Nekaj	znač
mednarodnega dogajanja
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, nedelja 8. avgusta 1954	Cena	25	1
Poštnina plačana v gotovini Spedizione ln abbon. post. 1. gr.
ZA OKREPITEV
demokracije
IN SOCIALIZMA
Danes bodo obravnavali vprašanje skupne balkanske posvetovalne skupščine - Trije zunanji ministri na večerji pri £. Kardelja v .Ljubljani - Izjava ministra Stetanopulosa
_Por okrog 'prsta se
trn Cn°i prihli~uh svoje-“ ključku. Zdi se, 'da frmju med Beogra_
ln Rimam napredu-L nn	da	bi	bilo
^Ko Pričakovati odloži-° drugi strani pa
ZVn"fP’ A' bi bile
dogodkom 2gaCPn tok, ki ln bolj 2yjal njihovim za-*° 0Parati poli-
^jditr™kkSiMema,<6n0
o,. F. aorist interesom S°d ]rStU in nje'
*ka dl bfl TtVU
Uiti-,, 1 v tem tre-
,iinkovit rn0*06a n3ihova
iritiariM,rnostojna a-
bok značaj, da je iz zgodovinske dobe, v kateri živimo, napravila dobo nezadržane krepitve socializma, pa čeprav preko najbolj različnih protislovij in odklonov.
Čeprav takšna rešitev tržaškega vprašanja, kakršna se predvideva, brez dvomu ne zadovoljuje v sedanjih zgodovinskih o-koliščinah večine, ljudskih in delavskih množic, ho odstranila v veliki meri nacionalistično demagogijo in številne politične špekulacije, na katerih je največ trpela v zadnjih petih letih tržaška protifašistična demokratična in socialistična fronta.
Pričakujemo sedaj, da bomo videli na preizkušnji vse tiste poštene nntije šističnc iiiai iskreno socialistične elemente, .ki niso čutili potrebe korakati v zadnjem desetletju ramo ob rami s tržaškimi ljudskimi množicami, če bodo sedaj znali najti pot, da se ji približajo, da združijo manjšine in frakcije z večino, če bodo znali delati in poma ca ti pii obnovi velike fronte tržaškega delavstva v interesu borbe, ki jo vodijo sami italijanski delavci za demokracijo in za socializem.
(Iz «U Progresso*
od 7. t. m.)
Albansko opravičilo za umor M. Malčica
Albanske oblcsti so krivca aretirale in izročile sodišču • Malčičevi družini bo Aibaoija plačoia odškodnino
PNOM PENH. 7. — Danes zjutraj ob 7. uri po krajevnem času so prenehale sovražnosti tudi v Kambodži. 11. avgusta, ko bodo v skladu z ženevskim sporazumom u-stavljene sovražnosti tudi v južnem Vietnamu, bo končno utihnilo orožje v vsej Indo-kini.
Medtem je danes iz Novega Delhija z letalom odpotovala v Indokino prva skupina mednarodne komisije za nadzorstvo nad premirjen. V tej skupini so predstavniki treh držav članic komisije (Indija, Kanada in Poljska) in zastopniki Vietnama, Laosa, Kambodže in Vietnamske demokratične republike (Viet-minh).
V Tuniziji sestavljena vlada v Maroku novi krvavi izgredi
Nova tunizijska vlada obsega Štiri člane Neodestura, med njimi dva ministra brez listnice, ki bosta v delegaciji za pogajanja s Francijo - Enajst mrtvih v Maroku - Protest tajnika Arabske lige pri glavnem tajniku OZN
V lorek glasovanje o pooblastilih Mendes -Franceu
KAIRO, 7. — Egiptovski listi poročajo danes, da so »sumljivi elementi)), ki hočejo «motiti mirno ozračje, ki je nastopilo po podpisu angle-ško-egiptovskega sporazuma*, pognali v zrak most v Abu-sultanu pri Lomailiji. Listi dodajajo, da so egiptovske oblasti aretirale večje število oseb, za katere se je nato pokazalo, da pripadajo «neki določeni organizaciji*. Katera je ta «določena organizacija*, v Kairu ne pojasnjujejo, sodijo pa, da utegne iti za mohamedansko bratovščino.
Azijske države odklanjajo udeležbo pri paktu S E AT O
še ni odgovorilo
že več kot prevečkrat dokazali, da so prvoborci za vse imperialistične zahteve, ki jih postavlja »Unita*!
Dokazali so to. ko so z Vidalijem začeli označevati našo narodnoosvobodilno borbo za »vergognoso pas-satoa, ko so pristali na gospodarsko in linančno vključitev cone A v Italijo, ko so se borili proti nam, ko smo protestirali proti prihodu rimskih funkcionarjev, ki so detinitvno prevzeli v svoje roke vse tržaško gospodarstvo in protestno zborovanje v Bazovici poskušali onemogočiti namesto šovinistov in fašistov, ki se tja niso upali, in slednjič lani, ko so se prostovoljno prijavljali za borbo proti slavni Jugoslovanski ljudski armadi, ki je preprečila izvedbo angloameriškega ok-
tobrskega diktata !
Sest let Je Vidali z uredniki »Delan vred iz dneva v dan pomagal angloame-riškim in italijanskim imperialistom vključevati našo cono v Italijo — sedaj pa poniglavo in pobalinsko po eni strani v italijanščini kričijo, da je Scelba dobil premalo, v slovenščini pa, da je dobil preveč!
Toda pred tržaškimi Slovenci in pred vsem tržaškim delovnim ljudstvom si z lažnivim kričanjem ne bodo oprali krivde, ki so jo zagrešili s pomaganjem rimski imperialistični vladi!
ZA VEČNO BO OSTALA ZGODOVINSKA RESNICA, DA SO SE VSAKOKRAT SOLIDARIZIRALI S PLAČANIMI KRVAVIMI FAŠISTIČNIMI PROVOKATORJI I
Medtem ko elinltAn, glasilo Vidalija, Bidovca in Mussolinijevega španskega prostovoljca Ulisseja nadaljuje z očitki rimski vladi, da Je kapitulirala pred Titom, ker je »zapravila« cono B, je »Delo«, glasilo istih kominformov-skih leaderjev ponovno zakričalo staro pesem o »prodajanju* Slovencev v coni A.
Ker je pač vsakomur
jasno, da s to dvojno linijo Vidali že šest let uganja najnesramnejšo imperialistično politiko, pozivamo ponovno »Delo*, naj odgovori:
KATERO KRIČANJE JE ISKRENO: ONO V «UNI-TA’», ALI ONO V »DELU*?
Saj je že vsakomur v Trstu jasno, da so prav uredniki »Dela* z dejanji
,s«ega so-^oka na-ga delavski inter-bodo okre-S* trdile "n deset-Hlpni bor-ip- Večina Slnvpnskih
‘	in
, r'lZr<Jdno
včeraj odpotoval na romanje v Meko, ter pakistanski generalni guverner Sajed Golam in ministrski predsednik Mohamed Ali,
Na današnji dan je bil leta 1941 veliki spopad partizanov z Nemci na Partizanskem vrhu na
Jelovici.
DANES, nedelja «. avgusta
Cirijak. Godeslav Sonce vzide ob 4,55 in zatone 19.25. Dolžina dneva 14.31 uro' vzide ob 15.00 in zatone <* -J"' JUTRI, ponedeljek 9. avgusta Roman, Našm^r _
OB ZIDANJU NOVEGA STANOVANJSKEGA NASELJA PO NAČRTU «SART0RI»
Stanovanjska kriza bo dokončno prenehala ko bodo zavrti naseljevanje tujega elementa
Okoli 47.0041 tujili priseljencev je v našem mestu dobilo po vojni službe in nova stanovanja, medtem ko so domačini zapostavljeni - Vse razpoložljive denarne moči je treba usmeriti v gospodarsko obnovo mesta
Včeraj smo pisali o zidanju stanovanj z denarjem ERP. Po načrtu «Sartori», naj bi sezidali v Zavljah ali v neposredni bližini 1400 novih stanovanj «za delavce«. Po zadnjih podatkih je bilo letos sezidanih ali je sedaj v gradnji 1874 novih stanovanj za skupno vrednost okrog 5,5 milijard lir. V glavnem so to ljudska stanovanja, ki jih je sezidal odnosno jih zida Zavod za ljudske hiše. Hkrati pa imamo v gradnji stanovanja za ezule, stanovanja za državne uslužbence, za uslužbence pošte in telegrafa, stanovanja, ki jih zida podporna ustanova «Burlo-Garo-folo», consko predsedstvo, Zavod za nezgode pri delu (INAIL) itd. Po teh podatkih sodeč, je zidarska dejavnost v našem mestu zelo živahna in pričakovati bi bilo. da bi morala biti stanovanjska kriza v kratkem rešena. Toda te nade se ne bodo uresničile še leta in leta, če pomislimo, da leži danes v predalih komisije za dodeljevanje stanovanj okrog 13.000 prošenj. Na tako visoko število prošenj pomeni 2000 novih stanovanj le neznatno število za dokončno rešitev stanovanjskega vprašanja.
Toda vprašanje stanovanj v Trstu je svojstveno. Tako visoko število prošenj za nova stanovanja ne more in ne odgovarja dejanskim potrebam tržaškega prebivalstva. Znano je, da je Trst demografsko pa: sivno mesto, da se po zadnji vojni ni gospodarsko nič potenciral, da bi lahko privabljal na desettisoče novih stanovalcev. kot se to dogaja v mestih, ki se gospodarsko dvigajo. Tržaško gospodarstvo pada, kar nam tudi dokazujejo uradni statistični podatki o pomorski trgovini, industriji, trgovini na debelo in na drobno. Kar pa je najvažnejše, tržaška trgovinska mornarice, ki je vedno predstavljala eno najvažnejših gospodarskih virov mesta, skoraj ne obstaja več. Kljub temu je v mestu vedno več ljudi in vedno večje pomanjkanje stanovanj. Od kje prihajajo ti ljudje? Zakaj prihajajo v Trst? Kdo ima ko. rist od tako množičnega priseljevanja tujcev v naše mesto, ki preživlja največjo gospodarsko krizo v svoji zgodovini?
Na vsa ta vprašanja smo v našem listu že mnogokrat točno z uradnimi statističnimi podatki odgovorili. Ugotovili smo, da so naselili v Trstu iz političnih razlogov na desettisoče ' tujcev za izvedbo tako imenovane politične kolonizacije. Gre za ljudi, ki jih določene italijanske politične stranke že vsa povojna leta izkoriščajo kot politično manevrsko množico, kot volilno množico in kar je za tržaške Slovence najhuje, kot raznarodovalni element naših slovenskih okoliških krajev. Poleg 30.000 in več istrskih ezulov imamo tudi okrog 17.000 priseljencev iz raznih pokrajin italijanske republike. Vse to umetno naseljevanje deset-tisočev oseb je povzročilo v mestu tisto stanovanjsko krizo, ki jo je še danes nemogoče rešiti. Hkrati pa so domačemu prebivalstvu, kar se tiče stanovanjskega vprašanja in ne samo zaposlitve, napravili do sedaj velike krivice. Večina priseljencev je bila takoj nastanjena v nova stanovanja. Domači brezdomci pa se morajo še danes boriti, da dobijo stanovanje. Kar pa je najbolj sramotno za oblast, ki razpolaga z novimi stanovanji, je to, da je v Trstu še okrog 100 družin, ki so jim bila stanovanja porušena za časa vojne in niso do sedaj še dobile novih stanovanj. Da nam bo slika zapostavljanja oomačega prebivalstva bolj jasna, naj o-menimo samo koliko stanovanj je bilo v Trstu zgrajenih v povojnih letih in koliko stanovanj je bilo porušenih za časa vojne.
V vsej tržaški občini je bilo za časa vojne porušenih 2215 stanovanj. Toda znano je, da je bilo v našem mestu ob začetku vojne na razpolago, to je praznih, 1400 stanovanj. Teoretično, če ne računamo na manjše notranje potrebe, ki
Volitve odborov v Delavskih zadrugah
V raznih obratih in prodajalnah Delavskih zadrug bodo 12., 13. in 14. avgusta volitve novih tovarniških odborov.
Pokrajinski cestarji zahtevajo priznanje pravic
lahko nastanejo, bi moralo ob koncu vojne manjkati le 815 stanovanj. Toda vojna prinese poleg materialnega uničenja stanovanj tudi razne zaplembe. To pa še posebno velja za naše mesto, ki je še danes vojaško zasedeno. Upoštevajoč vsa ta dejstva je stanovanjski u-rad ZVU 1945. leta ugotovil, da primanjkuje v mestu 3000 stanovanj.
Od 1946. leta do konca 1953 je bilo sezidanih okrog 10.000 novih stanovanj, to je 7000 več, kot jih je mesto potrebovalo takoj po končani vojni. Vzemimo v poštev, da so se mnogi mladi poročeni pari osamosvojili, da vsaki konec vojne prinese tudi večje zahteve in da je vsakdo hotel imeti svoje stanovanje in ne živeti skupno s starši itd. Upoštevajmo tudi dejstvo, da je bilo pred vojno na tisoče družin, ki so živele v neprimernih podstrešnih in kletnih stanovanjih. Ce bi vsi ti ljudje, vse družine, ki so pred vojno živele v neznosnih stanovanjih, dobile novo in lepo stanovanje, bi danes morala stanovanja zadostovati. Sodi pa se prav nasprotno. Danes je več tržaških družin, ki živi v podstrešnih in kletnih stanovanjih, kot pred vojno. Danes je na tisoče primerov sostanovanj, ki jih pred vojno skoraj niso poznali.
kljub temu. da je bilo po vojni sezidanih okrog 10.000 novih stanovanj.
Zato se naš človek lahko vpraša: komu so dodelili vsa ta stanovanja? Odgovor na to vprašanje smo dali že večkrat. Ogromna večina stanovanj je bila dodeljena vsem tistim umetno naseljenim družinam iz Italije in Istre v našem mestu.
Toda to ni še vse. Sedaj, kot smo to že omenili včeraj v našem članku, bodo zidali 1400 novih stanovanj (pravijo za delavce, ne pojasnjujejo pa za katere delavce), z denarjem ERP. Vsi vemo. da bi moral sklad ERP služiti za go-
lavcev in nekaj podjetij srednje in male industrije ter obrtništva. Toda potem ko bodo te hiše sezidane, ne bodo prinašale več nobenih dohodkov, ker jih bodo stanovalci počasi odplačevali z zelo nizkimi obrestmi.
Da bo našim čitateljem stvar še bolj jasna, ponavljamo, da če ne bi zainteresirani italijanski politični krogi ob podpori zavezniške oblasti umetno naseljevali tujcev, bi bilo stanovanjsko vprašanje v našem mestu že pred leti rešeno, denar pa, ki so ga in ga še vedno vlagajo v zidanje novih stanovanj, bi lahko porabili v proizvajalne namene, za ob-
spodarsko obnovo Trsta. Na- ! novo in modernizacijo velikih
men ERP je bil, da pomaga evropskim državam, ki so bile za časa vojne uničene, da se gospodarsko dvignejo. Samo v Trstu so skoraj ves denar. ERP porabili v tuje interese, in sicer za gradnjo ladij, ki so odplule v italijanska pristanišča. Namesto, da bi' vsaj sedanji sklad ERP. ki je sestavljen iz obrokov povračila posojil izdanih v preteklih letih, naložili v proizvajalne namene, ga hočejo porabiti izključno v socialne namene, to je za zidanje stanovanj. Res je, da bo z zidanjem stanovanj zaposlenih določeno število zidarskih delavcev, nekvalificiranih de-
in malih industrijskih podjetij ter predvsem za obnovo trgovinske mornarice, ki jo naše pristanišče nujno potrebuje. Jasno je, da v sedanjem poio-žaju. v kakršnem se nahajamo, ni naš namen, da bi bili proti zidanju, novih stanovanj. Toda ponovno ponavljamo. Odgovorna oblast mora prenehati z dosedanjo politiko naseljevanja tujega elementa in usmeriti vse razpoložljive denarne moči v gospodarsko obnovo mesta. V nasprotnem* primeru se bo gospodarska kriza samo večala in brezposelnost domače delovne sile naraščala.
Motijo
sel
Sinoči je bil eden izmed naših dopisnikov priča ne-ljubega dogodka, ki se je zgodil v nekem baru na Tr-gu Liberta. V bar sla vstopili dve francoski turistki, ki sta povedali, da potujeta v Jugoslavijo in prosili, če lahko plačata račun v dinarjih, ker nista imeli lir. Lastnik bara je v to privolil in postregel obema Francozinjama z nekaj slaščicami ter sprejel dinarje.
