Štev. 395.	l.	1922.
Lavantinske škofije
uradni list.
Vsebina. 1. Zahvala svetega očeta Benedikta XV. za božični in novoletni pozdrav ter za Petrov novčič. — 2. Odredba mrtvaških pobožnosti za rajnim papežem Benediktom XV. in naročilo molitev za Bogu prijetno izvolitev novega papeža. —3. Nadpastirska zahvala. — 4. Kraljevsko odlikovanje prevzvišenega in premilostljivega gospoda knezoškofa Lavantinskega. — 5. Postna postava za leto 1922. — 6. Fastenmandat für das Jahr 1922. — 7. Quaestiones theologicae anno 1922 exarandae. — 8. Pastoralna konferenčna vprašanja za leto 1922. — 9. Župnijski izpiti. — 10. Examen triennale inieundum anno 1922.— 11. Sveta
olja. — 12. Osebna naznanila.
1.
Zahvala svetega očeta Benedikta XV. za božični in novoletni pozdrav ter za Petrov novčič.
Dne 16. decembra 1921 so premilostljivi gospod knezoškof Lavantinski poslali svetemu očetu Benediktu XV. naslednje pozdravno pismo k božičnim praznikom in k novemu letu 1922 :
Beatissime a c Sanctissime Pater!
Grata orbis Christianus revolvit memoria ea omnia, quàe Sanctitas Tua anno nunc ac finem vergente peregerit tam in bonum christifidelium spirituale quam in auxilium tot ex omni gente varie afflictorum materiale.
Sollemnia sane, instituta Te iubente ad septimum tertii Ordinis S. Francisci — cuius Ordinis in dioecesi Lavantina septuaginta circiter millia sodalium numerantur — Centenarium celebrandum alia-que iubilaea — siculi s. Josephi, patroni Ecclesiae catholicae, b. Canisii, s Dominici, s. Joannis Berch-mans, ven. Bellarmini et s. Alphonsi — obeunda, populos potenter confirmarunt in virtutibus divinis et in spiritu Christi Domini, itaque in via ducente ad beatitudinem coelestem.
Dona vero et munera extraordinaria, quae Be* atitudo Tua sanctissima ex inexhausto fere caritatis thesauro inter diversarum sine discrimine nationum egenos, fame et morbis aliisque belli immanis sequelis vexatos, distribui fecisti, lacrimas innumeras siccarunt plurimorumque sortem terrestrem tolerabiliorem reddiderunt.
Cuius duplicis beneficii fideles Lavantinae quoque dioeceseos large participes effecti sunt. Dictas namque sollemnitates saeculares et iubilaeas — ab Ordinario suo binis libellis ad hoc compositis insti-
gati — ubere cum fructu pro animabus immortalibus peregerunt, ad levandam vero inopiam corporalem in infantulis suis ex Sanctitatis Tuae munificentia generosa haud mediocrem summam, scilicet Centum sexa-ginta Coronarum millia, acceperunt.
Ideo in Summo Pontifice optimum benefactorem suum colunt et benedicunt, atque, ut Eum sospitem et incolumem conservet Deus dives omnium bonorum Remunerator, pias fundunt fundentque preces.
Haec tamquam mea meique cleri populique pia pro Domini Natalitiis annique Auspiciis vota una cum oblationibus caritatis pro obolo S. Petri anno 1921 hic collectis Throno Sanctitatis Tuae reverenter substernere ausim.
Insimul pro eximia gratia, qua Beatitudo Tua in infirmitate mea gravi nunc in statu priore perdurante me nuper communiri dignata est, perennes rependens gratias, ad genua Sanctissimi Patris provolutus pro dioecesi Lavantina denuo enixim supplico benedictionem Apostolicam
Sanctitati Tuae obedientissimus ac devotissimus famulus et filius
f Michael
Episcopus Lavantinorum.
Maribori ad flumen Dravum, die Octava festi Immaculatae Conceptionis B M.V., 15. Decembris 1921.
(In adnexu : 38.000 Coronarum uti obolus S. Petri).
Pismu je bila priložena miloščina, nabrana v Lavantinski škofiji leta 1921 za potrebščine Apostolskega Sedeža.
Kot odzovor na pozdrav so naš prevzvišeni Nadpastir prejeli dne 14. januarja 1922 kaj ljubeznivo pismo :
Segreteria, di Stato di Sua Santità. Dal Vaticano, 31. Decembris 1921. No. 8-29956. Illustrissime ac Reverendissime Domine!
Acceptissima fuit Beatissimo Patri officiosa ea epistula quam, simul cum petriana stipe coron. 38.000, per istam Legationem Apostolicam, sub Natalicia Servatoris Domini sollemnia Eidem reverenter misisti.
In ea enim, non modo felicia omnia communi Patri exoptabas, gratique animi sensus tui quoque cleri populique nomine exhibebas, sed etiam preces pro Eius incolumitate fusuros vos esse pollicebare.
