske kleti, ki ima namen širše občinstvo seznanjati z dobrimi domačimi pridelki in zanje reklamo delati ter posredovati pri vinski kupčiji, ima očiten uspeh zato družba upa sedaj dobiti pri merodajnih krogih potrebne podpore. Ta klet ima največjo zaslugo na dejstvu, da se danes v Ljubljani, ki je bila v tem pogledu precej razupita, toči po veliki večini izboren domač pridelek in kar je posebno poudarjati, pričel je izginjati neopravičen predsodek proti vipavskim vinom. Družba goji nado, da bo ta poskusna klet podlaga veliki deželni zadružni kleti, ki bo mogla mogočno vplivati na razvoj domače vinske kupčije. — Družba izdaje razne poučne kmetijske knjige in družbeno glasilo »Kmetovalec«, ki se ga tiska 7000 izvodov. Za družabnike nemške narodnosti je glavni odbor tudi za leto 1905. na račun družbe naročil nemški kmetijski list »Oekonom«. — Posredovanje gospodarskih potrebščin pri družbi je danes raztegnjeno skoraj na vse gospodarske potrebščine, razen na otrobe in žito za krmo. To priskrbovanje je zavzemalo 1. 1905 več kakor petdeset predmetov, ki spadajo v to skupino. — Družba je v letu 1905 priskrbela 6717 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stroji in z orodjem vred okroglo 300 vagonov ter je to blago oddala v 9555 pošiljatvah. Denarni promet je pri tem dosegel letos prvikrat milijon kron. Ker je družba kupila tristo vagonov gospodarskih potrebščin in jih je ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal šeststo vagonov ali trideset polno naloženih tovornih vlakov. — Raznih vrst semena je družba leta 1905 oddala 266.372 kg v vrednosti 52.871 K. Z zadoščenjem zre družba na svoj vspeh glede zatiranja predenice, kajti dovedla je veČino kmetovalcev do prepričanja, da je prvi pogoj pri zatiranju predenice setev čistega semena. Družba je oddala za 23.031 K čistega detelj-nega semena. — Posebno dobri so bili letos trajni družbeni vspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1905 se jih je porabilo 220 vagonov, torej ravno za 72 vagonov več, kakor leta 1904. Dosedaj so se na Kranjskem umetna gnojila večinoma rabila le za travnike, a sedaj so jih naši udje pričeli rabiti tudi za žito, fižol in krompir. Leta 1905. se je v ta namen porabilo že kakih 40 vagonov gnojil Družbi se je zlasti posrečilo kmetovalce pridobiti za gnojenje ajde s superfosfatom ;ugod-ni vspehi tega priporočiIa'so naredili, da znaša današnja poraba superfosfata za ajdo že 30 vagonov na leto. Navesti je tudi dejstvo, da je danes kranjska dežela v Avstriji na drugem mestu glede porabe kaljivih gnojil. Za to si sme družba pripisovati vse zasluge. V tekočem letu, t. j. 1906 Kranjska prav gotovo porabi že 300 vagonov umetnih gnojil ter bo s to porabo primeroma med prvimi, če ne prva dežela v Avstriji. Če se pa upošteva, da na Kranjskem razen par vagonov vsa gnojila porabijo le preprosti kmetovalci, dočim gre v drugih deželah večinoma porabljenih umetnih gnojil na rovaš veleposestva, se sme neoporečno trditi, da kranjski kmetje danes v Avstriji primeroma največ umetnih gnojil porabijo. — V letu 1905 se je pričelo v deželi gibanje za vpeljavo hmeljarstva ter se je napravilo lepo število poskusnih hmeljišč. To gibanje je glavni odbor po svojih močeh podpiral ter je izposloval državno podporo za napravo poskusnih hmeljišč na krškem polju. V svrho praktiškega pouka o hmeljarstvu se je v letu 1905 priredilo poučno potovanje kranjskih kmetovalcev, ki se zanimajo za hmeljarstvo, v Savinsko dolino na Štajerskem, koder so obširni in vzorni nasadi hmelja ter vzorne sušilnice za hmelj. — Vinstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žve-plene moke. Po znižani ceni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic in nahrbtnih žve-plalnikov. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in za poskusne vinograde. Glede pospeševanja vinske kupčije je na tem mestu tudi pohvalno omenjati vinskih sem-njev. Vse zasluge za oživotvorjenje jako dobro uspevajočih vinskih semnjev gredo deželnemu komuisarju za vinstvo g. F r. G o m -baču. — Sadjarstvo je družba pospeševala kakor druga leta, v prvi vrsti s tem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves. Kakor vse kaže, bomo imeli letos dobro sadno letino, zato se glavni odbor nadeja, da bo mogel letos prirediti prvi sadni semenj, kar mu bo tem lažje, ker mu je v to svrho že zagotovljena državna podpora od c. kr. kmetijskega ministerstva. — Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov plemenjakov, ki jih je s pomočjo državne podpore oddajala živinorejcem po znižani ceni. L. 1905. je družba oddala 40 bikov plemenjakov. Poleg tega je družba izplačala iz državne podpore 550 K nagrad onim živinorejcem, ki so imeli subvcncijske bike čez določeni dve leti za pleme. — Glavni odbor je tudi vladi pomagal priskrbovati čistokrvne plemenske bike občinam. Zadnje desetletje je glavni odbor pričel v ljubljanski okolici ter v političnih okrajih Logatec in Postojna z vpeljavo bikov