POŠTNINA VESeatKS v GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ST. 32. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 14. AVGUSTA 1952 Zid Svobode - , :<••••-v-• *'f? HSX» x Nenavadno živahno je razpoloženje prebivalstva trboveljskega- kraja v zadnjih dneh. Trbovlje s svojo veliko, revolucionarno tradicijo se zavedajo, da zlet »Svobode« pomeni nov list v nadaljnji zgodovini delavske kulture. Bogata, a žal tudi s krvjo oškropljena je zgodovina slovenskega delavstva. Težka in težavna je bila ta pot. V srcih in glavah naših rudarjev in vsega slovenskega proletariata, ki je bil nekoč zaničevan in teptan, je živela dolga desetletja samo ena misel: Streti kapitalistični režim, ki je tlačil delovnega človeka, ter imeti svobodno domovino! Kapitalistični režim je preganjal in zatiral vse, kar je bilo napredno, pošteno in pravično. V majhnih, skritih sobicah so se nekoč zbirali naši rudarji in delavci, kjer so študirali Marxove nauke, se dvigali ideološko in izobraževali, vedoč, kaj pomeni izobrazba za delovnega človeka. Znana mi je n. pr. zgodovina delavskega društva »Vesna« v Zagorju, delavskih Jdruštev »Svoboda« v Lokah-Kisovcu,j Hrastniku in v Trbovljah. Srečal sem Se s starimi Svo-bodaši in se z njimi razgovarjal. Dobil sem od njih samo en vtis: njihova glavna misel je bila, združiti vse delavce v trdno, čvrsto enoto za borbo proti kapitalizmu. S solzami v očeh so člani na ustanovnem občnem zboru delavskega kulturnega društva »Svoboda« poslušali starega Svobodaša tovariša Kamnika, ko jim je pripovedoval o nekdanjem delu članov »Svobode« v borbi proti kapitalističnim mogotcem in klerikalizmu. Vzhajajoče sonce, simbol »Svobode«« — je jasen dokaz, kaj je svoboda, kaj je pomenila ta beseda v tisočih srcih slovenskega naroda, ko je ječal, trpel in krvavel v zloglasnih koncentracijskih taboriščih, ko je skozi bodečo žico, z električnim tokom nabito žico gledal vzhajajoče sonce ter si v srcu želel svobode. Mnogi so umirali v ječah in gozdovih na ustih z besedo: Svoboda! Ob mislih na vse to veliko trpljenje nam mora biti beseda svoboda draga in ljuba. Prav tako draga in ljuba nam morajo biti naša kulturna društva, ki so si izbrala in nadela to lepo ime. In zakaj imajo še naša delavska kulturna društva ime »Svoboda«? V teh društvih se bo naš delovni človek izobraževal in kulturno dvigal. Resnično svoboden pa je le izobražen ter kulturno visoko t se prične v nedeljo, 17. t. m., r se konča v nedeljo, 24. avgusta. Od j,11 ec*eljka, dne 17. avgusta, do sobote, ■ avgusta, so na sporedu nastopi godb ‘3 nihal«-! „1----... fkih Pihala, pevskih zborov in gledali- j bo v nedeljo, 24. avgusta, zaključni 2J/1 zleta z nastopom godb, pevskih jOv itd. iz vse Slovenije, kakor sledi: avgusta: Po uvodnih besedah o «*tku in namenu delavskega zleta ®"nejo s koncertom ob 17. uri po vrst-2ani redu: godba na pihala iz Trbovelj, ?0rja, Hrastnika 2 ter Zidanega mo-La- Program se konča ob 20.30 uri. Vsa-c £°dba zaigra tri glasbena dela. Kon-st ‘ bo na zletniškem prostoru, t. j. na adionu Rudarja v Trbovljah. ij.v18* avgusta: Igralska družina iz Ra-v Ji nastopi v dvorani Delavskega doma ,>>Frbovljah ob 20. uri s Cankarjevimi hlapci«. u 19. av&usta: Gledališka družina de-Vskega društva »Svoboda« iz Zagorja ^Prizori ob 20. uri v Delavskem domu Trbovljah Molierovega »Tartuffa«. 6k'vT’ avSusta bo nastop okrajnih pev-U»> zborov, in sicer ob 20. uri v De-j. skem domu. Nastopili bodo: moški Vski zbor lz Trbovelj, moški pevski zbor iz Zagorja, moški pevski zbor iz Lok-Kisovca, moški pevski zbor . iz Hrastnika, moški pevski zbor iz Radeč ter moški pevski zbor z Dola pri Hrastniku. Od mešanih pevskih zborov okraja Trbovlje nastopi samo mešani pevski zbor iz Trbovelj. 21. avgusta nastopi igralska družina »Svobode I« iz Hrastnika z Mokričevo dramo »Rdeče rože«. Igra bo v Delavskem domu ob 20. uri. 22. avgusta: Gledal, skupina »Svobode II« iz Hrastnika uprizori v Delavskem domu ob 20. uri Borove »Raz-trgance«. 23. avgusta: Gledal, družina »Svo-bode-center«, Trbovlje, nastopi' ob 20 na zletnem prostoru (na stadionu Rudarja) z igro Rudolfa Golouha »Kriza«. Istega dne bo ob 9. uri ustanovni kongres Zveze delavskih kulturnih društev »Svoboda« Slovenije. 24. avgusta: Ta dan je glavni zletni dan z naslednjim sporedom: Od 5.30 do 7.30 zjutraj bo sprejem gostov na železniški postaji v Trbovljah. Ob 8. zjutraj se razvije slavnostni sprevod vseh došlih gostov s trboveljske postaje do zletnega prostora na stadionu Rudarja. Od 9. do 10. ure bo generalna trboveljska drama bo nastopila z Golouhovo »Krizo« ». ^f: pred daljšim časom je bil raz-U, °r 0 tem, kaj naj bi prikazala dra-ij. 9b zletu »Svobode«, s čimer bi tno proslavila ta veliki praznik .klavskih kulturnih društev v Slo-ij 'R-. Izbrali so Golouhovo »Krizo«. tsiS° !° prvič igrali pred vojno, pa še tejrat samo dvakrat, ker so jo nato n.ie oblasti prepovedale. Igra opi-Tfk dogodke ob prihodu Orjunašev v >e|?Pvlje leta 1924 in nato nastopivšo tik'0, krizo, ki pa ni strla delavskega ije ?nja — nasprotno: delovanje se je Ji0!) okrepilo. 1).| rstnsko vodstvo se zaveda, kakšno *aia£o jp prevzelo z uprizoritvijo tega |)rji"'vncga dela. zato je z vso resnostjo ■ z vaiam>' Težave, je imelo pri ftj^hiziranju jniložice, bilo pa je tudi i&r l *° v zadreK' Pr’ izbiri glavnih . Pv> ker je igra pisana simbolično hj| Zahteva močne igralce. Neprilike so . sprva tudi v tem, ker režiserji ni-|jtn .izkušenj za vodstvo tolike mno-vSp° dudi, vendar je vodstvo premagalo tjs..nešte(e težave in pričelo s sistema-resn,Tn delom. Po sedanjih izgledih igra i°'.np bo tako uprizorjena, kakor bi Ci jaJ| poklicni odri. vendar bodo igral-' Qa*i iz sebe vse, da bo igra na pred- večer slavnostnega dne čimbolj uspela. Pripomnimo še, da bo uprizoritev igre prvi večji poskus nastopanja na prostem v Trbovljah. LITIJSKA »LIPA« BO SODELOVALA V TRBOVLJAH Na veliki prireditvi »Svobode« v Trbovljah bo sodelovalo tudi pevsko društvo »Lipa« iz Litije. Pevci so se že naučili obvezne pesmi, ki jih bodo peli združeni pevski zbori, razen tega pa bodo člani »Lipe« zapeli tudi nekaj poljubnih pesmi, narodnih in umetnih. Ta pevski nastop bo v nedeljo, dne 17. avgusta, ob 15. uri pri Jelnikarju v Gradcu. S tem nastopom hoče litijska »Lipa« opozoriti Litijane In okoličane na pomembne trboveljske slovesnosti. Predkoncert »Lipe« dne 17. avgusta bo na prostem in bo gotovo pritegnil na prireditev vse prijatelje lepega petja in razvedrila v naravi. Agilni pevski zbor »Lipe« zasluži vso pozornost naše publike, zato udeležbo na koncertu vsem priporočamo. vaja združenih godb, moških in mešanih pevskih zborov, in sicer: za godbe na telovadišču za Fizkulturnim domom, za moške pevske zbore pred Delavskim domom, za mešane pevske zbore pred Rudarskim domom. Ob 10.30 uri se prične slavnostni del zleta z naslednjim sporedom: 1. Delavska godba iz Trbovelj zaigra himno »Hej Slovani«. 2. Otvoritveni in pozdravni' govor sekretarja OK KPS Trbovlje. 3. Slavnostni govor, ki ga bo imel častni predsednik oziroma pokrovitelj zleta. 4. Nastop moškega pevskega zbora slovenskih rojakov iz Francije. 5. Nastop mešanih pevskih zborov z naslednjimi pesmimi: a) Premrlova »Zdravica«; b) Kozinova »Hej, tovariši«; c) Zajčeva »Slava delavstvu« ob spremljavi godbe iz Trbovelj. 5.. Nastop mešapnih pevskih zborov LRS; a) Pregljeva »Mlada garda«; b) Simonittijeva »Le vkup, le vkup, uboga gmajna«; c) Steg Partije ob spremljavi godbe iz Trbovelj. 7. Nastop združenih godb na pihala: a) Komandant Stane — koračnica (visoka uglasitev); b) Učakar - Dlesk — Vesela dežela — Venček narodnih pesmi (vis. uglasitev); c) Učakarjeva »Partizanka« — Venček partizanskih pesmi (norm. uglasitev); d) Drago Lorbek. »Svobodna je naša domovina« — koračnica (norm. uglasitev). 8. Hastop folklorne skupine iz Gu- štanja. Dirigent združenih godb na pihala bo tov. Tone Hudarin, dirigent Delavske godbe iz Trbovelj; dirigent mešanih zborov bo tov. Jože Skrinar, dirigent »Slavčka« iz Trbovelj; dirigent moških zborov bo tov. Podlogar. Popoldne od 15. do 17. ure bo fiz-kulturni nastop, po nastopu pa prosta zabava. * Ob priliki zleta »Svobode« bo glavni zletni odbor priskrbel tiskane knjižice, iz katerih bo razvidna zgodovina delavskih društev, pomen In program zleta. Poleg tega bodo na razpolago še programski in propagandni plakati. Prav tako bodo na tem zletu naprodaj spominski kozarci in steklenice z napisom: »Zlet delavskih društev .Svobode1 v Trbovljah leta 1952«. Prodajale se bodo tudi zletne značke, ki bodo služile za vstop na vse zletne prireditve. stoječ človek. Res, nismo mogli izbrati našim izobraževalnim društvom primernejšega in lepšega imena. Društva »Svoboda«, ki se ustanavljajo po vsej Sloveniji, povsod, kjer živi in dela naš delovni človek, so spet razživila naše stare Svobodaše, prav tako pa tudi našo delavsko mladino, ki se zaveda velikega pomena teh društev. Ta mladina ve, da je naloga in namen naših »Svobod« vzgojiti in izoblikovati iz vsakega delavca, kulturnega človeka. In ker bodo nafe »Svobode« vzgajale kulturnega človeka, bodo postale zbirališče in svetišče naše delavske mladine, kateri so te ustanove namenjene. Ko se je meseca marca letošnjega leta rodila misel, da preusmerimo naše dosedanje kulturno in prosvetno delo med delavstvom na ta način, da ga nadaljujemo na preizkušenih, svetlih in revolucionarnih tradicijah naših nekdanjih »Svobod«, se je hkrati pojavila ideja, da se naše »Svobode« snidejo na določenem mestu, kjer bodo naši stari Svobodaši in mlajši člani teh društev iz vseh naših krajev obujali spomine na nekdanje težke čase in boje, hkrati pa manifestirali, da so svoji svobodni, socialistični državi, ki jim edina lahko nudi človeku vredno življenjsko raven, neomajno zvesti, zvesti tembolj, saj si naši najvišji državni organi prizadevajo utreti vsakemu našemu delovnemu človeku pot do višje izobrabe in kulture. Misel, da se snidejo naše »Svobode« v nekem kraju, se je rodila v Trbovljah. In sklenili so, da se v tem kraju, tem proletarskem centru, kjer je naše revolucionarno delavstvo v krvavem spopadu s svojim smrtnim sovražnikom zlomilo fašistični Orjuni vrat. snidejo vse »Svobode« in ostala delavska kulturna društva Slovenije v nedeljo, 24. avgusta, t. 1. Zlet naših »Svobod« v Trbovlje, ki je pred durmi, je razgibal delavstvo vse Slovenije. Številne prijave — nad 30.000 delovnih ljudi se je priglasilo — nam povedo, da v srcih naših delavcev žive stare, svetle tradicije »Svobode«, da so vse naše delovne množice, ki so se s puško v rokah borile proti nasilnemu okupatorju v naši slavni NOV, enotne in pripravljene, da se postavijo spet s