Itaque grates quam plurimas Augustus Pontifex de his olficiis tam amanter, delatis persolvit; atque vicissim lectissima quaeque a Puerulo Jesu precatus, in primisque ut quantocius tu bona valetudine fruare, in auspicium caelestium munerum itemque ut paternae benevolentiae Suae pignus, tibi universoque gregi tuis curis credito, Apostolicam Benedictionem effuso animo impertit.
Ego vero, haec tibi renuntians, libenter occasione utor sensus existimationis maximae erga te meae profitendi, qu.bus sum et permanere gaudeo,
Amplitudini Tuae addictissimus
P. C. Gasparri.
2.
Odredba
mrtvaških pobožnosti za rajnim papežem Benediktom XV. in naročilo molitev za Bogu
prijetno izvolitev novega papeža.
Nenadna in zato tembolj pretresljiva vest nam je došla iz Rima :	Sveti oče
Benedikt XV. so po kratki bolezni v nedeljo 22. januarja 1922 ob šestih zjutraj umrli.
Rojen 21. novembra 1854, v mašnika posvečen 21. decembra 1878, za papeža izvoljen 3. septembra, slovesno kronan pa 6. septembra 1914, so Benedikt XV. zdaj osmo leto kut namestnik Kristusov modro in močno vladali sveto katoliško Cerkev.
Resnična miroljubnost, nepristranska pravičnost in neomejena dobrodelnost so tri značilne poteze Benediktovega značaja. V tej trojni smeri so preminuli sveti oče med svetovno vojsko in naslednja tri leta izvrševali to, kar so si postavili za »poglavitno nalogo svojega papeštva«, namreč »truditi se, da bo ljubezen J ez u s a Kristusa zopet zavladala v človeških s i c i h.t 1
Da, vseobsežna ljubezen Kristusova je vladala v preblagem srcu Benedikt a XV. samega. Ne le katoličani, marveč vsi miru, tolažbe in pomoči potrebni so bili deležni te očetovske ljubezni. Tudi Lavantinski
1 Postni pastirski list za leto 19'5. (Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1915. Štev. III. odst. 12. str. 58 nsl).
škofiji so sveti oče podelili znatno podporo IbO.UOO K za uboge otroke, in našega premilostljivega Nadpastirja so še pred kratkim razveselili z apostolskim blagoslovom » in zopet z ljubeznivim pismom, v katerem so Njih zagotovili svoje molitve za Njih ozdravljenje.*
Zdaj pa je skupnega očeta krščanstva vsemogočni Gospodar življenja in smrti poklical k sebi.
Upravičeno žaluje za Benediktom XV. ves svet. V Mariboru oznanjujejo splošno žalost črne zastave na cerkvenih, pa tudi na državnih in zasebnih poslopjih. Žalosti nad smrtjo velikega papeža človekoljuba so dali izraz kakor člani stolnega kapitelja in duhovščine, tako zastopniki raznih uradov, stanov in društev.
Sveta katoliška Cerkev moli za dušni pokoj svojega rajnega poglavarja, obenem pa za srečno izvolitev novega nezmotljivega Učenika, Višeduhovnika in Pastirja.
V tem zmislu so bili za Lavantinsko škofijo izdani brž, ko se je zvedlo za papeževo smrt, ti le odloki:
1 Lavantinske škofije uradni list, 1921. Štev. XI. odst. 60. str. 94 nsl.
• Idem, 1922. Štev. I. odst. 1. str. 1.
L
ist. 238. — Kn. šk. stolno-mestnemu župnijskemu uradu, župnijskima uradoma pri Sv. Mariji in pri Sv. Magdaleni, pred-stojništvu šolskih sester iz 111. reda sv. Frančiška Ašiškega v Mariboru.
1. V tukajšnji prestolni in mestno-župnijski cerkvi, v župnijskih cerkvah obeh predmestnih župnij pri Sv. Mariji v Graškem predmestju in pri Sv. Magdaleni, kakor tudi v Marijini cerkvi čč. šolskih sester v Mariboru, se naj danes, v torek in sredo, dne 23., 24. in 25. januarja t. L, zvoni z vsemi zvonovi, vsakikrat pol ure in sicer od >/.12. do 12. ure predpoldne.
2. V tukajšnji stolnici se bo vrš lo za rajnim svetim očetom papežem Benediktom XV. dne 25. januarja ob 4. uri popoldne mrtvaško opravilo s tremi nokturni ali nočnicami in s hvalnicami ; potem pa se bo v četrtek, dne 26., v soboto, dne 28. in v pondeljek, dne 30. januarja t. 1. vsaki dan ob 9. uri predpoldne služila slovesna mrtvaška peta sveta maša in Libera. K poslednjemu opravilu bodo povabljena tudi p. n. državna, mestna in vojaška oblastva.
3 V župnijskih cerkvah obeh predmestnih župnij pri Sv. Mariji v Graškem predmestju in pri Sv. Magdaleni v Mariboru se naj enako prihodnji pondeljek. dne 30. januarja t. 1., vendar ob 7. uri ali še poprej, opravi slovesna mrtvaška peta sveta maša in Libera.
