Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din l'&0. TRGOVSKI UST časopis sa trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XII. Telefon št. 2552, LJUBLJANA, v torek, dne 11. junija 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 68. Obvezne zdravniške preiskave vajencev. Na predstavko, ki jo je poslala Zbornica za TOl velikemu županu mariborske oblasti* v zmislu sklepa zadnje plenarne seje, je izdal veliki župan dne 31. maja 1929 podrejenim obrtnim oblastvom okrožnico naslednje vsebine: »Pravila obstoječih obrtnih in trgovskih zadružnih organizacij skoro brez izjeme obsegajo določbo, da se smejo v vajeniški uk sprejemati le take osebe, ki nimajo nobenih obratovanje ovirajočih telesnih napak, niso okužene z ostudnimi in nalezljivimi boleznimi ter so tudi sposobne za izvrševanje obrta. Znano mi je, da v praksi izvajajo doslej to določbo le redke zadružne organizacije v toliko, da zahtevajo povodom sklepanja pismenih učnih pogodb predložitev zdravniškega izpričevala. Navedena določba zasleduje hvalevredni smoter: a) da se deea ne zaposluje pri takih delih, ki bi bila škodljiva njenemu fizičnemu ali moralnemu zdravju in ki so lahko povod za takojšnjo ukinitev učnega razmerja v smislu § 101 lit. 2/a o. r.; b) da se mladini v slučajih prenagljene izbire poklica že takoj v začetku in brez posebne materijelne škode ali izgube časa nudi prilika spremembe v zaposlitvi; c) da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni. Zaradi tega odrejam na podlagi §§ 110, 114 a 1, 3 in 126 o. r.: 1. V obrtni uk se smejo v bodoče sprejemati le take osebe, ki z zdravniškim izpričevalom dokažejo, da so za dotični obrt telesno in duševno sposobne in ne bolehajo na kaki ostudni ali nalezljivi bolezni. 2. Zadružne oziroma trgovske organizacije, kojih pravila ne vsebujejo te določbe, morajo ista v tem pogledu izpopolniti in predložiti v potrditev najkasneje do 31. decembra 1929. 3. Zdravniško izpričevalo se ima deponirati pri pristojni obrtni zadrugi oziroma trgovskem gremiju kot prilega učne pogodbe, predložitev izpričevala pa posvedočiti v učni pogodbi, a v delavsko knjižico naj zadruga odnosno gremij povodom vajenčeve pri- * Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal tako naredbo že pred meseci. MORSKA SIVA SOL. Na pritožbe h Slovenije proti kakovosti morske sive soli je uprava državnih monopolov obvestila Zbornico *a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se Slovenija ne bo več oskrbovala s to vrstjo soli. LEGITIMACIJE TRGOVSKIH POTNIKOV. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse tvrdke, katerim so bile izdane legitimacije za potnike, da se mora po čl. 10 naredbe o legitimiranju potnikov z dne 27. junija 1928, št. 14.402/111, prestanek potnikove službe takoj javiti zboVnici ter ji po možnosti tudi vročiti legitimacijo. Legitimacije, ki so postale neveljavne zbog prestanka službe, je treba po določilih navedene uredbe uradoma odvzeti, če se niso vrnile zbornici obenem s prijavo o prestanku službe. Zato mora vsaka tvrdka nemudoma prijaviti zbornici prestanek jave vpiše, da je vajenec zdravniško preiskan. O tem je obvestiti vse obrtnike in trgovce tamkajšnjega področja potom pristojnih zadrug oziroma gremijev z opozoritvijo, da pregreške zoper to odredbo kaznujejo pristojna zadružna oziroma gremijalna načelstva v smislu § 125 o. r. odnosno člena 87. fin. zak. za 1925/26, Ur. list štev. 138/39-1925, z denarnimi globami do Din 300-—. Zoper zadružno načelstvo, ki bi preziranje te odredbe v svojem okolišu toleriralo, 150 uporabiti predpis § 127 a 1., 5. in 6. o. r. Glasom obvestila Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani z dne 6. februarja 1929, opr. št. 879/1-29, vršijo zdravniki okrožnega urada vse zdravniške preiskave vajencev brezplačno. Zadružne organizacije, ki imajo sedež izven oblasti, se o razpisu obvestijo odtod neposredno. — Veliki župan: dr. Schaubach s. r.