puško v roki proti vsakomur, ki bi poskušal kaliti neodvisnost in svobodo naše domovine. Velike priprave za zlet »Svobode« in za ustanovni kongres Zveze delavskih društev »Svobode« Slovenije v Trbovljah nam povedo, da delavski razred Slovenije hrepeni po izobrazbi in kulturi, kajti zaveda se. da postane delavec polnovreden človek šele s prisvojitvijo izobrazbe in kulture. —c— Trboveljčani! Pripravimo se za zlet Tik pred vrati je veliki dan, zgodovinski praznik delavskega razreda vse Slovenije, prav posebno pa naših re-•. irskih krajev in trboveljske doline. V tej ozki kotlini se bo prihodnjo nedeljo zbrala tisoč in tisočglava množica delovnih ljudi iz vseh krajev naše ožje domovine, ki bo priča reprize velikega zleta »Svobode« iz leta 1935 v Celju. Ta veliki tabor Svobodašev bo mogočna manifestacija revolucionarnega, po kulturi in omiki stremečega delavskega razreda, hkrati pa praznik zmage, ki jo je naš delovni človek izbojeval nad svojim sovražnikom, da danes lahko mirno gradimo ne samo nujno potrebno nam industrijo, marveč tudi kulturo — delavsko kulturo. Trboveljčani si smemo šteti v veliko čast in ponos, da bo ta zgodovinska kulturna manifestacija slovenskega delavstva prav v Trbovljah, v kraju, ki ima za seboj najrevolucionarnejšo zgodovino delavskih bojev. Vendar nas vse, prav vsakega Trboveljčana, čaka ža ta zgodovinski dan velika naloga, če se hočemo res dostojno oddolžiti velikemu kulturnemu prazniku slovenskih delavcev. Odveč bi bilo, če bi na tem mestu obravnavali vse podrobnosti, ki smo jih dolžni izvršiti vsi za ta mogočni zlet. Predvsem naj nam bo v veliko čast in dolžnost ena naloga: Trbovlje in Trboveljčani moramo dočakati ta dan kot še nikoli! Naša črna, umazana in zaprašena dolina naj se za dan, ko bo sprejela 20.000 gostov iz vse Slovenije, spremeni v lep, svetel, čist ter z zelenjem in cvetjem okrašen kraj. Zato naj vzame vsak Trboveljčan in Trbo-veljčanka te dni v roke motiko in lopato, metlo in krpo. da počistimo naše ceste in poti, naša dvorišča in vse naše kotičke; vse naše hiše naj imajo na zletni dan čista in umita ter z zelenjem in cvetjem okrašena okna. Z naših hiš naj vihrajo tega dne zastave. To smo dolžni dragim gostom, ki jih bomo sprejeli prihodnjo nedeljo v našo sredo. Marsikdo pa bo potreben te da. tudi pri drugih delih in tehničnih pripravah za zlet. Treba bo, da žrtvujemo vsi ves naš prosti čas — z eno besedo: vsi, prav vsi bomo morali prijeti za delo, da res dostojno pričakamo in sprejmemo tisoče gostov, kot jih Trbovlje doslej še niso imele. S tega mesta naprošamo vse trboveljsko prebivalstvo, da pomaga zlet-nemu pripravljalnemu odboru pri reševanju stanovanjskega vprašanja v zletnih dneh. Potrebno je veliko število »Svobode« prenočišč za eno ali dve noči. Kdor koli lahko da na razpolago posteljo (z malo dobre volje se lahko marsikakšna družina malo stisne za eno noč), naj to sporoči stanovanjskemu štabu pri MLO Trbovlje. Na glavni zletni dan »Svobodo dne 24. avgusta naj Trboveljčani ne sodelujejo v sprevodu, ki se bo v jutranjih urah pomikal od železniške postaje \ Trbovlje, marveč naj v špalirju, kjer bo sodelovala tudi vsa naša mladina in pionirji, dočakajo došle goste. Bodimo vsi vsak trenutek pripravljeni, da vsem našim gostom nudimo kakršno koli pomoč v obliki raznih informacij in pojasnil, potrebno je, da jim v naših gostiščih in okrepčevalnicah na ta dan odstopimo potrebna jim mesta. Bodite jim vsi prijazno na raz- , polago, če bodo potrebovali in želeli še kakršno koli drugo pomoč ali uslugo, Ni potrebno naštevati vseh velikih in drobnih nalog, ki nas čakajo v bližnjih dneh, zlasti pa na glavni zletni dan. marveč važno je le, da se držimo vsi disciplinirano vseh navodil in ukrepov, ki jih bo izdal pripravljalni štab za bližnje zletne dni »Svobode«. Od-zovimo se takoj, če borno poklicani na pomoč, dobljeno nalogo pa izvršimo vestno in disciplinirano. Z vestnostjo, discipliniranostjo, pripravljenostjo in prijaznostjo proti gostom bomo največ pripomogli k uspehu tega velikega zgodovinskega zleta. Našo mladino vabimo, da na predvečer glavnega zletnega dne, t. j. v soboto. 23. avgusta zvečer, prižge na vseh naših planinah in gričih pozdravne kresove. S temi kresovi bomo počastili delegate, ki se bodo v soboto. 23. t. m., udeležili v Trbovljah ustanovnega kongresa Zveze delavskih kulturnih društev »Svoboda« Slovenije. Pionirji, pionirke! Ali se že kaj pripravljate na veliki praznik trboveljske doline? Preskrbite si zastavice, prav tako cvetice, da boste prav po pionirsko počastili goste v nedeljo, 24. avgusta, na železniški postaji. Dragi pionirji! Pokažite, da ste tudi vi del trboveljske skupnosti in da hočete pomagati pri čim lepšem poteku zleta »Svobode«. Zberite se v soboto, 16. avgusta, ob 9. uri dopoldne pred svojo šolo, da se bomo o tem podrobno pogovorili. Ravnateljstvo gimnazije in osnovne šole I in II v Trbovljah Ivoboda-Zajavie « se živahno pripravila V spodnjem delu Trbovelj in Za- I savju se prebivalstvo marljivo pripravlja na veliki zlet »Svobode«. Gonilna I sila vseh teh priprav so Svobodaši, ki so na tem sektorju krepko prijeli za delo. Vidno se spreminja lice tega dela Trbovelj in pričakovati je, da bodo do začetka slavnostnih dni, do nedelje 17 avgusta, Spodnje Trbovlje dostojno pripravljene na veliko kulturno manifestacijo društev »Svoboda«. Okrog hiš počasi izginjajo neokusni plotovi, svinjski hlevi in razna druga ropotija, tako da dela za olepšavo kraja Trbovlje iz dneva v dan napredujejo. Svobodaši tega sektorja so si zadali nalogo, da bo do zletnih dni vsaka hiša primerno očiščena in okrašena, s čimer bo podano ustrezno razpoloženje za domačine in goste. V društvu samem se posamezni od- seki pridno pripravljajo na zlet. Tamburaši se marljivo vadijo ter bodo v popoldanskih in večernih urah na glavni zletni dan priredili na vrtu cemen-tamiške restavracije odhajajočim gostom koncert. Dvajset članov tega društva se redno udeležuje vaj Golouhove množične igre »Kriza«. Tukaj bodo nekateri novi igralci pridobili osnovne pojme o gledališki umetnosti, ki jih bodo s pridom uporabili v, svojem društvu. Začeli so tudi z deli za svoj Dom Svobode. Člani bodo z udarniškim delom pomagali, da bo ta Dom do 29. novembra t. 1. odprt. V starih Svobodaših je na novo zaživel borbeni duh, ki bo tudi mlajše člane privedel v mogočno armado zavednih propagatorjev socialistične kulture z geslom: »Kdor Svo-bodaš — ta revolucionar!« MK OTOK GAMA NA REKI MARICI VZROK GRŠKO-BOLGARSKEGA INCIDENTA Bolgarske čete so pred dnevi samovoljno zasedle otok Gama sredi reke Marice na grško-bot-garski meji. Ker se bolgarske čete kljub pozivu grških oblasti niso umaknile z otoka, so Grki začeli obstreljevati otok z minometalci. Operacije so se udeležili tudi člani podkomisije Združenih narodov, ki nadzirajo mir 'na Balkanu. Bolgarske obmejne sile so se morale umakniti z otoka, medtem pa so streljale na grško ozemlje ter ubile tri grške policiste, tri pa ranile. Po sporočilih, iz Aten se bo Grčija o zvezi s tem incidentom vzdržala vsake nadaljne akcije, dokler ne bo komisija Združenih narodov odločila o grški pritožbi glede bolgarskega napada na grški otok. OBISK TURŠKIH NOVINARJEV V JUGOSLAVIJI V Beograd so prispeli turški novinarji. Na obisku pri predstavnikih naših zveznih oblasti so se zlasti zanimali za izpolnitev načrta industrijske graditve Jugoslavije, za družbeno in državno ureditev naše države, posebno pa za sprefnembe, ki se pripravljajo o najvišnjih organih državne oblasti. EGIPT ZAHTEVA OD ZAHODA VOJAŠKO POMOČ General Nagib je zahteval od ZDA znatno vojaško pomoč. Pripomnil je, da bi bila takšna pomoč zaželjena od Velike Britanije ali katere koli druge zahodnoevropske države. Izjavil je, da Sirija in Izrael že dobivata orožje in strelivo od zahodnih držav in je nerazumljivo, zakaj bi se Egipt zapostavljal. Predsednik egiptovske vlade Ali Maher je izrazil upanje, da bo o kratkem sklenjen anglo-egiptovski sporazum, in to v okviru OZN, upoštevajoč nacionalne zahteve Egipta glede združitve Egipta s Sudanom. USPEŠNI JUGOSLOVANSKO-JAPONSKl RAZGOVORI V Beogradu so se uspešno končali razgovori med predstavniki j ugoslovanske in japonske vlade za uvedbo normalnih diplomatskih odnošajeo. Po sporočilih iz Beograda bo japonska vlada kmalu odprla svoje poslaništvo n Beogradu. Vodil ga bo odpravnik poslov, ki bo prišel o Beograd verjetno že ob koncu tega meseca. IZSELJEVANJE RUMUNSKEGA OBMEJNEGA PREBIVALSTVA Že dalj časa izseljujejo ru-munske obmejne oblasti domače rumunsko obmejno prebivalstvo. Izseljevanje se vrši na prtisk SZ. Na izseljenih posestnih ob naši meji so naselili že več sto ruskih družin — vzdolž meje pa kopičijo vojaški material in bodečo žico. Prebivalstvo je zaradi teh ukrepov zaskrbljeno. ITALIJA PREPREČUJE RAZVOJ TRGOVINSKIH ODNOSOV Z JUGOSLAVIJO V zadnjem času italijanske oblasti s preklicem izvoznih dovoljenj preprečujejo italijanskim podjetjem izvoz v Jugoslavijo. Vrednost preklicanih dovoljenj znaša za okrog dve in pol milijarde lir. Istočasno se napovedujejo mere, da se prepreči sleherni uvoz bukovega celuloznega lesa iz Jugoslavije. ITALIJANI KOPIČIJO OROŽJE V TRSTu Tržaška policija je nedavno našla o hiši predsednika industrijske zbornice oečje množine orožja. Vzrok za to iščejo kom-informistični krogi o — Jugoslaviji. S tem skušajo umetno greti mednarodno žarišče in s šovinističnim podpihovanjem kovati »tržaško* vprašanje o svoj prid. NOVI BEGUNCI IZ SOVJETSKE NEMČIJE Po sporočilih iz Berlina se je o juliju o zahodnoberlinski občini prijavilo 17.000 beguncev iz sovjetske cone Nemčije. Februarja jih je bilo okrog 7000, maja pa že 5000. Izgleda, da nezadovoljstvo s sovjetskim režimom v Vzhodni Nemčiji raste vedno bolj. Zahodni Berlin ima zaradi dotoka beguncev iz sovjetske cone vedno oečje težave. POSVETOVANJA O POLOŽAJU V PERZIJI Kakor poročajo, sta si ZDA in Velika Britanija izmenjali svoja mnenja o položaju n Perziji. Politični opazovalci pravijo, da bo treba rešiti veliko vprašanje, ali naj 7-ahod nudi podporo perzijskemu vladnemu predsedniku Mosadiku. Ob tem prevladuje prepričanje, da bi bil odgovor pogojno pozitiven in da bi bilo mogoče doseči neki dogovor, ki bi omogočil, da bi perzijska nafta začela počasi teči na Zahod, hkrati pa bi se R/itaniji omogočilo rešiti nekaj njenih investicij, ki jih cenijo na 1,5 milijarde dolarjev. O novi organizaciji socialnega zavarovanja Po Uredba o ustanovitvi zavodov za socialno zavarovanje in začasnem gospodarjenju s sredstvi socialnega zavarovanja so bile dosedanje uprave za socialno zavarovanje pri Svetih za ljudsko zdravstvo in socialno politiko izločene iz