Kn. šk. Lavantinski ordinariat v Mariboru, dne 23. januarja 1922.
t Mihael,
knezoškof.
II.
Štev. 329. — Vsem kn. šk. župnijskim uradom !
1.	Od tistega dne naprej, ko pride pričujoča odredba župnijskim predstojnikom v roke, se naj tri dni zaporedoma pri vseh cerkvah po eno uro zvoni in sicer ob takšnem času, ki se ob njem navadno ne zvoni mrličem.
2. V vseh župnijskih cerkvah po škofiji zunaj Maribora se naj na dan, ki se naj poprej vernikom oznani, ob primerni uri opravi slovesna mrtvaška peta sveta maša in Libera.
3. V vseh župnijskih cerkvah po škofiji se naj prvo nedeljo po zadušnicah za papeža Benedikta XV. opravi posebna pobožnost za Bogu prijetno izvolitev novega papeža. To nedeljo se naj presv. rešnje Telo izpostavi predpoldne dve uri in popoldne eno uro k očitni molitvi ; pred glavno sveto mašo se naj zapoje Veni, Creator Spiritus, p nem pa se naj služi Missa votiva sollemnis pro eligendo Summo Pontifice. S popoldansko službo božjo se naj sklene pobožnost za izvolitev novega papeža. (Ako bi se v kateri župniji ta pobožnost ne mogla izvršiti pred izvolitvijo novega papeža, tedaj seveda izostane).
V litanijah vseh svetnikov se naj moli namesto molitve za papeža molitev za izvolitev novega poglavarja svete Cerkve iz maše pro eligendo Summo Pontifice, ki se v prevodu nahaja v Cerkvenem zaukazniku za leto 1903, št. IX. odst. 64., 65. str. 120 in 122.
Kakor hitro se bo izvedel izid volitve novega papeža, se naj to nemudoma oznani vernikom z opominom, da naj molijo za novega poglavar a svete Cerkve. Prvo nedeljo potem se naj v vseh župnijskih cerkvah opravi v zahvalo slovesna služba božja z zahvalno pesmijo Te Deum laudamus. Od. tedaj naprej se naj v litanijah zopet moli navadna molitev za papeža.
Na krajih, kjer se nahajajo javna oblastva, se naj tista na prijazni način obvestijo o zgoraj navedenih mrtvaških o-pravilih.
Kn. šk. Lavantinski ordinariat v Mariboru, dne 23. januarja 1922.
j Mihael,
knezoškof.
Opomba. Predstoječo odredbo naj dušni pastirji brez odlaganja razglasijo, ko jim pride v roke
Abhinc in Missa quotidie addatur Collecta e Missa pro eligendo Summo Pontifice, in Canone vero omittantur verba : famulo tuo Papa nostro Benedicto.
Feliciter finito conclavi publicetur nomen novi Papae ac in Canone expressis verbis fiat mentio. In Missa sollemni pro eligendo Summo Pontifice sumatur formulare Suscitabo, coi. rub. Glo ria, Oratio una, Credo, Praef itio de ss. Trinitate, ultimum Evangelium s. Joannis.
III.
Štev. 340. — Okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
Za svetega očeta papeža B e ne-di k ta XV., ki so dne 22. januarja 1922 blaženo v Gospodu zaspali, se bo v tukajšnji stolni in mestni cerkvi v pondeljek, dne 30. januarja 1922 ob 9. uri predpoldne služila slovesna pontifikalna črna sveta maša z Libera.
Kn. šk. konzistorij to vljudno naznani čislanemu okrajnemu glavarstvu, kakor se je zgodilo v prejšnjih enakih priložnostih, s prošnjo, da blagovoli o tem obvestiti tukajšnje civilne oblasti.
Komandi mesta v Mariboru.
Za svetega očeta papeža Benedikta XV., ki so dne 22. januarja 1922
blaženo v Gospodu zaspali, se bo v tukajšnji stolni in mestni cerkvi v pondeljek, dne 30. januarja 1922 ob 9. uri predpoldne služila slovesna pontifikalna črna sveta maša z Libera.
Kn. šk. konzistorij o tem vljudno obvesti spoštovano komando mesta, kakor se je zgodilo v prejšnjih enakih priložnostih.
Mestnemu magistratu v Mariboru.
Za svetega očeta papeža BenediktaXV., ki so dne 22. januarja 1922 blaženo v Gospodu zaspali, se bo v tukajšnji stolni in mestni cerkvi v pondeljek, dne 30. januarja 1922 ob 9. uri predpoldne služila slovesna pontifikalna črna sveta maša z Libera.
Kn. šk. konzistorij to vljudno naznani čislanemu mestnemu magistratu, kakor se je zgodilo v prejšnjih enakih priložnostih.
Kn. šk. Lavantinski konzistorij v Mariboru, dne 24. januarja 1922.
t Martin Matek,
ravnatelj pisarne.
Nadpastirska zahvala.