simodolskega plemena. Glavni odbor je odnekdaj smatral govedorejo za najvažnejšo panogo kmetijstva v deželi, zato jo je vsekdar z vsemi silami pospeševal. Njegovi vspehi pa niso znatni samo glede zboljšanja kakavosti govedi; statistični izkazi neovrglji-vo kažejo, da je govedoreja na Kranjskem tudi glede kolikosti izdatno napredovala, in sicer primeroma najmočneje v vseh avstrijskih kro-novinah. Od leta 1890 na leto 1900 je število goved narastlo za 26.000, kar se je v prvi vrsti zahvaliti pospeševanju pridelavanja krme, kakor sem imel čast že poprej omenjati. Ogromen del narodnega premoženja se nahaja v živinoreji; zato vsote, ki jih naši gospodarji vsako leto izgube vsled nesreč v svojih hlevih niso majhne. Te izgube se smejo vsako leto računiti na milijone kron. Glavni odbor je zvr-šil predpriprave za ustanovitev zveze krajevnih zavarovalnic za živino, ki naj ima nalogo poleg nadziranja krajevnih zavarovalnic vzeti v pozavarovanje tudi njih škodo. Pokladanje klajnega apna se je v naši deželi tako izredno močno udomačilo, da naši gospodarji porabijo na (eto najmanj 5 vagonov tega krmila in da je v tej zadevi naša dežela tudi ena med prvimi v državi. — V prospeh mlekarstva je družba vedno marljivo delovala. Leta 1905 je bilo naKranjskem 65 mlekarskih zadrug, tedaj 16 več kakor v letu 1904, in 43 planinskih si-rarnic. Te zadruge in sirarnice so izpečale 9,183.000 litrov mleka in so zanje dobile nad 1 milijon kron. Poleg omenjenih zadrug in planinskih sirarnic je v tem letu delovalo tudi 10 zasebnih mlekarn, ki so razpečale 950.354 litrov mleka. Skupni dohodek vseh mlekarn je torej znašal 1,500.000 kron ter je njih promet dosegel okroglo tri milijone kron. Ker so ti dohodki iz mlekarstva docela novi, se sme trditi, da oni del naših živinorejcev, ki so udje mlekarskih zadrug, dobivajo novih dohodkov v znesku poldrugega milijona, kar je primerno glavnici tridesetih milijonov kron. — S v i -n j e r e j o je družba, kakor doslej običajno, pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prašičkov velike bele angleške pasme,' ki so se nadobavili iz priznanih rej. Kranjska dežela je poprej porabila do 60.000 hrvaških, oziror ma ogrskih prašičev, a sedaj ima že doma tako prašičjo rejo, da zadostuje svoji potrebi in izvozu ter dobiva iz imenovanih dežel le še kakih 5000 prašičev na leto. — Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski oddelek. — Pospeševanja čebelarstva glavni odbor v svojem področju ni gojil, temveč je prepustil to delovanje »Slovenskemu čebelarskemu društvu«, ki šteje že nad 1000 udov. — Za pospeševanje ribarstva na Kranjskem skrbi okrajni ribarski odbor v Ljubljani, ki mu je družba za leto 1905 izposlovala 1000 K državne podpore. — Največjo važnost je glavni odbor pokladal na kmetijski pouk. Razen pouka v družbeni podkovski šoli in gospodinjski šoli, se je za kmetijski pouk skrbelo ustnim potom in s pomočjo tiska. Oba potovalna učitelja, ki sta prideljena družbi, in pa deželni komisar za vinstvo, ki vedno deluje v soglasju z družbo, so imeli v letu 1905 na stotine kmetijskih predavanj, vsled česar so bili udje in kranjski kmetovalci sploh v neprestani dotiki z družbo. V letu 1904 s tolikim vspe-hom pričeto prirejanje poučnih kmetijskih potovanj se je tudi v letu 1905 nadaljevalo. — Glavni odbor je priredil v Dolenjem Logatcu prvi osemtedenski mlekarski tečaj. Pričetkom leta 1906 je družba priredila štiridneven poučni tečaj za živinorejo v Selcah. Družba priredi več takih tečajev, in sicer če možno v vsakem političnem okraju vsaj po enega. Poročilo omenja natančno deželno statistiko o letini, ki zahteva eno konceptno moč izključno skozi tri mesece. Poročilo konča z zatrdilom, da dohodek iz mlekarstva, razširjena govede-reja in prašičjareja, vsakoletni večji pridelek vsled porabe umetnih gnojil, pomenja povišanje dohodkov kranjskih kmetovalcev na leto za več milijonov kron. G. ravnatelj Pire predlaga zahvalo dež. vladi, dež. odboru in kranjski hranilnici za vse podpore. (Sprejeto.) G. Luznar omenja, da društvene drevesnice ne zadoščajo in zato družba naroča drevesca pri gornjeavstrijskih drevesnicah. V deželi je pa dovolj drevesc. Predlaga naj družba v »Kmetovalcu« oferira potrebščino drevesc, in šele primanjkljaj naroča drugod. G. Pire pravi, da naj družbeniki kar naznanijo, ako imajo kaj drevesc, družba jih rada pokupi. Predloženi računski zaključek in proračun sta bila odobrena. Volitev odbora. K volitvi odbora se oglasi g. deželni posl. Mejač in pravi: Glasom sporeda današnjega občnega zbora nam je danes voliti 4 odbornike v glavni odbor namesto po pravilih izstopivših. Iz poročila odborovega smo posneli, da je bilo njegovo delovanje vsestransko uspešno in prepričani smo, da so na tem vspehu deležni vsi gospodje, tedaj tudi izstopivši. Kakor doslej običajno, tako je tudi letos pravično, če volimo v glavni odbor vnovič po pravilih izstopivše gospode. Vendar moramo letos žalibog narediti malo izjemo, kajti