Pogovoru med obema turistkama in lastnikom bara so prisluškovali tudi trije mladeniči, ki so se med seboj nekaj zmenili, potem pa vsi trije pristopili k obema Francozinjama in jima skoraj dobesedno iztrgali slaščice iz ust. Pri tem so šli tako daleč, da so jima grozili, naj nikar ne potujeta v Jugoslavijo, sicer se jima bo slabo godilo. Ko so opravili svoje delo pri mizi, za katero sta sedeli obe turistki, so pristopili k lastniku in od njega zahtevali, da si umije roke, ker je prijel za jugoslovanske dinarje. Na ves glas so kričali, da je bar sicer na uPiaz-za Libertar>, toda oni da bodo kmalu napravili «Piazza pulita)). Ko so se naveličali razgrajanja, predvsem zaradi tega, ker so opazili hladnost prisotnih gostov, so odšli iz lokala in se odpeljali z nekim topolinom.
Zvedeli smo, da se je nekaj podobnega zgodilo tudi v neki slovenski trgovini z gumbi, v neki prodajalni sad ja in povrtnin itd.
Gotovo je, da gre v vseh teh primerih za člane fašistične drhali, ki morda meni, da se bliža njihova ura. Mirne duše jim lahko zagotovimo, da iz tega ne bo nič. Vsem onim, ki bi se jim kaj podobnega pripetilo, pa svetujemo, da nemudoma pokličejo policijo, katere dolžnost je, da s takimi tiči takoj opravi.
OGORČENJE USLUŽBENCEV KRAJEVNIH USTANOV
IZREDNA DOKLADA splavala najbrž po vodi
Kljub vsem prejšnjim obljubam nameravajo tem uslužbencem izplačali namesto doklade samo «una tantum«, ki bo baje znašala samo 12.0011 lir
Spor glede izredne doklade i sodišču, da naboji in ostali («emergenza») uslužbencem I material, ki so ga kupili od
Žerjav stisnil delavca in mu polomil kosti
IPADEC REDNIH MESEČNIH POMORSKIH PROG IZ TRSTA
Na delu pri podjetju Italce-menti v Zavljah se je včeraj popoldne ponesrečil 19-letni Just Kariš od Spodnje Magdalene št. 200. Žerjav ga je stisnil ob neki drog in mu polomil kosti. Z rešilnim avtom so ponesrečenega delavca odpeljali v glavno bolnico, o njegovom stanju pa se zdravniki niso izrekli, ker je zelo resno.
* * *
Pri delu na parniku «Maria Piera« je v četrtek nerodno padel 42-letni gasilec Marcello Erman iz Ul. Petronio 12, ki si je pri padcu zlomil zapestje leve roke. Sele včeraj je sam prišel v bolnico. Ozdravel bo v 15 do 30 dneh.
VZPOSTAVITEV NOVIH POHORSKIH PROG
samo v interesu tržaškega gospodarstva
Kdo je utopljenec!
Ni še ugotovljeno, kdo je utopljenec, ki so ga v petek dopoldne našli na morju med pomolom «Audace» in pomolom «Bersaglieri». Včeraj so mnogi šli pogledat truplo v mrtvašnico glavne bolnice, a nihče ga ni še spoznal. Pokojnik je bil star približno 45 50 let, v žepu jopiča so dobili listek z voščili za veliko noč s podpisom B. Bruna, v drugem žepu pa vozni listek za avtobus iz nekega kraja Furlanije do Benetk. Malo verjetno je, da bi mož utonil nekje pri Benetkah, ker v 12 urah ne bi morje prineslo njegovega trupla tako daleč na tržaško obalo.
Od števila zvez, ki jih ima naše pristanišče s svetom, je odvisen promet tržaškega pristanišča, ki doslej nenehno pada
Tržaška gospodarska agencija «ASTRA» poroča, da je v avgustu padlo število rednih pomorskih prog, ki vežejo tržaško pristanišče z vsem svetom. V tekočem mesecu bo tako odplulo iz tržaškega pristanišča 87 ladij, medtem ko jih je v juliju 88. Proge bodo v tekočem mesecu tako razdeljene (številka v oklepajih pomeni število odhodov v juliju); Trst - Sicilija - Malta - Tirensko morje - Španija 9 (7); Grčija - Turčija - Sirija-Libanon - Egipt 41	(43);
Vzhodna Afrika, Zahodna A-frika in Južna Afrika 9 (7); Perzijski zaliv - Indija - Pakistan - Daljni vzhod 4 (7); Zahodna in Severna Evropa 7 (6); Severna Amerika 7 (7); Centralna Amerika 8 (7) in Južna Amerika 2 (4).
Agencija je zgornjo vest opremila z že nekako uradno optimističnim komentarjem, češ da gre za slučajen sezonski pojav in da se bo število prog v prihodnjih mesecih prav gotovo povečalo. Agen-
ZAKLJUČENA PREISKAVA 0 DELOVANJU ROPARSKE TOLPE
/ H EI/DI.I/ EH J E IVI V /El»l
so odhajali lia tatinski: potliivji;
Roparji so imei na raipolaqo svojo vespo, s kalero so pre vazali ukradeno blago • Skupino bo sodilo vojaško sodišče
Delegacija sindikata uslužbencev krajevnih ustanov, včlanjenega v Zvezo dela, je pokrajinskemu odposlanstvu predoziia, da bi bilo treba urediti službeni položaj pokrajinskih cestarjev, ki, skrbijo z.a vzdrževanje in čiščenje državnih cest. Ti cestarji ne uživajo takih pravic in ugodnosti kakor ostali državni in pokrajinski uslužbenci ter so močno zapostavljeni. Tako je med njimi mnogo dnevničar-jev, čeprav so nekateri že 15 let v službi, mnogo pa je začasnih uslužbencev. Krivica se je godila tudi tistim cestarjem, ki so jih sprejeli v seznam stalnih uslužbencev, pa jim niso šteli vseh službenih let.
V torek je prišla pred sodišče za določevanje narokov roparska tolpa, ki je kradla po raznih lokalih, trgovinah in zasebnih stanovanjih, in katere člani so 26-letni Florjan Cernac. njegov 22-letni bratranec Kristjan Cernac. begunec, 26-letni Dario Kozlovič in 21-letni begunec Silvester Kozlovič. Tej tolpi so pomagali na ta ali drugi način, ali pa od njih kupovali razno blago; 24-letna Ana Petaros. 42-letna Ivana Skopinič vd. Zovec, 43-letni Giuseppe Bonano, 24-letna Liljana 2ivec por. Varda-basso. 31-letna Ivana Turk por. Pečar. 33-letni Albino Ražman, 28-letni Mario Bussan in 22-letni Franc Kozlovič. Kakor smo že poročali, je, sodnik Curry določil, da bo vso skupino sodilo zavezniško vojaško sodišče. Florjan in Kristjan Cernac ter Dario in Silvester Kozlovič morajo ostati še v zaporu v pričakovanju razprave, medtem ko so ostali obtoženci na prostem. Do aretacije te pisane družbe je prišlo po tatvini na Lonjerski cesti st. 177, ko je Dario Kozlovič s svojim pajdašem okradel 28-letnega Brunu Pertota in mu odnesel razne stvari, obleko ter 30.300 lir v gotovini. Tatova sta imela smolo, ker je Pertot takoj obvestil policijo, ki je nekaj ur po tatvini že aretirala Kozloviča, nato pa ostale člane. Toda agenti javne varnosti so marljivo nadaljevali preiskavo, ker se jim Je zdelo, da Dario Kozlovič in Florjan Cernac nista bila novincu. Med preiskavo so bile pojasnjene razne tatvine, ki so jih omenjeni člani izvršili od pretekle jeseni, ko so se Florjan Cernac in Kristjan Cernac ter Silvester Kozlovič sporazumno dogovorili in napravili načrte zn svoje podvige. Takoj so začeli z delom in tatvine so si sledile v kratkih i presledkih, zdaj na račun za-
cija med drugim razlaga padec števila prog tudi z začetkom sklepanja prevoznih pogodb in z uvedbo novih urnikov odhoda in prihoda ladij.
Vsi ti tehnični razlogi imajo brezdvoma svoj vpliv na število rednih mesečnih prog, katere ima tržaško pristanišče. Vendar pa številni drugi podatki govore, da imamo v resnici opravka z rezultatom stalnega upadnja prometa skozi tržaško pristanišče.
Promet skozi tržaško pristanišče je v povojnih letih u-godno rasel in se je zaradi tega tudi povečalo število rednih pomorskih prog iz Trsta. Ta ugodna konjunktura je dosegla svoj višek v letu 1952. Redne pomorske proge pa niso avtomatično povezane z obsegom prometa, saj so že zato. ker so redne, vezane na daljše obdobje in se ne dajo niti vzpostavljati niti ukinjati kar čez noč.
Različne pomorske družbe so zato v preteklih letih krepile zveze s Trstom in naredile številne načrte za vzpostavitev novih zvez. Ti načrti so kazali najbolje in je število rednih pomorskih prog tudi v preteklem letu pa čeprav je že takrat promet pričel strmo padati — počasi a vztrajno raslo. Ta tendenca je bila toliko močnejša, ker Trst ni razpologal in še vedno ne razpolaga s svojim lastnim ladjevjem in ker je bilo število rednih pomorskih prog precej majhno.
Padec prometa pa je vedno ostrejši in so zato tudi pomorske proge vedno manj donosne. Poročali smo že, da se e v juniju pomorski promet
sebnikov, katerim so kradli
kokoši, zajce, vino itd., zdaj , skozi tržaško pristanišče zni-pa na račun raznih gostilni.
čarjev, katerim so kradli, vino. likerje šunke, salame, denar
itd.
Dario Kozlovič je ob začetku le kupoval ukradeno blago, nato pa je pristopil k tatinski tolpi in se aktivno udeleževal pri njenih podvigih. Ukradeno blago je omenjena tolpa prodajala raznim prikupčevalcem, včasih pa so se skupno sestali in prirejali z ukradenim blagom dobre večerje. Kakor je znano, so roparji imeli na razpolago svojo vespo, s katero so odvažali ukradeno blago in se hitro kretali iz enega kraja v drugi, Silvester Kozlovič pa je imel tudi pištolo znamke «Fromer», kalibra 7.65, ki jo je ta ali oni član tolpe včasih rabil pri tatvinah. Organi javne varnosti so našli dober del ukradenega blaga na stanovanjih članov tolpe in pri raznih prekupčevalcih.
O raznih tatvinah, ki jih je izvršila ta roparska tolpa pa bomo podrobno pisali, ko se bo začel proces pred zavezniškim sodiščem.
Huda prometna nesreča
Huda prometna nesreča se je zgodila včeraj dopoldne na obalni cesti v bližini Mi-ramara. Iz mesta se je peljal s kolesom 72-letni Aurelio Geniran iz Ul. delle Rose št. 1 in je nenadoma na križišču krenil na levo. Za njim je vozil avto z evidenčno tablico 15717 Šofer, 35 letni Stefa-no Pacilio iz Ul. Settefonta-ne 11, je pritisnil na zavore, a ni nič pomagalo, ker sta bili vozili preblizu. Genirana je vrglo z vso silo na tla in se je pobil po glavi, si zlomil desno roko in dobil še druge poškodbe po telesu. Njegovo stanje je zelo resno in se zdravniki o njem še niso izjavili.
žal kar za 16.99 odstotkov v primerjavi z majem in da je železniški promet naravnost katastrofalno padel za 31.92 odstotkov. Tako gibanje trga-kega prometa ne more navduševati tujih pomorskih družb, da bi vzpostavljale pomorske proge »kozi Trst.
Istočasno pa pomorske družbe skupine Finmare (*A-driatica«, «Italia» in «Trzaski Lloyd»), ki bi morale vzpostaviti največji del rednih pomorskih prog skozi Trst zaradi političnih razlogov, ki so vodili italijansko vlado, niso vse do sedaj kazale velikega zanimanja za tržaško pristanišče. Kakor je res da promet ustvarja potrebne pomorske proge, tako je tudi res, da primerne pomorske proge ustvarjajo pogoje za porast prometa. Avstrijski izvozniki, tržaški špediterji, tržaška trgovska zbornica in vse ostale tržaške gospodarske organizacije so zaradi tega stanja že v preteklosti mnogokrat protestirale. Napravljeni so bili tudi konkretni načrti, kot na primer predlog tržaške trgovske zbornice, obširni elaborat uslužbencev treh velikih pomorskih družb itd. Vse te pritožbe pa so ostale do sedaj brez uspeha in so naletela pri odgovornih oblasteh na gluha ušesa.
Primerno število rednih pomorskih prog pa bi brez dvoma mnogo pripomoglo k povečanju prometa skozi tržaško pristanišče. Avstrijskemu izvozniku se namreč ne splača pošiljati blago skozi Trst. če mora blago tukaj čakati v skladišču tudi do mesec dni na ladjo, ko pa lahko blago pošlje v severna pristanišča ali pa v Benetke in Genovo, kjer bo blago čakalo le nekaj dni ali ga bodo celo takoj vkrcali. Zc stroški skladišče-
nja blaga so tako visoki, da znantno presežejo višje železniške in pomorske tarife.
Vzpostavitev novih rednih pomorskih prog, katere je zahtevala že pred tremi leti tržaška trgovska zbornica, je zato gospod arsko popolnoma utemljena. Vendar pa vidimo da se ukinjajo celo stare proge in to predvsem najvažnejše proge proti Levantu,
Stanje v pristanišču pa je toliko bolj kritično, ker severna pristanišča pripravljajo novo ofenzivo in hočejo prevzeti je večji del tradicionalnega tržaškega tranzita. V našem listu smo tako že poročali o zagotovilu oredstavm-kov Bremna avstrijskemu predsedniku štajerske trgovske zbornice, da bodo za avstrijsko blago pripravili nove znatno nižje tranzitne tarife. V takem primeru se bo tarifna razlika v korist Trsta ponovno znižala in bo Bremen ter ostala severna pristanišča posegel celo v Štajersko. ki je Trstu iz vseh avstrijskih dežel najbliža.
krajevnih ustanov traja že večje število let in se je zaostril zlasti potem, ko so državni nameščenci v coni A dobili to doklado. Prav zaradi te doklade je bilo že mnogo stavk in tudi obljub v Rimu. Tako se je zdelo, da bo vprašanje končno rešeno, ko se je sestala pomladi v Rimu mešana komisija ze določitev proračuna za prvo polletje 1954, pa so zopet našli kopico izgovorov, da le niso izplačali uslužbencem krajevnih ustanov izredne doklade. Se nedavno tega je bila ponovna celodnevna stavka, ki so se je udeležili skoraj vsi u-službenci, vendar tudi takrat m bilo nobenega uspeha.
V preteklih dneh je bila v Rimu delegacija UPDEL (Pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov) in Zveze uslužbencev bolnišnic, ki se je pogajala glede omenjene doklade. Delegati so se sestali s predsednikom italijanske poslanske zbornice Gronchi-jem, s podpredsednikom italijanske vlade Saragatom, z ministrom Tupinijem in drugimi predstavniki oblasti, od katerih so zahtevali, naj čim-prej rešijo vprašanje izredne doklade. Po koncu razgovorov je predsednik vlade Scelba sporočil delegaciji, da je vlada sklenila, plačati uslužbencem krajevnih ustanov, bolnišnic in javnih ustanov enkratno vsoto («una tantum«), kakor hitro bodo urejene potrebne formalnosti. To pomeni, da v Rimu niso sprejeli zahtev teh uslužbencev, ki bi morali dobiti izredno doklado vsak mesec ter izplačilo doklade za ves čas, odkar jo dobivajo državni nameščenci. «Una tantum« ne more zadovoljiti teh uslužbencev, zlasti ker se zdi, da jim bodo izplačali samo od 10.000 do 12.000 lir, s katerimi bi jih hoteli potolažiti in odvrniti od morebitne borbe.
Kako so potekala pogajanja v Rimu, bodo prizadeti natančneje zvedeli v sredo zvečer, ko jim bodo delegati poročali o njih na skupščini na dvorišču Delavske zbornice. Med uslužbenci vlada vsekakor veliko razočaranje, ker so ponovno ugotovili, da Rim ne drži obljub, čeprav so mu mnogi vedno zvesto' služili.
nekaterih čistilcev min, ni več uporaben, ker je bil preveč časa v morju. Trgovci so kupili nekaj čez sto kilogramov raznih nabojev ne zaradi streliva, ampak zaradi tega. da	bi	pridobili	kovino.
Sodišče	je	zaslišalo	nekega
spretnega in razumnega čistilca min, ki opravlja to nevarno delo	že deset	let in
ki je pred sodiščem izjavil in potrdil, da nakupljeni material ni več uporaben kot strelivo in je nevaren le za tistega,	ki	ima z	njim o-
pravka.
Vlomilci na delu
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODISCA
Oproščeni trgovci ki so kupovali naboje
Zavezniško sodišče je te
dni oprostilo trgovce’ Alberta Baronija, Antona Fichero in Visentina, ki imajo trgovino s starim železom v Ul. Manzoni 11 in so bili obtoženi, da so imeli v svoji trgovini razno strelivo. Pred dobrim mesecev je namreč po* licija izvedela, da je v omenjeni trgovini celo skladišče raznih nabojev in streliva. Uvedla je preiskave in prijavila omenjene trgovce sodišču. Obtoženi so obrazložili
PO URADNEM SPOROČILU TISKOVNEGA URADA ZVU
ALI JE RES UMRLA ŽENSKA ranjena pri ameriški vojašnici?