« Striktno izvajanje gornjih prepisov je velike važnosti osobito za trgovski naraščaj. Prav mnogokrat izberejo starši za svojega sina trgovski poklic samo radi tega, ker je slabotnega zdravja in šibke konstitucije. Tako vidimo prav med trgovskim naraščajem ljudi, ki ne bodo zbog nezadostnega zdravja v trgovini nikdar uspevali in katerim bi drugi poklic prav gotovo bolje prijal. Tak podmladek je neupo-rabljiv in je ovira tudi za napredek drugih. Pričakujemo, da bo gornja okrožnica v izdatni meri pripomogla, da se vrste naraščaja v naši trgovini razčistijo in da dobimo v bodoče samo tak naraščaj, ki bo v stanju izpolniti nelahke naloge, ki jih stavi izvrševanje trgovskega poklica na pomožno osebje. Zdravniki naj bi posvečali posebno pozornost ne samo telesnemu zdravju kandidata, ampak tudi njegovim intelektualnim zmožnostim, ki so ?a uspevanje vajenca v trgovini, pa tudi za razvoj trgovine same, odlične važnosti. Od striktnega in smotrene-ga izvajanja gornjih navodil pričakujemo najboljše uspehe. Zato priporočamo vsem, da se zlasti v začetku za vajenske preiskave posebno brigajo, da se bo moglo ob sodelovanju vseh odpraviti morebitne nedostatke, ki bi sc pokazali pri praktičnem izvajanju te koristne naprave. potnikove službe tudi za primer, da ji potnik legitimacije ni vrnil. ŽIVINOREJA V RAČKI. Izšla je prva tozadevna statistika. Pravi nam, da je v Bački 93.524 konj, 471 oslov, 101 mula, 106.000 glav goveje divine, med njimi 12.500 pod) enim letom in 70 bivolov, dalje 284.882 prašičev, med njimi 158.888 pod enim letom, 86.044 ovac, 1,500.000 kuretine, med njimi 1 milijon kokoši, 65.000 rac, 82,000 gosi in 25.COO puranov, dalje 9744 panjev. Na 100 prebivalcev pride 159 konj, 182 glav govede in 417 prašičev. IZDELOVALCI POHIŠTVA — POZOR! V številki 129 »Službenih Novin< z dne 4. junija 1929 je izšel oglas za nabavo pohištva kraljevi realni gimnaziji v Sremski Mitroviči. Natančne pogoje naj si vsak iteresent ogleda v omenjeni številki »Službenih Novin . Službene Novine« so za vpogled na razpolago tudi v Zbornici za TOI. Uvoz in osiguranje izvoz-niških deviz. Ministrstvo financ, oddelek za računovodstvo in budžet je poslalo Zvezi denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu zanimivo okrožnico, ki po-jasnuje deloma še nejasne pojme glede uvoza in zavarovanja deviz, izvirajočih iz izvoza. Okrožnica se glasi: »Pogosto se dogaja, da izvozniki pri prodaji blaga v inozemstvu, za katero je zavarovati valuto, ne uvozijo ves dobljeni iznos deviz v našo državo, ampak samo zavarovani iznos, z ostankom pa razpolagajo kot s prostimi devizami. , Ravno tako niso redki slučaji, da se devize po izvršeni prodaji blaga ne uvozijo takoj v našo državo in ne izročijo pooblaščeni banki, temveč se tezavrirajo, nalagajo na obresti, se z njimi špekulira in šele na to uvozijo. Taki slučaji so v jasnem nasprotju z odredbami pravilnika o ureditvi prometa z valutami in devizami, predvsem s členom 19. omenjenega pravilnika. Ministrstvo spričo tega prosi zvezo, da svoje člane — pooblaščene banke — obvesti, naj opozore svoje komitente — izvoznike pri izdaji ove-renj o zavarovanju valute na sledeče: 1. S cenovnikom, ki se objavlja, se nikdar ne more določiti prave cene, ki se doseže pri prodaji blaga, temveč so običajno nižje, da ne bi izvozniki imeli težav pri opravdanju. Radi tega so izvozniki dolžni, da ves prejeti znesek za prodano blago uvozijo in prodajo preko pooblaščene banke tako, kakor je to določeno v členu 19. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. Za dokaz, da je uvožen ves prejeti znesek devize, se porablja fakturna knjiga, katero morejo kontrolni organi ministrstva poleg korespondence zahtevati na vpogled. 2. Izvozniki ob izdaji overenja o zavarovanju valute in ob podpisu obveze pismeno izjavijo, da bodo ves prejeti znesek od predaje blaga v inozemstvo uvozili v našo državo in se pri tem ravnali po predpisih pravilnika. 