Našemu prevzvišenemu in premilostljivemu Nadpastirju je došlo ob božičnih praznikih in ob novem letu od raznih strani izredno veliko voŠčilnih pisem. Dekanijski in župnijski uradi, samostanska predstojništva, posamezni duhovniki in redovniki, zastopniki odličnih stanov in pobožni verniki so Njim ljubeznivo želeli vse dobro, zlasti pa vrnitev ljubega zdravja ter so Njim zagotovili svoje molitve.
Vsem in.vsakemu posebej izrečejo Njih Ekscelenca za dobrotni spomin, zlasti pa za pobožne Njim namenjene molitve iskreno in toplo zahvalo z željo, da bi vsemogočni Plačnik vsega dobrega to ljubezen povrnil z obilnostjo svoje milosti in svojega blagoslova.
Skupne prošnje za Njih zdravje naj pred tro-nom božjim najdejo milostno uslišanje I
4.
Kraljevsko odlikovanje prevzvišenega in premilostljivega gospoda knezoškofa Lavantinskega.
Njegovo kraljevsko Veličanstvo kralj Aleksander je našega prevzvišenega in premilostljivega Nad-
pastirja odlikoval z redom Sv. Save 1. stopnje. V nedeljo dne 29. januarja 1922 je gospod minister
in pokrajinski namestnik Ivan Hribar visokemu odlikovancu izročil redovne insignije.
V sprejemnici kn. šlt. palače so se ob določeni uri zbrali p. n. gg. mestni komandant pukovnik G. J. Babič, župan Vikt. Grčar, zastopnik sodišča d v. sodn. svetn. Jos. Fon, potem stolni kapitelj z Mariborsko duhovščino in odposlanci obeh semenišč, skupaj nad 30 oseb. Točno ob 11. uri je došel g pokrajinski namestnik v spremstvu okrajnih glavarjev Dr. Senekoviča iz Ljubljane in Dr. Lajnšica v Mariboru.
V izredno veselje vseh navzočnih so prevzvi-šeni gospod knezoškof kljub svoji bolezni stopili med zbrano družbo. V vznesenem nagovoru je gospod pokrajinski namestnik povdarjal neumorno nad 30-letno delovanje Nadpasiirjevo v korist ljudstvu,
domovini in državi, katero delovanje je v popolni meri zaslužilo najvišje kraljevsko odlikovanje.
Z redovnimi znaki okrašen so Prevzvišeni izrekli iskreno zahvalo prejasnemu vladarju, ki v svoji plemenitosti tudi maihne zasluge pripoznava in visoko odlikuje, ter so obljubili, da bodo s svojo po tem odlikovanju počeščeno duhovščino kakor doslej tako odslej delali in molili za blagoslovljeno vladanje Njegovega kraljevskega Veličanstva, čigar prevesela zaroka bodi zastava vselej srečne prihodnosti ujedinjene države. — Svojo zahvalo so izrekli tudi gospodu kr. namestniku.
Končno so vsi udeleženci genljive patriotične slovesnosti čestitali premilostljivemu Nadpastirju ter iskreno želeli, naj Jim Bog vrne zdravje, da se bodo okrepljen mogli veseliti najvišjega odlikovanja.
5.
Postna postava za leto 1922.
V zmislu občnih postnih zapovedi1 in na podlagi pooblastila, podeljenega mi od svete stolice z odlokom svete konciljske kongregacije z dne 4. januarja 1922, določujem, da velja za Lavantinsko škofijo v letu 1922 naslednja postna postava:
I. Dnevi, ob katerih je zapovedano, v jedi si pri-trgati in obenem zdržati se mesnih jedi, torej popolni al ostri postni dnevi so ti le:
1. pepelnica;
2. petki štiridesetčlanskega posta in velika sobota dopoldne (od poldneva naprej neha za ta dan abstinenca in jej unij).
3. srede in petki kvatrnih tednov;
4. bilja ali dan pred Duhovim (Binkoštmi) in pred Božičem.
II. Dnevi, ob katerih je sicer dovoljeno meso uživati, toda le enkrat na dan so nasititi, zjutraj in na večer pa le kaj malega zaužiti, so naslednji:
1. vsi dnevi štiridesetdanskega posta (tudi veliki četrtek) razen nedelj (med temi so, kakor že zgoraj I. 1 2. in 3. omenjeno, pepelnica, kvatrna sreda, petki in velika sobota dopoldne popolni ali ostri postni dnevi);
2. sobote štirih kvatrnih tednov;
3. bilji ali dneva pred praznikoma vnebovzetja device Marije in Vseh svetnikov.
III. Dnevi, ob katerih je prepovedano le zauživa-nje mesa, pa je dovoljeno, večkrat na dan se nasititi, so: vsi ostali petki celega leta.