dosedanji glavni odbornik g. c. kr. gozdarski svetnik Vaclav Goli je odpoklican na odlično mesto v c. kr. kmetijsko ministrstvo na Dunaj, ter vsled tega po družbenih pravilih ne more biti več družbeni glavni odbornik. Sicer sem prepričan da bo glavni odbor pogrešal med saboj priznanega gozdarskega veščaka, a vkloniti se moramo razmeram. Gre se tedaj zato, voliti mesto g. c. kr. višjega gozdarskega nadzornika Golla, katerega drugega. V pogovorih z nekaterimi družbenimi udi in tudi od strani glavnega odbora sem čul željo, da bi volili v glavni odbor na novo č g. kanonika Kalana, ravnatelja »Marjanišča« in učitelja na družbeni gospodinjski šoli. Iz današnjega odborovega poročila je posneti koliko se ima družba zahvaliti na prekrasni ureditvi gospodiryske šole vodstvu »Marijanišča« in jaz sem čul ko-liko je g. kanonik Kalan v prid te šole žrtvo. val. G. kanonik mi je znan kot velik prijatelj kmetijstva, ki se je v poslednjem času z vso ljubeznijo tej stroki posvetil. Mnogo je vzro-kov, katere pa ne bom posebno navajal, ki govorijo za izvolitev g. kanonika Kalana in mislim, da ga bo slavni občni zbor radovoljno sprejel za kandidata. Učitelj Grmek predlaga poimensko glaso-vanje, ki se toraj mora vršiti. Med tem, ko se vrši glasovanje po glasovnicah, se nadaljuje dnevni red. Za skrutinatorja sta določena gg. Mejač in Zirovnik, za revizorja sta pa sklikom izvoljena fin. uradnik g. Rozman in uradnik dež. odbora g. Lindtner, Razmerje med Ogrsko in Avstrijo. Državni poslanec in družbin predsednik g. Povše nujno predlaga: Občni zbor skleni: »C. kr. kmetijska družba kranjska« zbrana na letnem rednem obč. zboru izraža svojo veliko skrb glede razmer nastalih med obema državnima polovicama, osobito zaradi zahteve Ogrske, ki hoče dosedanji dogovorjeni in od našega državnega zbora sklenjeni skupni carinski tarif zavreči in samostojni carinski tarif za Ogrsko parlamentarnim potom skleniti. Vsled tega zrušena je reprociteta med obema državnima polovicama in omogočeno bo Ogrski, da sklepa samostojno trgovske pogodbe z drugimi državami. Zato nujno prosijo in poživljajo kmetovalci zbrani na današnjem občnem zboru c. kr. vlado in državne poslance naše, da branijo z vso skrbnostjo in odločnostjo naše gospodarske interese pri sklepanju in dogovoru pogodbe z Ogrsko ter sosebno na to pazijo, da ne bi Ogrska sklenila trgovinske pogodbe z balkanskimi državami glede uvoza balkanske živine, ki bi bila v veliki kvar že iž sanitarnih vzrokov za naše kmetijstvo. če pa mora obveljati samostojni carinski tarif za Ogrsko, naj se tudi za Avstrijo sklene carinski tarif, ki bo odgovarjal našim gospodarskim potrebam in koristim, ter naj državni zbor potem tudi izvaja vse posledice iz te ločitve ter zahteva, da se dohodki iz skupne carine porazdele med Ogrsko in Avstrijo po ključu razmerja kvote, ne pa kakor dosedaj, da se skupne carinske dohodke, skupiio v prilog obeh državnih polovic zaračunava.« Predlog katerega je g. državni poslanec izborno utemeljeval, je bil soglasno sprejet. Nov častni član družbe. Na predlog g. Povšeta izvoli občni zbor g. Vaclava Golla za njegovo 261etno delovanje za častnega člana. Predlogi glavnega odbora. G. Pavlin predlaga v imenu glavnega odbora, naj se zviša ravnatelju g. Pircu plača od letnih 4000 kron na letnih 4800 kron in sicer od 1. januarja 1. 1907 počenši. Govori tudi o potrebi starostne preskrbe družbenih uslužbencev in predlaga, da glavn'l;odbor prihodnjemu občnemu zboru predloži tako spremembo pravil, ki omogoči stalno ureditev plač uslužbencev in ureditev stalnega razmerja. Sprejeto. Na vprašanje g. nadučitelja R o j i n e, ako se zviša plača tudi vrtnarju kmetijskega vrta, odgovori predsednik, da je bila plača uslužbencem, razun g. Pirca, že od odbora zvišana. Odobre seuzornapravilazausta-novitev pozavarovalnice za govedo. Predlogi podružnic. Vipavska podružnica predlaga, naj se glavni odbor poteguje, da se vipavska železnica podaljša do trga Vipave in do kake postaje južne železnice. G. Pire izjavlja, da je glavni odbor sklenil, podpirati težnje za podaljšanje vipavske železnice in se bo tudi obrnil do državnih poslancev in predlaga tak predlog. G. Hladnik pravi, da bi bilo koristnejše, ako se vipavska železnica zveže z vrhniško železnico, nakar izjavi g. Pire, da se gre le za princip podaljšanja; na kateri kraj se podaljša železnica, bodo pa odločili drugi faktorji. Nato je bil predlog glavnega odbora sprejet. Vipavska podružnica predlaga, naj se deluje za ustanovitev deželne vinarske kleti pri Ljubljani za kranjska vina. G. Gombač podpira ta predlog, ki je nato sprejet. Sprejet je dalje tudi predlog vipavske podružnice, naj se deluje na to, da bi še dalje smeli po Vipavskem kuhati žpanje iz fig in druzega sadja. Novomeška podružnica predlaga: cena subvencijsteih bikov se naj zniža, plemenske bike naj se kupuje doma, nastavi naj se živinorejski nadzornik za Kranjsko, kmetijska družba naj se obrne s peticijo na vlado, da