3. Ako bi se ne glede na jasne odredbe pravilnika, poznejših naredb in tega opazilo, da se v omenjenem pogledu napačno postopa, se bo takim izvoznikom naložila najvišja denarna kazen, predvidena v členu 27. pravilnika in člena 3G. finančnega zakona. Ne ugovarjamo, da je gornja odredba v skladu z določili in intenci-jami pravilnika o ureditvi prometa 2 valutami in devizami. Smatramo, pa za svojo dolžnost, opozoriti ministrstvo, da posamezna določila tega pravilnika ne vstrezajo več prilikam, ki so se izza uveljavljenja pravilnika v poslovnih razmerah bistveno izpremenile. V tem pogledu opozarjamo, da naši izvozniki zadevajo pri izvozu blaga na tržiščih na trdo inozemsko konkurenco. Poostrena konkurenca jih je prisilila, da dovoljujejo inozemskim odjemalcem razne ugodnosti, ki obstoje med drugim tudi v tem, da blago kreditirajo na dolge roke, kakor ga kreditira inozemska konkurenca. Naše blago se poleg tega ne izvaža šele, kadar ima izvoznik kupca, to je v fiksnih kupčijah, temveč tudi v ko*-misijsko prodajo komisijonarjem, kjer je reflektantom na ogled. V takih komisijskih kupčijah se blago pogosto ne proda v treh mesecih, marveč se mora deponirati v skladiščih, da se proda, ko dobi komisijonar primernega kupca za primerno ceno. To se pa v kupčijah te vrste redko dogaja pred tremi meseci in, če gre za daljši plačilni rok, poteče večkrat tudi 6 mesecev, predno pride izvoznik do denarja. Na ta način prihaja izvoznik prisiljen v konflikt z določili pravilnika. Da se temu ognejo, je našim izvoznikom nemogoče dovoljevati inozemskim odjemalcem daljše plačilne roke za izvoženo blago. Konkurenčni pogoji na inozemskih tržiščih so s tem premaknjeni v škodo naših izvoznikov in v korist inozemske konkurence, ki neovirano po deviznih predpisih dovoljuje svojim odjemalcem daljše plačilne roke. Onemogočen pa je našim izvoznikom tudi izvoz na negotovo prodajo. Ako se torej govori o tezauriranju deviz in njihovem nalaganju v inozemstvu je treba pred vsem uvaže-vati, da predpisi o prometu z devizami in valutami vsaj v označenem pogledu ne ustrezajo več dejanskim razmeram in jih je nujno prilagoditi potrebam naše izvozne kupčije, ako se hoče, da se naša trgovska bilanca izboljša, ne pa še bolj poslabša. To smo spričo očitkov okrožnice smatrali za svojo dolžnost, da v interesu naših izvoznikov ugotovimo in obenem opozarjamo na nujno potrebo, da sc rok za opravdanje primerno podaljša. Končni uspehi ljubljanskega vzorčnega velesejma. V nedeljo ob 19. uri se je formalno ! zaključila letošnja pomladanska pri- I reditev našega velikega sejma. Kakor i dopoldne je trajalo v vseh prostorih 1 na sejmišču najživahnejše razpoloženje tudi celo popoldne. Kupčevalo se je lik do zaključka in so velesejmski organi žrtvovali mnogo truda za to, da so mogli prepričati množice poset-nikov, da je podaljšanje zaključnega termina prepovedano. Rajanje na ve-, seličnem prostoru je trajalo seveda Še pozno v noč. , Ako smo kedaj prej, moremo v prav posebni meri ob zaključku letošnje prireditve smelo trditi, da je našemu velesejmu zajamčena najuspešnejša bodočnost. Številke o udeležencih, razstavljalcih, posetnikih in' posebno o kupčijskem efektu zgovorno, dokazujejo,, kako je n§š velesejem napredoval, kako pridobiva stafno na važnosti, kako se stalno širijo njegove gospodarske funkcije, tako da je po^ stal v našem gospodarstvu ne samo močno koristna, ampak tudi nujno potrebna ustanova. S ponosom podčrtavamo to ugotovitev, ker vidimo v napredku in uspehih velesejma najlepše uspehe slovenskega dela, slovenske podjetnosti in organizatorične moči. Ponosni smo na to pomembno gospodarsko ustanovo, zato se tudi iskreno radujemo z onimi, ki so za razvoj velesejma žrtvovali največ truda. Z resničnim zadoščenjem in zadovoljstvom morejo gledati na velike uspehe svojega dela, za katere jim vsi odkritosrčno častitamo. Naše ča-stitke predvsem vzornemu' in vztrajnemu predsedniku velesejma indu-strijalcu gosp. F. Bonaču in celemu upravnemu odboru ter tople častitke agilnemu ravnatelju g. dr. M. Dularju in vsem njegovim marljivim sotrudni-kom. Letošnji velesejem je bil tako zaseden in tako bogato založen z najraz- novrstnejšim blagom kakor še nobeden dosedanjih. Ne samo vsi razstavni objekti, ampak tudi ves obsežen prostor med paviljoni je bil skoro do zadnjega kotička natrpan z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji in napravami, ki so bile večinoma v obratu, z razstavljenimi avtomobili in avtobusi, ki jih ni bilo mogoče spraviti v paviljone in z najrazličnejšim razstavnim Idagom, ki