IV. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih preneha vsak post, bodisi da je treba zdržati se mesnih jedi ali si pritrgati ali obojno; izvzet pa je praznik štiridesetdanskega posta, ob katerem preneha le dolžnost zdržati se
1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1917. Št. XIV. odst. 112. točka IV. str. 175 in 178—180.
mesnih jedi, treba pa je si pritrgati pri jedi. To velja tudi za odpravljene praznike, ako se obhajajo z redno službo božjo in ob obilni udeležbi vernikov. Post ob biljah pr.-d prazniki se ne preloži na prejšnji dan, ampak izostane, ako pride bilja na nedeljo ali praznik.
V.	Kar se tiče olajšave zapovedi, zdržati se mesnih jedi,	velja nastopna določba,	in sicer:
1.	Le za posamezne kraje:	Kjer se ob	petkih	ali
drugih takih dnevih, ob-katerih je prepovedano jesti meso, vrši sejem in se shaja mnogo ljudstva, tam je dovoljeno, ta sejmski dan uživati meso. Ta dovolitev velja pa le za kraj, v katerem je sejem, torej ne za druge kraje (trge, vasi), ki morda spadajo še k tisti župniji.
2. Za poedine osebe dovoljujem naslednjo:
a) Vse dni med letom, izvzemši pepelnico, veliki petek in	veliko soboto dopoldne ter bilji pred	Binkoštmi
in pred	Božičem, smejo uživati	mesne jedi	delavci	v
rudokopih in v tovarnah ali fabrikah; popotniki, ki obedujejo v gostilnah in krčmah ; tudi drugi, ki n. pr. v mestih, trgih in podrugod hodijo v gostilne na hrano.
b) Vse dni razen velikega petka in dneva pred Božičem smejo zauživati mesne jedi vojaki, orožniki in finančni stražniki; kaznjenci v javnih ječah, dalje kuharji in peki v teh jetnišnieah, končno tudi aktivni uradniki in pazniki teh zavoiiov.
c) Vse dni, izvzemši le veliki petek, smejo zauživati mesne jedi kondukterji ali sprevodniki na železnicah; tisti, ki potujejo z železnico in morajo obedovati po gostilnah železniških postaj ; bolniki v toplicah, na slatinah ali v drugih zdravilstvenih zavodih, s svojimi domačimi in strežniki vred. Ta olajšava pa ne velja za nje, ki le za kratek čas ali zaradi razveseljevanja obiskujejo zdravilišča ali toplice.
d) Vse dni med letom brez izjeme smejo mesne jedi uživati taki reveži, ki si vsled velikega siromaštva ne morejo izbirati živil in so prisiljeni jesti, karkoli se jim podari; ako pa dobijo za miloščino postne jedi, ne smejo uživati mesa;
nadalje osebe, katere in dokler morajo (n. pr. hlapci ali dekle) prebivati pri takih ljudeh, ki jim ne dajo postnih jedi; skrbijo pa naj, da sc, ako le mogoče, vsaj veliki petek zdržijo uživanja mesa.
VI. Ob vseh postnih dnevih, bodisi mesojeja prepovedana ali ne, je dovoljeno uživanje mlečnih in jajčnih jedi ter raba mesne zabele (začimbe) ne le pri obedu, temveč tudi pri malem zaužitku.
VII. Ni prepovedano, uživati pri isti pojedini ribe in meso; tudi se more obed zamenjati z večernim okrep Čilom (t. j. dovoljeno je, da opoldne samo kaj malega zaužijemo, pa se zvečer nasitimo ali imamo glavno kosilo).
VIII. Slednjič je treba opomniti še to le:
a)	Vsi, ki uživajo meso ob polajšanih dnevih (t. j.
ob sobotah štiridesctdanskega posta in kvatrnih tednov, na bilji pred praznikoma Marijinega vnebovzetja in Vseh svetnikov in kadarkoli pride kateri odpravljenih praznikov, ki pa se še slovesno obhaja, na postni dan), morajo vsak takovšni dan pobožno in v duhu pokore moliti trikrat „Oče naš“ in trikrat „Češčena Marija“ in na koncu „apostolsko vero“ v čast bridkemu trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kjer je več ljudi pri mizi, se naj ta molitev opravlja na glas in skupaj.
Posebej še v Gospodu opominjam vse vernike, da si naj prizadevljejo po svojih, močeh, to od svetega očeta dovoljeno olajšavo postne zapovedi nadomeščati z drugimi pobožnimi deli, zlasti s tem, da obilneje opravljajo dobra dela krščanskega usmiljenja ter podpirajo ubožce in siromake.
6.
Fastenmanbal für
Am Sinne des kirchlichen Fastengesetzes und auf Grund der mir vom heiligen Apostolischen Stuhle aut 4 Jännei 1922 erteilten Vollmacht bestimme' ich für das lausende Jahi folgendes Fastenmandat:
I. Abbruchstage und Abstinenztage zugleich, alio vollständige Fasttage mit Abbruch an Speisen und Enthaltung von Fleischspeise», sind folgende:
1. der Aichermittwodi;
2. die Freitage der vierzigtägigen Fasten und der Kar-famstag bis Mittag (von Mittag an verpflichten Abstinenz und Jejunium Nicht mehr) ;
3. die Mittwoche und Freitage der vier Quatember«
zetten;
4. die Vigilien oder Vortage vor Pfingsten und vor Weihnachten.