vinogradniki na Kranjskem dobe za vzorne vinograde take premije, kakor jih dobe štajerski vinogradniki. Sprejeto. Mokronoška podružnica predlaga, naj se ustanovi zimska kmetijska šola. Predlog obširno utemeljuje č. g. Hladnik ter pravi, da grmska šola ne bo nič trpela. Hvali grmsko šolo. Graja, da na kmetih mnogo kmetijskih kniig »Družbe sv. Mohorja« leži nerazrezanih. Ako se ne more drugače, naj se napravi začasna kmetijska zimska šola v Ljubljani. Priporočila sta predlog g. Rohrman in Gombač. Sprejeto. Sprejeti so bil nadalje predlogi mokrono-ške podružnice naj se deluje na uničenje živa-lice valuhar, da naj družba deluje za ustanovitev splošne deželne zavarovalnice, da se nastavi več geometrov v svrho hitrejšega odpisovanja davkov in da se naj nastavi na učiteljišču kmetijsko strokovno izobraženega učitelja. G. Pire je izjavil, da je g. grof Barbo mu povedal, da je bil v včerajšnji seji deželnega šolskega sveta kot prvi v terno postavljen učitelj, ki ima baje take zmožnosti. Izid volitev. — Ožja volitev. — Legvartova impertinenca. Predsednik naznanja izid volitev: Oddanih je bilo 90 glasovnic. Dobili so gg. Josip Lenarčič 84 glasov, Janko Zirovnik 82, dr. Maks pl. Wurzbach 62, potem pa kanonik Ka-lan 36, Ambrožič 29, član baje konkurznega trifolija medvodske mlekarne Juvančič 31, Globočnik 11, Počivavnik 4, Zalaznik 1, Piber 1, Gombač 1, Lokar 1. Predsednik določi ožjo volitev ter opozarja nato, da mora ta odbornik po pravilih stalno stanovati v Ljubljani. Pri ožji volitvi so dobili g. kanonik Kalan 35, g. Juvančič 40 glasov. Na vprašanje predsednika g. Otona pl. Detela pravi g. Juvančič, da stanuje v Ljubljani (?) po leti pa v Medvodah, pa lahko pride iz Medvod »k sejam«. Predsednik z ozirom na nejasnost Juvančičevega bivališča ni proglasil veljavnosti izvolitve ter je izjavil, da se bo to že določilo. Ta volitev jc pokazala, koliko je izvest-nim gospodom za stvar. O. kanonika Kalana je kandidiral glavni odbor soglasno, vpošte-vaje njegove zasluge in velike žrtve za po-vzdigo kmetijstva. Napad na to volitev od strani g. Grmeka, ki še ni krajcarja žrtvoval za kmetijstvo, je navadna nesramnost. To prihaja od tod, ker se pri sklicanju občnih zborov gleda le na to, kedaj imajo čas nekateri liberalni kričači, ne pa kedaj resni in za resnično povzdigo kmetijstva delujoči in požrtvovalni kmetovalci. Največja imfamnost pa je, da je bil prvi in glavni hujskač proti g. kanoniku Kalanu, ki je tisoče žrtvoval za »Gospodinjsko šolo«, tisti od ministerstva na Kranjsko poslani nadzornik Legvart, ki je nastavljen kot učitelj v »Gospodinjski šoli« kmetijske družbe. Celo g. ravnatelj Pire je priletel proti g. L e g v a r t u in mu zaklical: Kako morete agitirati vi proti kandidatu glavnega odbora! nakar se je Legvart izgubil. Legvart je pač z današnjim nastopom izgubil tla v kranjski deželi in dolžnost vseh faktorjev, ki skrbe za pravo korist in povzdigo kmetijstva v kranjski deželi je, tega intriganta spraviti proč. Mlekarne si naj pa dobro ogledajo tega človeka, kadar pride k njim! Po končanem dnevnem redu je izzval g. Juvančič daljšo debato o volitvi, nakar mu je odgovarjal g. ravnatelj Pire. Ta občni zbor je zopet dokazal, kakšno zastopstvo ima kmečki stan v c. kr. kmetijski družbi, na katere občnih zborih delajo večino taki »kmetje«, kakor je zaradi pokvarjenih klobas kaznovani restavrater Kolenc, znani Grmek, ki naj bi bil tih, ker ga državno pravd-ništvo tako pardonira in ki nobene časti ne dela učiteljskemu stanu, ali plačani uradnik Legvart, ki hoče komandirati one, katerim služit je na Kranjsko poslan. Naš kmečki stan, ki broji na stotisoče, se ne bo dal za nos voditi takim »kmetom« in si bo znal pomagati sam._ KRŠČANSKO-SOCIALNO DELAVSTVO O POLITIČNEM POLOŽAJU. Na Binkoštni ponedeljek so zborovali v Ljubnem zastopniki nemškega krščansko-so-cialnega delavstva. Z ozirom na sedanji politični položaj so sklenili sledeče: Deželna konferenca zaupnikov štajerskega kršč. soc. delavstva poživlja zadnjo uro poslance svoje ožje domovine naj nastopijo soglasno za splošno in enako volilno pravico, tako da se vpelje tudi volilna dolžnost. Izjavljajo, da nastopijo z vsemi sredstvi za to zahtevo in da nastopijo odločno proti vsem poslancem, ki bi nasprotovali volilni preosnovi. Na konferenci zbrano delavstvo protestira proti neresnemu načrtu splošne stavke, ki bi pred vsem imela žalostne posledice za one kroge, ki so itak pristaši splošne, enake in direktne volilne pravice medtem ko bi se odtegnili posledicam splošne stavke njeni nasprotniki. Zaupniki krščansko socialnega delavstva zahtevajo zato tudi z vso odločnostjo volilno preosnovo, ker zamore le po ljudstvu izvoljena zbornica voditi boj proti mažarskeinu pustolovstvu in prisiliti one kroge, da izpolnijo svojo dolžnost, ki so poklicani v prvi vrsti, da varujejo avstrijske koristi. Končno zahteva konferenca, naj poslanci krščansko socialne stranke ne dovolijo niti vinarja in nobenega vojaka, dokler