se je lahko razstavilo na prostem. Naše mizarstvo, znano po solidnosti in dovršenosti izdelkov ter po zmernih cenah, je letos še v večji meri kakor.doslej pokazalo, da je na višku moderne umetnostne obrti. Bogato je bila založena tudi razstava gospodarskih strojev. Naš kmetovalec je imel priliko spoznavati prednost različnih tipov in videti kako delujejo ti stroji v obratu. Bogata je bila tudi razstava industrijskih in obrtnih strojev, zlasti strojev za obdelovanje lesa in pletilnih strojev, dalje avtomobilska razstava, oddelki modnega blaga, modnih potrebščin, radijskih aparatov. Kupci so bili z organizacijo prireditve in izbiro vzorcev zadovoljni. Tudi je bilo veliko povpraševanje po strojih in orodju za opremo mlinov, ključavničarskih in kovaških delavnic, katerih letos žal ni bilo na velesejmu. Veliko zanimanje je vzbudila tudi uspela razstava meščanskih šol Slovenije, Higi-jenska razstava ter razstava perutnine in plemenskih zajcev. Razstavilo je 734 tvrdk, od teh 215 inozemskih in sicer: Amerika 15, Anglija 4, Avstrija 59, Belgija 10, Brazilija 1, Češkoslovaška 12, Danska 1, Francija 7, Holandska 2, Italija 16, Madjarska 12, Nemčija 71, Švedska 2, Švica 3. Razstavljalci so bili razdeljeni v 20 glavnih blagovnih skupin. Na pismena In ustna vprašanja o uspehu letošnjega velesejma je uprava velesejma prejela od razstavljalcev sledeče podatke o uspehih: V odstotkih Strojna industrija 52 33 15 izdelki iz železa in jekla 37 59 4 Ostali kovinski izdelki 31 69 — Poljedelski stroji in orodje Avtomobili, bicikli, vozo- 90 10 — vi itd. Elektrotehnika in razsvet- 26 46 28 ljava Kozmetika, farmacevtični 50 50 — in kirurgični izdelki Papirna industrija, karto- 70 20 10 naža, pisarn, potrebščine 30 Pohištvo, stanovanjska 40 30 oprema 75 25 — Ostala lesna industrija 60 32 8 Usnje, konfekcija usnja Tekstilna industrija, kon- 25 26 49 fekc., kožuhovina, perilo Klobuki, slamniki, košar-stvo, vezenine, čipke in 65 20 15 ščetarstvo Lončena roba, majolike, 38 41 21 fajans, steklo Draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, fotografske potrebščine 35 50 15 60 40 — Kemična industrija 60 30 10 industrija živil 80 20 — Stavbarstvo 65 35 vni, ostrorobi 750—1000 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—850; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1250, dinarjev, testeni 450—500; tavolete 1175 do 1250 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 450 do 700 Din; bordonali 1400—1600 Din; deske - plohi, neobroblj. boules 1300—1600 Din; deske - plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1250—1400 Din; frizi 1100—1250 Din. — Drva: bukova 20—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 260 m, 14 X 24, hrastovi 50—58 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 90—95 Din. Eksekutivni nakup: 15 vagonov (150.000 kilogramov) la bukovih cepanie z do 10% okroglic, 23 Din; — 1 vagon (10.000 kg) bukovih okroglic, dobava promptna, cena fco vagon, pariteta Št. Vid pri Stični, plačljivo proti računu in duplikatu tovornega lista, 20 Din. Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 262-50—265; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voz., slov. postaja, dobava v juniju, plačilo v 30 dneh, 270-— Din do 27250 Diin. — Koruza: >la plata«: dobava promptna, aacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 312-50—315; >la platac dobava junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 307-50—310; »la plata«: dobava julij, avgust in september, zacarinjeno, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 302-50 do 305 Din; bačka: suha, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 265-— dinarjev do 267-50 dinarjev. — Ječmen: baranjski, pivovarski, 68/69 kg, 312-50-315; bački, ozimni, 67/68 kg, 290—292-50 Din. — Oves: bački, slovenska post., navadna voznina, 292-50—295. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga, 390—395 Din. Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena. Zaključki: les: 94 vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. »Sava« splošna zavarovalna delniška družba v Zagrebu je imela 31. maja t. 1. redno glavno skupščino za preteklo leto. Iz izvestja ravnateljstva in zaključnih računov izhaja, da je družba zaključila poslovanje z dobičkom 2 milijonov 17.734-59 Din ter bo to leto, kakor doslej, redno plačala 10% dividendo. Poleg tega družba oslobo-duje svoje delničarje za 20%, t. j. za Din 2,000.000-— od obveze za doplačilo delniške glavnice, to je, povišuje iz lastnih sredstev vplačano delniško glavnico od Din 4,000000-— na 6 milijonov dinarjev. Družbo opravljajo gg. Antič Makso, Berkovic Nikola, Bulli Benzion, Crna-dak Milivoj, Dungjerski Gedeon, dr. Ehrentheil Emanuel, v. Fischel Wal-ter dr., Karamata Stevan, Kolin Mi-hajlo dr., Latkovič Franjo, Morpurgo Edgardo, Rajčevič Stevan, Savič Sava W., Šumanovič Svetislav dr. in Veli-savljevič Gjorgje. Motvoz Grosuplje tonil Mi inffi Tovarna motvoza In vrvarna d. d. Sni k milil GROSUPUE pri LJUBLJANI Ing. I. D.: Smernice ukoriščanja vodnih sil. (Nadaljevanje.) Zakonodaja je prepuščena posameznim zveznim državam, skupne so pa sledeče osnovne smernice: Za izgradnjo vodnih sil na javnih vodotokih je potrebno dovoljenje od strani države. To dovoljenje je časovno omejeno. Po 50 do 70 letih preidejo vse vodosilne naprave brez odškodnine v javno imovino. Načrte izgradnje pregleda in potrdi državna kontrolna oblast. Izgraditev samo kontrolira država. Privatnemu izgraditelju vodosilne naprave se nudi ugodnost pravice do razlastitve za njega potrebnega zemljišča, če služi naprava cela ali pa samo deloma javnim interesom. Nameravana izgradnja se mora prilagoditi celokupnemu, za ta vodni tok projektiranemu ukoriščevalnemu načrtu. Ker je izgradnja vodnih sil ukorišča-nje javnega dobra in ker je njih izgraditev naprava, ki ima zelo majhno možnost poznejše preureditve ter ima vsled tega pomen trajne vrednosti, se i mora vodna sila dosledno izgraditi. Ker lahko preživi vodna naprava namen in smoter, za katerega je bila izgrajena, se temu prvemu smotru izgradnja ne sme prilagoditi — odnosno se pri izgraditvi ne sme žrtvovati načela najboljše izgra-Vodne sile različnih značajev, na primer one z akumulacijsko možnostjo in one brez te lastnosti, vodne sile z letno veliko vodo in one s zimsko, se naj v svrho medsebojne podpore, izravnave obtežbe in povečanja obratosigurnosti prirede in skupno ukoristijo. Stremljenje za najcenejšo izgraditvijo se ne sme izvršiti na račun javne sigurnosti ali obratosigurnosti naprave. Jezovi, nasipi, kanali in zgradbe se naj izvrše najskrbneje z vso natančnostjo. Odvajanje vode okoli naprave v slučaju obratnih motenj se naj izvrši potom raz-težitve vode. V slučaju pomanjkanja iz- j kustev o učinkovanju važnih delov vodosilne naprave je oblike in dimenzije takih delov preje moderno preizkusiti v laboratorijih tehniških visokih šol. Z vsemi razpoložljivimi .sredstvi je preprečiti možnost oškodovanja kmetijskih plovnih in ribiških interesov. Talne in podtalne razmere ae vsled zgradbe vodosilne naprave ne smejo poslabšati. Ako naj se kanal vodosilne naprave zveže z obstoječim ali pa šele projektiranim plovnim vodotokom, potem naj se pri izgradnji ozira na možnost plovbe. Z izbero primerne višinske razlike i se naj ustali vodno brzino na plovbi : odgovarjajočo hitrost, temu primerno naj se tudi dimenzirajo mostovi in profil kanala. V slučaju, da se v svrho plovbe izgradi poseben kanal, mora pa obiti padec naprave. One vodosilne naprave, ki ukoriščajo energijo v polni meri dnevno samo omejen čas, naj preostalo vodo akumilirajo. Višek vodne množine naj se potom se- salk dvigne v visokoležeče zbiralnike, da se jo potem ukoristi v svrho kritja konice. Ako sodelujeta niskotlačna naprava brez možnosti akumulacije in visokotlačna z akumulacijo, potem naj višek energije naprave sesa in akumulira vodo druge naprave. Načela najboljše izgraditve so pa sledeča: Ukoriščevalni načrt vodotoka naj razdeli cel obstoječ padec v posamezne proge, kjer se naj ti delni padci dosledno ukoristijo. Pri tem je upoštevati že obstoječe naprave, posebne krajevne razmere kakor ustja dotokov, lego izgradil-nih možnosti posameznih prog itd. Izgraditev padca ene proge naj se izvrši v čim manj delnih padcih. Obrat