Ljudska verzija pravi, da so dekle našli pri ameriških vojaš nicah pri Banih - Okoliško prebivalstvo zahteva pojasnil
Po zgornji tržaški okolici se i riška vojaška policija zaprla nenehno širijo nepotrjene ve- dva vojaka, ki naj bi jima sti, da je 20-letna ženska, ki bilo o stvari več znanega, so jo našli dne 4. avgusta zju- j Tako pravi uradno poročilo, traj v bližini neke ameriške j Ljudska verzija, ki si po tem vojašnice, umrla zaradi res- ! dogodku utira pot po vaseh nih telesnih poškodb.	j	tržaške okolice, pa pojasnju-
Kot se naši čitatelji spom- j je, da so dekle našli v hli-
nijo, je tiskovni urad ZVU še isti dan izdal uradno poročilo, ki pravi, da je straž-
žini ameriških vojašnic pri Banih, potem pa govorj o nekaterih podrobnostih, ki jih
nik Josip Bronzin med odho-i zaradi nepreverjenosti ne mo-
dom v službo našel v zgod njih jutranjih urah na nekem polju v bližini vojašnice neko 20 let staro žensko iz Drevoreda Bosco. Ker je omenjena imela več telesnih poškodb in podplutb, so jo odpeljali v bolnico, medtem ko je arae-
remo objaviti.
Tolmačimo želje prebivalstva okoliških vasi, predvsem pa njegovega ženskega dela, da se stvar razčisti in da ZVU izda podrobno poročilo o tem dogodku, ki kaže, da je resnejšega značaja.
Neznanci so se včeraj dopoldne vtihotapili v stanovanje 45-letne Emilije Mislej por. Benedetti iz Ul. Colombo 1, ki je za nekaj časa pustila odprta vrata svojega stanovanja, ko je šla na obisk k svoji sestri v isto hišo. Odnesli so ji denarnico in 10.000 lir ter zlato verižico v skupni vrednosti 20.000 lir.
S palico ga je napadel
Kdo ve iz kakšnih razlogov je včeraj popoldne neki neznanec napadel 47-letnega Santa Stulleja iz Ul. Tartini 14 in ga z debelo palico pošteno pretepel ter mu izbil nekaj zob in ga ranil po čelu. Stulle je nato sam prišel v bolnico, kjer bo ostal 30 do 40 dni. Pri sprejemu v bolnico je izjavil, da napadalca pozna le na videz, ne ve pa za njegovo ime.
w
Ob drugi obletnici smrti nepozabnega Sergija daruje družina Tončič 5.000 lir za Sklad, ki nosi njegovo ime in 5.000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina Sergija Tončiča ob drugi obletnici njegove smrti daruje družina prof. Kosovela 500 lir za Dijaško Matico.
PREDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na
«PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L ISO.— Telefonirajte na št. 37-338
Rossettl. Zaradi počitnic zaprto.
Excelsior. Zaprto zaradi obnove.
Fenice. 15.30: »Krila sokola«, V. Hefl-in, J. Addams.
Nazionaie. 15.15: «Notorious», I. Bergman, G. Grant.
Filodrammatico. 15.00:	«Tolpa
ponarejevalcev«, D. 0’Keefe, M. Sheridan.
Arcobateno. 16.00: «Lovec na srečo«, J. De rek, J. Evans
Auditorium. 15.30:	»VVinchester
73», J. Stuart, S, VVinters.
Astra Rojan. 15.00: »Naši časi«, S. Loren, V. De Sica.
Cristallo. (Trg PeruginO) 14.30: «Aida», S. Lcren, L. Maxwell.
Grattacielo. 16.00: «Meja prepovedanega«, D Macrae, A. Whi-teley.
Alabarda. 15.00: «Sadko».
Ariston. 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15: «Dva tedna ljubezni«, J. Po-well, R. Montalban.
Armonia. 15.15:	»Rdeči čeveljč-
ki«, A. VVallbroock.
Aurora. 15.00:	»Gangsterji«. A.
Gardner. B. Lancaster.
Garibaldi. 14.00:	«Gnečaščena»,
M. Vitale A Farnese.
Ideale. Zaprto zaradi obnove.
Impero. 15.30:	»Decameronske
noči«, J. Fontaine, L. Jourdan. Mladoletnim prepovedano.
Italia 15.00: «Očarljiva sovraž-
TRZASKA MLADINA organizira
dne 15. avgusta t. 1.
Izlet v Sežano
združen z družabno zabavo
Vpisovanje za mesto v Ul. Montecchi 6/IV, danes med 10. in 12. uro in v ponedeljek od 18. do 20. ure v Ul. R. Manna, Montecchi ter v tržaški okolici na običajnih mestih. Na Opčinah danes od 10. do 12. in v ponedeljek od 19. do 21. ure v običajnih prostorilr.
SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje.
Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491,
PD »Slavko Škamperle« od Sv. Ivana priredi za člane in prijatelje društva dne 22. t. m. izlet v Idrijo, združen z ogledom rudnika živega srebra. Vpisovanje še danes na stadionu »Prvi maj«, med 10. in 11. uro.
Motoklub »Amatori« organizira 22. t. m. izlet v Postojno. Vpisovanje za člane vsak dan med 17, in 19.30 uro do srede 11. t. m.
Motoklub «Adria» Dolina . Milje organizira dvodnevni izlet v Opatijo in Crikvenico dne 21. in 22. t. m. Vpisovanje na sedežu v Dolini med 20. In 21. uro do četrtka 12. t. m.
Izlet v Ljubljano in na Bled. OF IV. okraja Skedenj organizira 29. t. m. izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje od ponedeljka 9. t, m. do sobote 14. t, m. od 19, do 20. ure.
nica«, S. Pampanini.
Viale. 14.00: »David in Betsabea«
G. Pečk.
Kino ob morju. Zaradi počitnic
zaprto.
Massimo. 15.00: «Poveljnik Flyng Moona«, M. Henderson. Moderno. 16.00: «Cyrano de Ber-gerac«, M. Powers.
Savotta, 14.00: «Titanic», B. Stan-wyck.
S. Marco. Zaradi počitnic zaprto Vittorio Veneto. Zaradi počitnic zaprto.
Azzurro. 14.00:	«Damaščanka»,
R. Hudson, P. Laurie, Belvedere. 16.00: »Sin, sin moj«, M. Carrol.
Marconi. 15.00: «Sanje Boheme« K. Grayson.
Novo cine. 16.00:	»Narednik
Bum«, B. Lancaster.
Odeon. 15.00: »Rešite kralja!« A. Dexter.
Radio. 16.00:	«Ognjeni skobci«,
P. Foster.
Venezia, 14.00:	»Minnesota«, R.
Hussey.
POLETNI KINO:
Ariston. 20.30 im 22.15: »Dva tedna ljubezni«, J. Powell, R. Montalban.
Rojan. 20.00 in 21.45:	«Velika
strast«, T. Povver.
Paradiso. 20.00 in 21.45: «Ba)n! Andersen« D. Kaye.
Ponziana, 20.00: »Krila v vetru«, E. VViMiams.
Arena del flori. 20,15:	»Proti
vsem zastavam«, E. Flynn.
Garibaldi. 20.15:	»Onečaščena«,
M. Vitale.
Secolo. 20.30: »Puccini«, G. Fer-setti.
Pattioaggio. 20.45:	»Pustolovšči-
ne kapitana Hornblovverja«, G. Peck.
NEDELJA, 8. avgusta 1954.
.1 II.OSI.OVAtMiA C O N A 't' K M T A
( GLEDALIŠČE VKKDl)
Nocoj ob 21. uri bo predstava Benatzkega glasbene komedije «Pri belem konjičku«. Dlrigi ral bo Cesare Gallino. Koreografija: Lyn Astor, režija: Luciano Ramo. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic.
Danes si v Barkovljah obljubita pečno zvestobo
NERINA STARC in ALBIN HAREJ
Prijatelji in prijateljice želijo mlademu paru vse najboljše in uspehov polno nadaljnje življenje.
Trst, S. avgusta 1954.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. avgusta se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 7 oseb.
POROČILI SO SE: častnik a-meriške vojske Allen T. Thomp. son in uradnica Mirella Cecchet-to, težak Mario Sfiligoj in gospodinja Marija Dusič, narednik am. vojske Robert Lewis Mims in	gospodinja	Silvana	Orsini,
brivec Edo Grudina in gospodinja Alojzija Kermec, vojak am, vojske Harley Alfred Smith in gospodinja Tatjana Akinfjev, UMRLI SO: 71-letni Josip Ko. šuta, 84-!etna Francesca Petronio por. Ruzzier, 26-letni Romano	Casalboni,	88.letna	Amalia
Srhmon, 85-letna Plerina Will-mann vd. Schattanek, 71-letna Marija Mihalič vd. Krušlč, 66-letni Massimiliano Dobner. PRIHODI IN	ODHODI	LADIJ
V	petek so	priplule	v Trst
sledeče ladje: iz Porto Levante it. ladja «Ottaviano» prazna; .z Ravenne it. ladja »Mantova« prazna; iz Benetk it. ladja »Be-
neb« s 120 kub m lesa; iz Gra-deža it. ladja «Grado« s 127 potniki; iz Venezuele norveška petrolejska ladja «Cisternotc» s 8996 t surovega olja; iz Carigrada H. ladja «Siculo» z 2035 t žitu.
ODPLULE SO: proti Reki jug. ladja »Bakar« z 29 potniki, proti Gradežu it. ladja «Grado» s 80 potniki; proti Reki Jug. ladja »Soča« prazna; proti Porto For-nace it. ladja »Ottaviano« s 190 t surovenga olja; proti Ravenni it. ladja «Aquilima» z 255 t petroleja; proti Aleksandriji egiptovska ladja «lsmailia» s 400 t raznega blaga, proti Ravenni it. ladja »Mantova« s 350 t olja, proti Patrasu grška ladja »Chri-stina« s 800 t raznega blaga in 5 potniki; proti Pireju it. ladja «Saodra Maria« s 1350 kub m lesa; proti Benetkam it, ladja «Citta di Siracusa« s 630 t raznega blaga in 9 potniki, proti Genovi it. ladja «Sebastiano Ca-boto s 4745 t raznega blaga in 14 potniki.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 29, najnižja 22, ob 17. uri 28,4. Zračni tlak 1007,3 stanoviten. Veter se-verozopadinik 6 km/h, vlaga 64 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje nekoliko razgibano, tem peratura morja 24,8 stopinje.
LOTERIJA
BARI	38	43	48	19	24
CAGLIAR1	79	11	48	85	51
FIRENZE	25	26	10	63	87
GENOVA	20	73	48	3	25
MILANO	29	27	47	52	61
N A POLI	48	73	42	34	26
PALERMO	16	73	79	71	59
ROMA	37	32	71	62	52
TORINO	68	15	61	23	70
VENEZIA	56	64	83	72	50
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Plcciola, Ul. Orlarvi, 2; Alla Salute, Ul. Giulla, 1; Serravallo, Trg Cavana, 1, Harabaglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju.
254,6 m alt 1178 kc
Poročila v slov. ob 8.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Vesela nedelja;	9.15 Mladinski tednik;	13.45	Glasba po	željah;
15.00 Naši kraji in ljudje: Občinski praznik v Kranju; 16.00 Lepo je v naši domovini biti mlad;	16.30	Promenadni	koncert;
17.00	Naša	domovina -	spored
narodni-h pesmi; 17.30 Glasba do željah v hrvaščini; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Jurina in Franina; 18.30 Melodije v ritmu; 19.20 Šport.
T K K I II.
306.1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja in razgovor o kmetijskem tečaju na Pl-avjah; 9.15 Slovenski motivi; 11.20 priljubljene lahke melodije; 11.30 Grieg: Koncert za klavir in orkester; 12.00 Operne arije, dueti in zbori; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Klavni pevci; 15,30 Arnič: Koncert za violino in orkester;; 16.07 Glasbeno potovanje; 17.00 Koncert zbora Igor Gruden iz Nabrežine; 17.20 Plesna glasba:	18.00 Prokofjev:
Alexander Nevski; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 lz operetnega sveta; 20.30 Vesela glasba; 21.00 Verdi: Rigoletto, opera v 3 dejanjih; 23.00 Slavni tangi in valčki.
T K Si I' I.
8.45 Igra godba; 14.00 Veliki orkestri • izvajajo priljubljene pesmi; 15.00 Operna glasba; 17.00
Simfonični koncert, dirigira Her. bert Albert; 19.45 Šport; 21.05 Music-Hall, glasbeni variete.
I* 1,0 V IS 4 J A
327,1 m, 202.1 m. 212,4 m
Poročila ob 6.00, 7.00,	13.00.
15.00, 19.30 in 22.00.
8.15 Pisan spored domačih permi; 9.00 Otroška predstava -Ivan Bučar: Pravljica o Srebrno. krHcu; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Dopoldanski siraf. koncert; 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored; 12.00 Pogovor s poslušalci;
13.30 Želeli ste - poslušajte!; 15.15 V pesmii in plesu po Srbiji in Makedoniji; 16,15 Glasbena medigra; 16.30 Neznani talenti;
17.30 V plesnem ritmu; 18.00 Radijska igra - Carlo Goldoni: Primorske zdrahe; 20.00 Operetne melodije; 20.30 Športna poročila; 20.40 Pester operni koncert.
lahko I
glasba; 23.40 Glasba za noč.	la
JUSI It-
306.1 m ali 980 kc-seK
11.30 Zabavna glasba; 12-JJ T vsakega nekaj: 13.001 P«* 0
vsakega nekaj:	ob,
perna glasba; 14.15 Kuituf. g zornik:	14.25	Slovenski^
zornik:	14.25	biovensiu *
17.30 plesna glasba; !8 0“JLr; I( Koncert za violino in 18.25	Grieg: Poroka v Troionj
genu;	18.40	Melodije 'f ‘.»ij	,
19.00	Mamica	pripoveduje-1	t
19.00 Mamica prrpovi*™-’. Pestra glasba; 20.00 Spoirtn
* CJ1 l a r, : aou « ,	•	-	-	—- nJinr '
mentar; 20.15 Nesmrtne Vjjjji, je: 20.45 Zabavna Okno v avet; 21.15 Konc*1,^ c pranistke Ondine Otta. p Priljubljene lahke 22.00 Književnost in	g	C9
22.15 Bliss: Koncert za K«’	,
orkester; 22.53 Večerni P^- n T K e. T «.	,IPf
11.30 Simfonična
inski orkester: 21.05	Ule
Salonski orkester; 21.05 K lh( operne glasbe dirigira g: Verniizzi.	(„.
SLOVKSIJ* t); 327,1 m. 202,1 i. ‘M* ®, o,,,'
"S i >•<
Poročila ob 5.00
* 'Zl	d ŠAL/	. h« ,3,
13.00, 15.00, 17.00, 19.30 m (j, 12.00 Spored domačai.	«]
Izvajajo Štirje fantje; iti-av| gc tijsfci nasveti; 12.30 g, q Saint-Saens: Mrtvaški P *	■
stav Holst: Trije od10?11^ ie * te »Planeti«; 13.30 Melodij ev razvedrilo; 14.30 Nove^ ^
Nove
14.40'“
poj«
Utrinki iz literature	j
Leskov:	Majhna pomota, ^
W. A. Mozart: Uvertura? gg.. ■ ri »Impresario«, A. Dvor3 —-etl’:, ■ fcmija št. 5 »Iz novega 17.10 V Dlesnem ntnwL
20.30 Koncert državn>st ničnega orkestra iz
PONEDELJEK, f. avgusta 1»54. .1 UtirOHIjO \ A \ N K -V CONA T It N T A
254,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30.
Poročila v ital. ob 6.15, 12.45, 19.30 in 23.00.
6.25 Jutranja glasba; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 12.00 Znani baleti 14.15 Beležke o filmu; 14.15 Obzornik;
15.00 Spored narodnih pesmi; “	   '	ijubl	ja-
17.00 Igra godba EM lz Ljul ne; 17.30 Bosenske sevdalinke;
18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Glasbeni mozaik; 18.30 Šport do^ ma in po svetu; 19.20 Šport; 20.30 Lombardo - Lehar:	«Pleg kresnic«, o-pereta; 21.30 »Simfonični koncert; 22.30 Zabavna
KADARKOLI
se Vam zdi in ne saI^( v začetku meseca lahko naročite na
«PRM0RSKI DNEVNIK*
Dovolj, da teIefonir2: na štev. 37338 ali oa ročite Vaš naslov n
mu raznašalcu.