sestava okrajnih ljudskih odborov in ustanovljeni samostojni Okrajni zavodi za socialno zavarovanje. Te zavode upravljajo zavarovanci sami po izvoljenih predstavnikih. Kakor je razvoj socialističnega gospodarstva pri nas privedel do tega, da delavci danes samostojno upravljajo in vodijo svoja gospodarska podjetja po delavskih svetih in upravnih odborih, tako je tudi v ustanovah, kot so to zavodi za socialno zavarovanje, prešla pravica odločanja in upravljanja na zavarovance same ozir. na njihove predstavnike. Do izvolitve le-teh v mesecu oktobru letošnjega leta pa upravlja te zavode začasni odbor, ki ga imenuje okrajni ljudski odbor na predlog okrajnega sindikalnega sveta. Tako je na predlog Okrajnega sindikalnega sveta v Trbovljah okrajni ljudski odbor imenoval 27. junija t. 1. začasni sedemčlanski odbor, ki je sredi meseca julija prevzel -vsa dela, ki mu pripadajo po uredbi, razen odločanja o pokojninah in invalidninah, ki o njih odloča do nadaljnjega Republiški zavod za socialno zavarovanje. Začasni odbor našega okrajnega zavoda za-socialno zavarovanje se shaja tedensko; na svojih sejah je med drugim sklenil, da se ustanovita krajevni izpostavi za socialno zavarovanje v Zagorju in Hrastniku ter izpostava pri rudniku Trbovlje-Hrastnik — nekatera večja podjetja pa je pooblastil, da opravljajo posle socialnega zavarovanja še nadalje v dosedanjem obsegu. Od podjetij in ustanov, ki niso pooblaščena za opravljanje poslov socialnega zavarovanja, bo ta dela postopoma prevzel sam okrajni zavod za socialno zavarovanje. Nadalje je ta začasni odbor potrdil 126 zavarovancem, ki so bolni nad dva meseca, na predlog zdravstvene komisije nadaljnje prejemanje bolniške oskrbnine. Obravnaval je sistemizacijo delovnih mest pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. Ugotovil je tudi, da so izdatki za zdravila na področju Zagorja nesorazmerno veliki, in grajal pošiljanje zavarovancev v zdravilišča, ko se neupravičeno daje prednost uslužbencem in nameščencem. Sprejel je ustrezne mere za omejitev števila nesreč pri delu, ki jih je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta 1340, od tega 36 hudih in 5 smrtnih. Pri pregledu poslovanja za prvih šest mesecev letošnjega leta je odbor ugotovil, da je bilo za socialno zavarovanje vplačano skoraj 255 milijonov dinarjev. Zelo slabo plačujejo te prispevke privatni delodajalci, ki so vplačali nekaj nad 1 milijon, na dolgu pa so bili ob koncu junija še nad 600 tisoč dinarjev; odbor je sklenil, da bo treba te zaostanke prisilno izterjati. Iz dosedanjega kratkega delovanja začasnega odbora vidimo, da je bil začetek upravljanja socialnega zavarovanja po predstavnikih zavarovancev v našem okraju prav uspešen. Nedvomno bo novi način poslovanja koristen tako za ustanovo kot za zavarovance same, ki bodo na eni strani lahko hitreje in enostavneje uveljavljali svoje pravice, na drugi strani pa bo imel odbor možnost, da prepreči zlorabe pravic iz socialnega zavarovanja, ki so bile doslej dokaj pogoste. Nedavno je bila objavljena nova uredba o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin. Snov te uredbe je obsežna in je na tem mestu ne moremo podrobneje obravnavati. V grobih obrisih je bila že objavljena v naših časnikih. Podrobnejša navodila k tej uredbi bodo še izdana. Začasni odbor za socialno zavarovanje v našem okraju si je zadal tudi nalogo, da bodo njegovi posamezni člani razlagali določila te uredbe na sestankih naših sindikalnih organizacij in zborih upokojencev ter na ta način zavarovance, upokojence in invalide podrobneje seznanili s snovjo, ki bo prav gotovo vsakogar zanimala. Dosedanje pokojnine in invalidnine bodo prevedene tako, da bodo uživalci pokojnine in invalidnine razvrščeni v pokojninske razrede na podlagi strokovnosti, in trajanja delovne dobe. Nove pokojnine in invalidnine se bodo izplačevale od 1. julija t. 1. dalje, prevedba pa bo predvideno končana do konca letošnjega leta. Upokojencem in invalidom ni treba vlagati prijav za prevedbo pokojnine in invalidnine. Prevedbe bo namreč opravil Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani po podatkih v pokojninskih spisih. Vpisntfe se t tfmetifsho šolo na Grmu Dveletna Kmetijska šola na Grmu pri Norem mestu ima velik sloves in tradicijo. V trboveljskem okraju je razvito 1 predvsem sadjarstvo in živinoreja. In ravno ti dve veji kmetijskejra gospodarstva dajeta glavni značaj šoli na Grmu, V njej jo posebno razvito drevesničarstvo. Prav tako goji ta šoja selekcijo živine in ima tudi Rodovniško društvo. Vsaka molzna krava ima svojo tabelo, na kateri je označeno ime. pleme, starost in mlečnost krave. Za naše kmečke fante, ki so skoJ napravi, če vlada dobra volja. Ce* mladinci še napre.i trdno vztrajali na poti, smo lahko prepričani, da bo organi**' cija imela še nadaljnje uspehe. DONESEK 0 LUKSEMBURŽANIH V LITIJI »Ljudska pravica« je objavila 7. jusii* 1952 članek pod naslovom: »Uporniški Ig ksemburžani v Litiji«. Tako je »Ljud«** pravica« obudila domala pohabljene sporni®* na mlade luksemburške fante, ki so kot n?i silno mobilizirani nemški vojaki služboval v Litiji, pa so se ves čas ponašali prbk nemško in so navezali stike z litijskimi protifašisti . Ta članek v »Ljudski pravici« je vzbu4' zanimanje in zdaj s« oglašajo tovariši-, tovarišice, ki še dopolnjujejo zapiska »Ljudski pravici«. , Med drugimi je dal članu našega uf«“ mštva dopolnilne informacije tudi direkt^ slatinskega podjetja v Radencih, tov. HdŠ, Kemer, ki je bil po osvoboditvi Litije tosr leta 1945 prvi komisar komande mesta. .Tov. Hugo Kemer je pripovedoval e ,«** Čanju z Luksemburžani med drugim tudi Ob začetku II. svetovne vojne je bil usl% ben na Jesenicah. Sredi julija leta 1941 Nemci poloviu precej pristašev OF, m«0 njimi tudi tov. Huga, in jib zaprli v z!** glasno taborišče talcev v Begunjah. SpU: jih je čuvala nemška policija, v avgustu ir so prišli na službo v Begunje nekat**; Luksemburžani, ki so takoj navezali z 3«, niki prijateljske stike in so šli našim talce® na roke. kjer koli je bilo to mogoče. Tov. Kemer je spoznal takrat dva lukse#, burška fanta — sicer nemška vojaka, ki *** prihajala čestokrat tudi v jetniške celiš*' imenovane »Belegschaft«. Slovenskim zape® nikom sta prinašale priboljške in jih ves obveščala o položaju na fronti. Oskrboval* sta jih tudi s c.garetami. Luksemburžana sta obveščala jetnike * zasliševanjih, o partizanskih akcijah in jr. grozodejs'«ib nad talci. V času. ko se J izvršil spopad na Tisju pri Litiji (34. cembra 1941), sta Luksemburžana in fortfl1' rala zaprle Slovence o podrobnostih napade in o težkih izgubah, ki so jih bili Nemoi ®* ležni na Tisju. , Huga Keuiera so nato odpeljali iz BegnJ v taborišče Krieseldorf pred Spitalom. k®* neje pa v taborišče Kraut ob Milstattek«# jezeru. Tov Hugo je od tamkaj ušel: c srečil se mu'je pobeg čez Karnske Alp«- »i kar je dospel v Ljubljansko pokrajino. Nočem mestu je prešel na osvobojeno oz*®1 lj* in se je javil v partizane. ; Kljub številnim vtisom, ki jih je pr«*, vel v času NOV. tov direktor Hugo Ke«»" ne more pozabit! uslužnih, zavednih in vn* tih protifašističnih mladih Luksemburžane*' ki so sicer nosili suknjo nemškega vojak* v prsih na jim ,:e bilo srce, polno sovrašt^* do nemških fašistov. — i — 2ivljenje mladine v Radečah je bilo precej časa mrtvo oziroma rekli bi lahko, da je spalo. Ce pa hočemo najti vzrok za to mrtvilo, moramo pogledati nekoliko globlje, ne samo v vrste mladine. Odkrito se moramo vprašati, kaj so posamezne organizacije in posamezni starejši aktivisti storili in pomagali mladini? Lahko bi rekli, da skoraj nič. Vedno Je bilo slišati le kritiko, da mladine ni dobiti nikjer drugod kot na plesu Nihče pa ni pomislil, da mladina ni dobila nobene pomoči in da sta bila organizacija LMS in njeno vodstvo prepuščena sama sebi. Omeniti pa je treba tudi napake mladincev samih. Resnica je, da so bili posamezniki premalo delavni. Nismo jih videli ne v telovadnici ne pri pevskem zboru, niti na odru. Na plesu pa je bila mladina zelo dobro zastopana. Nismo proti temu, da se mladina ne sme zabavati. Ne, prav potrebno je, da se ji nudi čim več razvedrila. Na to bi morali prav posebno paziti. Z nekim zadovoljstvom pa smo po izvolitvi občinskega komiteja LMS opazili oživ-ljenje mladinske organizacije. Delo sicer ni še na željen! višini, vendar Je opaziti, da bo delo v LMS le zaživelo. To nam je pokazal tudi Mladinski dan v Radečah v nedeljo, 29. junija, na katerem so sodelovali mladinski aktivi Radeče, Zidani most, papirnica in Vrhovo. Aktivi so medsebojno tekmovali v lahki atletiki, in sicer v teku na 1500, 100 In 60 metrov, v skoku v višino in daljavo, v metu krogle, odbojki in v šahu, popoldne pa je bila nogometna tekma. Uspehi so bili dobri, zlasti če pomislimo, da so tekmovali mladinci, ki se s telovadbo malo ukvarjajo. Za zaključek tega mladinskega dne je bil v dvorani hotela Jadran v Radečah družabni večer, kjer so dobili posamezni mladinci za uspehe v posameznih disciplinah diplome. Na tem večeru je govoril v Imenu OK LMS tov. Kukovca, ki je v kratkih besedah poudaril pomen mladinske organizacije in njeno delo ter vse navzoče po- kaf; kar »plemeniti in vodi mladino do spoznanja višjih etičnih načel.t Da na takšnih romanjih mladina čezmerno uživa alkohol, na kar se vdaja poltenemu uživanju, ki po vzgledih na romarskih pohodih po cerkveni morali niso greh, ni ravno težko ugotoviti. Vesela je takšna romarska pot tja in nazaj. Obujajo se nato spomini na doživetja v romarski noči, ki o lascio-nih, opolzkih šalah na umazan način povedo, kakšen namen je imelo romanje. Pa saj to ni važno za -»moraliste* in vatikanske prior^fncel Važno je le, da se mladina zbere na romarsko pot, čeprav ni njeno ponašanje o skadu z napisano cerkveno moralo, potrjuje pa njeno praktično uporabo. Glavno pri osem tem je, da se mladina odtegne stvarnemu življenju v našem političnem, gospodarskem in kulturnem prizadevanju, čigar važen sodelavec in graditelj je večina naše mladine, ki bo s takim svojim sodelovanjem imela moralno zadoščenje v svojem bodočem, bogatem življenju o socialistični družbi. Na srečo je naša mladina že prišla do spoznanja, kakšno pot naj ubere, da ji bo življenje vsebinsko bogato, da bo služilo ciljem socialistične družbe. Spoznala je, kje je njeno mesto. »Globoka romarska razmišljanja in duhovne vajet pa se na koncu manifestirajo v nizkotnem izživljanju strasti. Mislimo, da ne bi bilo odveč. Če bi o takšnih vzgojnih činiteljih, kot so romanja, malo več razmišljali starši tiste mlinšenske mladine, ki se tako lepo romarsko vede — ostalim pa naj služijo te vrstice in meditacije v previdnost in opomin. ČUDNA ZMOTLJIVOST V trboveljskih trgovinah najdd osebje, ki te kulturno in hitro postreli Seveda So med temi še redke izjed1f Naletiš pa tudi na take, ki so pri računavanju blaga, ki ga kupuješ, n*, verjetno zmotljivi. C e nisi pazljiv, se *! kar mimogrede zgodi, da plačaš tud1 po 20 dinarjev več kot znaša objaoljet^ cena kakšnega predmeta. Sicer ti P1 svojo pomoto, če si buden, takoj P0" pravijo: nekaj vljudnih fraz z oprl' vičilom — in cena blagu pade za »P**' motomat zaračunani znesek. Priporočali bi takim zmoti ji vred: naj se cene blaga. »če sn na polic slabo vidne*. nauče na pamet, da bodo imeli računskih težav » povračil' -ih ,Mama, saj si sama tako rekla!