II.	Nur Abbruchstage, an denen zwar der Genuß von FI i dnpeiseu. aber nur eine einmalige Sättigung und überdies eine kleine Erqmckuug morgens und abends erlaubt ist, sind:
1.	aste Tage der vierzigtägigen Fasten (and) der Gründonnerstag) mit Ausnahme der Sonntage (darunter sind, wie
b)	Znpniki imajo öd 19. maja 1918 naprej oblast, da v posebnih slučaj ili iz pravičnega vzroka posameznim župljanom in posameznim družinam tudi takrat, če šč nahajajo izven žiipnije5 in v svoji župniji tudi tujcem izpreg'edajo postno zapoved, bodi pri trgati si pri jedi, bodi zdržati se mesnih jedi, kakor tudi oboje. Bolnikom za nekoliko časa olajšati post, so pooblaščeni tudi izpd-vedniki. Pritrgati si pri jedi pa niso dolžni bolniki in tisti, ki morajo opravljati prav težka dela.
Končno še odločim za Lavantinsko škofijo, pooblaščen od svetega očeta papeža Benedikta XV. z ukrepom svete koncilj-ke kongregacije z dne 9, no-vembaa 1920, da se čas za opravljanje svete izpovedi in za prejem svetega velikonočnega obhajila začne s 1. postno nedeljo in se konča s 1. nedeljo po Binkoštih ali s praznikom presvete Trojice. Spominjam vas tudi starodavne cerkvene določbe in hvalevredne navade, da sveto velikonočno obhajilo, ako mogoče, prejmete v domači župnijski cerkvi. Vrhutega vas šc opomnim, da so od 1. adventno nedelje do Božiča in od pepelnične srede do Velike noči prepovedane šumne ženitne svečanosti,'javne gostije in veselice.
Milost Svetega Duha bodi z vami, da bote mogli v duhu ljubezni, pokorščine in zatajevanja samega sebe vestno izpolnjevati postno postavo. Ki pa bodo izpolnjevali to pravilo, mir črez nje in usmiljenje božje! (Gal. 6, 16).
V Mariboru, na god izpreobrnjenja sv. apostola Pavla, dne 25. januarja 1922.
t Mihael,
nadpastir.
Opomba. Postna postava se naj vernikom oznani, v nedeljo kvinkvagesimo. Med letom pa se še vsak post posebej oznani poprejšnjo nedeljo.
bos Jahr 1922.
oben 1. 1, 2 und 3 bemerkt, der Aschermittwoch, der Qua--t, Inderinittwoch, die Freitage und der Karsamstag, letzterer bis Mittag, strenge Fasttage) ;
2.	die Samstage der	vier Qnatemberzeiten;
3	die Vigilien oder	Vortage vor den Festen: Mariä
Aufnahme in den Himmel und Allerheiligen.
III. Nur Abstinenztage, an denen die Enthaltung von Fleisch Peiien, jedoch ohne Abbruch von Speise», geboten ist, lind alle übrigen Freilage des Jahres.
IV. An Sonntagen und an gebotenen Festtagen hört jede Fastknverpflichtung auf, sei es nun Abstinenz, oder Abstinenz u»d Jejunium, oder bluß Jejunium; .ausgenommen: ist jedoch der Festtag während der vierztgtägigeu Fastenzeit, an dein zwar die Abstinenz, nicht aber das Jejunium entfällt. Dasselbe ist der Fall, wenn einer der nunmehr auf gehobenen, aber noch firdtlid) mit regelmäßigem Gottesdienst und	zahlreicher Beteiligung	der Gläubigen fortgefciertcit	Festtage	aus	einen Fasttag fällt. Die Vigilfasttage werde»	nicht
antizipiert.
V. In Bezug auf die Dispensen vom Gebote, sich des Fleischessens zu enthalten, gilt folgendes:
1. Nur für einzelne Orte gilt die Erlaubnis, an einem Abstinenztage Fleisch zu genießen, dann, wenn an einem solchen Tage daselbst ein Jahrmarkt, zu dem sich gewöhnlich viel Lolk versammelt, abgehalten ruh D. Diese DiS-pens gilt jedoch nur für den Ort, an welchem der Markt abgehalten wird, also nicht für andere Orte, die etwa sonst noch zur selben Pfarre gehören.