<TČ
licu
fci
fcjj'
Sl'
L:
to;
it
i:
»ot,
l?ic
Ljudska knjižni«
Ul.'Roma 15 je «ra ‘
Ul. rtoma 13	J*-
počitnic zaprta od ’■ | gusta do 6. septemb«
SONJA M bo odsotna oi
15. avgusta do 5. sept'®
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 1« tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
A
ADEX iZLjt1
izit* * »i^0 21. in 22. avgusta	%
ILIRSKO BISTRA »-
PIVKO
KNEŽAK
KANAL
MOST NA SOCI TOLMIN
22. avgusta TOMAJ - DUTOVU SEŽANO	u,it?
Vpisovanje do 12-l!)i
' >tr
Od 28. avgusta do *• tembra izl** SPLIT
4., 5. in 6. sep‘en’1 izlet v
ZAGREB ,
Vpisovanje do 26- aV
28. in 29. avgusta |Z BLED
LJUBLJANO
KOBARID
BOVEC
28. in 29. aVgUS*J V | ^
enoinpoldnevni Ji.jiO J’ HERPELJE-KOZ'* UJai MATERIJO	/	j.	h
Vpisovanje c*olS'a). l! e. „ pri «Adria-ExpreS F. Severo 5-b -	'	>
-4i*
IZLETI - 0-V-s;f l
Turistični jjJ' Ul. F. Filzl 5 -
li; oj
If C<1
j'1 '
Izleti, ki so bil' t
DH* - J« ' BPk,
- - - £‘51* k
preloženi na
22.
dani za
oženi na -- . in sicer U|el
K*
h'
>
%
r
In
KOMEN c0 KOSTANJEVI^ TOMAJ DUTOVLJE ŠTANJEL VIPAVO
AJDOVŠČINO
Vpisovanje do
L
29. avgusta KOZINO-HER^ LOKEV SKOCIJAN
Vpisovanje do^
rf!
20.aVS Wt,0;
R?
Od 3. izlet
Z A G R na zagrebški
j *	h
Vpisovanje do *'	*	k
eP<
Ob
.. ^
° .&!
11., 12. in 13 izlet z avtop«
i r. R 11
D
- 0KAJ_STVARNO poročilo o položaju slovenskih beguncev
Političnih beguncev je zelo malo
juncev zaradi verskega prepričanja sploh ni
ikovnik Marijan Komjc
;• ufun**l:	.1	1
stva, kakor
unce kot «političnei>( marsikaterega bi pa morali spraviti najprej v zapor
Sota V	'	 janec,	tajnik	Škofijskega	odbora	za	pomoč beguncem v Gorici
iiaio ia'”istva' kakor smo jih mi že davno prikazovali - Tukajšnje oblasti spreje-% 1° vse begi
9ii
£ • Pomoč S?°,ijskega odbora !1-®1 d«lu>v4fee?!nc*m v Gori-£ fcc, j.	Marijan Komja-
L-i *om doJL	nekater>m 11-
io*le Položaj’J katerero opisu-r fr tiv v t\ 0venskih begun-
• ^ ^ Ugotovitve8 do
tr ^ g' Komjanec * ’ 80 nam '
odstavite iz nje-
*?**<**» b0-ere odstavi c,
Ponatisnili
i *J°r°čila ni	r*c niegovega
t * najbrž	"je-
b‘ očital-6	0	očitali,
Če bi “
$ ' Pisali. kster* »‘vari — \ t ST. naiPrei nava-
it?L' Zapadi« £rugih drža-^	0 v Tret roPe ter
T*0Ž«Mtih t \ Nat0 P‘Se
$h M'h kovanja in
‘rfb^iine lT!jevanja M
|pSoar
e in v vseh državah
je Prenehala de. n1"- r-«, j, , Banizaeiia za be-?M božične^ VSaka moi-'^mneam'S,raciie- Tu-
piln h - se je 'j»D0 'delitev v
>^a10
*en r' ,^oletnoleg ftjjo ®°a!avi;'
."Pii
zelo KA-vpo-bivanje
fc'
kqki Jfe r SpT}7
AVe
;®racijo
-^.eeialižaoij,, Jttt a, ZDrUZENE
Lepeni 2 k^e možnosti:
°Pt, ki se lahko fcSe |ek' 80 čili zunaj
k Za ‘e ie l Vta 1 1953-
kVc> Z*? up°*
Inc.«, 1 I« tudi *lova™ko I t, ,’ * treh. ?dprta be-
•	«	cakati	4—5
» VeJj* «Hjo v c«e tam, so ’ kakor je *lvl)enje».
t, 1QS1
'ga
Kr;e;e2ue!o;»-i«lo ? !o težP«
težki
Po
H
'cev
ifto
3ela večip' ^J>2 ni 3690 števila
S* V Sku?e
*ss
Trst, leta
, delitve'"7nisi^
H te " 0 2®lo ni«-,0 torej
ST Po'
K',Tjo "Zal *elo
pre-
^"‘noC SS de-
ne9a
'Ben.
<
|K°t ,
hianT^ik, r*>0 ;■« Predv!eto'":aa g, Ve8UncTk0-'«oralZnnima-
at^O-ri? 'n t,, ! "“ sta-
c° pa ^Unteua-
seveda
r.o Jto4i^*U u Italijan. '4 tSft/11} 6 Rim26'0 nizk°-
* S lajicj l..porofali
l)e, • 50 zan , ®euet let ,, I k; #et>uli ,erii. Sre-
*S Srisi*S
SrSni* iz S na mn: *WlR°mču° °Vani« po
k in gI°»ni *° mi
b**
n’ farni” pa -ne,a °K verske-
H p^am Planja
°d d-
|>s!39 1 'V’
ZiJl°venskeS z*m'
z bJ>a duhov-
ferT“nci vseh
,jt« C fav’en * K naZor°v. y\ 'n>- {npri Sl«, egUneev
i(HS%rt;feihvdo-'ss'*«
. «1* ,91se:	JU	med
(» 'i5. ra«n!.S,i9Po,
]e
m e-be-
)e1ci d
Uje
da
enrigra-
SSni
k d"/	^orope,
t>	„JVeze	z
Bunci tn Po raz. ne Evi
S 'h., an‘Ptik
Pikom
bvn
mn-tudi s in za•
S”- Ve m°d"n
, gledati
,	T	ij«di
<5	^Jattisoii
£>	detetti'o(i
%	^ P°-
raznarn.
H /Oub p*-
n,Ža» nab
rdznaro-Jdihe in
<Z°. dnufp v -™e( *Wh0»i2 Wa*
Pa nceu . da te
'e. seni aneži; p0’ S!Ul)e
A«»tro-
0dnn
kracijen, ki je že takoj v uvodu pripomnila, da se ne strinja 2 nekaterimi njegovimi opazovanji, posebno glede vzrokov begunstva. Kaj je, kar gospode, ki bi hoteli delat. iz beguncev nekakšne nadljudi, posebno bode, bomo lahko hitro ugotovili iz Komjančevega pisanja:
V vseh državah ista pritožba: pravih političnih beguncev je sedaj zelo malo, morda pet od sto. Vsi drugi so izseljeniški begunci, to je večinoma mladi ljudje, ki bežijo, da bi se mogli brezplačno izseliti preko morja, ali pa iščejo pustolovščin. Nihče mi ni povedal o kakem beguncu, ki bi bil bežal zaradi svojega verskega prepričanja, vendar bo tudi kateri tak. Nekaj jih je med njimi, ki so bežali, da bi se umaknili sodniji in ječi, a ne zaradi politike. Mnogo fantov beži pred vojaščino, ki pa sedaj ni hujša kakor pod prejšnjo Jugoslavijo.
Vsi bežijo v prepričanju, da bodo lepo sprejeti in mogli takoj emigrirati, A kaj jih čaka. Volga leta taborišč (v Italiji) in težkega dela (V Avstriji). In kaj, če se jim posreči emigracija? Poročila beguncev iz raznih delov sveta niso zmeraj rožnata, iz nekaterih dežel so kar obupna.
Trpka je zlasti usoda pravih. političnih beguncev, Razočarani v svojem idealizmu žive pomešani z ostalimi priložnostnimi begunci. Z njimi versko	moralno	in	narodno
skupno propadajo. Zaradi brezbrižnosti zapadnih zaveznikov in nemoči svojih voditeljev zgubljajo vero v bodočnost in ne vedo več, zakaj so se borili in tvegali življenje. Namesto	priznanja	za	prestano
žrtev,	srečujejo povsod le
brezsrčni boj za goli obstanek.
Koder koli sem potoval, povsod sem slišal isto prošnjo: razen redkih političnih preganjancev naj bi vsi Slovenci ostali doma! Sicer drvijo v versko	moralno	in	narodno
propast. Slovenski narod se s tem samo izčrpava, saj zgublja najmlajše moči.
Mislimo, da je v gornjem poročilu tudi dovolj dobra lekcija za tiste, ki velikodušno dajejo apolitično zatočišče« ljudem, o katerih je v gornjem poročilu precej jasno povedano, kaj so. Ce si »Demokracija« in njej sorodni krogi med njimi iščejo prijateljev, je to njihova stvar. Nedopustno pa je, da se oblast ne pozanima, komu daje zavetišče,
Vprašanje je težavno in kočljivo. Oni, s katerimi sem govoril, so soglasno priznali, da bi bilo za mnoge begunce najbolje, če bi se vrnili domov. Dolga doba begunstva, ki traja pri nekaterih že devet let, ne daje mnogim upanja na izselitev. Čaka jih životarjenje ali bolje umiranje po taboriščih ali težko delo. Svetovali so vrnitev posebno mlajšim, ki so bežali iz gole lahkomiselnosti.
Prej ali slej bo treba načeti to vprašanje z vso resnostjo. Najbolje bi bilo, da se otvori pisarna, ki bi sprejemala prošnje za vrnitev iz Evrope in od drugod ter jih oddajata jugoslovanskim oblast-vom. Ta bi morala predhodno ajamčiti povratnikom svobodno vrnitev brez kazenskih posledic in jim tudi plačati potovanje.
Nekaj beguncev se je že vrnilo iz Italije in Avstrije. Doslej ni bilo slišati pritožb.
Ce ima kdo kakšen predlog v zvezi z vprašanjem beguncev in izseljencev, mi ga lahko pošlje na naslovt Via Brigata Pavia, 42 — Gorizia — Italia. Vsak pameten predlog bom z veseljem sprejel in u-
pošteval. — Marijan Komjanc, duhovnik-
V poročilu, je govor tudi o možnosti povratka v domovino:
G. Komjanec sam ugotavlja, da doslej ni bilo nikakih pritožb glede beguncev, ki so se vrnili. Znano je, da se begunci nimajo bati nikakih kazenskih posledic. Gotovo pa je tudi, da nihče ne more beguncem «zajamčiti svobodno vrnitev brez kazenskih posledic«, če je njihov beg v zvezi, recimo, s kriminalom. Smešno bi bilo namreč zahtevati, da bi se komu od-
pustila kazen za njegova nepoštena dela, ker si je blagovolil privoščiti nekaj let emigracije.
J*
G. Komjancu gotovo nismo hoteli pripraviti neprijetne usluge, da bo sedaj moral poslušati, da ga «titovci» hvalijo. Mi ga namreč nič ne hvalimo in bi imeli tudi še marsikak pomislek ob vsem tem vprašanju. Hoteli smo le poudariti nekatera dejstva, o katerih smo že mnogokrat pisali, pa glede na vir to pot ne bo mogoče govoriti o «titovski propagandi«.
-t
#»*	*	<	4
* r* m
Prizor iz novega Čapovega filma uGrehn. (Ruth Niehaus)
Personalne metamorfoze v novem sovjetskem filozofskem slovarju
V novembru lanskega leta je izšla v Sovjetski zvezi nova. četrta izdaja ((Malega filozofskega slovarja«. Nova dopolnjena in popravljena izdaja obsega 703 strani, medtem ko je imela prejšnja le 614 strani.
Za razliko od tretje izdaje so v četrto uvrstili tudi nekaj filozov idealistov kot n. pr. Tomaža Akvinskega, čeprav seveda s pristavkom, da njegov nauk, prirejen za današnje razmere, služi kot »obramba kapitalizma«. Prav tako so uvrstili tudi Avguština in nekatere druge manj znane filozofe srednjega veka. Anaksago-ra, Tales iz Mileta, Empe-dokles, eleati in pitagorejci so v tej izdaji v večji milosti kot v prejšnji. Peripa-tetikom in Stratonu pa so
08 KONCU	DEVETE	SEZONE	SLOVENSKEGA
V nenehni In često brezuspešni borbi
Kakor v prejšnjih sezonah je bilo Slovensko narodno gledališče za Svobodno tržaško ozemlje tudi v tej glavna in r.ajvišja kulturna organizacija tržaških Slovencev in se je skušala uveljavljati z repertoarjem, namenjenim vsemu slovenskemu prebivalstvu.
Sezona se je začela 1. septembra 1953 z vajami za prvo premiero, ki naj bi bila Cankarjeva farsa ((Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Na dan pred premiero je bil železni oder 9. oktobra že v dvorani Avditorija — tedaj je kakor strela udarila v te priprave vest o zavezniškem sklepu, da se pas A prepusti Italiji. Ze 8. oktobra zvečer je radio razglasil to vest, a v tisku in v javnosti se je širila 9.’ oktobra dopoldne. Sredi de-la je tehnično osebje dobilo ukaz, naj železni oder takoj odpelje, ker se dvorana Avditorija za nedoločen čas zapre. Zapora je trajala prav do zadnjih dni novembra.
Sklep z dne 8. oktobra 1953 je oropal gledališče predstav v Trstu skoraj za dva meseca, prešli pa so trije meseci brez predstav, ker jih tudi v septembru ni bilo. Slovenske predstave so bile cez noc one-megočene. Slovensko prebi-valstvo se je vpraševalo, ali se vračajo časi fašizma, Ko je bila usoda slovenskih predstav prav taka kakor tiste tri mesece. Večkratne pritožbe so bile zaman. Sele ko se Je po zaslugi Jugoslavije izvedba skiepa onemogočila in so se SSSKiSSSmSS
za možnost uprizarjanja
V prihodnji sezon/ želi SNG dali poudarka svoji desetletnici z uprizoritvijo čim več slovenskih del
začela obetati pogajanja, se je ozračje toliko umirilo, da je lahko bila 28. novembra 1953 v Avditoriju premiera Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«.
Medtem so ti dogodki prisilili gledališče, da je moralo spremeniti prvotno začrtani vrstni red premier, postaviti na prvo mesto Nušičevega »Narodnega poslanca« ter imeti z njim 8. novembra zunaj Trsta, na Kontovelu, svojo prvo premiero. Isti dogodki so povzročili zastoj v predstavah na jugoslovanskem področju. Ko je Italija poslala svoje čete na jugoslovansko mejo in prisilila Jugoslavijo k mobilizaciji, se je iz vojaških razlogov zaprl blok med obema pasovoma v Škofijah, tako da gledališče pet mesecev in pol, od 6. oktobra 1953 do 19. marca 1954 ni moglo več igrati v koprskem okraju; končno se je tja lahko vrnilo, toda ne več čez Sko-
'1°ma
K* 'ic*r
- ali
5ep«jo2 "j ‘a*
m Jr JJi na Oo-
Mno-
k>
Nl t0Jab°rišČih
° Je je
v ita-
b\ "'«• H Tnj
fcUeo,
r‘ji
•4«st
le r."1 Nem.
K
beaunČi ten* bou.
*Vob°dno
doblye'
QJo. “ue Plače ■	1°
te
Simpatična igralka Ruth Niehaus igra v filmu «Greh» kmečko deklo.
fije, marveč po težavnejši in zamudnejši poti Sežana - Ri-žana - Koper.
V tej sezoni gotovo ni nobeno gledališče delovalo, kar se tiče načrtovanja, v tako negotovih, nestalnih in nezanesljivih okolnostih, ki so u-pravi premnoge načrte od začetka do konca sproti križale in uničevale. Celo pri odobrenih dvoranah se ni nikoli vedelo, kaj lahko nenadoma prepreči predstave, kakor se je	zgodilo v	februarju 1954
po otvoritvi prenovljene ške-denjske dvorane, kjer se je dvakrat igralo, tretjič Pa’ ° naj bi bila premiera Zemljanove ((Odločitve«, se mahoma ni	smelo več	in	je	morala
ta	premiera biti	v	Ljubljani,	v Skednju	pa	se	je sme-
la igra dajati šele pozneje. Na koncu sezone, ko je uprava zasnovala nekai predstav na prostem po krajih, koder so se take predstave prejšnja leta nemoteno igrale, so mahoma nastale nove ovire s strožjimi določbami in predstave so morale nenadoma odpasti.
Ce se je v takih razmerah posrečilo kljub temu izvesti obširnejši repertoar, kakor v prejšnji sezoni in zvišati število predstav Za deset, je bilo to mogoče zaradi celovitosti ansambla, izredne vztrajnosti in požrtvovalnosti osebja ter neutrudne iznajdljivosti umetniškega vodje Jožeta Babiča v premagovanju težav, ki so jih nasprotne sile z nekakšnim ciničnim sadizmom zmeraj znova ustvarjale, pa tudi zaradi bratske pomoči posameznikov in skupin iz matične države.