“ V eni izmed lepih hiš sredi cvetja in drevja živita Tonček in Vida. Oče hodi d službo k rudniku, mama pa ima dosti dela doma: zunaj na vrtu, pri prašičku, pri putkah, v stanovanju — in mala dva razigranca ji tudi dasta mnogo opravila. Mama ima oba rada, le pri vzgoji čestokrat greši. Rada poklepeta s sosedami in zaradi tega jo delo včasih lovi. Potem je sitna in zadirčna, otroka pa dobita marsikatero za prazen nič. Tudi če oče kdaj malo dalje posedi pri kozarcu vina. stresa mama sitnosti nad otrokoma, ki seveda ne moreta prao nič za to, če se oče ob vinu pogovarja s tovariši. Oče je dober. Z velikim trudom je sezidal hišo in z njo ustvaril svoji družinici prijeten dom. Nekega dne je mama ostala precej nataknjena. Z možem sta se pred odhodom p službo zaradi neke malenkosti sprla. Ves dan je bila z otrokoma nasajena. Res je, da sta tudi otroka bila precej razposajena, a s pravilnimi pri-svetijo srednji kmetijski izobrazbi. Na- I jemi bi postala drugačna. Mama ju ni se kmetijstvo se stalno dviga in izpo- I znala zaposliti, zato sta se seveda smu- kala in sitnarila okrog nje, ko je plela solato. Po dolgem opominjanju je vsa razkačena zavpila: »Bosta že dala mir, prekleta hudičatt Otroka sta nekam poparjena odšla. Drugič sta bila spet na vrtu. Tonček je nagajal starejši Vidi. Ta j. vsa jezna zavpila: »Daj mir, hudič prokletil* Mama je vsa togotna zgrabila Vido za lase in jo začela pretepati. »Le kaj ti še pade n neumno glavo? Ali ga ne znaš klicali po imenu?* se je razburjala mama. Vida je jokaje oornila: »Mama, saj st sama tako reklaI* Mama jo je še enkrat stresla, potem pa oba zapodila. In ko se je spet sklanjala nad plet jem. je spoznala, da ji je hčerka pran povedala. Otroka sta imela očeta raje kot mamo. Oče ju je znal zaposliti. Vedno jima je kaj zanimivega povedal. Pomagala sta mu pri delu in vsi trije so bili srečni. To je mamo nekako grizlo in s hudim je mislila otroka pritegniti k sebi. Saj sta imela tudi njo rada. a očeta sta vendar imela raje, čeprav ju je tudi on kaznoval. To se je zgodilo bolj po- redko. toda kadar je to, storil, je prf ose dobro premislil. Precej je še takih mater in očetof' ki mnogokrat rečejo svojim otrokerij vse drugače, kot jim je in.e. Upor*? Ijajo besede iz seznama najgrših s-letv'1 in psovk ter postopajo z otroci nado* surovo. Zaradi nesoglasja med moidr in ženo ne smejo trpeti otroci, ker n1**1 krivi. ^ Otroci zelo radi posnemajo in zs& se starši, ki preklinjajo, ne smejo IA' Hiti tn H n) a tnHi Stmrii. ** diti. če to delajo tudi otroci. Starši, lažejo vpričo otrok, naj se ne čud\, če lažejo njihovi otroci. Koliko, koli1 bi še lahko pisali o tem, kako starši P** oz go ji greše. Res je, da je vzgoja težka, veno* bi z dobro voljo, boljšim premislekdl? in ljubeznijo starši mnogokrat uspe’’ neje delali. Potem ne bi bilo treba d*f, za dnem spraševati: »Le zakaj so otrof. takšni?* In koliko manj truda ? imeli prosvetni delavci, na katere le vse preradi valijo krivdo. . Starši, nikdar ne pozabite, da f otroci naša sreča in bodočnost narodi zato res ni vseeno, kdo in kako K ozgaja. Pomislile, da je družina *ern/’i, otrokooe vzgoje in da so pri vzgoji tuo malenkosti velike. Eme*- Štev. 32. V Toplicah pri Zapil so ustanovili »Svobodo« Minuli četrtek je bil v rudarskem naselju Toplice, pri Zagorju ustanovni «11 zbor »Svobode«. S tem stopa kul-nirnoprosvetno življenje tega kraja v ovo obdobje, kakor je to poudaril to-ris Franc Jevšnik ob otvoritvi zbora. ra tovariš je v svojem govoru na krat-0 or'sal zgodovino borbe zasavskih Udarjev za delavsko kulturo. Primer-^ Je takratno borbo za kulturno dejavnost z današnjimi pogoji za kultur-. Prosvetno delo ter ostro grajal se-aanJ,° mlačnost nekaterih krogov. Tov. Lojze Dular je na kratko ana-■“iral delo v bivši »Svobodi« in ostalih nrustvih v stari Jugoslaviji; društva svobode« v zasavskih revirjih so bila '^činoma v rokah oportunističnih solarnih demokratov, ki so dušili vsak Pojav revolucionarnega duha. Zato so napredni in revolucionarni člani dru-tva čestokrat romali v zapor, tako na ?nmer Miha Marinko, Keše, trije brat-Cešnovarji, Hohkraut, Salamon, Vil-Vresko, Farčnik itd. Toda z žilavo °ljo je uspelo naprednim delovnim laneni, da so v društvih začeli vse ?°lj uresničevati linijo Partije. Partija i* v ta društva pošiljala svoje mla-omce, ki so se v neprestani borbi z Portunističnimi elementi bojevali za pravice delavcev, Svoje sestanke so «orali imeti dostikrat v ilegali; šli so n® Mrzlico, Pleše in na druge planine, P® so se lahko nemoteno pogovorili o Podočih akcijah. Ko je bila leta 1935 »Svoboda« raz-PUscena, so napredni delavci, člani prti j e, ustanovili novo društvo »Vzajemnost«. Društvo je kljub nevšečno-lrn, ki so mu jih povzročala društva Pokol«, »Orel« itd;, dobro delalo, do-,r ni bilo razpuščeno. Žilava borba ekdanjih društev »Svobode« naj bi pm bila tudi danes "bodrilo v borbi z ®2nimi notranjimi sovražniki, zlasti pa mračnjaško politiko Vatikana . V »Svobodi« naj se ustanovijo raz-■p Področja kulturnoprosvetne dejavnosti. Društvo bo imelo tem večji uspeh, 'm bolj mu bodo pomagali nekdanji •srejši člani »Svobode« in drugih naprednih društev. Tov. Tone Ule je dopolnil oba go-°ra še z raznimi podatki. Ko je bilo v »Svobodi« onemogočeno, so ptanovili društvo »Vesna«, ki je pre-večino članov »Svobode«. Tudi pesna« se je morala boriti z raznimi pZav®mi, dokler tudi ta ni bila razpu-pena. Napredni del »Svobode« in »Ves-, e« je prenesel svoje delovanje v »Svo-pdo« v Kisovec-Loke. V Zagorju je Pvoboda« sicer še obstajala, toda v uboru ni smel biti noben napreden J®n, ker bi bila sicer takoj razpušče-a®- Od naprednih, revolucionarnih čla-, kot so bili Farčnik, Mam, Jevšnik p-> ni mogel nihče več delati v Zagoriš’ ker bi društvo sicer takoj zaprli. , Se politične in kulturnoprosvetne po-JJde so takrat izhajale od naprednih ^®nov »Svobode« in »Vesne* ter njim Podobnih društev. Danes je težko reči, Je in kako se je takrat kazala polipa in kako kulturna dejavnost, ker sa obe med seboj prepletali. Člani, * so v raznih društvih realizirali li-taK° Partiie- so se shaiali tajno na Ple-i ®li pa v raznih grapah in podobno, Jer šo se posvetovali in izognili budisti tedanje buržoazne oblasti. Zato “mra biti danes, ko nudi naša ljudska blast vse pogoje za neoviran kulturni **voj, delo novoustanovljenega dru-‘Va boljše kot kdaj koli poprej. V živahni diskusiji so nekateri člani poudarjali potrebo, da se razen sedanjega pevskega zbora in sindikalne godbe, ki sta vstopila v novo društvo, ustanovi še mladinski zbor, mešani pevski zbor, dramski odsek itd. Tudi izvolili predsednika, tajnika, blagajnika in referente za razne dejavnosti v društvu. V odboru je tudi nekaj starih SvobcSdašev. Delovni ljudje Zagorja upajo, da bo novo društvo »Svoboda« vredno slavnih tradicij svojih predhod- TJdeleženci ustanovnega občnega zbora pionirje je treba zaposliti s primernim delom v društvu, kajti razen v okviru šole pionirji drugod ne delujejo; razni interesni krožki v pionirski organizaciji ne zadovoljujejo vseh teženj pionirjev. Novoizvoljeni upravni odbor je po občnem zboru imel prvo sejo, kjer so nikov in da se bo udeležilo plemenite tekme v kultumoprosvetnem delu s sosednimi delavskimi društvi »Svoboda«, kar bo močno poživilo kulturno delo v zagorskem kraju ter dalo našim delovnim kolektivom novih pobud za kultumoprosvetno izživljanje. OD Koncu gledališhe sezone ¥ Zagorju Letošnja gledališka sezona »Svobode« je nedvomno ena izmed na j bogatejših po osvoboditvi. Pričela se je meseca novembra lanskega leta. Kot otvoritveno predstavo si je gledališče tedanjega SKUD »Vesne« izbralo Mol-lierovega »Tartuffeja«, ki ga je uprizorilo doma štirikrat, gostovalo pa z njim v Zdolah, Dobovi, Brežicah, Radečah in Kotredežu. Ljudje so to klasično komedijo sprejemali z velikim razumevanjem. Gledališka družina je bila povsod deležna navdušenega priznanja in pohvale. Naslednja uprizoritev je bila drama Miška Kranjca »Pot do zločina«. Doma so jo odigrali trikrat, gostovali pa z njo po vseh okoliških in hribovskih vaseh Zagorja od Št. Gotarda in Št. Lamberta do Kisovca. S to igro je gledališka družina izvršila veliko poslanstvo širjenja te vrste kulture med našim kmečkim prebivalstvom. Marsikje je bilo opaziti po gostovanjih oživljeno gledališko življenje in nov polet. Kot tretja premiera je bil postavljen na oder Nušičev »Pokojnik«, ki je bil odigran doma dvakrat, gledališče pa je gostovalo z njim še v novi sezoni po okoliških krajih Zagorja. Zadnja, četrta premiera pa je bila uprizoritev Žižkove množične ljudske igre »Miklova Zala« že v mesecu juliju, s katero je gledališče letošnjo sezono že ob {Deti popolnoma razprodani reprizi na domačem odru zaključilo. Zanimanje, kot ga je izzvala Miklova Zala v Zagorju, nima primere v vseh letih po osvoboditvi hi zdi se, da tudi ne v bivši Jugoslaviji. Vstopnice so Zaživela je »Svoboda-Center« v Trbovljah Po ustanovitvi perifernih društev »Svobode« je bil minuli teden 'sklican občni zbor z namenom, da se ustanovi v središču Trbovelj še osrednje društvo, v katerem naj bi se združili in začeli z delom vsi kulturniki, ki jih je tu največ — na ustanovno skupščino 1941, v daljšem govoru pojasnil namen ustanovitve današnje »Svobode« in nakazal smernice za bodoče društveno delo. Orisal je na kratko zgodovino naših SKUD in KUD ter njihovo delo, v katerih je bila kulturnopolitična plat medla in preozka. Sedanja delavska pa naj bi prišli tudi vsi tisti, ki doslej I kulturna društva pa morajo postati v naših dosedanjih kulturnih organiza- j vzgojne ustanove, v katerih bomo skrb- cijah niso delovali. Uvod v ta zbor je napravila trboveljska Delavska godba, ki je s koračnicami vabila nove člane na udeležbo. Po kratkem uvodnem govoru starega Svobodaša tov. Ivana Pavška in po simbolični pesmi, ki jo je odpela »Zarja«, se je pričel občni zbor ob lepi udeležbi novih članov, ki pa bi bila še boljša, če ne bi bil rok za delo iniciativnega odbora tako kratek. Saj mu je uspelo zbrati komaj nekaj nad 400 prijav. Prepričani smo, da se bo to število do pričetka novega delovanja posameznih sekcij društva še znatno dvignilo. Po običajnih formalnostih je tovariš Ivan Som, nosilec spomenice iz leta no gledali, kdo in kako vzgaja, prav tako pa bomo v teh ustanovah vedno poudarjali vlogo delavstva v oblikovanju lepšega, kulturnejšega sveta. V debati, ki se je nato vnela, so navzoči pretresli vrsto vprašanj, ki so se pojavila v zvezi z ustanovitvijo novega društva. Najvažnejše je bilo pač vprašanje, kako zajeti v kulturnopro-svetno dejavnost čimveč mladine. To vprašanje bo novo društvo rešilo tako, da bo poleg sekcij, ki so se že vključile v društvo, ustanovilo vrsto novih odsekov, in to takih, ki bodo s svojimi zanimivostmi pritegnili mladino in jo iztrgali iz kvarnega vpliva ceste in pijančevanja, ki smo mu sedaj žal čestokrat priča. Novoustanovljeno društvo Gasilski praznik v Litiji Litijski gasilci so imeli v nedeljo. 