2.	Jnbetreff einzelner Personen wird nachstehendes bewilligt:
a) An allen Tagen des Jahres, jedoch mit Ausnahme des Aschermittwochs, des Karfreitags und des Karsamslags, des letzteren bis Mittag, und der Vigilien vor Pfingsten und Weihnachten dürfen Fleisch genießen: Arbeiter in Bergwerken und Fabriken; Reisende, die in Gast- und Wirtshäuser» spei-sen; auch andere, das heißt nicht Reisende, welche z B in Städten und sonstigen geschlossenen Orten in Gasthäusern ihre Beköstigung haben.
b) An allen Tagen mit Ausnahme des Karfreitags und der Vigil von Weihnachten können Fleischspeisen genieße» Angehörige des Militärs, der Gendarmerie und der Finanzwache; ferner die in öffentlichen Gefängnissen internierten Häftlinge, die Köche und Bäcker in diesen Gefängnissen, endlich die aktiven Aufseher und Beamten solcher Anstalten.
c) An allen Tagen, mit einziger Ausnahme deS Karfreitags. können sich der Fleischspeisen bedienen:
die Kondukteure auf den Eisenbahnen; jene Reisende, welche in Gasthäusern der Eiienbahnstationen speisen müssen;
die Badegäste, überhaupt Kurgäste, welche wirklich zur Herstellung ihrer Gesundheit sich in Bade- oder Kurorten aushalten. Die gleiche Milderung gilt auch für ihre Hausgenossen und Di nerschaft. Hingegen gilt sie r. ick» für lolche Personen, welche Kur- und Badeorte nur des Vergnügens wegen besuchen.
d) Ohne Einschränkung, d. i. ohne Ausnahme irgend eines Tages, können Fleisch'peisen jene genießen, welche ihrer äußersten Armut wegen unter Speisen keine Auswahl treffen können, sondern eben das essen müssen, was sie bekommen, (also wenn'sie nicht Fastenspeisen erhalten);
ferner überhaupt jene Personen, welche und solange sie in einem solchen Hause leben (z. B. als Dienstboten), in welchem man ihnen keine Fastenspeisen vorsetzt.
Sie sollen jedoch trachten, sich, wenn nur möglich, wenigstens am Karfreitage des Fleischgenitsses zu enthalten.
VI. Ait jedem Fasttage, sei es mit oder ohne Abstinenz, wird der Gebrauch von Milchspeisen, Eiern und vom Tierfett (Speck) zur Würze der Speiien, sowohl bei der Mahlzeit als auch bei der kleinen Erquickung gestattet.
VII. Endlich wird noch bemerkt:
a)	Alle, die a» dispensierte» Faittagen (b. i. an den Samstagen der Faitenzeit und der Quatemberwochen, an den Vigilien Mariä Ausnahme in den Himmel und Allerheiligen,
und sooft einer der aufgehobenen, aber noch fortqefeierten Festtage auf einen Fasttag fällt) Fleischspeisen gmießen. sind verpflichtet an solchen Tagen drei Vater unser, drei Gegrüßt seist du Maria und den Apostolischen Glauben zu Ehren des bittere» Leidens und Sterbens Jesu Christi andächtig und im Geiste der Buße zu beten. Wo mehrere Hausgenossen zusammen speisen, sollen diese Gebete laut und gemeinschaftlich verrichtet werden.
Überdies werden die Gläubigen ermahnt, diese vom Heiligen Vater gewährte Erleichterung des Faiteiigebotes nach Kräften durch andere Werke der Frömmigkeit und insbesondere durch reichlichere Unterstützung der Armen und Notleidenden zu ersetzen.
b)	Kranken eine weitere Dispens zu erteilen, sind Seelsorger und Beichtväter ermächtigt. Ebenso haben auf Grund des neue» Codex auch die Pfarrer vom 19. Mai 1918 angefangen das Recht, in einzelne» Fallen aus rechtmäßiger Ursache die ihnen untergebenen einzelnen Gläubigen und einzelnen Familien auch außerhalb ihres Sprengels und in ihrem Sprengel auch Fremde vom allgemeinen Gesetz der Abstinenz und des JejnninmS sowie beider zugleich zu dispensieren. Nicht verpflichtet sind zum Abbruchsaiten Kranke und jene, die anstrengende Arbeiten zu verrichten haben.
Zuletzt bestimme ich. bevollmächtigt vom heiligen Vater Benedikt dem XV. mit dem Dekret der heiligen Konzilskon-gregation vom 9. November 1920, daß für die Lavanter Diözeie die Zeit für die Ablegung der heiligen Beicht und für den Empiaug der heiligen Osterkommunion mit dem
1.	Fastensonntage beginnt und bis zum 1. Sonntage nach Pfingsten ober bis zum Feste der allerheiligsten Dreifaltigkeit ennchließlich dauert. — Zugleich wird an die alte Vorschrift und löbliche Gewohnheit erinnert, die österliche Kommunion womöglich in der Pfarrkirche zu empfangen. Auch werden die Gläubigen noch daran erinnert, daß während der geichlojjenen Zeit, d. i. vom 1. Adventsonntage bis zum Weihnachtsfeste einschließlich und vom Atchernuttwoch bis zum Ostersonntag einschließlich, geräuschvolle Hochzeitsfeierlichkeilen sowie öffentliche Lustbarkeiten und Ergötzungen untersagt sind.