Medtem ko se italijanska gledališka umetnost v Trstu lahko prosto razvija, se mora SNG nenehno in često brezuspešno boriti za možnosti u-prizarjanja. Tudi to je posledica neenakopravnosti Slovencev na kulturnem področju in hromi delovanje Slovencev tudi v gledališkem ustvarjanju, dasi bi morala biti neposredna soseščina z italijansko kulturo oplajajoča, ne moreča in ugonabljajoča.
4: * *
Prva premiera je postala po sili razmer komedija Branislava Nušiča »Narodni poslanec« v režiji Ljudevita Crnoborija iz Pule in v inscenaciji Jožeta Cesarja 8. novembra 1953 na Kontovelu. Prvotno določena premiera 6. novembra 1953 na Opčinah je morala odpasti zaradi iredentistične ((delodajalske« stavke.
Druga premiera je bila far-
sa Ivana Cankarja ((Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji Jožeta Babiča, inscenaciji Maksa Kavčiča iz Maribora in glasbeni opremi Milana Lindiča iz Kopra 28. novembra 1953 v Avditoriju v Trstu. Delo je bilo pripravljeno kot otvoritvena predstava za 10. oktobra 1953, toda zaradi sklepa o dodelitvi cone A Italiji je bila dvorana Avditorija gledališču nenadoma odpovedana.
Tretja premiera je bila drama Maksima Gorkega «Vasa Zeleznova« v prevodu Jara Dolarja, v režiji Prana Žižka iz Maribora in v inscenaciji Vladimira Rijavca iz Maribora 6. decembra 1958 v Avditoriju.
Kot četrta premiera se je uprizorila mladinska igra Toneta Seliškarja - Lojzeta Filipiča ((Bratovščina sinjega galeba« v režiji Jožka Luke-ša in v inscenaciji Jožeta Cesarja 17. januarja 1954 v dvorani kina v Skednju,
Peta premiera je bila komedija F. Hugha Herberta »Vsakih sto let« v režiji Jožeta BSbiča in inscenaciji Jožeta Cesarja 23. januarja 1954 v Avditoriju.
Kot šesta premiera se je uprizorila dramska reportaža Jožeta Zemljana »Odločitev« v narečju slovenskih ribičev ob tržaški obali, kakor ga je priredil Miha Gr-ljan, v režiji Jožeta Babiča ter inscenaciji Jožeta Cesarja 14. februarja v ljubljanski Drami. Prvotno je bila premiera določena za 1, februar 1954 v prenovljeni dvorani kina v Skednju. Zaradi nenadnih ukrepov tehnične komisije je bila dve uri pred začetkom predstava prepovedana.
Sedma premiera je bila komedija Normana Krasne ((Draga Ruth« v prevodu Rada Pregarca, v režiji Jožeta Galeta iz Mestnega gledališča v Ljubljani ter y inscenaciji Milana Butine iz Mestnega gledališča v Ljubljani 27. marca 1954 v Avditoriju.
Kot osma premiera se je uprizorila drama Uga Bettija »Zločin na Kozjem otoku« v prevodu Ivana Šavlija, v režiji Nade Gabrijelčičeve, v inscenaciji Jožeta Cesarja in glasbeni opremi Ubalda Vrabca 8. maja 1954 v Avditoriju v Trstu. Drama se je igrala prvič v slovenščini. To je bil režiserski debut Nade Gabrijelčičeve.
Deveta premiera je bila komedija MarV Chase «Harvey» v prevodu Maile Golobove, v
režiji Jožeta Tirana, direktorja Mestnega gledališča v Ljubljani, ter v inscenaciji Jožeta Cesarja 6. junija 1954 v Avditoriju.
Iz prejšnje sezone se je priredila velika igra na prostem Frana Žižka »Miklova Zala« v režiji Jožeta Babiča, inscenaciji Vladimira Rijavca, gradnji Jožeta Cesarja in s scensko godbo Rada Simonitija tudi za odre v dvoranah. V tej obliki je igro insceniral Jože Cesar 30. septembra 1953 v Kopru.
Vseh predstav je bilo v tej sezoni 112. Bile so v 17 krajih. V pasu A je bilo v 8 krajih 76 predstav, v pasu B v g krajih 24 predstav, v Ljubljani 12 predstav. V pasu' A 'sta bila dva kraja v Trstu: Avditorij 20 predstav, Skedenj 10 predstav. Ostali kraji v pasu A so bili; Kon-tovel 16 predstav, Nabrežina 11 predstav, Opčine 6, Boršt 8, Dolina 4 predstave, Plavje 1 predstava. Kraji v pasu B so bili: Koper 14 predstav, Škofije 1 predstava, Dekani 3, Sv. Peter 1, Sv. Anton 2, Bertoki 1, Korte 1, Portorož 1. V Ljubljani je bilo v Mestnem gledališču 10 predstav, v Drami Slovenskega narodnega gledališča 2 predstavi.
Na prostem je bila ena sama predstava v Plavjah. Za Plavje, Lonjer, Boljunec in Devih je bilo pripravljenih še več predstav na prostem, a oblastva so jih onemogočila, ker so v zadnjem trenutku uvedla strožje predpise, katerih ni bilo mogoče več izpolniti. Na Stadionu 1 . maj so odpadle predstave na prostem, ker je tam gostovala od 3. do 11. julija 1954 ljubljanska Opera s sedmimi predstavami,
Število gledalcev po mesecih je bilo. september 1953: 282, oktober 1953: 2313, november 1953: 2775, december 1953: 2262. januar 1954: 2592. februar 1954: 5838, marec 1954: 2759, april 1954:	2223, maj
1954:	2883, junij 1954:	2570.
Vseh obiskovalcev je bilo 26.477. Upadek v primeri z lanskimi 31.333 gledalci je pripisati v glevnem omenjenim oblastvenim oviram.
* * *
Gledališče je gostovalo v Ljubljani od (>. do 14 februarja 1954. V tem času je dalo v Mestnem gledališču deset predstav Cankarjevega ((Pohujšanja v dolini šentflorjanski«, ki so bile največkrat razprodane in so naletele pri občinstvu na navdušen spre-
VT ki
’ tefi tl e' ae
S«) . ■ 'ttja
deli
Jo
*h>tio .
u f tal a, lZven
m* <ča' v
'° j? L* >kTb* Poro*8
o
Av-
b6:
sede
Bil je prelep zgodnopolet-ni da, ko smo prišli drugič v stik s filmskimi delavci, ki so v Slovenski Istri snemali zunanje prizore za Čapov film ((Greh« po lovi noveli «Kmečka dekla«. Dnkraj Portoroža in Sečovelj smo zavozili v hrib. Pri Šempetru je Cap našel lep okvir za svoj film. Ce bi se lahko vnaprej vedelo, da bo film dober, tedaj bi ti kraji bili lahko kar ponosni, da so bili t° pot prvič odkriti za film.
Prišli smo prav k zadnjemu prizoru, ki ga je imel reži-ser še posnemati na prostem Tam je bil Drago Zupan, napravljen kot star pastir, in P° stezi je prihajala Ruth Niehaus, ki igra deklo. Na Pdvodcu je vodila oslička, ki se je za čuda dobro vživel ^ vlogo ((filmskega Igralca«. “Ve tri besede sta igralec in ■firalka spregovorila in prizor J® bil končan. Le da je vse to trajalo neprimerno več čaša kakor bi se sklepalo iz tega kratkega pripovedovanja. Kd-'kokrat je bilo treba ponovi-'l Postaviti se drugače, popraviti naglas v. stavku, po-
O Č APO V FILM
mo zvedli, da je bila ta deviška zemlja oskrunjena, ker film ni uspel. Ni naš namen, spraševati se, koliko je Cap kriv, ker je privolil v zahteve
Mauppassan- Koprodukcije, ki jih sklepa <Triglav film>, so se doslej izkazale za ponesrečene
nemškega koproducenta. Gotovo pa bomo
tem spet uravnavati obleko, lase, šminko. Končno čakati, da se oblak umakne s sonca.
Ko se je to srečno končalo, tedaj je bil na sporedu še ciganski sprevod in cigansko taborišče. V tem nam je bilo nekaj novega in kmalu so nas poučili, da je to res novo. Namreč v Maupassantu in tudi v Čapovem scenariju ni bilo tega ciganskegč dodatka. Toda nemški producenti filma so vsilili ta dodatek iz prozornih namenov. Slišali smo tildi, da Cap ni posebno navdušen pri delu za ta dodatek. Nemški producenti so imeli pri vsem tem ie «dale-kosežne« hamene. Za glavno ciganko so si izbrali plesalko z Jave Lajo Raki. Ta eksotični eksemplar ženske z daljnega azijskega otoka ni v filmu atrakoija zgolj zaradi svojega porekla, temveč zato, ker je v mnogih- mestih Zapada že dovolj poznana po raznih .škandalih. (Sicer je lahko vse
to tako povezano z njeno naravo, da bi ne imelo smisla tukaj izrekati kakršnokoli obsodbo, še zlasti če njena pojava sama v filmu ne bo v škodo. Obsodbe vredno je kvečjemu ravnanje producenta.)
Ob tem novem Čapovem filmu ne manjka glasov glede ravnanja ljubljanskega ((Triglav filma«. To podjetje je namreč imelo CapOvo ponudbo za isti film po njegovem scenariju, a ponudbe ni sprejelo pač pa je sprejelo koprodukcijo z nekim nemškim filmskim podjetjem, potem ko je to podjetje sprejelo Čapov scenarij.
Pri tem se v slovenskem in jugoslovanskem časopisju javljajo razni pomisleki o koprodukciji, ki večkrat priha-jajp do popolnoma odklonilnega stališča. Mi nismo mhe-nja, namreč da se iz koprodukcije ne more rodit) dober film. Lahko bi navedli tudi
primere. Gre pa za to, na kaki gospodarski in umetniški bazi je koprodukcija sklenjena.
Imeli smo priliko razgovar-jatl se o tem vprašanju tudi z direktorjem beograjskega filmskega podjetja »Avala«. Brankom Popovičem. On se za koprodukcijo tudi ne navdušuje, vendar pa tudi «A-vala« sprejema koprodukcijo, če se sme to tako imenovati. «Avala» se namreč z inozemskim podtjetjem pogodi samo Za tehnične usluge, poskrbi še kvečjemu za statiste, v drugo se pa ne meša. Pri vsem tem pa budno pazi, da sklene take dogovore s solidnimi podjetji, tako da preprosto povedano — pri vsem tem zasluži. V drugačno produkcijo se «Avala» za sedaj ne spu-ŠČ fl
Zdi se, da so nasprotno pri »Triglav’ filmu« pozabili na to, da bi bila njihova naloga vendar od časa do časa pri-
praviti kak slovenski film. Z varljivimi slepili so sami sebe prepričevali o koristnosti koprodukcije, v kateri imajo popolnoma podrejen položaj kljub zatrjevani enVkopravho. sti med sodelujočimi partnerji. In tako so nastali filmi, ki so tako v Avstriji kot v Nemčiji že v prvem pojavu propadli, čeprav nista prav ti dve deželi na glasu niti glede produkcije dobrih filmov niti glede prefinjenega okusa. Da propadli filmi ne morejo prinašati posebnih finančnih efektov, ki bi komaj za silo opravičevali take vrste koprodukcije, je jasno.
Omenili smo, da je bila istrska zemlja prvič odkrita za film. Kako radi bi videli, da bi istrska pokrajina, ki je bila v letošnjem zgodnjem poletju lepa kot redkokatero leto, dajala povzdigujoč okvir filmu, ki bi bil vreden velikega Maupassantovega imena. In kako žal nam bo, če bo-
smeli naprtiti krivdo za eventualni neuspe*, ((Triglav filmu«; prvič zato, ker ni sam realiziral filma po Čapovem scenariju, ki je bil, kolikor smo poučeni, dober, in drugič, ker se je spustil v tako koprodukcijo, ki bo v zvezi z Maupassantovim delom kompromitirala slovensko filmsko podjetje pred svetom in ki je za podjetje tudi z u-metniškega stališča poniževalna. Slovenskim igralcem so namreč dodeljene le stranske vloge in film je izdelan le v nemščini in ne, kot se je prvotno mislilo, tudi v slovenščini.
»Triglav film« se bo moral torej spet spomniti, da pripravi kak slovenski film. Pa tudi v koprodukcijo lahko gre, toda samo tako, kjer bo finančno in umetniško res koproducent, ne pa — zlasti u-metniško sub-producent.
rho
jem ter v ljubljanskem časopisju na ugodna poročila in pohvalne ocene.
V ljubljanski D»ami je gledališče gostovalo 14. februarja 1954 popoldne in zvečer z ((Odločitvijo« Jožeta Zemljana. Prva teh dveh predstav je bila obenem premiera, ker so oblasti v Skednju 1. februarja igro onemogočile, druga je bila posvečena proslavi sedemdesetletnice tržaškega rojaka Ivana Regenta.
Skupina Jožko Lukeš —
Štefka Drolc — Miha Baloh je gostovala v komediji ((Vsakih sto let« v Mariboru in v ljubljanskem Mestnem gledališču.
Pod okriljem Društva slovenskih dramskih umetnikov so člani, zaposleni v komediji «Vsai:ih Sto let« gostovali s to komedijo v Sežani, Komnu, Vipavi in Ajdovščini.
V tej sezoni so gostovali tudi slovenski ansambli iz matične države v Trstu. Skupina igralcev iz ljubljanske Drame je nastopila pod okriljem tržaškega Dramatičnega društva v Avditoriju 26. in 27. septembra 1953 s Shawo-vim «Pygmalionom», ki je navdušil tržaško občinstvo prav tako zaradi kvalitetne igre kakor zaradi dejstva, da je prišlo tržaško občinstvo prvič po vojni zopet v stik z umetniki iz osrednje slovenske dramske ustanove.
i«
Študentka Plemljeva igra v filmu »Greh« ciganko.
Mestno gledališče iz Ljubljane je gostovalo pod okriljem tržaškega SNG 20. ;n 21. februarja 1954 v Avditoriju s Priestleyevo dramo «Cas in Conwayevi» ter tako učvrstilo prijateljske odnose med obema gledališčema, ki so se bili navezali že v prejšnji sezoni ob Pugetovi komediji ((Srečni dnevi«.
Se važnejše je bilo prvo večje gostovanje ljubljanske Drame pod okriljem tržaškega SNG v Avditoriju 15. maja 1954 z Linhartovo igro »Matiček se ženi« in 16. maja 1954 s Cankarjevimi «Hlapci». Na obeh straneh so se pri tej priliki izrazile želje, da oi se tesnejši stiki med ljubljansko Dramo in tržaškim občinstvom večkrat obnavljali.
Ko je od 3. do 11. julija 1954 gostovala na Stadionu 1. maj pod okriljem Glasbene Matice in Slovensko-hrvatske prosvetne zveze tudi ljubljanska Opera, se je tržaškim Slovencem izpolnila dolgoletna želja, da bi mogli v Trstu poslušati obe ustanovi Slovenskega nerodnega gledališča Slovenije, Dramo in O-pero.
Posamezni člani gledališča so med sezono gostovali v Sloveniji, tov. Jože Babič je režiral v Mariboru Herberto-vo komedijo «Vsakih sto let« in Krefotovo dramo «Velika puntarija«. Tov Miha Baloh je gostoval dvakrat na Jesenicah.
V Trstu so gostovali posamezni člani raznih ustanov iz matične države. Fran 2i-žek iz Maribora je režiral dramo Maksima Gorkega »Vaša Zeleznova«. Jože Gale iz ljubljanskega Mestnega gledališča je režiral komedijo Normana Krasne »Draga Ruth«. V tej komediji je gostovala tov. Nada Bavdaž iz Prešernovega gledališča v Kranju, ki je dvakrat igrala
(Nadaljevanje na a, strani)
sedaj priznali celo nekaj materialističnih tendenc.
Pojavila pa sta se tudi dva nova »filozofa«, do danes nepoznana — 2danov in Kalinin, Nekateri komentatorji na Zahodu povezujejo to dejstvo z novo politiko ((kolektivnega vodstva« in menijo, da bi novp vodstvo s tem rado pokazalo, da Stalin ni bil edini predstavnik sodobne ruske filozofije. Vse kaže, da bo to tudi kar držalo, kajti Stalinu posvečeni prostor se je v novi izdaji zmanjšal od 15,5) kolon na II t. j. za več kot 30 odst.
Toda to kar preseneča, je dejstvo, da danes v Sovjetski zvezi ni niti enega živečega filozofa. Tako je vsaj ’ razvidno iz samega slovarja, ker med živečimi ni omenjen nihče drug kot samo Mao Ce Tung, kateremu pa so posvetili 8 kolon. Kaj takega se seveda lahko zgodi samo tam, kjer se smejo s filozofijo in družbenimi vedami (razen zgodovine seveda) baviti samo vodilni politični funkcionarji. Ker pa danes v Sovjetski zvezi še ni popolnoma jasno, kdo bo dokončno zasedel vrhovni prestol in zato tudi edino veljavno in zveličavno stolico filozofije, zato je seveda bolje, če filozofski slovar previdno zamolči vse.