se ne izbriše sramota zadana naši domovini in da se končajo predrzni mažarski načrti. Izpred sodišču. Izpred porotnega sodišča. Lahkoinišljenost trgovca. Meseca oktobra 1903 prevzel je Rudolj Zore iz Godiča od Ivana Ferjana trgovino z mešanim blagom na Jesenicah; meseca septembra je otvoril tudi podružnico na Savi. Trgovina je lepo vspevala, zlasti ker je število odjemalcev vedno naraščalo. Meseca aprila je pa začel zaostajati s plačili, upniki so ga jeli pritiskati in vsled sklepa tukajšnjega deželnega sodišča se je na njegov lastni predlog razglasil o njegovem imetju konkurz. Po navedbah nekaterih upnikov je bil vzrok njegovega niate-rielnega propada lahkomišljenost in njegovo razkošno življenje, tudi je prenaglo razširil svojo trgovino in jo prcnapolnil z blagom. A bodisi kakorkoli, za gotovo je, pravi obtožnica, da je Zore po lastni krivdi zabredel v dolgove. Izvedenca, ki sta pregledala njegove trgovinske knjige, sta izjavila, da jc od meseca januarja 1905 prenehal z vpisovanjem svojih upnikov, tudi ni od tega časa v blagajniško knjigo vknjižil niti dohodkov, niti izdatkov. Kljub tej zavesti obdolženec ni napovedal konkurza, ampak nadaljeval je trgovino, delal nove dolgove in dajal plačila. Stanje kon-kurzne mase je dokaj neugodno, kajti primanjkljaja je 11.732 K 17 h, po številkah dokazanega. v resnici ga je pa mnogo več. Odbolže- nec pa ni oškodoval svojih upnikov samo s tem, da je po nemarnsti zabredel v nezmožnost, docela poravnati svoje dolgove, temveč jih je oškodoval, oziroma nameraval oškodovati tudi z zvijačo Zore je par dni po otvoritvi konkurza pobegnil iz svojega bivališča in jo hotel popihati v Ameriko, a je bil dne 9. novembra 1905 v Reki prijet in vtaknjen pod ključ. Pri njem se je našel znesek 1240 K in vozni listek za v Ameriko, ki ga je kupil za 290 K. Zore je priznal, da je vzel na pot seboj 1600 K in da izvira delni znesek 400 K iz skupila za štacunsko blago. O delnem znesku 1200 K ie pa sprva trdil, da si jih je prihranil, potem pa, da mu jih je posodil njegov brat. Ne eno, ne drugo ni resnično, marveč je Zore koncem meseca oktobra 1905 hitro začel iz-trjavati od svojih odjemalcev zaostanke in tako spravil kakih 1000 K skupaj. S tem je pa oškodoval konkurzno maso, ker je prikril del svojega imetja in tako svoje upnike prikrajšal. Zore se izgovarja, da je hotel zaradi tega v Ameriko odpotovati, da tam naprosi nekega znanca za večje posojilo, s katerim bi bil poravnal svoje dolgove. To je bil pa prazen izgovor, ker ime tega znanca on niti navesti ne more.Zore je pa še na drug način oškodoval svoje odjemalce. Zahteval je od njih nekako kavcijo. Tako je dala Marija Korošec na Savi obdolžencu hranilno knjižico za 300 K kot jamstvo za prejeto blago. A vzlic temu da je ona Zoretu vse poplačala, realizeval je obdolženec vlogo ter ji pustil na knjižici samo 29 kron. Obravnava se danes popoldne nadaljuje in bo končana pozno zvečer. Dnevne noulce. +Ljudski shod v Križih pri Tržiču. V nedeljo popoldne se je vršil v Križih pri Tržiču javen ljudski shod, na katerem je poročal o zadevi volilne preosnove in o zadnjih dogodkih v državnem zboru, g. drž. in dež. poslanec Pogačnik. G. poslanec je v poljudnem govoru obrazložil boj za volilno preosnovo od dne 28. novembra 1905 do sedaj. Govoreč o dogodkih glede Ogrske da bi bila ločitev le v gospodarsko korist Avstrije in je to dokazal s številkami. — Gostinčar je govoril o težnjah delavcev in kršč. soc. programu. Na shodu je bilo nad 200 zborovalcev — delavcev in kmetov Nasprotniki niso prišli blizo, vsaj ne glasneje vrste. Zborovalci so pazno sledili izvajanjem govornikov in glasno pritrjevali osobito nujnosti volilne preosnove. -t- Odkritje Vilharjevega spomenika bo 12. avgusta t. I. v Postojni. —Ustanovni shod »Podpornega društva cerkovnikov se je vršil danes ob 10. uri v Ljubljani. Navzoče je pozdravil g. Valentin Gaj še k, ki je izrazil veselje, da se je vendar posrečilo zbrati cerkovnike, da si ustanove svoje stanovsko društvo. Pravila je pojasnil dr. Krek, ki je naglašalpotrebo, da se dvigne ugled cerkovniškega stanu in mu ustvarijo gmotne razmere, v katerih bi mogel izhajati; kazal je na to, kaj se je že v drugih deželah storilo v ta namen in česa nam primanjkuje. V odbor so bili izvoljeni gg.: Predsednik Valentin Gajšek, podpredsednik Jakob Potokar, tajnik Jernej Bizjak, tajnikov namestnik Peter Malce, odbornika Franc Safran, Valentin Pivk, namestnika Levičnik in Franc Mazi .pregledovalca računov Pavel Jerman, Jožef Koselj, blagajnik Martin Knez. Dr. Lampe opozarja, da je organizacija cerkovnikov potrebna v naših nestalnih časih, ko se oglašajo že celo ljudje, ki hočejo seči po cerkveni posesti, kakor na Francoskem. Društvo mora dvigniti ugled svojih članov in poiskati potov, da se zboljša njihov gmotni položaj. G. Knez navdušuje člane za društvo in izreka zahvalo prevzvišenemu gospodu knezoškofu ki jc sprejel pokroviteljstvo društva, in drugim, ki to organizacijo