Die Gnade des Heiligen Geistes sei mit euch, auf daß ihr imitande seiet, im Geiste der Liebe, des Gehorsams und der Buße daS Fastenmandat gewissenhaft zu erfüllen. Und alle, welche nach dieser Richtschnur wandeln werden. Friede sei über sie und Barmherzigkeit Gottes! (Gal. 6, 16).
Maribor, am Feste der Bekehrung des hl. Apostels Paulus, am 25. Jänner 1922.
t Michael,
Fürstbischof.	-
Anmerkung. Das Fastenmandat ist am Sonntage Quinquagesima von der Kanzel zu verlautbaren. Üb.rbieS ist während des Jahres jeder Fasttag am vorhergehenden Sonntage den Gläubigen bekannt zu geben.
7.
Quaestiones theologicae anno 1922 exarandae.
Exponatur doctrina de baptismi subiecto iuxta theologiam dogmaticam et moralem atque iuxta Codicem iuris canonici.
2.
l)e natura gratiae actualis et de eius ■ necessitate ad actus salutares.
8.
Pastoralna konferenčna vprašanja za leto 1922. 1.
Kako naj dušni pastir vnema v vernikih ljubezen do svete katoliške Cerkve ?
2.
Kakšne pravice daje cerkveni zakonik župnikom in izpovednikom glede na izpregled zakonskih zadržkov in glede na poveljavljenje zakona? Kako se izvrši navadno poveljavljenje zakona? V pojasnilo se naj navedejo primerni vzgledi.
Župnijski izpiti
se bodo vršili leta 1922 dne 2., 3. in 4. maja, potem 29., 30. in 31. avgusta v kn. šk. ordinariatski pisarni v Mariboru. Prošnje za pripustitev k župnijskemu izpitu je treba najmanj 14 dni pred izkušnjo pred-
ložiti kn. šk. Lavantinskemu ordinariatu po pristojnem kn. šk. dekanijskem uradu. (Actiones et constitutiones Synodi dioecesanae anno 1900 peractae. Marburgi, 1901. Cap. LVI. pag. 563 sq. Iit. a).
10.
Examen triennale ineundum anno 1922.
Ad examen triennale iuxta canonem 130 Codicis iuris canonici ', subeundum ex Theologia fundamentali et dogmatica speciali die 11. mensis Septembris 1922 et quidem hora 9. ante me-
1 Folium officiale dioecesis Lavantinae, 1919. Num. 1. alin. 12. pag. 25 sq.
ridiem in prine, episc. consistoriali cancellarla Maribor!, hisce invitantur omnes sacerdotes saeculares, qui annis 1919, 1920, 1921, expleto studiorum curriculo, in dioecesi Lavantina curam animarum ingressi sunt. Qui examinandi pro anno la'oente a pensis theologicis exarandis dispensantur.
11.
Sveta olja
se bodo delila po navadi na Veliki četrtek v kn. šk. pisarni. Posodice naj se poprej skrbno osnažijo.
12.
Osebna naznanila.
V Lavantinsko škofijo sta bila sprejeta gospoda: Karol Hditner, duhovnik krške škofije (2. januarja 1922) in Julij Vajda, duhovnik minoritskega konventa pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju (.0. januarja 1922).
Postavljeni so bili gospodje : Ferdinand Žgank, kape-lan pri Sv. Kunigundi na Pohorju, za provizorja ravnotam (1. januarja 1922) ; Karol Hüttner za provizorja pri Sv. Mariji v Puščavi 15. januarja 1922) in Jožei Rehar, kapelan pri Sv. Juri|u v Slov. goricah, za piovizorja ravnotam (24. januarja 1922).
Dopust zaradi bolezni so dobili gospodje : Jožef Gun-čer, župnik pri Sv Mihaelu nad Mozirjem, Franc Paulič, kapetan p» Sv. Rupertu v Slov. goricah in Jožef Krajnc, kape-
lan pri Sv. Janezu na Dravskem polju (1. januarja 1922); Jožef Dušič, kapetan pri Sv. Barbari v Halozah in Henris. Škorc, kapela > na Vidmu (4. januarja 1922).
V stalni pokoj je stopil gospod Jurij Šelih, župnik pri Sv. Kunigun li na Pohorju (3l. decembra 1921).
Zečasno prazna ostanejo mesta kapetanov pri Sv. Barbari v Halozah, pri Sv Janezu na Dravskem polju, pri Sv. Juriju v Slov goricah in na Vidmu.
Umrli so gospodje: Franc Paulič, deficient v Mariboru in Ernest Vidic, kapelan v Marenbergu, dne 16. januarja 1922, v 35. ozir. v 37. letu starosti; titl. gospod Anton Šijanec, kn. šk. duhovni svetovalec in župnik pri Sv. Juriju v Slov. goricah, dne 23. januarja 1922, v 72. letu starosti.
Kn. šk. Lavantinski konzistorij v Mariboru,
dne 30. januarja 1922.
Martin Matek,
doetor rum. in ime canonico, ravnatelj kn. šk. pisarne.
1'lekaiiFU ir. Cirila v Ma-ltioru.