Toda vrnimo se k Stalinu, ki ga nova izdaja slovarja že zelo demontira. Naj navedemo nekaj primerjav:
V izdaji iz leta 1952 je Stalin še genialni teoretik, šef svetovnega proletariata ter prijatelj in sodelavec Lenina. V izdaji iz leta 1954 pa ni več genialen, njegova kapaciteta ni več svetovna ir. ni več Leninov prijatelj in sodelavec, pač pa le njegov zvesti učenec.
1952.: V izgnanstvu leta 1913 je Stalin leninsko rešil glavna vprašanja vojne, miru in revolucije.
1954.: V izgnanstvu... je Stalin sprejel Leninovo in-ternacionalistično staliide do vojne, miru in revolucije.
V letošnji izdaji to nadalje črtali cele odstavke, ki so govorili o tem, kako je Stalin vodil delo VT. kongresa, na katerem so pripravljali oboroženo vstajo, dalje, kako je bil organizator oktobrske revolucije in utemeljitelj prve socialistične države. To je bilo seveda še najbolj pametno, kajti vso praktično organizacijo vstaje je vodil neposredno Trocki in Stalin je to sam zapisal leta 1918. Ta tekst je Stalin sicer odstranil iz svojih Zbranih del, toda «Pravda» z dne 6. novembra 1918 še obstaja-in tam Stalin piše. da mora biti partija za uspeh vstaje hvaležna predvsem Trockemu.
Dalje so v novi izdaji izpustili vse, kar so prej pripisovali Stalinu glede zmag v državljanski vojni, glede partijske teorije in preobrazbe dežele. Prav tako so izpustili tudi odstavek, ki proslavlja Stalina za ustvarjalca rdeče armade, zmagovalca pri Caricinu, zmagovalca nad Kolčakom, Denikinom in Vranglom. Celo zasluge iz druge svetovne vojne mu odrekajo.
1952.:	Pod neposrednim
vodstvom Stalina je rdeča armada obvarovala neodvisnost dežele.
1954.: Pod vodstvom partije je rdeča armada obvarovala itd.
Celo legenda o Stalinovi zmagi pri Stalingradu je v novi izdaji odpadla.
1952.: Znanstvena zgodovina boljševikov, ki jo je napisal J. V. Stalin, je ideološko oborožila itd.
1954.: Znanstvena zgodovina boljševikov, ki jo je sestavila posebna komisija pri CK in ki jo je odobril CK je ideološko oborožila itd.
Stalinovi citati o humanizmu, rasizmu, suženjstvu, nacionalnem vprašanju, lingvistiki itd. so tudi odpadli, kar je opazno po vsej novi izdaji slovarja. Genialnost nova izdaja priznava samo še Marxovemu ((Kapitalu« in Leninovemu delu »Materializem in empiriokritici-zem«.
Spremembam v filozofskem slovarju seveda ni treba pripisovati kdo ve kakšnega daljnosežnega pomena. Toda v vrsti podatkov, ki jih že imamo o dogodkih v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti, tudi ta slovar priča o absurdu, do katerega so prignali tudi znanost. Ce sta avtorja slovarja M. Rosenthal in P. Ju-din še pri pameti, potem vzbujata pomilovanje, kajti že sedaj morata v strahu opazovati od kod pihlja veter, da bo naslednja izdaja slovarja v skladu z vsemi personalnimi spremembami, ki se utegnejo zgoditi v naslednjih letih do nove, pete izdaje Filozofskega slovarja.
r'
Naše nedeljsko branje
(Odlomek iz povesti MiSka Kranjca. »SENCA MOJE MLADOSTI")
To je pesem. Zlate mladosti ni. Je grenka, bedna, zavržena, prepletena z revščino, preganjana, preobložena z delom, osamela zaprta v sobo in na tesen shuntec».
In vendar — večno bo o-hranila svojevrsten čar.
Ze je Nacek shodil. Kolovratil je po tratnicah, po kolnikih, po vrtovih, silil na moj hrbet, kjer mi je občepel kakor goba.
Bil je moja večna senca.
In vendar — že smo se lahko odtrgali od doma. Zaklenili smo duri, skrili ključ na polico ali na okno in smo šli. Moji senci — oba bratca — sta šli za menoj, ena spredaj, ena zadaj. Vrtovi so postali naši. naši so postali kolniki, naši travniki, naše njive — vse je na svoj način postalo naše. Naši so bili jarki z ribami, naši so bili gozdovi.
Nikdar se nisem mogel rešiti teh svojih senc. Se v nedeljo ne. C e sem se skušal odtrgati — senca je pazila in že tekla za mano, jokala, klicala. Mati mi je dovolila: «Le tako pojdi, da te ne bosta videla!« Toda kako more človek kam, da ga ne bi spremljala senca? Vanek me je zagledal in že je vpil:
«Jaz tudi!« Za njim je začel Nacek:
«Jaz tudi Is
Tekel sem, da bi se ju rešil, toda tekla sta za mano:	spredaj Vanek, daleč
za njim se je kotalil Nacek in oba sta klicala, vpila, jokala. Iz srda sem kje pod jablano obsedel in prijel za palico. A tudi senci sta v primerni razdalji obsedeli. Ce sem šel za njima, sta se umikala, če sem hotel naprej, sta mi sledila.
Ce pa sem jima nazadnje le pobegnil, ker sem bil hi-trejši, si nisem nikjer našel pokoja: zdelo se mi je, da od povsod kriči, kliče proti meni.
Klicalo je, kar naprej me je klicalo. Se ponoči nisem imel miru. kakor da se je ta senca prilepila na mojo dušo. Kadarkoli sem planil pokonci in obstal v svojem kotu sem kričal: nDrži se, dobro se drži!« — Ali pa: «Teci, teci vendar!« in tekli smo. Kolikor nismo mogli preteči čez dan, smo tekli ponoči. Za nami pa so tekli strici, ujci, strine, kmetje, kmetice, otroci, psi so lajali za nami — vse je teklo in vse nas je podilo. A če že ne kaj drugega: če sem o-stal sam — vsaj v sanjah! — glej že se je prilepila senca na moje življenje in klicala;
«Miškec, čakaj me!«
Tako smo tekli. Z nami pa je šla lakota, senca nas vseh treh. Ali smo sploh kdaj bili siti? Morebiti smo kdaj sanjali, kaj pomeni in kako je, če si sit. Ali človek Si jedel, jedel poma-lem kar naprej, vekomaj, tudi ponoči, da, vso noč, ves dan, jedel bi speč, ker želja po jedi tudi med spanjem ni popustila.
Jedli smo vse, kar je mati skuhala ali spekla. Jedli smo, kar smo dobili drugod. Stikali smo za pticami, lovili smo ribe. pekli vse to in jedli. Jedli smo s polja tuj krompir in koruzo, jedli smo surovo repo. Jedli smo z njiv čebulo in česen. Spomladi smo jedli tudi česnove stroke in lukec, ki so jih kmetice zasadile. O-birali smo dozorevajoči mak. Obirali smo vrtove: jabolka, ki zorijo jeseni, smo jedli poleti. Jedli smo sadje ves dan in nikoli ga ni bilo preveč.
Ne le mi! Mrgolelo nas je v naši Poljani. Bili smo kakor škorci.
Tudi drugi so vlačili za seboj sence kakor jaz. Nekateri Še več. Matere so nam kar naprej rodile in lepile te komaj rojene sence na naš hrbet in na našo dušo. In te sence so nas spremljale povsod, postale so del naše bi tnosti.
Navadil si se na to senco. Naj si jo sprva še tako mrzil, ker ti je jemala tisto tvojo prelepo mladostno prostost, nazadnje si se tako navadil nanjo, da brez nje že nisi mogel več živeti. Celo si jo nazadnje potreboval. Sla je s teboj, s teboj se je smejala, s teboj jokala, s teboj bila zaskrbljena, s teboj je živela in tebe imela tako rada, da bi umrla, če bi se morala ločiti od tebe!
Matere so vedno trdile, koliko trpijo s svojimi otroki. Rodile so nas, imele so skrbi z nami: garale so, da so nas prehranile in da so imele kaj krpati za nas, da nismo bili goli. Pripovedovale so nam, kaj smemo in Česa ne, učile so nas moliti. Mi smo pa krojili življenje po svoje. Mati je nosila otroka v svojem telesu devet mesecev, in nekaj mesecev ga je naddjala. Toda jaz sem ga na trebuhu vlačil celo leto. nato sem ga preložil na hrbet in sem ga tam prikoval nase za dve leti. Z njim sem tekal po pasikah, z njim preskakoval jarke in plotove. Moje roke so bile dolge, jaz pa droban in majhen. Mati in oče sta nas učila, da ne smemo krasti. Jaz pa sem odločal, kaj se sme ukrasti, in kaj ne, koliko in kje, komu in zakaj prav temu. Jaz sem odločal, kaj se sme govoriti in kaj je mrzko, kakor je za grde stvari re
kla Radošičeva mamca. Mati je skuhala dvakrat na dan, le kadar je bila doma, smo jedli po trikrat, a nikdar do sita. Kar smo pojedli ves dan. bi lahko samo enkrat. Jaz pa sem napekel tujega krompirja, da nam ga je bilo dovolj. Napekel sem tuje koruze, da smo bili siti. Nabral sem jabolk, hrušk, sliv — sploh sadja, da smo bili napolnjeni s tropom, kakor stiskalnica kadar stiskajo. Nalovil sem rib, da so jih tudi drugi imeli dovolj, nanosil sem ptic, da je bila čudovita večerja: čeprav je oče prišel odkod z dela, kjer se je najedel, teh ptic doma se je nazadnje le še dotaknil.
Sen o zlati mladosti... Kaj je lepše: sanje o njej ali ona sama?
___/
Počitek v hribih
V MLADI IZRAELSKI DRŽAVI
BOJ PROTI BEDI MLADINE
ena najvažnejših nalog izraelskega naroda
Izrael je mlada država, ki bi si lahko z vso pravico dala naziv. «dežela mladine*. Odrasli, ki sodelujejo pri graditvi države, vidijo v mladini uresničenje svojih sanj. Nudijo ji več svoboščin, kot jih ima mladina v deželah, v katerih so družabne in državne uredbe urejene in utrjene. Iz njihovih duš je izginil pritisk stoletij in verujejo v svojo bodočnost. Mladine ne razvajajo, marveč stremijo za tem. da ji vcepijo zavest odgovornosti in občutek, da je ona sama oblikovalka prihodnosti.
Zgornja trditev pa ne postaja nikak problem generacij, ker slone vse stopnje vzgoje na enakovrednosti obeh spolov, kar ustvarja tovarištvo med žensko in moškim. Mladina dolguje svojo svobodo zdravemu moralnemu ozračju, ki je eden izmed najvažnejših značilnosti družabnega življenja v Izraelu. To velja predvsem za kolektivna naselja, imenovana «kibbuzim». Tam dorašča mladina v skupnosti, vendar ne ločena od sveta in odraslih. Isto velja za mestno
I -
I mladino, ki ima svojo organi-' zacijo in je ideološko poveza-! na s «kibbuzimi». Ker ima vsaka politična in verska skupina svoje naselje, ima vsak odraščajoči prosto izbiro pri vključevanju v ta ali oni politični sestav.
Tej vzgoji nekateri oporekajo in iščejo v njej senčne strani. Mladino primerjajo sadu kakteje, ki je zunaj bodeč, znotraj pa sladek in nežen. Pogum, neustrašenost in hrabrost, ki so izrazite lastnosti mladincev in mladink, se dostikrat izražajo v skrajni odkritosrčnosti, ki bode in meji na osornost.
Nenehno vrenje velikih množic priseljencev, ki po drugi svetovni vojni prihajajo v deželo iz vseh delov sveta, vzgojo mladine zelo otežkoča. Kako velikanske naloge stoje pred izraelskim narodom in čakajo rešitve, pokaže slika, ki jo nudijo siromašni predeli mest, kjer je beda priseljencev nepopisna. Vgnezdili so se po razvalinah, v polpo-drtih hišah in po taboriščih.
Za tako stanje ni krivo po-
INTERVJU NAŠEGA POROČEVALCA S STAROSTO TABORNIŠKEGA RODU «MODRI VAL»
Taborjenje v Savinjski dolini
rojstni dan taborniške organizacije v Trstu
Pozimi sta hili ustanovljeni družini Belih oalehnu" in JariransUena delfina" - Svečana 7.anhlinha nh tabornem nnnin
Pozimi sta bili ustanovljeni družini »Belih galebov" in »Jadranskega delfina" - Svečana zaobljuba ob tabornem ognju Tesna vez med tržaškimi in prekmurskimi taborniki sklopljena med taborjenjem - Velika pozornost Polzelčanov
Naš poročevalec za nedelj-so mladinsko stran je po povratku tabornikov s tritedenskega taborjenja v Savinjski dolini počakal njihovega starosto in pričel z njim intervju na nenavaden način: «Vraga, kaj pa ste izginili iz Trsta, da skoro nihče ni vedel za vas, ko da gre za kako konspirativno zadevo*.
«Nikar ne pretiravajte*, se je nasmehnil od savinjskega sonca zagoreli starosta. «Res nismo naše organizacije in priprav za taborjenje obešali na veliki zvon, toda o obstoju taborniške organizacije «Rodu modrega vala* je bilo govora na občnem zboru Slovenskega planinskega društva in tudi na skupnem zborovanju vseh slovenskih solnikov pri Sv. Ivanu. Poleg teh pa je bila o našem delu obveščena manjša skupina slovenskih dobrotnikov, ki so gmotno podprli našo organizacijo v njenih početkih*.
cToda čemu taka skromnost*, je ugovarjal naš poročevalec.
((Verjemite, to ni skrom-nest, prej previdnost. Res, da smo ustanovili prvo družino, Družino belih galebov, že decembra, v februarju letošnjega pa Družino jadranskega delfina, toda meni se zdi, da je pravi rojstni dan taborniške organizacije v Trstu šele dan pričetka našega taborjenja.
Slovenci v Trstu imamo taborniške tradicije in splošno vlada prepričanje, da je taborjenje samo neka oblika letovanja, kjer se udobna hotelska soba zamenja s skromnim šotorom. Toda to pojmovanje je zmotno. Taborništvo je mladinska in predvsem vzgojna organizacija. In v teni je bilo glavno vprašanje: ali bomo uspeli vkoreniniti med slovensko tržaško mladino pravo taborniško misel. Odgovor na to vprašanje smo pričakovali šele na prvem taborjenju, kajti maloštevilni člani — dijaki, ki so se med letom udeleževali sestankov, msr mogli sredi štirih sten še doumeti veličine taborniškega življenja: morali so doživeti, da so postali res pravi taborniki*.
»Iz vaših besed razumem, da se je poskus posrečil*, je vprašal naš poročevalec.
«Da, popolnoma*, je bil jasen odgovor. O tem sem se najbolj prepričal predzadnji večer ob tabornem ognju, ko so mladi taborniki po opravičenjem prvem taborniškem izpitu položili slovesno taborniško zaobljubo. Čutil sem to, ko sem vsakemu posebej preko ognja podal roko, bral sem to v njegovem žarečem pogledu, ko je simbolično preskočil ogenj. Ta večer je gotovo bil eden najlepših. Toda vsak večer je bilo lepo pri tabornem ognju. Vendar bosta našim tabornikom ostala poleg večera, ko so postali pravi taborniki, v spominu še dva lepa večera: ko smo imeli v gosteh tovariški taborniški rod Veselega vetra iz Murske Sobote, ki je taboril v dve ure oddaljenem Mozirju in večer, ko so nas obiskali domačini iz Polzele.
Prvi naš izlet je bil v Mozirje, toda tam smo tabor ((Veselega vetra* našli skoro prazen, ker je bila večina tabornikov Prekmurcev v Savinjskih planinah na izletu.
Nekaj dni nato so nam vrnili obisk, ostali pri nas na večerji in pri tabornem ognju, kjer 50 izvedli ves, zares kvaliteten program, gostje sami. Toda bolj kot program, je prisrčnost Prekmurcev pripomogla, da so se
spletle med tržaškimi in j prekmurskimi taborniki tesne vezi poznanstva in prijateljstva. Ko so se nekaj dni nato vračali domov in se vozili z vlakom v neposredni blir žini našega tabora, smo jih v špalirju pozdravljali. Nji-hcv odzdrav:	šopek rdečih
nageljnov in spominska knjiga s posvetilno pesmijo, katere zadnja kritica se glasi:
«In vsem pri srcu je toplo [postalo,
ko se spoznal je z bratom [brat
in z ognjem je prijateljstvo [zaplapolalo in v srcih se preneslo prek [pregrad!«
Prav tako topel je bil večer ob obisku Polzelčanov. Piogram smo izvedli Tržačani sami, seveda ne tako dobrega kot Prekmurci: potem pa je spregovoril predsednik občinskega ljudskega odbora in nas pozdravil v imenu vseh občanov Polzele, nakar so nam predstavniki vseh mogočih organizacij in ustanov izročili v dar slovenske knjige. Vsaka knjiga nosi posvetilo ene izmed organizacij in ustanov. Ta pozornost, ki ni bila edina, nam je segla do srca. Polzelčani, pa ne sa-nin predstavniki občinskega odbora, ravnateljstva tovarne nogavic in sindikata, temveč vsak posameznik, se je živo zanimal za nas in za naše potrebe in vse je skrbelo, ali srnj v njihovi sredi zadovoljni).