3. avgusta prav lep praznik. Na prireditev so povabili tudi zunanja gasilska društva in so se njihovemu povabilu odzvali številni tovariši iz Zasavja. Med drugim so povečali gasilsko slavje e svojo navzočnostjo tudi člani iz gasilskih društev Jablanica, Kostrivnica, Šmartno, Hotič, Vače in gasilci iz litijske predilmce. Prišel je tudi najstarejši gasilski veteran tov. Pavle Bric, po domače Nragar iz Gradiških lazov, ki je stopal v slavnostnem kroju v sprevodu. Najprej se je vršila mokra vaja. ki je prav lepo uspela in dokazala strokovni na- Jože Zupančič; Mesto Liti/a fcr zgornjim naslovom je izdal pred 1znani publicist in profesor na ,'J*t gimnaziji, ton. Jože Župančič, sfrani obsegajoč snopič, o katerem o zgoščeni obliki statistične, >Jri'iepisne, zgodovinske, kulturnopro-ja ^ in gospodarske podatke tega pri-pznega zasavskega kraja. V besedilu lsJ*ee ie ne(loomno najzanimivejša tof-Dina Litije, ki se po navedbah av-■ r]a prvikrat omenja že leta 1145, ko oglejski patriarh Peregrin podaril ^1° litijsko velekmetijo stiškemu sa-m°stanu. a drtobna brošurica je izšla o spo-jna povišanje trga Litija v mesto e 12. aprila 1952. Knjižica je na na- slovni strani okrašena z mično peroris-bo, ki prikazuje pogled na Litijo s Svib-na iznad Kosove čuvajnice. To risbo je izdelal tov. Vereno Korošec, profesor na litijski gimnaziji, ki je tudi v Trbovljah poznan kot izvrsten risar. Predmetna publikacija, ki jo poživlja 12 slik mesta in okolice Litije ter širši javnosti že poznanih, pa tudi še nepoznanih obrazov, je izšla kot 1. zvezek VZasavske knjižnice*. Na prvi strani brošure obeta njen avtor, da bo zgodo-oina NOV objavljena v posebnem zvezku te Zasavske knjižnice, ki je že v pripravi. Knjižica se dobi tudi v knjigarni Drž. založbe Slovenije v Trbovljah. predek v zasavskih gasilskih društvih. Pri orodni vaji je sodelovalo 5 motork in sicer litijska, predilniška, šmarska, hotiška in ja-blaniška. Cilj vaje je bila obramba požara predela Litije okrog poslopja mestne občine. Mokra vaja je prav lepo uspela. Zatem so odkorakali gasilci k prostim vajam s sekiricami. V delovnih krojih je prav lepo nastopilo SO gasilcev. Nastopajoči so bili deležni hvaležnega priznanja. Na idiličnem veseličnem prostoru ob Savi pod Zadružnim domom — takega premore menda le malokateri drug kraj — se je nato razvila, gasilska zabava. Gasilci so bili tega dne deležni številne udeležbe, kar je znak, da se naše ljudstvo rado odzove povabilu gasilske organizacije. Finančni uspeh prireditve je bil zadovoljiv in tako je spet narasel stavbeni sklad za novi gasilski dom. Sedanji gasilski dom poleg Zadružnega doma na Glavnem trgu je za razmahnjeno gasilsko organizacijo premajhen. V zadnjem letu so sicer gasilci zgradili na domu sušilni 6tolp in so poslopje za svoj praznik lepo uredili in okrog doma nasuli belega peska. S tem so doprinesli k olepšavi Litije. Lepo izvedeni nedeljski gasilski praznik dokazuje, da je vodstvo litijske gasilske čete na svojem mestu in ima v svojem članstvu dobro oporo. Prav zato pa so si zadali naši gasilci nalogo, da si postavijo v prihodnjih letih nov gasilski dom. Prostor imajo že izbran in sicer blizu Kvasove hiše ob Savi, na prostoru, kjer je sedaj otroško igrišče. Gasilci so žs napeljali za gradnjo potreben pesek in kamenje in tudi stavbeni fond se jim je po tei prireditvi opomogel. Litijski gasilci pa so prepričani, da Jih bo ob času gradnje podprla ljudska oblast in vsa javnost naj postane žarišče kulturnoprosvetne-ga delovanja v Trbovljah, zlasti še, ker bodo v kratkem pričeli z zidavo novega Delavskega doma, ki bo eden največjih in najlepših v Sloveniji, v katerem se bodo lahko kulturno izživljale množice trboveljskega delavstva. Po volitvah, kjer je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora tovariš Stanko Odlazek, znan po svojem nekdanjem delu v bivši »Svobodi«, za tajnika pa tov. Tine Klopčič, so se zborovalci pogovorili o bodočem delu, ki naj bo množično in kvalitetno in ki naj vedno prikazuje revolucionarnost delavskih Trbovelj. TUDI HRASTNIŠKI SVOBODAŠI SE PRIDNO PRIPRAVLJAJO NA ZLET V TRBOVLJE Po ustanovitvi delavskih društev »Svoboda« v Hrastniku se je tudi kulturna dejavnost tamkajšnjih rudarjev, steklarjev in delavcev kemične industrije močno poživila. Mnogi delavci, ki so doslej stali ob strani, so se aktivno vključili v novo društvo v zavesti, da je »Svoboda« resnično njihovo društvo, v katerem so delali že v pred-aprilski kapitalistični Jugoslaviji, se v njem izobraževali ter kulturno in politično dvigali ter bili že tedaj nosilci napredne miselnosti, ki je narode Jugoslavije privedla do herojske zmage nad fašizmom in ustanovitve svobodne socialistične domovine. Zavedajoč se vsega tega, se je hrast-niški proletariat z vso ljubeznijo oklenil novoustanovljenega društva »Svoboda«, čigar člani se sedaj večer za večerom navdušeno pripravljajo na veliko manifestacijo delavske kulture v svobodni državi — na zlet »Svobode« v Trbovljah. Svoboda I in II iz Hrastnika bosta sodelovali na zletu z dvema godbama na pihala, nadalje z dvema igralskimi družinama ter dvema moškima pevskima zboroma; gledališki odsek Svobode I bo uprizoril Moškri-čevo dramo »Rdeče rože«, odrska skupina Svobode II pa Borove »Raztrgan-ce«, medtem ko bosta obe godbi in pevska zbora sodelovala na skupnih okrajnih nastopih. Vse priprave kažejo, da se bodo hrastniški Svobodaši resnično potrudili in dostojno reprezentirali tamkajšnje delavstvo in tako doprinesli svoj delež k čim lepši in slavnostnejši izvedbi zleta naših »Svobod«. bile razprodane že teden dni pred predstavo in zgodilo se je, da so ljudje trumoma odhajali brez vstopnic domov, ali pa jih naročali f>ri znancih tudi na domovih. Brez dvoma je takšna uprizoritev in takšno množično zanimanje silen uspeh, to pa ne samo za igralsko družino, marveč tudi za celotno prebivalstvo industrijskega mesta Zagorje in njegove okolice. Važno je tudi, da je pri tej igri sodelovalo nad 40 ljudi in to največ iz vrst mladine, ki je zaposlena v rudniku, v trgovini in pisarnah, ter je našla v večernih urah v kolektivu gledališča dovolj prilike, da se vključi v kulturno-prosvetno delo. Videli smo, koliko sposobnih, skritih talentov je med našim delavstvom. Treba se mu znati samo približati, ga učiti in z ljubeznijo pritegniti k sodelovanju, plačilo za ves trud pa so nam uspehi in od sreče ožarjeni obrazi vsega gledališkega kolektiva, kot je bil to primer pri Miklovi Zali. Med oddihom je pri tej igri sodeloval s koroškimi pesmimi pevski zbor »Svobode« pod vodstvom Nika Skraberja, kar je dalo uprizoritvi Miklove Zale še večji, slavnostnejši poudarek in še bolj pisano in zgovorno koroško obeležje. Gledališče »Svobode« v Zagorju je v letošnji sezoni dobilo tudi dva nova režiserja: iz Kočevja tov. Janeza Šmo-na, ki je v tej sezoni režiral »Tartuffeja«, »Pot do zločina« in »Miklovo Zalo«, ni tov. Franceta Hojnika, ki je priredil »Pokojnika«. Nedvomno se kvaliteta uprizoritev od predstave do predstave boljša, krog sodelujočih se pri vsaki igri veča, dvorana pa je od predstave do predstave bolj polna. To je pravilna pot i gledališča i publike, četudi nastajajo marsikdaj ovire kot pri vsakem delu. Le z ljubeznijo do gledališke umetnosti, s pravilno strokovno in politično vzgojo našega igralskega kolektiva in s prehajanjem v širino med naše osnovne ljudske množice tako pri iskanju igralskega naraščaja kot pri izbiranju repertoarja bomo izvršili tisto veliko poslanstvo, ki ga naše sodobno gledališče mora opraviti v industrijskem revolucionarnem centru z bogatimi tradicijami proletarske kulture, kot jih ima Zagorje. In načrti za novo sezono? Na vidiku je lep in bogat program štirih ali petih premier s še večjim številom skupnih predstav in gostovanj kot v pretekli sezoni, ki se je končala šele konec julija. Korenine so pognale, volje je dovolj, mladih in delavoljnih moči naše vzorne, socialistični stvarnosti predane in borbene mladine tudi, ravno tako strokovnega starejšega režiserskega in igralskega kadra. V avgustu bo gledališka družina nastopila na zletu »Svobode« v Trbovljah s »Tartuffom«. V pretekli sezoni gre zahvala za požrtvovalno in nesebično delo, ki se zrcali v preko 500 opravljenih prostovoljnih delovnih urah, celotnemu igralskemu kolektivu in njegovemu vodstvu. Izvršili so jih pri vajah in predstavah v mrazu in vročini v slabih ni neustreznih gledaliških prostorih. Cez trideset predstav, ki jih je gledalo nad 8000 ljudi, je lep uspeh tega gledališča, S tem v zvezi pa bi omenili še veliki načrt, ki ga delno že uresničujemo in ki je — bi dejali — kulturna naloga ne samo Zagorja in revirjev, marveč slovenske javnosti sploh, t. j. gradnja prepotrebnega Kulturnega doma v Zagorju. Z graditvijo tega prosvetnega hrama bodo začeli že to jesen ob pomoči naše ljudske oblasti, ki ima za uresničenje tega načrta kakor tudi za dvig kulture in prosvete kar največje razumevanje in zanimanje, prav tako pa seveda ob pomoči vseh zavednih in kulturnih Zagorjanov ter okoličanov, ki bodo dobili v**tem hramu svoje prosvetno in politično središče. Gledališka in ostala kulturna dejavnost pa bo v Zagorju s tem momentom stopila v novo fazo še večje dejavnosti, saj bo ta novi Talijin hram žarišče progresivne kulturne ustvarjalnosti v Titovi socialistični Jugoslaviji. Zagorje, vredno velikih in svetlih tradicij bivše revolucionarne »Vesne«, iz katere so izšli nekateri naši državni voditelji heroji, bo pa pri gradnji tega doma pokazalo, da je vredno te slavne preteklosti in da sta mu kultura in dvig ljudske prosvete nenehna skrb in življenjska potreba. F. K. Ur“es: Skrivnost EVE -EIUEANE Izginil J« v dvigalu kakor skrivnostni 61. *' Klrk ln Morrowova sta se vrnila v 6». rno, kjer Je Inšpektor Flannery začel 'tledovatl sobo. «van J* * lahnimi koraki odhajal proti j."J*mu hotela. Vratar mu Je dal neko brzo-'s» i ' 140 1° 1® prebral, se mu Je obraz raz-,v nasmeh. Takrat pa se Je naenkrat *‘®sll zvonec telefona. Telefoniral Je Kirk. »..