podpirajo. Dr. Krek priporoča, naj društvo gre takoj na delo, da izvrši podroben popis gmotnega stanja cerkovnikov po raznih krajih, da bo imelo v rokah zanesljive podatke. G. Pivk opozarja na težave, v katerih se nahaja cerkovniški stan. Težavno jih je organizirati, ker žive raztreseno po deželi, a potreba jih je prignala do organizacije. Treba je poguma in agitacije med seboj, da se izpelje organizacija, ki bi zagotovila obstanek zlasti onim, ki so dolgo služili, pa nenadoma pridejo ob službo in nimajo potem od česa živeti, ker ni preskrbljeno zanje. G. Sarafan popisuje težavne dolžnosti cerkovniškega stanu, ki pa svojim starim članom ne da nobenega zagotovila za obstanek, kakor milosrčnost dobrih ljudi. Priporoča vsem cerkovnikom, starini in mladim, da se združijo in preskrbe tako vsaj za svoje naslednike. Tako se je zvršil prvi zbor »Podpornega društva za cerkovnike«,ki mu želimo obilo članov. prijateljev in podpornikov. —Z zrakoplovom iz Zagreba na otok Krk so v binkoštnih praznikih pripluli gg. Botlie, Budicki in Mannsbarth. —Vas v kateri še nikdar ni bilo požara je vas Kožljek pri Begunjah na Notranjskem. Ondi noben, tudi najstarejši človek ne pomni požara. —Poročil se je suplcnt g. Pavel Holcček z gdč. Meto Potočnik. — Motoclkelj zgorel. V Cervinjan je pri-drdral z motocikljom neki Lah iz Palme. V bližini Sarcinellijeve trgovine je pustil svoj motocikelj, da ga napolni z bencinom. Bencina je nalil preveč ter je prišel v dotiko z cilindrom in aparatom za elektriko, nakar je začel motocikelj goreti. Več metrov visok plamen je privabil mnogo gledalcev. Ubogi mo-tociklist ima veliko škodo pri motociklju, in pa še 10 kron globe je moral plačati. —Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu pošilja tudi na Kranjsko slovenskim delavcem laške dopise. To je pač od sile! Ubogi delavec mora, ker ne ume laški, v slučajih celo škodo trpeti radi laških šikan od strani te zavarovalnice. Temu mora biti enkrat konec. Vsi prizadeti naj bi se oglasili v javnosti, da se napravi potem velika akcija proti tej »zavarovalnici«, ki pozna le Laha. Štajerske noulce. š Umrl je v Ptuju nemškutarski trgovec Ludvik Slawitsch. Bil je eden najljutejših nasprotnikov Slovencev, ki je mnogo storil za razširjenje »Štajerca«. Zadela ga je kap, najbrže zaradi napora in razburjenja po zadnjih volitvah. š Zupanom izvoljen bil je v občini Loke na Planini g. Josip Jazbinšek 4. junija 1.1. soglasno že peto dobo. š V žalski delniški pivovarni, katera je nekaj časa stala, so včeraj, dne 5. t. m. zopet začeli delati. V laški pivovarni se dela vedno. š Umrla je Marija Kokotec v občini Marija Gradec pri Laškem, o kateri so nedavno poročali, da je zdravnik na njej konštatiral otrpnjenje tilnika. Raztelesenje umrle pa je dokazalo jetiko in gnilobo možgan, tako da torej ni govora o otrpnjenju tilnika. š Umrl je v Celju dobro znani mesarski pomočnik Pepi J e s i h na vnetju možgan. Njegova mati Josipina Karlovšek, hišna posestnica v Celju, je rodom Ljubljančanka. Koroške noulce. k Odlikovanje. Iz Beljaka se nam piše: Tu v Beljaku se je nastanil gospod dr. Peter S t o r n i k , bivši c. kr. deželni nadzornik v Gradcu. Zaradi bolezni na očeh je moral iti v pokoj. Ob tej priliki je bil odlikovan s križcem reda železne krone tretje vrste. Bil je prej 11 let ravnatelj c. kr. gimnazije v Mariboru, v kateri službi si je pridobil izvanredne zasluge. Bil je zelo vesten in neumorno delaven v svoji službi, nepristransk in pravičen, vzoren po svojem odločno krščanskem vedenju. Kako si je pri učencih in profesorjih postavil trajen spomenik, kaže dejstvo, da mu je na binkoštno soboto prinesla posebna de-putacija iz Maribora, obstoječa iz ravnatelja Julija Gla\vackija, profesorja dr. Antona Medveda in Jur. Mayerja, krasno in umetno izdelano častno diplomo v neomejeno priznanje njegovih zaslug na mariborski gimnaziji. Čast in slava mu! k Sv. Višarje. Sneg je tukaj že skoraj popolnoma zginil. Od 29. maja do 5. junija je bilo tukaj Čez 5000 ljudi, ki so skoraj vsi sv. zakramente prejeli. V soboto pride procesija iz Škofje Loke, okoli 600 ljudi. Ljubljanske noulce. lj Vojaška vest. Novi poveljnik dopolnilnega okrajnega poveljstva št. 17 v Ljubljani, — major F. Tischina je došel sem ter z današnjim dnevom prevzel vodstvo podrejenih vojaških uradov prve inštance. Imenovani go-. spod je domačin, rodom Ljubljančan ter slovenskega jezika zmožen. Gotovo mu niso neznane socialne razmere ljudstva naše dežele, zato se je nadejati, da bode kot načelnik važnega urada imel srce tudi za kmetsko prebivalstvo ter mu že v itak težkih razmerah ne metal še pod noge polen, temveč upošteval utemeljene želje in prošnje posameznikov, kar se o bivšem poveljniku in o dosedanjem namestniku menda ne more reči. Čujejo se namreč še vedno pritožbe, kako trdo se postopa napram prosilcem navzlic vsej naklonjenosti najvišjih vojaških oblasti napram ljudstvu. Ij Ljubljana brez policajev. Danes ob 4. uri je bila Ljubljana brez policajev. Vsi policaji so se šli fotografirat v hotel »Union.