((Govorili ste mi o večernem ognju*, je naš poročevalec prekinil taborniškega starosto, »toda dan se začenja zjutraj. Rad bi vedel kako ste preživeli vse dni, kakšen dnevni red ste imeli?* ((Vstajali smo ob sedmih.
Takoj nato smo imeli razgibalne vaje, sledilo je umivanje in pospravljanje šotorov. Ob 8. uri je bil obilen zajtrk. Po zajtrku urejevanje tabora. Od devete do desete ure teoretično predavanje o taborništvu. Po izdatni južini pa so sledile vaje v praktičnem taborništvu vse do poldneva. Po kosilu je bila ura molka — počitka. Nato smo se šli kopat in se vozit s čolni, ki so nam jih ponudili delavci iz tovarne nogavic v Polzeli. Tudi po drugi južini, ob 4. uri popoldne, je mladina prosto zbijala žogo ali se ukvarjala z drugimi športi in igrami. Ob 6.30 je bila pevska vaja, ob 7. uri zvečer večerja, nato pa zbor in spuščanje zastave, ki smo jo
vsak dan dvignili ob 8. uri zjutraj pred zajtrkom. Kmalu potem smo se zbrali pri tabornem ognju, kjer smo se zabavali do 10. ure, nakar sme. legli k počitku*.
Poročevalec se je lepo zahvalil za podatke in dejal: «Podali ste nam nekako okvirno sliko celega taborjenja. toda nas posebno zanimajo vtisi, ki jih je mladina odnesla s taborjenja*.
«Potem pa ste prišli na napačen naslov*, je odvrnil starosta. ((Morali boste poiskati mlade tabornike same. Tam na barkovljanskih školjih jih dobite vsako popoldne. Vprašajte po bratu Velesu ali Črtu, tudi brat Skala vam bo znal kaj povedati. Njega spoznate po ožganem nosu:
pr; tabornem ognju mu je Svejk «dal ognja* preveč od blizu. Pa še druge tabornike boste tam srečali. Njim gre beseda!*.
Bratu starosti smo morali pritrditi, toda v svojih izvajanjih se je dotaknil tolikih vprašanj, predvsem vprašanja taborništva kot vzgojne organizacije, da smo ga naprosili, da nam še kdaj spregovori o tej, za Tržačane novi obliki mladinske organizacije.
«Prav rad se odzovem vašemu vabilu. Res je treba spregovoriti mladini in tudi staršem; toda tudi v propagiranju taborništva ima prvo besedo mladina sama*, je zaključil razgovor taborniški starosta.
manjkanje dobre volje pri o-mejevanju revščine, ampak materialno pomanjkanje finančno preobremenjene države. Treba je obiskati otroške domove, vrtce in šole, v katerih se vedno izraža prizadevnost, kako odtegniti mestno mladino bedi in jo vzgojiti v svobodoljubne in vedre ljudi. Za te cilje se ne bore morda iz dobrodelnosti, ampak z željo, preprečiti mladini, da bi utonila v bedi.
To dosegajo na razne načine. Zavod «Aliyah» sprejema otroke iz taborišč, da bi jih odtegnil slabim vplivom okolice. Tako ima WIZO (Wo-men’s International Zionist Organization) svojo vzgojno metodo, t. j., da uporablja za sleherni problem primerno rešitev. Zgradil je veliko število vzgojnih zavodov in različnih tečajev. V bličini taborišč je organiziral jasli, vrtce, in igrišča, v katerih so otroci od jutra do večera. Ustanova «Aliyah» je uredila s švicarskim sodelovanjem o-troško vas Kiriath Yearim pri Abu Goseh v jeruzalemskem koridoru, kjer se vzgajajo otroci, ki živijo v moralno nezdravem okolju; življenje v tej vasi je združeno z delom po modernih pedagoških načelih.
Boj proti bedi mladine, ki jo povzroča masovno priseljevanje, je ena izmed najvažnejših nalog, ki si jih je zastavila mlada država. Iz vsega sveta se stekajo v to deželo velike množice, prežete z eno samo mislijo, postati spet en narod. Toda ta naloga je težka in ni takoj uresničljiva. Izvedla jo bo lahko le zdrava in dobro vzgojena mladina.
(Po «Das Wochenende«)
ŠTUDENTOVSKA DELEGACIJA V PARIZU
Delegacija Zveze študentov Jugoslavije je te dni odpotovala v Francijo, kjer bo gost tamkajšnje Francoske študentske unije. Delegacija si bo o-gledala številna francoska mesta med njimi seveda tudi Pariz. Verjetno bodo delegati obiskali tudi nekatera delovna taborišča, kjer delajo čez poletje jugoslovanski študenti, da bi si z ‘zaslužkom ogledali Francijo.
'MM
t.
h
Prvi tabor Rodu modrega vala v Savinjski dolini od 9. do 30. julija
V ZAHODNO NEMČIJO IN DANSKO
Skupina 37 mladih delavcev iz Srbije, Hrvatske, Bosne, Makedonije in Crne gore je odpotovala na 14-dnevni obisk mladine Socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije. O-biskali bodo industrijsko področje Porurja in navezali stike z mladimi nemškimi delavci.
Druga skupina 29 jugoslovanskih kmečkih --fantov je odpotovala na 14-devno turnejo po Danski, kjer si bodo ogledali zadružništvo in delo danske mladine v kmetijstvu.
ZASTOPSTVO NEMŠKE SOCIALISTIČNE MLADINE V JUGOSLAVIJI
Kot gost centralnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije je prispela v Jugoslavijo delegacija 9 članov osrednjega vodstva mladine socialistične stranke Zahodne Nemčije z generalnim sekretarjem Wer-ner.iem Buchstlerjem na čelu. Med 10-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji bodo imeli voditelji nemških mladih socialistov razgovore s člani centralnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije o možnostih medsebojnega sodelovanja. Med obiskom v Beogradu bosta nemške mladince, med katerimi sta tudi dva poslanca, sprejela podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič in sekretar Velimir Stoj-nič.
K ;AR1CA JAGOD.
Živel je nekoč mandarin, ki je bil zelo hitre jeze in strog, da le kaj. Bila Je zima. Kar na lepem se )e razjezil na prvega svetnika in mu ukazal, naj mu do naslednjega dne prinese košarico jagod; če ne — mu odseka glavo.
Svetnik je molče odšel. Se reči si ni upal, da je sedaj zima im da jagod ni-
kjer ni. Bal se je, da ne izgubi glave.
Ko se je vrnil domov ves pobit, ga vpraša sin:
«Kaj pa je s teboj očka, da si tako slabe volje?*
«Ni treba, da otroci vse vedo!* je ostro odgovoril oče.
«-Otroci, ki so delili s starši veselje, naj dele še žalost!* je modro odgovo-
ril ^sin. Očetu je bilo to vseč in mu je vse povedal.
»Pusti me, grem jaz k mandarinu!* je sklenil gin. Vzel Je piščalko ta šel. V vrtu pred mandarinovo hišo je začel piskati, kot bi vabil kače. Piskal je dolgo in vztrajno. Mandarin ga je ves šas poslusal, ko pa se je naveličal, ga da pripeljati predse.
»Kaj počneš v mojem vrtu? Zakaj že ves dan piskaš?* ga je vprašal.
»Kače vabim! Kačji strup rabim, očetu za zdravilo,* je odgovoril mladenič.
»Kaj pa je očetu?*
«Gad ga je pičil,* je odgovoril sin.
«Saj to ni mogoče, kje pa so sedaj sredi zime gadi,* je ugovarjal mandarin.
«Vidite,* je dejal mladenič, «če veste, da poz mi ni kač, prav tako veste, da pozimi nj jagod. Zakaj ste potem ukazali očetu, naj vam prinese celo košarico jagod?*
Mandarinu je bila mladeničeva prebrsanost všeč. Odpustil je svetniku, sna pa bogato nagradil.
Osel, ki
Bila je nevihta. Neki popotnik se je ves moker in pre-mražen, komaj prebil do gostilne. V hiši je bilo sicer toplo, toda okoli peči ni bilo prostora. Vse je bilo polno in nihče ni hotel odstopiti prostora premraženemu prišlecu.
Popotnik malo počaka, potem pa reče gostilničarju: «Imaš kaj jesti?*
((Pravkar bo kuhan fižol s slanino,* mu odgovori ta.
»No, potem vzemi krožnik in nesi malo fižola oslu v hlev, zelo je lačen,* je dejal malomarno popotnik.
«Mar tvoj osel je fižol?* se je čudil gostilničar.
«Moj osel je fižol! Kar hitro mu ga nesi, sicer..,!* se je začel jeziti popotnik.
«Daj no, saj nisem tako neumen, kje si še slišal, da jč osel fižol,* je ugovarjal gostilničar.
»Sedaj mi je pa že zadosti! Kaj stane ta tvoj fižol? Vnaprej ti ga plačam!* je začel popotnik.
»Deset dinarjev.*
«Tu jih imaš! Sedaj pa le hitro!*
Ljudje ob peči so vse to slišali. Ko je gostilničar napolnil krožnik in ga nesel v hlev, so brez besede vstali in drug za drugim šli gledat osla, ki jč fižol.
Medtem se je popotnik prav prijetno namestil pri peči. Kmalu so se vsi vrnili in gostilničar je dejal.
«Ni hotel jesti, samo povohal je in pu-,:l.»
«Eh, osel je osel,* Je dejal popotnik. «Gotovo je slabe volje. Ce ne mara. daj, bom pa jaz, da ne gre v škodo.*
Sestavljena is najboljšega materiala	.
Izdelana po najnovejših tehniških 00 Izbrana eleganca modelov Cene ugodne
Popolno jamstvo za 5 let	^
Zahtevajte jo pri svojem uf8r'
Tovorni prevozi ♦ Tel. št. 5B08 ♦ Osebni a^t0*1,1,
AVTO e AR A**,
»1
o)}
'tl
MEHANIČNO DEJL.AV ■
TRST - Ulica Morerl 7 " B
MOTOM48
DELFINO 160 CCM	2tat
peli® u (• pro<^ 1! r °wy. sec<*/‘
je« *i
»■4..
poPf3 f
ugj|
Postaja za usluge v Nabrežini: FRA^C • ZNIŽANE CENE
RADIO TELEVIZIJA
ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN SKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA
RADIJSKI APARATI
MARELLf
UNDA
SIEMENS
PHONOLA
iW»> (»IKM*
mm
TELEVIZIJSKI AP-*!
MARELLI
UNDA
ELEKTR. GOSP. APAR A^f
L,lk ,
HOOVER
HOOVER
HLADl^V
SIBIR
SIBIR
A
Preden se odločite za nakup
kakršn**^ v
televizijskega ali gospodinjskega aparat le obiščete	/-|	J	*
RADIO S?,4
OPČINE — UL. MONTE B ft9nO'1* Telefon: trgovina 21-155 er.
NA OBROKE
Sadovnjaki na strmih zemljiščih
Nekaj navodil In praktičnih nasvetov - Tudi na s rmlh pobočjih je mogoče saditi sadno drevje
Tudi
na strmih in prav str-
” Wdn * Je m0S°ee Sadi’ ‘ sadno drevje, če je zemlja
?,VOlj Sloboka. Tu uspevajo
‘ m*nj zahtevna sadna Ple-
®«a m sorte. Obče so močno
ISm Slabši za s*djar-Etv° kot manj strmi.
Eemliišče je S pad-
“!0d 25 do 45 odst., prav tem S 45 do 70 odst' pad' cdst	z	več kakor 70
s,d ' padca niso pripravne /a drevje. Na strmine od
i 100 °dst' spada 1* «
tersmtCm k° so na strmem
Prav ,tm°fČe terase’ >ih na »SUM. n*8- ie®ati ne moremo
St Na f^Gr bd bile Predra-
2adovoljHie“ f6tu *e moramo trnn „	,	’ da s smo-
Iti v red’tvijo dobimo nasad,
dostopen° v?’11 P°teh d°br° čaio n. ’	zne potl omogo-
cionai	V nasadp ^ ra-
ja. ku!! oskrbo sadnega drev-so tudi ^ Vrsta voznih poti
jo S,J*,r“ne POti’ kl teče-jem	0	8	sadnim drev-
Po slojnicah.
ia v n dzeditev nasada priha.
Pravitf Zl'Je 16 Ueba na' k; im* d na zemljišču, ttav r,nraZn?bke strmine, četa Več wreČe” padec ne zna-da še m° .25*^5 °dst. ali mor. bi [)ii0 8	takem terenu
dostikm* rasiranje težavno, 'e naDra, r8 tUd‘ nepotrebno, sad Ter V jamo travniški na-
blematičnrranie je lahko
pro-
- Padpa 6 yrednosti, če zna-j* dosti VCC kot 25 °dst., ker
Se ntorem(!neliSkih del’ ki jih iožljivim opraviti z razpo-
je teren' |S r°3'' čimbolj strm
terasirarijbem Veb-P so stroški
Strme in'
bi bilo m Prav strme hribe Ernah noU,°8.OČe obdelovati v *eras. prj ecjeSa padca (brez delave taken\ načinu ob-°bdelava Dnevarp°st erozije. Ptibaja v ° ?.ajVeeji strmini manj v nP.as'b sadovnjakih travo kot pL?’ ker 'mamo rili P* sm0 i tur°. Pouda-strmine manj6’ da spadajo na Plemena in Zahtevna sadna
m ,	11	Rn*i.
pri katerih obdelovati
sorte,
redn0
- treba zemlje,
'i-savna r„-
*ernlj0 pre. Sa dobro varuje ,.Uje bitrost troz'jo in zmanj-če*ml3a Vpltkanja vode. „ ,naPravira Vodo še bolje, ra *cn* jarkp° ? sadovnjaku ',rasne „ terasne poti.
baioi
'«0;
Poti
imajo „ 'ati Promet
dvojno
T°Z°čati n,rfevat* vlago in . o-
dov»iaku r'onin (delal v
*bi° •teren
kujejo Sadilne
L,.!?", »d. „ „„J
nasadu. Stroj-
'tatera S«
's*jo sadilJl.1 Prestrm, se erase, ki za-
, dela v obdeiavn
m°8oča n,eml3e na njih m, Potrebna nV,adn° pa tudi
vzdfj^0 i* drevje
n 1 3e v Vsak	kolobarje,
So de,o vsakem primeru roč.
Na D
tej1"1* PaprlvI88"1 zemljišču 7Zav„a, Pzava sadilnih teras
bVje v jame .'"d11"0 sadn0
J	3e razvidno.
» jakov nš	dva tipa
*tih zerar -Strm‘b in
a> sad	^’b-
V0raSah' "ki drseV3e na sadilnih ne so navezane na
sa-
prav
ki
15 Poti-
Vpjnsadn°
,b)
<y-mc»h
"era:
Pra
sasti
^drevje sadimo po drevesne
So>o teZ^8rji) lpJa--
VzPoredno ,e Potl’ kl teie~ vu. °beh n Vrstami. biCaJ '‘/»dn^evje^1^?0
lir,..., Tera.. “1LVje p0 5|0,-
jtjer fj' Vrst,6 sPrttihk°liČirn0
boi, e terasn	dreves.
Ifcrn Ukazen. V”1’ nai bo"ta
k>	ki^6 p°(rebna vozle-	kl -
vsaken
'rasa * temgvežneaV,adn0 Se'
Cen* Pot,.	teras®	m
bekaj	pot)	na	»trlo	m°ra	imeti
•m,
ticjg 0 Odst \Tn' n- pr- od e
*- Tpdi ! Cer bl bila —-
bi bi-
bs ^ EPoSJatl' k"
P» .rn°torna ,Uen neP°rab-
‘trm, av strmf, °zila 'n s,r°-kan,n det j cesto ali prav
pr> kar ‘L*' -trdit, s Ceste ada. p drazuje na-
Pravn!. 'n terasne
tleh
aV|i.