zaporednih naprav ene proge naj se centralizira. Nerednost dovajanja vodnih množin v različnih letnih dobah se naj izravna v največji možni meri potom izgraditve naravnih ali pa zgraditve umetnih vodnih zbiralnikov. Da se pa ti zbiralniki ne napolnijo z kamenjem in blatom, naj se jih zgradi ločeno od vodotoka. Dovajanje blata in proda naj se pa prepreči potom ugraditve lovilnih, čistilnih in odvodnih naprav v dotočnih kanalih. Pri kritju konice enega dne iz enega zbiralnika naj se odvedena vodna množina pri dotoku v reko izravna potom dotoka gornje vode v drugi zbiralnik. Samo na ta način se da doseči enakomernost odtoka spodnje vode. Kot manjši zbiralniki se lahko izgrade tudi kanali nad napravo potom primerne viši- ne sten in odgovarjajoče višine pretočnih robov zajezilnih naprav. Stene takih kanalov pa morajo biti jačje dimenzionirane, da v času konice vzdrže večje vodne hitrosti in pritiske. Obstoječ surov padec naj se spremeni v koristnega potom uporabe najnovejših pridobitev tehnike in na najekonomič-nejši način. Generalni načrt ukoriščanja sil enega vodotoka mora vsebovati tudi najbolje možne in doslednje akumulacije. Samo potom sistematične izgradnje in smotre-nega sodelovanja posameznih naprav se doseže najugodnejše energijsko gospodarstvo. Interesi posameznih obratov se morajo podrediti in prilagoditi skupnemu načrtu ukoriščanja. Z ozirom na med letom se menjajočo vodno množino se naj kanali in stroji dimenzionirajo za največje možno koristno vodno množino. Ugodna gospodarska struktura Nemčije ima za posledico, da je ukoriščanje vodnih sil zelo rentabilen posel. Silno razvita obrt in industrija ter visoko civilizirano prebivalstvo je še z nekaterimi drugimi okolščinami, ki jih je povzročila inflacija, dovoljna garancija za ugpeh. Finančna pomoč države obstoji v njeni soudeležbi, v davčnih olajšavah, večkrat celo subvencijah v nekaterih neugodnih slučajih, ki so v veliko javno korist. Tudi so vse vodne naprave zakonito pripoznane kot kulturne ustanove z posledico mnogobrojnih drugih olajšavah. (Nadaljevanje prihodnja.) LJUBLJAMA TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 6 GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh R. RANZINGER - LJUBLJANA Telefon 2000 (RAJKO RANZ1NOER) Telefon 2000 špedlcljslto podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva L. M. ECKER sinova Stavbinska, galanterijska in ornamentska kleparnica. Oblastveno dovol!*no podjetje za izvrševanj« vodovodnih del ln centralnih kurjav. Ljubljana, Slomškova ul. 4 Telslon 8933 Int Račune, memorandume, cenikc, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercljelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23 TELEFON 2552 — Za večja naročila zahtevajte proračune! Kvalitativno najboljše nogavice volnene in flor, rokavice, triko perilo, mij«, paloverje, žepne robce, naramnice, kravate, ovratnike, srajce, razne čipke in vezenine, kompletne potrebSCine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike 1 -------------- edino le pri --------—— JOS.PETEUHCU, Ljubljana | »pomonika ob rod!, i Na valikoI ■'-» Telefon 2913. Na malo! ——... . ■■ ii ■ .- n.i J Ureja dr. IVAM PiLES?. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERRUR< kol lidajatelia in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana. Trgovina. Konkunrov v Avstriji je bilo v maju 72, sodnih poravnalnih postopanj pa 206. Srednjeevropske boraie, efektne in blagovne,-se bodo sestale na zborovanju 18. t. m. na Dunaju. Na trgu konoplje v Vojvodini je po večtedenskem miru nastopilo precejšnje življenje. Čena kave je v zadnjem času poskočila, tako v Rio kot v Santos. Insolventna budimpeška banka Simon Kraitsz je ponudila 40-odstotno poravnavo. Videti je, da bo predlog vse-stranko sprejet in da splošna likvidacija nato ne bo delala nobenih težkoč. V Bssenu je zboroval kongres trgovcev s kolonijalnim blagom in z živili. Industrija. Spremembe v ruskem trgovskem prometu. Trgovina med Rusijo in Nemčijo se spreminja aelo v prilog Rusije. V prvem in drugem četrtletju tekočega kup-čijskega leta 1928/20 (oktobra 1928 do 31. marca 1929) so naročili Rusi v Nemčiji