« lj Imenoval je včeraj obč. svet za računskega revidenta g. računskega oficijala Ivana V o I c a. Ij Socialni demokratje so imeli včeraj v Puntigamski pivnici v zadevi volilne reforme zborovanje. Grozili so z generalnim štrajkom, ako se volilna reforma v državnem zboru ne izvede. li Radi tatvine v tobačni tovarni je aretiran delavec Požlep in neki njegov tovariš. Včeraj je bila hišna preiskava v dveh hišah na Viču. ljČeški tehniki v Ljubljani. Včeraj zvečer se je pripeljalo v Ljubljano 16 čeških tehnikov, koje vodi dobro nam znani profesor Mrasky. Vsi stanujejo v hotelu »Unionu«. Zvečer je bila skupna večerja v mali dvorani hotela »Union«, ki je bila včeraj polna Čehov. Češka obec je priredila svojim milim bratom v čast koncert. Bilo je mnogo navdušenih govorov. Danes so Šli tehniki si ogledat regulacijo Save, 'popoldne si ogledajo mesto in polože na Prešernov spomenik venec, jutri se pa odpeljejo do Trsta iu Benetk. Nazaj se vozeči obiščejo Postojno, prenočujejo zopet v Ljubljani in gredo na divni Bled. Upajmo da si poneso domu najlepše spomine. lj Mestna mlekarna je prodala meseca maja 41.919 litrov mleka. Ij Na tla podrl je včeraj v Kolodvorskih ulicah nek kolesar dveletno Jožefo Ovsene-kovo in jo na glavi poškodoval. IjPobaliustvo. Binkoštno nedeljo je neki pobalin dvema ženskama v frančiškanski cerkvi s škarjami razrezal krila in jim s tem napravil 28 kroji škode. I j Najdena je zlata ženska ura s srebrno verižico. Več sc izve pri upravništvu. Telefonska In brzojavna poročila. SLOVANSKA ZVEZA. Dunaj, 7. junija. »Slovanska zveza« ]e imela danes jako dobro obiskano sejo, katere so se udeležili tudi poslanci moravske katoli-ško-napredne stranke dr. Hruban, Koudela in Stojan. Dr. Korošec je bil soglasno sprejet v klub. Po poročilu načelnika dr. Šusteršiča o politični situaciji, je bilo sklenjeno, da ohrani napram novemu ministru klub politiko prostih rok in da s sorodnimi strankami stopi v zvezo. Na predlog dr. Hrubana je bilo sklenjeno, da klub v slučaju, da bo v zbornici predlagana debata o govoru ministerskega predsednika, glasuje za otvoritev debate. IZJAVE NOVEGA MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA. D u n a j, 7. junija. Vse galerije državnega zbora so bile danes natlačeno poine. Na galerijah so bile tudi soproge novih ministrov. Na predlog predsednikov je zbornica čestitala španskemu kralju k rešitvi. Novi državni poslanec dr. Korošec je storil obljubo. Nato je ministerski predsednik B e c k razvijal program nove vlade, o kateri je dejal, da ni vlada kake posamezne stranke, pa tudi ne proti kaki stranki ter je koncentracija močij dela in si lahko prisvaja ime parlamentarnega ministerstva, ker so v njej zastopane velike parlamentarne stranke. Jako odločno stališče je Beck zavzel napram Ogrski, ter dejal, da bi Avstrija že sedaj, ko Ogrska enostransko ruši pogodbo, lahko samostojno nastopila. (Klici: Ne lahko, mora nastopiti!) A ker je ogrska vlada obljubila, da ne predloži svoje načrte ogrskemu državnemu zboru, dokler niso končana pogajanja z Avstrijo, tudi Avstrija počaka, da pokaže svojo voljo za spravo. Če pa nas bodo razmere prisilile h kakemu drugemu koraku, bomo to mirno in v polni zavesti dolžnosti storili. Vlada se zanaša na parlament in ne bo ničesar storila, ne da bi prej vprašala parlament. Ministerski predsednik je povdarjal potrebo podržavljenja železnic — najprej bo podržavljena severnozahodna železnica, potrebo ureditve piovitev in je naznanil rešitev obrtne novele. Nova vlada prevzame z vso odločnostjo rešitev volilne reforme in jo bo povedla k cilju. Doseči se mora v te] zadevi sporazumljenje, da se pospeši volilna reforma, ki je nujno potrebna za moderniziranje in pomlajenje parlamenta. Da se ustvari tako veliko skupno delo vseh avstrijskih narodov, se ni treba strašiti nobenih žrtev. To bo pridobitev za vse narode. Vlada bo svojo pozornost obračala tudi narodnostnemu miru in bo za to pripravljala milije. V primernem tre-notku se vlada ne bo strašila stopiti tudi pred kritične točke narodnostne sprave na Češkem in moravskega vseučilišča. (Medklici.) V sedanjem težavnem položaju je naša dolžnost: sloga narodov in parlamenta z vlado. (Ministru čestitajo.) V trenotku, ko je ministerski predsednik končal, prilete v zbornico listki, na katerih svare delavci pred zavlačevanjem volilne reforme. Predsednik je dva metalca listkov dal odstraniti z galerije. Čeh dr. Plaček je stavil predlog, naj se danes o Beckovem govoru otvori debata. Vsenemci so predlagali, naj bo debata jutri. Krščanski socialci so se izjavili za Plačekov predlog. Čehi ln poljski klub sta izjavila, da bo prilika za debato 0ri proračunskem provizoriju in sta se izjavila proti otvoritvi debate. Plačekov predlog in predlog Vsenemcev sta bila odklonjena z 180 proti 90 glasovi. Nato je zbornica nadaljevala razpravo o predlogi glede vojaških taks. Dunaj, 