‘Poslušajte! Imenitno odkritje, takoj po s*m odhodu!« Je zakričal Kirk. ‘To me slino veseli,« Je odvrnil Chan. 0^,‘Pod pisalno mizo smo našli biser lz ratnlce Glorije Garland.« to vam odpira že nove sledi. Želim 01 mnogo uspeha!« ‘Počakajte! Rad bi vas prosil, da osta-ln nam pomagate!« Trmast! Kitajec Je ostal neizprosen: Dn ‘Ni mogoče! Ko sem se vrnil v hotel, so s. Izročili brzojavko, v kateri me kličejo »Hov.« ‘Brzojavko? Od koga?« s» ‘Od moje žene. Vesela novica: dobila * *najstega otroka — dečka!« K. hru?l8to Jutro Je Chan vstal ob osmih. Meo j.'1*«1 Je veselo mežikal v ogledalo. NJe-6i.,® misli so bile pri tistem majhnem ki Je ležalo v zibelki na Punchballu. Js ®koz| okno Je videl hotelskega slugo, k! gi. ®*ljal njegove koVčke proti pristanišču. lorLi 0 J® zložil svoje brivske potrebščine v "'ro ln vesel odšel k zajtrku. **,*•* Prv' strani časnikov Je bil članek o sira Frederlka.Brucea. Ko Ja Chan to bral, Je zaprl oči. To Je bila tista zapletena skrivnost, ki je nihče ni mogel razvozlati... To nalogo bo moral prepustiti drugim, da jo rešijo. Njegove misli pa so bile daleč od tod, pri njegovi družini. Ko Je popil svoj čaj, Je med vrati restavracije spoznal tenko in nervozno postavo Billa Rankeena. urednika »Globusa«. »Dober dan,« je dejal reporter. »Kaj pravite o aferi v Kirk Buildingu?« »Strašno hudodelstvo ...« Vsedla sta se na zofo v čakalnici. »Vem za neke podrobnosti, ki bi utegnile biti za vas koristne.« »Oprostite,« je odgovoril Chan, »toda obrnili ste se na napačen naslov.« »Kako? Zakaj?« »Ker se ne ukvarjam s to zadevo,« Je odgovoril Kitajec. »Kako to?« »Cez tri ure bom namreč že zapustil San Franrlsco.« »Dohrol Vedel sem, da boste odšli, pa sem vendar mislil... To Je najbolj senzacionalni dogodek v San Franciscu od potresa do danes. Umor sira Frederica Brucea Je dogodek mednarodnega pomena. Prepričan sem bil, da se boste takoj lotili dela.« Chan se Je nasmehnil: »Jaz ne sodim v vrsto skakalcev. Iz družinskih razlogov moram domov. Za pismonošo bi bilo zadosti postopanja po svetu. Stvar Je nenavadno zanimiva, toda — kakor sem dejal — nič zame!« »Razumem,« Je dejal Rankeen. »Vi ste zgled umirjenega ln neomajnega vzhodnjaka. Verjetno ste vse življenje bežali pred velikim! razburjenji, alt ne?« »Čemu bi mi bila vsa ta razburjenja? Gledal sem Amerikance: nabrekle žile Jim udarjajo v sencih, živce Imajo tako napete, da lahko vsak hip počijo. In kaj imajo od vsega tega? Nekaj let življenja manj!« »Čudno,« je rekel Rankeen ln se naslonil v naslanjač. Poskusil Je vsaj za trenutek razbremeniti svoje živce. »Upam, da vam ne presedam s tem pripovedovanjem o siru Frederlku. V spominu sem obnovil vse podrobnosti, kt so se dogodile takrat, ko smo se sešli pri kosilu v hotelu ,Salnt Francis’. Veste, do kakšnega sklepa sem prišel?« »Ne vem, zanima me pa.« »Petnajst let pomeni gosto meglo, ki je legla čez Indijske meje. Ce vam je kaj za moje mnenje, bi dejal, da Je treba dvigniti to kopreno, ki je petnajst let zasijala v temo tisti dogodek, šele potem bi lahko rešili uganko tega umora.« »To Je mnogo laže govoriti, kakor pa Izvesti,« je odgovoril Chan. »Vidite, zakaj bi morali vi... sicer pa se vkrcajte na svojo ladjol Toda nihče me ne bo mogel več prepričati, da izginotje Eve Durand in umor Htlarija Gotha nista v zvezi s to zadnjo zadevo.« »Ali imate kak vzrok za ta sklep?« »Dal Ko sem po tistem kosilu hotel pisati članek o najinem razgovoru, Je sir Krederik naenkrat padel v naše uredništvo In ml tako rekoč prepovedal dati v Javnost kar koli od tistega, o čemer smo govorili. Iz tega sem sklepal, da on brez dvoma še naprej raziskuje te stvari. In celo več: zazdelo se mi je, da Je bil mož že blizu ciljal Verjetno Je, da njegovo potovanje v Peshawar Ie ni bilo tako brezuspešno, kakor Je skušal to prikazati sam. Eva Durand se morebiti ta trenutek nahaja v San Franciscu. Vsekakor pa drži, da Je bila sinoči tukaj oseba, ki je zapletena v eno ali morda celo v obe prejšnji zgodbi. In ta oseba Je ubila sira Frederlka.« »Popolnoma vašega mnenja sem.« »In zato me boste razumeli ln priznali moj« pripombe. Nekega vetera sem odšel v Kirkov nebotičnik, da bi rvvortl ■ sir—m Frederikom. Ko mi le Parady povedal, da je v zgornjem nadstropju, sem odšel tja. Ravno takrat, ko sem botel vstopiti, pa so se vrata pisarne odprla ln neka mlada ženska ...« »Nehajte!« ga je ustavil Chan. »Oprostite, toda morali bi oditi takoj h gospodični Mor-row ln ji to povedati. Jaz namreč ne vodim preiskave.« Rankeeen je vstal: »Zame ste nenavadno nerazumljiv človek. Kakor da bi bili tz kamna. 2ellm vam srečno pot. Ce pa bodo kdaj odkrili morilca, bt rad videl, da bi vi za to novico nikdar ne zvedeli!« Chan se je široko nasmejal: »Zelo cenim vaše ljubeznive želje. Na svidenje! 2elim vam mnogo uspeha!« Chan je z očmi pospremil časnikarja, ko je šel preko ulice, potem pa je spet odhitel v svojo sobo. da bi skončal svoje zadnje posle. Ker je Imel še dosti časa, je odšel v kitajski del mesta, da bi se poslovil od svojega rojaka. Ko se Je vrnil v hotel, je našel gospodično Morrow, ki ga je čakala. »To je pa prijetno presenečenje, gospodična! Ponuja se ml priložnost, da spet občudujem vašo zanimivo osebnost.« i »Na vsak način moram govoriti z vami. Državni tožilec je dal vso to zgodbo v moje roke. To je zame edinstvena priložnost. Ali ste še vedno trdno odločeni, da odpotujete?« »Bolj kot kdaj prej!« Odpeljal jo je k prvi zofi. »Sinoči sem dobil veselo novico.« »Vem. Bila sem v družbi s Kirkom, ko je z vami govoril po telefonu. Sinček Je. kaj ne?« »Da, najlepši dar neba.« Morrow je vzdihnila: »Zakaj ni bila deklica?« »Mene se drži sreča. Pri enajstih dogodkih sem bil samo trikrat razočaran.« »Čestitam! Toda deklice so vendar nujno zlo.« »Vi ste preveč strogi. Nnjno že ... Toda v vašem primeru sploh ni mogoče govoriti o zlu.« Barry Kirk je vstopil in se jima pridružil. »Dober dan, srečni oče! Prišel sem, da vam želim srečno pot!« Chan je pogledal na uro. Gospodična Morrow se je nasmehnila. »Saj Imate še čas, gospod Chan. Podprite me vsaj s svojimi nasveti prej, preden odpotujete.« »Zelo rad. Dvomim, da bi vam mogel s tem kaj koristiti, pa kljub temu to slino rad storim.« »Nadzornik Flannery se sploh ne razume na to stvar, čeprav v svoji trmi tega ne prizna. Vse sem mu natanko povedala o Hllariju Gothu In o Evi Durand. Zijal je od začudenja, toda to Je bilo tudi vse.« »Tudi bistrejši ljudje, kot je on, bi zijali od iznenadenja ob takšni zapleteni uganki.« Gospodična Morrow je nagubala čelo: »Seveda. Treba se je zamisliti v položaj, da ste Istočasno v Londonu in v Peshawar-ju. Kaže. da bi bilo treba na potovanje okrog sveta, če bi človek hotel priti tej stvari na sled.« Chan Je prikimal. »Nekatere stvari izginjajo v preteklosti, toda rešitev za vse to boste našli tukaj v San Franciscu.« Gospodična je molčala. »Hilarij Goth je bil ubit pred šestnajstimi leti. To nekaj pomeni, toda sir Frederik ni bil med tistimi, ki odnehajo, preden skrivnost popolnoma ne pojasnijo. Vemo tudi, da se je veliki detektiv zanimal za Izginotje Eve Durand. Človek bi mislil, da je to delal lz čistega ljubosumja. Toda čemu je potem pridirjal v uredništvo dnevnika ln Izposloval, da se ni objavila niti beseda od vsega, kar je pri mizi pripovedoval? Ne — za tem se je skrivalo nekaj več, ne samo ljubosumje. Sir Frederik Je bil na dobri sledi.« »In bližal se je cilju. To mi je sam povedal,« je pripomnil Kirk. Morrowa sa Je zam‘sllla: (Dalje prihodnji«) Vvt 9PCM/T Iz spominov športnih delavcev »Amateria< SSD Rudar pripravlja za čas od 31. avgusta do 7. septembra t. 1. proslavo 30-letnice športa v Trbovljah. V tem tednu bo vrsta športnih prireditev ter slavnosti, kot n. pr. otvoritev Športnega doma »Rudarja« na trboveljskem stadionu, odkritje spominske plošče 1, rt vam fašizma iz vrst trboveljskih športnikov, različna nogometna in atletska tekmovanja ter razstava fotografij in športnih trofej, priborjenih v teku 30 let športnega življenja v Trbovljah. Poleg tega bo društvo izdalo v počastitev tega jubileja spominsko knjigo: »30 let športa v Trbovljah«, v kateri bo na 150 straneh opisan razvoj posameznih predvojnih športnih klubov in športnih dogodkov ter razvoj športa po osvoboditvi. Iz te knjige povzemamo sledeči odlomek: »Zora« je po aretaciji predsednika ter preganjanju ostalih odbornikov in aktivnih igralcev za hip onemela. Na- pripeljala s seboj celo godbo bivše Dravske divizije. Tudi podporo vojske imajo gospodje. Po pozdravnih slovesnostih se formira pohod v Trbovlje. Na čelu orju-naški prapor s primerno stražo, del uniformirancev, godba in spet forjunašL Vsi oboroženi do zob z revolverji, pištolami, bombami in ročnimi granatami. Ob cesti je le malo ljudi, ki z grobnim molkom protestirajo proti temu oboroženemu izzivanju Trbovelj. Godba glasno igra koračnice. Le včasih• preglasijo ta rompompom godbe glasna gesla, ki jih kriče posamezniki. Proti Delavskemu in Rudarskemu domu v Trbovljah se množice ljudi ob cesti vedno bolj množe. Tišina se je umaknila grozečemu mrmranju. Objest-neži v sprevodu se zavedajo premoči silni ukrepi tedanjih oblastnikov so srrnjih revolverjev ter zaščite oblasti, mogli le za kratek čas pretrgati njihovo športno življenje. Že jeseni so nadaljevali z običajnimi treningi. Moralni udarec, ki so ga prejeli, je kaj kmalu pokazal posledice, ki pa so bile povsem nasprotne tistim, ki so jih pričakovali: namesto mrtvila in počasnega propadanja se je športni kolektiv še tesneje sklenil in še z vztrajnejšo voljo gojil nogomet, vsem tedanjim visokim gospodom in njihovim opričnikom navkljub. Na pomlad 1924 so ponovno nastopali v Celju, in sicer z obema kluboma. O posameznih rezultatih mi ni mogel nihče ničesar natančnega povedati. Govorili so o 1:7 s klubom Atletic ter 2:3 z Red Starom. Podatkov nisem mogel preveriti. Burna dogajanja zadnjih petindvajset let so te drobne športne dogodke potiskala v ozadje im spomini nanje so le še blede in nejasne slike. Gotovo pa je, da so tisto pomlad še nastopali na športnem polju. Toda »Zori« se je bližal konec z velikimi koraki. Ris, ki ga je potegnila zadnja stavka med državrlo oblast in klub, se je vse bolj širil. S svojim izrazito delavskonaprednim karakterjem, članstvom in delom je »Zora« zadobila priimek, da je