za 79 milijonov rubljev blaga proti 113-5 milijonom v isti dobi prejšnjega leta. V istih dveh četrtletjih so prodali Rusi v Nemčijo za 165-4 milijone rubljev blaga ali ca 45% več kot v istih mesecih prejšnjega leta; zaključki polletja oktober 19(28—marec 1929 dosegajo že 76 odstotkov vse vrednosti gospodarskega leta 1927/28. Istočasno nazadovanje ruskih naročil, ki smo je zgoraj omenili, odgovarja 30 odstotkom. Torej je sprememba v medsebojnem razmerju prav velika. Manjše ogrske tekstilce tovarne se pogajajo o koncentraciji. Obrati, ki so zašli v zadnjem času v težkoče, iščejo pomoči pri kreditorjih in pri ogrskih bankah. Zdi se, da bodo koncentracijska pogajanja imela uspeh. Dogovor med Rusijo in Fordom. Sovjetska zveza in Ford sta sklenila dogovor, v kojem se Rusija zaveže, da bo v teku štirih let kupila za 30 milijonov dolarjev Fordovih izdelkov. Pogodba predvideva na isti način kot pogodba z General Electric najdalekosežnejšo podporo in tehniško sosvetovalstvo pri gradbi avtomobilnih tovarn v Rusiji od strani Forda. V Nižjem Novgorodu bo zgradil Ford tovarno, koje letna produkcija bo znašala 100.000 avtomobilov. Direktna prodaja avtomobilov v Rusijo se ne splača, ker zahtevajo tainošnje ceste čisto drug tip avtomobila kot je sicer običajen. Amerika se bo zasidrala v Rusiji preko Evrope, ki samo čaka. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2 50—3, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 40, čajnega 60, masla 36, bohinjskega sira 28—36, trapistovskega sira 28—35, ementalskega sira 60, sirčka 14, eno jajce 1-25 Din. Pijača: 1 liter starega vina 20, novega vina 14—'16, piva 10, žganja 40—50 Din. Kruh: 1 kg belega kruha 5, 1 štruca v teži 100 dkg 5, 1 štruca v teži 50 dkg 2'50, 1 kg črnega kruha 4-50, 1 štruca v teži 110 dkg 5, , štruca v teži 55 dkg 250, žemlja v teži 12 dkg 1, žemlja v teži 6 dk« 050, 1 kg polbelega kruha 4‘80, 1 štruca polbelega kruha v teži 104 dkg 5, 1 štruca v teži 52 dkg 2'50 dinarjev. Sadje: 1 kg orehov 10, luščenih 36, črešehj 12, suhih češpelj 6-80—11, suhih hrušk 8 Din. Špecerijsko blago: 1 kg Portoriko 72, Santos 56, Rio 44, pražene kave I. vrste 84, II. vrste 60, III. 52, čaja 60—140, belega sladkorja, kristal 13, sladkorja v kockah 15, medu 26, kavne primesi 20, riža I. vrste 12-50, II. vrste 8, III. vrste 5, liter namiznega olja 20, olivnega olja 40, bučnega olja 25, vinskega kisa 3-50, navadnega kisa 2, petroleja 7-50, špirita denat. 10, 1 kg soli 2-75, celega popra 76, mletega popra 78, paprike 56, sladke paprike 58, testenin I. vrste 11, II. vrste 10, mila 16, karbida 7, sveč 18, kvasa 32, marmelade 24—36 Din. Hlevski izdelki: 1 kg moke št. »00< 4, štev. »0« 4, štev. »2« 3-85, štev. >4« 3-70, štev. >5< 3-45, štev. »6« 3-20, štev. >7K« 2 60, ržene enotne moke 3-80, pšeničnega zdroba 4'40, koruznega zdroba 4'20, pšeničnih otrobov 2-20, koruzne moke 3-40, ajdove moke 5-50, kaše 470, ješprenja 4-80, ovsenega riža 7 Din. Žito: q pšenice 250, rži 250, ječmena 290, ovsa 280, prosa 260, koruze 295, ajde 280, fižola 700—800, graha 1600, leče 1700 Din. Kurivo: q premoga, črni trboveljski 42—44, zabukovški 44—J S, rjavi 20—25, m3 trdih drv 120, 100 kg trdih drv 36, m* mehkih drv 100, 100 kg mehkih drv 28 Din. Krma: q sladkega sena 170, polsladkega sena 160, kislega sena 150, slame 70, prešana stane 8 Din vec. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate, italijanske 10, štrucnata, domača, 1 komad 050—1, 1 krožnik zgodne drobne solate 1, 1 kg špargljev 26, 1 komad kolerabe 1, 1 krožnik špinače 1-50, 1 komad kumar 4, 1 kg graha v stročju, italijanskega 12, Čebule 5, česna i2, krompirja 2—2-50, 1 krožnik jurčkov 10. 