7. junija. Vlada predlaga šestmesečni proračunski provizorij. Dunaj, 7. junija. Ko so danes ministri prišli v zbornico, jih ni nobena stranka pozdravljala. Stranke katerim pripadajo novi ministri, so potem izjavljale, da niso hotele izzivati protidemonstracij. Dunaj, 7. junija. Seja odseka za volilno reformo je odpovedana. DR. KOROŠCEV NUJNI PREDLOG. Dunaj, 7. junija. Poslanec dr. Korošec je vložil nujni predlog za podporo po toči oškodovanim prebivalcem Dravskega polja. POVODNJI. Dunaj, 7. junija. Vsled deževja so postale povodnji na Nižjem, Zgornjem Avstrijskem in Solnograškem. NEMŠKI CESAR. Dunaj, 7. junija. Danes se je nemški cesar odpeljal obiskat grofa VVilczeka grad Kreuzenstein. FRANCOSKI PARLAMENT RUSKI DUMI. Pariz, 7. junija. Socialistiška skupina pripravlja izraz simpatij ruski dumi. ANARHISTI NA DELU. Berolin, 7. junija. Potrjuje se vest, da je v New Yorku odkrita velika anarhlsti-ška zarota proti španskemu kralju, nemškemu cesarju, angleškemu kralju, ruskemu carju in Rooseveitu. V Baltimoru ostro pazijo na 60 ondotnih italijanskih anarhistov. V Portlandu pazijo na poljske in ruske anarhiste. UPOR NA FRANCOSKI LADJI. Brest, 7. junija. Na francoski ladji »Jean de Are« so se uprli mornarji in priredili hrupne demonstracije. JAPONCI NA DALJNJEM VZHODU. Tokio, 7. junija. »Times« poročajo iz Tokia: Japonska vlada zasede Korejo z dvema divizijama. Izvzemšl Port Arturja bodo imeli Japonci v Mandžuriji 20.000 mož. Po mirovnem sklepu imajo namreč Japonci pravico do 15 mož za vsak kilometer. (2f» Prva zaloga r\JJ vedno svežega (lovskega in trboveljskega ........................................i......iti.......n.....iiiiiii portland in roman cementa je v trgovini i r FRAN STUPICA v Ljub- 4 j Ijani, Marije Tcreziie cesta * f poleg „Figabirta". /d 988 16-6 sta J Amerikanska it 1296 3-1 n jna popolnoma nova, zajamčeno brez vsake napake, se takoj proda po primerni ceni. Poizve se v prodajalni „pri slonu", Ljubljana, Prešernove ulice. Naznanilo. Uljudno naznanjam, da je moja delavnica, Resljeva cesta štev. 2, od 9. t. m. do 15. julija Mr zaprta, n Stanujem: Sv. Petra cesta 20. Jos. Černe, 1291 1-1 urar. Na prodaj sta 1299 1 dva lepo ohranjena srvoza m 1 brek za ost m oseb in 1 navadni voz (Kutschierwagen) Poizve se v zalogi puntigam-skega piva v Ljubljani, Marije Terezije cesta 6t. IG. dečfoe otzo&e v v v v „ „ 3ecfae paleto &a dame žafiete 2>a dame y>iai>ce v i i^Ser-i 1108 6 4 po na j x> največji o 'naivviijiFi' eeviafv p^ipotoča JEST Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju. Izborno svojo zalogo raznovrstnih voz m kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 1300 i J. Demšar ^^ Marije Terezija cesta 6, Ljubljana " Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. iiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiRiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii l i i I ^ Yj i illlllllllllHIlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIluT ^ t 2371 HI 2 12. januarja 1905. Gospodu le kar ju Piccoli Ljubljana. Prosim, pošljite mi 12 škatljic Yaših izbornih salmijakovih pastil. Velespoštovanjem Julija Milischka, Dunaj XI V.II, Ooldschlagstr. 1. Cena škatljici 20 vin. - Manj nego 11 Škatljic ki stanejo 2 kroni, se po poŠti ne pošilja. f -fcfc etvc eV c. Vr. no\ar ^SeticeV rov <3^oce\\ ^orolena. 1292 >r ^^orslVa ro'y poročena. ^u^atva, t. gosp. Reb61, ki je pikojnika spremil na zadnjem potu. Sp. Bitnje pri Kranju, dne 6. junija 1906. Rodbina Porenta. Pozor AmerlkancI! V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna Is-i-šs*, pri kateri je blizo 780 kvadr. seinjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron. Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36. 1019 i7 Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorili trg štev. 3, pod »Narodno kavarno". _____°- 1295 Od 3. do vilevil 9. junija 1906: Spomini na rusko-japonsko uojsKo. Deklice, stare nad 14 let, poštenih starčev, sprejmo se v uk za pletenje na .trojih. Ko se priuče, dober stalen zaslužek Sprejemajo se vsaki dan od 8. do H. in od 2. do 6. ure. 1301 3-1 Tovarna Dletenin In tkanin Dragotin Hribar Zaloška cesta 14 v Ljubljani. »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani cc 1391 151 Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaj« vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, Munalnlh obligacij, srefik, delnic, valut, nt in devii. Promesc Izdaja k vsakemu žrebanja ko-novcev Akcijski kapital K 2,000.900*-. Rezervni zaklad K 200.000'-. Zamen tava In ekukomptoje Daje predujme na rrednoRtne papirje. Isirebane vrednostne papirje ln vnovčnjo Zavaruj. ar.Ak. proti kur.al capale kupone. Izgubi. Vlnkuluje In dovlnkulule vojaške ženltnlnoke kavcije. JUT Eakompt In lotMH m.nU. tu JUT Bonn« narn6!la.—"Ba Podruinioa v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjlilc« proti ugodnim obrestim Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vidiga. Promet b čeki In nakaznicami.