komunistična. Zato se je policijski in politični pritisk na klub ter njegove posamezne člane še stopnjeval — vse do prvega junija. Prvi junij leta 1924 je v zgodovini Trbovelj zapisan z rdečimi črkami. Ne samo zaradi nedolžno prelite krvi, marveč tudi zaradi velikega poguma ter izredne proletarske zavesti delavske mladine, ki se je v odkritem boju spopadla z Orjuno, fašistično organizacijo, ki je bila takrat na vrhuncu svoje moči. Ta boj je zanesel v Trbovlje mračno strahovlado, ki je kosila delavske organizacije od strokovnih preko kulturnih do športnih. Toda prinesel je moralno zmago proletarcem, ki je še dolga leta krepila borbeno zavest delavstva širom po Sloveniji. Kako je že bilo? Po vzoru italijanskega se je tudi pri nas stopnjeval nacionalni šovinizem v fašizem. Ustanovljena je bila Orjuna, ki je našla plodovita tla v vrstah naše reakcije. Ker pa »lepi« zgledi vlečejo, so tudi slovenski fašisti hoteli imeti svoj »Pohod na Rim«. Za tarčo svoja samopašnosti in objestnosti so si zbrali rdeče Trbovlje. Hoteli sO uničiti trdnjavo razredne zavesti, trdnjavo brezkompromisne borbe proti vsemu, kar zavira razvoj napredne miselnosti, kar zavira pot k socialno in jcidturno lepšemu življenju, h kateremu je stremelo delavstvo. Zmotili so se. Na trboveljski železniški postaji se zbirajo domači orjunaši. Pripravljajo bučen sprejem udeležencem pohoda, ki prihajajo iz ljubljanske in mariborske smeri. Njihove črne uniforme dajejo vsej množici grozeč' izraz. V jutranjem soncu se pobliskavajo mrtvaške glave na orjunaških kapah. Precejšnjo množico je videti na postaji — kot skupino mrharjev ob plenu! Grupirajo se v manjše skupine, se med seboj pogovarjajo, včasih spet poslušajo navodila. Ta ali oni jo na skrivaj potegne v bližnjo gostilno, da si z alkoholom podkrepi svojo korajžo. Prihod vsakega vlaka prinese na postajo mnogo nemira, pozdravljanja in stiskanja rok. Sledijo pozdravni in od-zdravni govori. Ljubljanska skupina je zato postajajo vedno glasnejši, vedno predrznejši. Tudi upornost in bes v srcih gledalcev raste. Ozračje je nabito z elektriko. Živci so napeti do skrajnosti. Samo majhen vzrok in — zaropotalo bo. Orjunaški prapor doseže Zdolškovo hišo pred Rudarskim domom. S hodnika Zdolškove hiše plane mlad rudar v orjunaškega zastavonošo. Kratek poteg in prapor je na dvoje. Prvemu napadalcu se pridružijo še drugi. Začne se bitka, ki pa je zelo enostranska. Orjunaši vlečejo svoje revolverje. V or junaškem sprevodu nastane zmeda. Vsa slovesnost bojnega pohoda orjuna-šev izgine. Pod streli orjunašev padejo prve delavske žrtve. Med neoboroženo množico, kjer je mnogo žensk, nastane poplah, ki se kmalu spremeni v beg. Bežijo tudi godbeniki Dravske divizije. Njihovi instrumenti se svetijo v soncu, ko v brezglavem begu drve mimo Vol-kerja po Hauckovem travniku. Ta ali oni je odvrgel svoje breme, da bo tek lažji. Ustavijo se šele v Zagorju po dobri uri teka. Tam pripovedujejo fantastične reči o trboveljskih dogodkih. Uniformirani orjunaši brezglavo letajo po cesti. Streljajo na vsako glavo, ki se pokaže na oknu. Rudarski dom gori. Na dvorišču plešejo orgije okoli gorečega arhiva. Na vrtu pod Fritschevo viio so ujeli Fakina. Po glavi, obrazu in prsih mu teče kri, vidijo se sledovi strašnih udarcev. Orjunaši ga ženejo v Zgornje Trbovlje. Sodili ga bodo. Del orjunašev nese svoje štiri mrtve-na železniško postajo. Nekdo med njimi vpije: »Razobesite črne zastave! Padle so žrtve na oltar domovine!« V delavski koloniji na Njivi imajo pet mrličev, od štiriletnega fantka do sedemdesetletnega moža. V kamnolomu pod Klečco visi ob plot privezani, do krvi pretepeni Fakin. V usta mu vlivajo vrelo juho. V gostilni ob vinu zaseda »sodišče«. Samo še strel. Histerično vpitje in smeh. Na letnih telovadiščih je živahfto Oblast izda dekret: zaradi podtalnega rovarjenja in v skladu z Zakonom o zaščiti države se razpušča športno društvo »Zora« z vsemi sekcijami! Lastnina društva je zaplenjena in se mora v roku štiriindvajsetih ur oddati na žandarmerijski postaji. Bostič, Barovič, Bojc in ostali aktivni nogometaši so zbrani v Stepišniko-vem stanovanju. Mrzlično razmišljajo, kam naj skrijejo vsaj del športne oprave. »Ne, dresov ne damo! Tudi del čevljev lahko skrijemo,« se oglaša Robert. Rečeno, storjeno. Po vseh kleteh Glažute so poskrili lepe pletene drese, na katere so bili tako ponosni. Ne bodo drugi uživali dela igralske skupine! Namesto nogometnih čevljev bodo oddali stare, rabljene, navadne, ki so jih poiskali po vseh domačih oglih. Samo da je večje število. Malo s strahom odnašajo zvečer staro šaro. Toda vse gre po sreči. Zandarji ne igrajo nogometa. Ti se ne razumejo na te neumnosti. Ti so zato tukaj, da čuvajo red in pravico v državi. Iz dela in življenja delavskega športnega kluba se ne zrcali samo športna, marveč tudi politična borba. Z. A.: Italijanski film ^ G RENKI R. I ^ ^ V nedeljo 24. avgusta popoldne, na glavni zletni dan delavskih kulturnih društev »Svoboda«, bo po daljšem presledku spet okrajni telovadni nastop v Trbovljah. Poleg prostih, vaj so na sporedu vaje na orodju, talna telovadba in preskoki ter po možnosti tudi atletske discipline. Za nastop se pripravljajo vsa TVD Partizan okraja Trbovlje. Pri tem prednjačijo TVD Partizan v Trbovljah, na Dolu in v Radečah, medtem ko so v Hrastniku in Zagorju pritegnili doslej premalo mladine k sodelovanju. Za vsa telesnovzgojna društva pa velja, da so začela s pripravami malo pozno in da so zgubila po nepotrebnem precej dragocenega časa. Na letnih telovadiščih je živahno. Vsi oddelki se učijo zletne proste vaje in vadijo na orodju. Največ preglavic imajo telovadna društva s pionirji. Vaditelji in pionirji so bili pač navajeni, da se s končanim šolskim poukom neha tudi redna telovadba pionirskih oddelkov. S to tradicijo je bilo treba nehati. Letos se je to zgodilo zgolj zaradi priprav za javni nastop, vendar bo treba v prihodnje prakso počitnic v telovadbi za vselej ustaviti. Prav v času, ko pionir nima šolskega pouka, ga je treba zaposliti s telovadbo, primerno letnemu času, s plavanjem, taborjenjem, izleti, igrami in podobno, da ga odtegnemo I cesti. Da obdrži pionirje pri redni telovadbi tudi med šolskimi počitnicami, česar doslej niso bili navajeni, je TVD Partizan v Trbovljah priredilo zanjE dva izleta v Rimske Toplice, kamor ie šlo z avtomobilom prvokrat 66 pionirfc drugič pa 81 pionirjev. Za vse tiste, bodo še nadalje redno telovadili in tudi nastopili na okrajnem javnem nastopit bo telovadno društvo v Trbovljah š* priredilo izlete. To namero naj posnemajo tudi ostala telesnovzgojna društva, kajti mladina naj se tudi razvedri. TVD Partizan Trbovlje pa se že sedaj priporoča upravi trboveljskega rudnik* in cementarni za avtomobile, ki sta ji1 dali na razpolago tudi prvikrat za prevoz pionirjev in pionirk. Le deset dni naš še loči od dneva, ko bomo'videli sadove dela naših teles- novzgojnih društev. Za sedaj še ne moremo pričakovati kaj posebno izvrstnega, toda že to, da je v telovadna društva prav zaradi javnega nastopa vstopilo mnogo mladine, nas navdaja upanjem, da se bodo telesnovzgojne organizacije v našem okraju številčno okrepile. Pri tem leži velika odgovornost na društvenih funkcionarjih, zlasti vaditelji, da vso do sedaj pristo-pivšo mladino obdrže pri telovadbi in pridobe še Ostalo. S tem bi naj lepše počastili spomin na delavne telovadne odseke bivših »Svobod«, v katerih se je telesno krepila in vzgajala v razredni zavesti delavska mladina predvojne dobe. Avstrijski nogometaši v Trbovljah Rudar : Veitseher Fussballklub 3:4 (1:2) Za prosti termin je Rudar povabil v goste moštvo iz avstrijskega centra proizvodnjo magnezitne opeke. Domačini, ki so nastopili ;ompletni, so sicer v polju v teku cele igre prevladovali in to predvsem v tehničnem pogledu. Gostje so pa od časa do časa uprizarjali nenadne prodore v polje domačih, vsi ti pa so bili nevarni za današnjo slabo obrambo Rudarja. Klan- čišar in cela half-linija so igrali preveč ofenzivno in so pri teh napadih; ki so se vršili po krilih, večkrat stali nasproti le trije domači igralci z vratarjem proti celemu napadu protivniks. Naši so vse štiri gole dobili v času. ko so najbolj napadali. Pri gostujočem moštvu so se najbolj odlikovali leva zveza, srednji krilec in vratar. Nogometaši ŠD Retja so igrali v Celja Retje : Kladivar (Celje) 2rl Prfvjšn;k> nedoljo je prvo moštvo ŠD Ret.ja iz Trbovelj nastopilo v prijateljski tekmi v Celju s taraošnjim prvim moštvom Kladivar ja. Potek igre: prvi polčas je pripadal doma-minutah prešli v vodstvo Ta film. ki ga jei izdelal mladi režiser Giuseppe de Santm. nam prikazuje življenje stotin in stotin deklet in žena. ki leto za letom sadijo na močvirnih poljih oh bregovih reke Pada s sklonjenim telesom pod pripekajočim soncem riževe sadike za pest riža in nekaj novcev, ki nanje čakajo daleč v mestih družine, ki .Hm moževa plača ne nudi zadosti kruha, ter neizpolnjene ali neizpolnitve želje deklet. To s trpljenjem prežeto življenje je po* stavljeno v ozračje, ki je prenasičeno * spol-nostjo. pogojeno v kavarniškem življenju delavk. In ravno kasarne in strogorednost njihovega življenja tudi v urah počitka daje delu sezonskih poljskih delavk značaj prisilnega dela. Prav ta kasarniška organizacija dela in življenja delavk je v^ela njihovemu delu človeško dostojanstvo in jih ponižala v delovno živino. Nihče se ne spomni, da bi dal dekletom in ženam kar koli, da hi jim zaposlil duha. Praznota brezdelnih dni so gosti v morečo skrb in soparne sanje, ki bičajo kri do pijanosti, dokler 6e ne sprovsti v nagonskih krčili. Tu so korenine življenjsko tragike proletarskih deklot, kakor jih v filmu predstavlja mlada, lepa igralka Silvana Mangano (poznana iz filma »Volk z goro Sila«). Izbira prav tega dekleta, Ici jo tipična ženska s poudarjenimi instinkti, za glavno vlogo, kažo namen ustvarjalcev filma, da so hoteli v tej zgodbi obravnavati zljisti sjvolno problematiko sodobne proletarske žensko, ki ji daje kapitalistični družbeni red na izbiro samo dvojo: življenjo žene-matore. ki se peha od poroda do poroda za novci, da dopolni premajhno plačo moža, ali pa življenje padlega dekleta, ki vzdržuje iz svojega revnega zaslužka se ljubčka, dav ima vsaj nekaj za srce v sivini svojega težkega življenja. Še tretja pot je — in v filmu stopi nanjo Silvana: to je samomor, beg iz življenja. činom, ki so po 15 minutah pr< po srednjem napadalcu. Položaj se do konca prvega dela igre ni spremenil. V drugi polovici tekme so imeli nekaj časa prednost Celjani, 20 minut pred koncem pa so iniciativo prevzeli gostje. Tem se je .po lepi kombinaciji krilskih vrst. in po srednjem napadalcu Polutniku posrečilo, da izenačijo zadani jim gol. V zadnji minuti pred koncem igre je gostom uspelo, da so po istem igralcu povišali rezultat na 2:1. Po ocenitvi celotne igre je zmaga ŠD Retje zaslužena po vseh igralcih. hkrati pa je lep uspeh za enoletni obstoj društva Retje. Isto nedeljo je imel SD Proletarec v Zagorju v gosteh moštvo »Projektor« iz Kra- nja. Po lepi in zahimivi igri je zmagah enajsterica Proletarca s 3:1. 