3*^ Trgovci,oglašajte v »Trgovskem listu«! iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZALOGA jveže pražene kave, mletih dlSav tn rudninske vode. Parketne de&ice Bakula Trstje za strope is' strope in itane Strelno lepenko in lesni cement Jos. R. Puch, Ljubljana Gradaika uflica 22 ■ Telefon šnt. 2513 - DBUŽBA Z O. Z. - Tvornlcn kuvert In konfekcija. pap!r}a LJUBLJANA Vožarski pot St. j Karlovška cesta gf. 2 Točna ln solidna postrežba I Zahtevajte cc tild 0 KONJUNKTURI V NEMČIJI. Dresdenska banka piše v svojem zadnjem poročilu: Razvoj zadnjih tednov nam pravi, da se je konjunktura močno približala svoji najnižji točki. Nadaljno padanje konjunkture se ne da ugotoviti, le položaj tekstilne industrije se deloma še nadalje slabša. Kovinska produkcija se je posebno močno dvignila. Produkcija premoga se je držala naprej na doseženi višini. Razvoj zunanje trgovine odgovarja označenemu položaju. Uvoz je močno napredoval, zlasti v surovinah in polfabrikatih, dnevno povprečno v aprilu za 23% več kot v marcu. Dosegel je sploh še nedosežen rekord. Tudi izvoz je dosegel rekord, zlasti vsled težavnih domačih prodajnih razmer, ki silijo k pospeševanju eksporta. Brezposelnost je v aprilu zelo padla in se je padec v maju nadaljeval DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Obče odelenje Direkcije državnih rudnikov v Ljubljani sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe glede dobave ene železno belo emajlirane omare za instrumente in ene železne belo emajlirane preiskovalne klopi. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. junija t. I. ponudbe glede dobave gumijevih plošč. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 26. junija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kilogramov masti, 2000 kg olja in 5 vagonov moke. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave 740 komadov raznih žarnic in gum za avtomobile. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled..) — Dne 27. junija t. 1. se bo vršila pri Ministrstvu vojske in mornarice, ekonomsko odelenje v Beogradu, ofertalna licitacija glede dobave 1,200.000 kg ovsa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.) — Dne 19. junija t. I. se bo vršila pri Komandi Oto-čačkega vojnega okruga v Otočacu licitacija glede dnevne dobave mesa za čas od 1. julija 1929 do 31. marca 1930. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. junija t. I. ponudbe glede dobave 5000 izvodov tiskovin, 2000 kg rostinita, 2300 kg svinčenega ntinija, 1650 kg fir-neža, 50 kg parketne paste, 50 kg pisalne krede, 10 komadov omel za prah in 20 komadov krtač za parkete. — Mašin-sko odelenje Direkcije državnih železr nic v Ljubljani sprejema do 17. junija t. I. ponudbe glede dobave 1 marmornate plošče, varoval, avtomatičnih stikal, cevnih žic, lesnih vijakov, cevi, izolatorjev, armatur, kabljev, jeklene žične vrvi, jeklenih čepov itd.; do 18. junija t. 1. pa glede dobave lesa. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave pločevine; do 17. jiihija t. 1. pa glede dobave valjčnih strojev. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 14. julija t. I. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede dnevne dobave mesa, mleka in kruha. (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene bolnice.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dobave mesa: Dne 17. junija t.. 1. pri Komandi vojnega okruga v Karlovcu in pri Komandi mesta v Čakovcu; dne 19vjunija t. 1. pa pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu, pri Komandi mesta v Sušaku in pri Komandi mesta v Murski Soboti. (Pogoji so na vpogled pri posameznih komandah.) TRŽNA POROČILA. TRŽNE CENE V CELJU, DNE 1. JUNIJA 1929. Govedina: v mesnicah I. vrste 18 do 20, II. vrste 16—18; na trgu I. vrste 18 do 20, II. vrste 16—18, III. vrste, kravje 9, 1 kg vampov 9, pljuč 9, jeter 12, ledvic 17, loja 10 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 1.8—‘20—22, II. vrste 18, jeter 18, pljuč 16 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 23—28, II. vrste 23, III. vrste 22, pljuč 10, jeter 20, glave 13, slanine 1. vrste 30, II. vrste 28, na debelo 28, suhe slanine 30, masti 33, šunke 28, prekajenega mesa I. vrste 28, II. vrste 27, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 30 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 30, debre-cinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, suhih kranjskih 50, braunšvi-ških 20, salami 90 Din. Perutnina: 1 piščanec majhen 20, večji 25, kokoš 35—40, petelin 35—40, raca 40, gos 80, puran 140, domači zajec, manjši 15, večji 25 Din.