1 NAMIZNI TENIS Rudar : Litostroj 6 : 0 V nedeljo dopoldne je novoosnovaB* namiznoteniška sekcija Rudarja nastopila in to proti Litostrojcem iz Ljubljane. Prvi nastop kaže, da ima ta vej8 športa v Trbovljah bodočnost, ker je moštvo dobilo v 4 igrah posameznikov in v dveh igrah dvojic. Prva zmaga naj bo mladim igralceBt in njihovemu vodstvu spodbuda za nadaljnji napredek. RAZPIS Industrijska rudarska šola v Trbovljah razpisuje sprejem učencev v prvi letnik rudarskega in kovinarskega oddelka za šolsko leto 1952/53. Sola traja tri leta. Učenci prejemajo za praktično delo nagrade, in sicer v prvem letniku 1000 din, v drugem 1500, v tretjem pa 2000 din. V rudarski oddelek se sprejemajo kandidati, ki so stari od 14 do 18 let, telesno krepki (ugotovi zdravniški pre-k-taU« 7*pt™t:ieat™0ed f° voipil'** ju j gjed) in so z uspehom dovršili pet raz-os ?la"s•Lureve,^o, a 1 j redov osemletke ali 1 razred gimnazije. ga Slovenko srce preneslo in pozabilo. Izpred sodišča Zaradi tatvine in pretepanja bo sedel RAZPIS za sprejem učencev v Industrijsko rudarsko šolo v Zagorju za šolsko leto 1952/53. Industrijska rudarska šola v Zagorju bo sprejela v šolskem letu 1952/53 v 1. letnik določeno število učencev, ki se želijo izučiti rudarskega poklica. Sprejmemo samo zdrave, fizično krepke učence, ki so stari od 15 do 17 let (v poštev pridejo tudi učenci, ki bodo to leto dopolnili 15 let) ter so dovršili 5 razredov osnovne šole ali prvi razred gimnazije. Vpisovanje bo do 30. avgusta t. 1. Prijave je mogoče napraviti tudi pismeno. Pri vpisu bo vsak učenec zdravniško pregledan. Za vpis je potrebno: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. potrdilo pristojnega KLO o premoženju staršev, 4. natančen naslov prijavljenca, v kolikor se ta priglasi pismeno. Šolanje traja 3 leta ter ima namen izučiti kvalificiranega delavca rudarske stroke. Vabimo vse učence, ki se zanimajo za rudarski poklic, da se priglasijo k vpisu. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe pri upravi šole. Uprava šole. Pred okrajnim sodiščem se Je pred kratkim zagovarjal Anton Zupan iz Trbovelj-Lok št. 196 zaradi tatvine. Obtoženec je bil že večkrat kaznovan pri sodišču zaradi kraje, nazadnje meseca maja 1951, na devet mesecev zapora. Sedaj pa Je bil spet obtožen, da si je meseca februarja letošnjega leta v rudniški restavraciji v Trbovljah prilastil namizni prt, meseca marca da je v gostilni Volker izmaknil Zofiji Belina denarnico z boni, meseca februarja pa da se Je stepel v gostilni Kramer v Trbovljah z Ivanom Smodiša.» Obtoženec je na sodnijski obravnavi zanikal, da bi ukradel namizni prt: zagovarjal se je, da je bil pijan ter da je pri mizi zaspal. Kako Je prišel namizni prt v njegov suknjič, pa ni vedel povedati. Ko ga je natakarica poklicala, naj Ji prt vrne, se Je začel razburjati, jo zmerjati, končno pa Ji Je prt vrnil. Prav tako je tajil, da bi sl prisvojil denarnico Zofije Belina. V tej zadevi skuša sodišče prepričati, da se je zgodila samo pomota in da Je denarnico zamenjal za svojo. Sele na postaji NM se je spomnil, da ta denarnica ni njegova, kar pa da seveda ni njegova krivda. Glede pretepa je obtoženec izjavil, da ga je samo nekajkrat udaril. Sodišče temu zagovoru ni verjelo, saj je bilo videti, da je obtoženec nagnjen h kraji, ker je bil zaradi tatvine že dvakrat pred-kaznovah, zaradi pretepa pa enkrat. Sicer je pa natnkarica takoj osumila obtoženca, da si Je prilastil prt. V gostilni Volker pa Je nek gost opazil, ko Je Zupan izmaknil denarnico. Verjetno se je obtoženec že dalj časa na tak način preživljal, ker si kljub C rt Srt I Irt Irt r, navili ckitijui, 1"-1 om svoji mladosti ni mogel najti primerne zaposlitve in se pošteno preživljati. Ko so pa organi NM obtoženca legitimirati, se Je ta začel razburjati, začel Je miličnikom groziti. Jih obrekovati tn psovati, ni pa hotel priznati, da si Je denarnico nameraval prilastiti. Obtoženčev značaj Je razviden tudi iz tega. da Je Ivana Smodiša brez vzroka pretepel, pri čemer Je napadenec dobil hujše telesne poškodbe. Sodišče Je obtoženca zaradi njegove nagnjenosti k Izvrševanju takih kaznivih dejanj obsodilo na 9 mesecev zapora, kar bo verjetno vplivalo nanj dovolj vzgojno, da se bo v bodoče izogibal podobnih nedovoljenih dejanj. tako napil, da se Je kar na lepem začel prepirati, nakar Je brez vzroka potegnil žepni nož in Lapornika zabodel. Tudi obto-ženčeva mati Je potrdila, da njen sin doslej še nt bil nikoli pijan In da Je bil vedno dober in ubogljiv, zaradi česar Je verjetno, da je njegovo dejanje posledica lahkomiš-ljenost! in pijanosti. Sodišče je obtožencu odmerilo kazen tri mesece zapora. Plačati pa bo moral še steklarn! v Hrastniku «115 din zaradi tega. ker Je bil ranjenec nesposoben za delo in mu Je podjetje izplačalo bolniško odškodnino. Sodišče je sicer upoštevalo obtoženčevo mladost In mu zaradi tega izvršitev kazni odložilo, vendar naj bo ta kazen opomin vsem mladeničem, ki se po naših gostilna nalivajo z vinom, nato pa počenjajo stvari, za katere bi skušali po dogodku zvaliti odgovornost s sebe. opomin pa naj bo tudi vsem staršem, da bodo bolj pazili na svoje otroke in Jih ne bodo puščali niti v gostilno niti v družbo, ki bi Jih lahko zapeljala k pijančevanju. Rebra ji je zlomil Z nožem ga je zabodel Pred sodiščem se je nadalje zagovarjal pred nekaj dnevi zaradi pretepa Ernest Gričar, ki je dne 14. maja letos popoldne na cesti pri flrastniku zabodel z nožem Franca Lapornika in mu prizadejal na vratu precej hudo rano. Obtoženec je svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se Je s tem, da Je bil tako pijan, da sploh ni vedel, kaj dela. Tudi napadenec sam Je potrdil, da se je z obtožencem vedno dobro razumel in da je navedenega dne bil z Gričarjem skupaj v dni bi, kjer ao popivali. Obtoženec se Je p* Prav tako Je stal pred sodiščem Ljubomir Pavlovič, ki je meseca februarja udaril Gizelo Perko enkrat s pestjo po obrazu, dvakrat pa z boksarjem v prša, pri Čemer Ji Je zlomil levo rebro. Obtoženec Je svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je. da je to storil v jezi zaradi tega, ker ga Je Gizela Perko opravljala. Ker ta ni hotela preklicati žaljivk, ki jih je o njem raznašala. Jo je napadel ln tako pretepel, da Je Perkova padla v nezavest. Sama poškodovanka Je potrdila, da je natanko videla, da je Pavlovič pri napadu uporabljal boksar, prav tako m verjetno, da bi moški ženski lahko polomil rebra brez uporabe kakega trdega predmeta. Temu obtožencu Je sodišče spričo prizadejanih dejanj naložilo kazen 3 mesece zapora. Zoper to sodbo pa se Je obtoženec pritožil. Z greznico jo je polila Sodišče Je obravnavalo ravno tako kazensko zadevo Marije Poglajen, gospodinje tz Trbovelj-Lok št. 565. kt se je v svoji Jezi in sovraštvu znesla nad Martjo Mrak na ta način, da Jo je polila z greznico, pri čemer Je napravila štiri hlebce kruha popolnoma neužitne. Marija Miak Je namreč ravno dajala v krušno peč kruh, ko Je prišla obtoženka ln Jo začela zmerjati, nato pa Jo še z greznico polila Med drugim Je obtoženka zmerjala Marijo Mrak. češ da Je med okupacijo podpirala »bandite«, pri čemer Je mislila na partizane, zmerlala pa Jo Je še z vsemi drugimi mogočimi žaljivkami. Sodišče je obtoženko obsodilo na 2000 dinarjev kazni ter na plačilo odškodnine poškodovani Mariji Mrak v znesku 1000 din. V kovinarski oddelek se sprejmejo kandidati, ki so stari 14 do 18 let, telesno zdravi in ki so z uspehom skončali dva razreda gimnazije. Kandidati za oba oddelka naj vložijo na upravo šole, osebno ali po pošti, lastnoročno pisane prošnje za sprejem (kolkovane s 30 din) najkasneje do dne 31. avgusta t. 1. in prilože: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo in 3. potrdilo o premoženjskem stanju staršev ali varuha ter naj navedejo svoj natančen naslov. Kandidati izven Trbovelj imajo internatsko oskrbo (hrano, stanovanje, pranje perila in likanje). Uprava šole. Kino Trbovlje bo predvajal te dni italijanski film GRENKI RIŽ Predstave samo od petka do nedelje Spored bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov Od ponedeljka 18. VIII. do sobote 23. VIII. filmske predstave zaradi zleta »Svobode« odpadejo OBJAVE OBJAVA 1. Zaradi poprave mostu čež potok M** dija v Stopah pri Zagorju bo cesta II. reflj st. 336. Trojane—-Izlake—Zagorje v Stop»® zaprta za vsak promet.. Zapora ceste trajra od 6. avgusta t. 1. do nadaljnjega. La«" tovorni in osebni promet je preusmerjen lokalno cesto čez Podkraj pri Zagorju« met za težja tovorna in osebna vozila sj iMmaftja iz Celja in Ljubljane čez MaHJ0 Reko—Podmejo—Sl ačni k—Zagorje. 2. Zaradi popravila lesenega mostu č®* Savo v Trbovljah bo cesta Trbovlje •mesto'' železniška postaja Trbovlje zveza z zasftf' sko cesto za vsak promet zaprta od 18. d° 22. avgusta t. 1- Promet se preusmerja za smer Zagori* čez Slačnik. za smer prot; Hrastniku P* Trbovlje—Sv. Marko—Hrastnik. Sekcija za vzdrževanje Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Od 16. avgusta opoldne do 18. avguM* zjutraj dr. Ludovik Kramberger v am^11 lan ti. IZGUBILA SEM 4. avgusta sem izgubila na poti od Zavr*j *ka do Bevškega svet lop lavo jopico. Vrne. proti nagradi v gostilno Zavrašek. — F** Dornik. Izjavljam, da tov. Anton Plevnik ni namena zastrupiti moje krave. — . Ber** Zlak, Trbovlje Loke. LISTNICA UREDNIŠTVA Raznim dopisnikom: Zaradi obilice diva smo morali vee pr.spevkov za list. ložiti. — Uredništvo. KDOR OGLAŠUJE -TA NAPREDUJE! izhaja okrajni odbor 04* Trbovlj« Urej*^ uredniški odbor Odgovorni urednik St£»f 'Uštar Tlak Tiskarne »Ljudske oravice4 , Ljubljani Nasiov nrednlAtv* In upr***. Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje- H alk Telefon št. 64 — Račun pri podružnli Sarodne banke » Trbovljah U 614-90B«*| - List izhajtt ve«k četrtek — Rokopisov *račamo! prispevki za Hat moralo biti , iredništvn iaisas.ie.te vsako nedeljo zjutr*' - Mesečna naročnh a M din. četrti^. •iA din oollet.na 120 din celoletna 240 . - Posamezna Itevllka na 4 straneh Gospodinje! Zahtevajte pri svojih nakupih kvalitetne prvorazredne mesne izdelke in mast iz tovarne INDUSTRIJSKE SOLE V KRIŽEVCIH, ki jih dobite vedno v vseh poslovalnicah Mestnega trgovskega podjetja v Trbovljah