Plan Pio _. *a5ne poti
tri° desko.eprje Str°jpo s
jo rabi-
bio ‘ravnn	Pr®j	odstrani-
“	kl
S
N*
drevj 'trmim saH Pa mora'; drovesne‘m0 £adno
Pe kot biti	3ame.	ki
Vosm u t,ste v V”3 drugač-kratka r‘°bar Vaai v.frasa,
brežin TE]}aN„ASaDi
NiM1 HOTMl
l'amkknftasa- Pravrrmini je mo t kol°bar tJu, 0 obliko-
ravnin,. D,e-strm
Prav rfsasti ko, k° lmenuje-trebn0 kolob°bar' Pri "a-hia. karnekaJ teh *eV ie p°-J° det Ve‘la	zna-
J za vod-
'Udi
odHop?id,n«0n
°Plj
Kako napravimo terasasti kolobar? Najprej posnamemo rušo, ki jo narežemo v obliki opeke in naložimo ob strani. Travno rušo je treba odkopati tudi na mestu, kjer bo brežina kolobarja. Izkopana ploskev ima obliko elipse, ki je bolj iztegnjena na večji strmini. Ce ne bi odkopali ru. še na bodoči brežini, bi lahko pozneje del kolobarja zdrknil navzdol.
Nato izkopljemo živico in jo odložimo ob straneh. Potem pričnemo kopati mrtvico, ki jo spravljamo na spodnjo brežino. Mrtvice izkopljemo toliko da je nagnjeno dno proti hribu, upoštevajoč še sesedanje zemlje na nasutem delu kolobarja.
Na prerahljano mrtvico namečemo vsaj 40 cm debelo plast živice, kar velja tudi za spodnjo brežino. Ce nimamo dovolj rodovitne zemlje, jo vzamemo izven kolobarja ali pa mrtvico izdatno pomešamo s kompostom.
Spodnjo brežino obložimo s travno rušo. Brežine ne smejo biti prestrme, sicer zemlja kmalu zdrkne z njih. Strmina brežine navadno znaša 1:1	(45 stop.). Kolobar mora
viseti proti hribu, sicer ne zadržuje vode.
Pri tako napravljanem kolobarju lahko rastejo korenine na obe strani in navzdol. Dobro bi bilo, da zvabimo vsaj nekaj korenin tudi navzgor. To pa ni mogoče, dokler je na zgornji brežini mrtvica. Napraviti je treba zboljšan terasasti kolobar tako, da odkopljemo na zgornji brežini vsaj 40 cm mrtvice kot pri navadnem kolobarju. To plast mrtvice nadomestimo z rodovitno zemljo, ki jo dobimo nekje ob strani ali pa primešamo mrtvici dosti komposta. Zgornjo brežino kolobarja tudi obložimo s travno rušo. Na ta način omogočimo, da vsaj nekaj korenin raste v smeri nriba. Te korenine zasidralo drevo še z zgornje strani.
Za vsako četrto vrsto, to je približno na vsakih 4(1 m ali še redkeje, napravimo terasno pot. Vrsti ob vozni poti sta za 2-3 m bolj oddaljeni kot ostale, da ni oviran promet. Razdalja med terasnimi potmi ne sme biti prevelika. Te poti so zelo koristne pri opravljanju raznih del v nasadu. Ako so terasne poti n. pr. v r.asadu z jablanami na semenj aku za vsako četrto vrsto, škropimo ali gnojimo s terasne poti dve vrsti dreves na spodnji in dve vrsti na zgornji strmini.
Terasne poti morajo biti nagnjene proti hribu ir. imeti padec po dolžini kot vrste s sadnim drevjem.
Tako napravimo kolobar, ki
visi nekoliko proti hribu
SADILNE TERASE
Namesto da bi kopali drevesne jame napravimo po vsej dolžini zakoličene vrste, ozko teraso, ki je pravzaprav raztegnjen terasasti kolobar. Sadilne terase se znatno razlikujejo od sklenjenih teras (polic) predvsem v tem, da so ožje.
Sadilne terase dobro zadržujejo vodo, ki je navadno manjka na hribu. Drevesni kolobarji zadržujejo neprimerno manj vode kot terase, razen če so povezani z jarki, ki dovajajo vodo k posameznim drevesom.
Zgornja terasna ploskev je široka od 1,5 do 2 m. Njena širina je lahko vseskozi enaka ne glede na različno strmino terena. Na bolj strmem terenu mora biti sadilna terasa višja, sicer pa nižja. Lahko pa menjavamo širino terase, da je na večji strmini ožja, sicer pa širša. Terase tečejo vzporedno med seboj samo pri enakomernem padcu zemljišča sicer se oddaljujejo ali približujejo in je treba ponekod vključiti novo teraso oziroma jo prej zaključiti.
V manjšem nasadu, kjer so vrste s sadnim drevjem kratke in v suhi legi, napravimo vodoravne sadilne terase (brez padca po dolžini), da bolje vpijajo vodo. V nasadu, kjer sj vrste daljše, mora imeti ustrezen padec po dolžini. V vsakem primeru morajo biti terase nagnjene proti hribu.
Sadilne terase gradimo podobno kot navadne terase (police), le da prve niso sklenjene. To pomeni, da se spodnja brežina terase ne nadaljuje tam, kjer neha zgornja brežina spodaj ležeče terase, temveč da so terase med seboj oddaljene.
Pred napravo sadilne terase je treba postaviti profile iz lat ali kolov. Najprej odkopljemo travno rušo, nato živico m končno mrtvico. Mrtvico rabimo za napravo brežine. Na vrh terase in na brežino naj pride vsaj 40 cm de-
bela plast rodovitne zemlje. I brežini še 40 cm debelo plast
Spodnjo brežino uredimo kakor je opisano pri napravi terasastih kolobarjev.
Pri zboljšani sadilni terasi odkopljemo na zgornji terasni
Pravilno posajeno drevo
nagnjenem zemljišču
mrtvice, ki jo nadomestimo z rodovitno zemljo. S tem o-mogočimo razvoj korenin tudi v smer; hriba.
Obe terasni brežini morata biti obloženi s travno rušo ali vsaj zasejani s travno de-teljno mešanico. Nagib brežine znaša 1:1.
Sadilne terase in terasne poti je mogoče izkoriščati za namakanje, če je voda v bližini. V strnjenem nasadu potrebujemo dosti vode tudi za škropljenje in za gnojenje s tekočimi gnojili. Pred napravo nasada mislimo še na ureditev ribnika ali podobnega rezervoarja za vodo!
m
*
■ •>•
■■ ■■
v. -Žjžps.
■': >: .■' ;■ f/.
.v.-'--'. .1.
Letos imajo tudi na Krasu dobro paša, ker ni primanjkovalo dežja. Dobra paša pa se pozna na živini in pri mleku. Trave je bilo tudi dosti, sena pa ne toliko in ni tako dobro, kakor bi moralo biti, ker je med košnjo kmetom nagajal dež
r
OD ŠTIVANA DO ŠKOFIJ
.J
na
Slišijo se pritožbe, da v koloniji ne potekajo stvari, kot bi morale in je osebje pri izvrševanju svoje naloge površno. To se da sklepati iz pripovedovanja otrok, kel tudi iz načina, kako so pet o-trok, ki so oboleli za ošpicami (eden je obolel na driski) poslali domov. Podobna je, kot da bi bila kolonija predvsem za odrasle (osebje), nato šele za mladino.
Razumljivo, da morajo biti za ošpicami oboleli otroci pod stalnim nadzorstvom občinskega zdravnika. Tudi v tem pogledu so pritožbe. O-trok z visoko temperaturo je moral dalj časa čakati ua zdravnika, čeprav so ga starši mnogo prej poklicali in je obljubil, da bo takoj prišel.
PLAVJE
Danes vaški praznik
Plavje vabijo na «šagro»j ki je vsako leto ob prazniku sv. Roka, vaškega patrona. Domači fantje so pripravili «jugno» (plesišče), godba se je pridno vadila, tako da bo zadostila željam vseh vnetih plesalcev, in tako le še čakajo ljudi, ki bodo danes prav gotovo prihiteli iz vseh bližnjih krajev in vasi.
Plavčani vabijo na «šagro» tudi Tržačane in druge okoličane. Postregli jim bodo z dobro kapljico in če hočejo radiča, tistega prav «de primo tajo», ga bodo lahko dobili. Samo nekaj svetujejo Plavčani- kdor namerava priti s kolesom ali motorjem, ta naj previdno vozi po cesti, ki se odcepi od Oreha proti Plav-jam. Cesta je namreč obupna in miljska občinska uprava se nikakor noče potruditi, da bi cesto popravila. Sicer pa je prav, da vidijo tudi drugi, kako skrbi kominformovska občinska uprava za našo vas, posebno še, ker se toliko hvalijo, da pri upravljanju občine ne poznajo diskriminacije.
Zato pa so se domačini tega lokala izogibali. Tretji najemnik pa je bolj posrečen in ima kot pameten in zaveden Slovenec gostilno za to, kar mora biti: da čim bolje postreže gostom.
* * #
Domačini in še bolj tujci občudujejo ob stanovanju u-pokojenega učitelja tov. Škofa (ob cesti, kjer se odcepi krajš-nica na železniško postajo) limonov grm z lepim in zelo sočnim sadom. A še večja redkost je cedra, oziroma njen sad, ki tehta okrog 3/4 kg in vzbuja nemajhno pozornost.
CEROVLJE
Podpisovanje brez „fadige“
Moramo le povedati, kako se je vršilo pri nas podpisovanje resolucije za STO. Kar naenkrat se je znašla na ban-ku našega trgovca, kamor zahajajo žene, ki jim je predvsem za «špežo» in se zato ne marajo trgovcu zameriti. Kaj je lažjega kot pomoliti nepoučeni odjemalki, ki je mogoče še zadolžena, nekaj v podpis, zlasti če se to zabeli z lažmi, kot jih poznajo sa-
mo kominformisti! In tako je naš trgovec brez «fadige» pomagal reševati STQ ali bolje- rečeno: podprl je Vidali-ja pri njegovi ciganski kupčiji s Trstom, sebi pa — po njegovem mnenju — rezerviral boljše mesto v takšni Italiji (Vidalijev STO pomeni Italija), kot si jo on pred stavlja in kamor po svoji mi selnosti tudi spada. Tako namreč smemo soditi po besedah, ki jih je nekoč izustil, češ da je on pravzaprav Italijan, ker je rojen v Italiji. Q ti nesrečna trgovina z vsem mogočim mešanim blagom!
VIŽ OVL J E
Spoštovanje za spoštovanje
Lastnik naše gostilne ob železnici, ki jo je že več let dajal v najem, ni imel z dvema najemnikoma sreče, ker sta opravljala obenem dva posla: gostilniški in kot zagrizena Italijana — šovinista politično propagandni. Domišljala sta si, da sta poklicana nam iredentistično soliti pamet. Pa sta se v svojo lastno škodo temeljito vračunala. Mi nismo nacionalistično zaslepljeni, a imamo svoj nacionalni ponos. Kolikor nas kot Slovence spoštujejo dru-
prevzapr
Vsakdo ve, da z okopavanjem uničujemo plevel in da rahljamo zemljo. Toda o pomenu prvega in drugega si vendar marsikdo ni popolnoma na jasnem.
Plevel potrebuje za razvoj prav tako hrano in vlago kakor kmetijske rastline. Nekatere vrste plevela pa so še požrešne (rogovilček) in če se je plevel na njivi ali gredi močno razpasel, bo tudi odvzel mnogo hrane in vlage drugim rastlinam. To pa je zelo škodljivo, če zemlji že tako primanjkuje hranilnih snovi in če je leto suho. Znano je, da mnogo vode iz zemlje izhlapeva po rastlinah.. Zato je plevel dvakrat škodljiv: ker odvzema zemlji vlago za svojo rast in ker voda po njem izhlapeva iz zemlje.
Rahljanje zemlje ima večji pomen kakor navadno mislimo. Zrak laže prodira v zrahljano kakor zbito zemljo. Brez
gi, toliko spoštujemo mi njih. j zraka v zemlji ni življenja;
Ob koncu devete sezone
Slovenskega narodnega gledališča v Trstu
(Nadaljevanje s 3. strani)
vlogo Mirian. Ob koncu sezone je gostoval direktor ljubljanskega Mestnega gledališča Jože Tiran, nekdanji član SNG za STO, in režiral komedijo Mary Chase «Har-vey». Ob tej priliki je nastopil dvakrat v prostorih Slovensko-hrvatske prosvetne zveze z dramskim pripovedovanjem Cankarjeve «Bele krizanteme« ob klavirskem spremljanju Damjane Bra-tuževe in seznanil tržaško občinstvo tudi s to vrsto podajanja važnih slovstvenih del.
4= * *
Ker gledališče še zmeraj nima svoje dvorane, so potrebne za vsako predstavo zmeraj nove prošnje, priprave. prevozi in izdatki, kakršnih Pri stalni dvorani m. Tržaško gledališče igra že deseto leto po zasilnih dvoranah.	.	.
Na Zavezniško vojaško u-pravo se je gledališka uprava obrnila 29. septembra 1953 s prošnjo, da bi ji dovolila v Avditoriju po šest predstav na mesec namesto treh. ZVU je Avditorij najprej za vse Stranke zaprla po 8. oktobru 1953. Pozneje ga je spet odprla a gledališču ni mogla zvišati števila predstav, Tako je bilo v Avditoriju le dvajset predstav; to predstavlja zelo skromno, dasi dragoceno nadomestilo za to, kar Slovencem tiče v okviru povrnitve škode za požgano gledališko dvorano v nekdanjem Narodnem domu.
Na upravo občinske dvorane gledališča Verdi se je uprava SNG obrnila 28. a-prila 1954 s prošnjo, da bi se ji dovolila v sezoni 1954-55 uporaba občinskega gledališča za nekaj predstav, zavračajoč odklonilne odgovore iz prejšnjih sezon kot pristranske in krivične. Dne 29. maja 1954 je prejela odgo-afUBpJiau BfiMHiod irj ‘joa razloge za odklanjanje, s pripombo, da ni jezikovne diskriminacije, ker je dejavnost gledališke ustanove dostopna ((gledalcem vsake vrste«. U-prava SNG je 5. junija 1954 pojasnila, da ne gre za gledalce, temveč za igralce in je diskriminacija prav v tem, da dvorana še zmeraj ni dostopna za uprizarjanje slovenskih del, namenjenih slovenskemu občinstvu.
Popravila in predelala se je dvorana za kino v Sked nju, ki se je nato slovensno otvorila s predstavo Cankar-
jevega «Pohujšanja v dolini šentflorjanski« 19. januarja 1954; sledilo je še devet predstav.
Brž za temi deli se je začelo popravljanje dvorane v Sv. Križu in je toliko napredovalo, da bodo predvidoma predstave mogoče konec t. 1. Prav tako so v teku dela za zgraditev primerne dvorane na Stadionu 1. maj.
Uprava si bo še nadalje prizadevala, da bi Slovenci imeli v mestu in na podeželju več krajev za prirejanje slovenskih gledaliških predstav. * * *
V prihodnji sezoni bo skušalo SNG uprizoriti deset del iz domače in svetovne dramatike iz sledečega okvirnega načrta, kjer imajo dela z ležečimi črkami prednost.
Domača dela; Kreft - Kranjski komedijanti; Pregare — Sagra, (novost); Krajger ■— Školjka; Novačan — Veleja; Gruen — Atomski ples (novost); Gervais — Karolina Reška; Matkovič — Konec poti (novost).
Svetovna klasika:	Shake-
speare — Ukročena trmoglavka; De Vega — Seviljska zvezda.
Moderna svetovna dela: O-strovski — Brez dote; Turgenjev — Mesec dni na vasi; Zapolska — Morala gospe Dulske; Anuilh — Colombe (novost); Salacrou — Življenje ni resno (novost); Luc — Filemonov kompleks; Roussin
— Otroci prihajajo; Morucchio
— Poduradnik Serafino Lem-m i (novost); Pirandello — Henrik IV.; Johnson — Vol-pone; De Hartog — Sopotnika (novost); Priestley — Od raja do dane« (novost); Tie-mayer — Mladost pred sodiščem (novoBt); 0’Neill — pod bresti; Herbert — Ali za ljubezen ali za denar; Krasna — Johny ljubi Mary (novost).
V sezoni 1954-55, ki bo deseta povojna sezona, želi u-prava dati temu dejstvu poseben poudarek s tem, da u-prizori čim več slovenskih dramskih del in povabi na gostovanje ansamble ter posamezne režiserje in igralce iz drugih slovenskih gledališč.
Za zaključek desete sezone namerava pripraviti SNG večjo prireditev na prostem na Stadionu 1. maj z uprizoritvijo Jurčičevega ((Tugomera« in s sodelovanjem lastnih članov ter z gostovanjem posa-
meznih članov raznih slovenskih gledališč, da bi se tako
desetletnica končala s sodelovanjem igralskih umetnikov iz vse Slovenije na tržaških tleh.
V zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja si želi Slovensko narodno gledališče, da bi slovensko prebivalstvo doseglo popolno enakopravnost z italijanskim, ker more samo na taki podlagi in v duhu mirnega sožitja med narodi uspevati tudi slovenska odrska umetnost na tržaških tleh.
-J -1
če zraka primanjkuje, je ^ delovanje koristnih drobnoživk ovirano. Drobnoživke (bakterije) so v zemlji čudodelni stroj, ki pripravlja hrano rastlinam. Ce ni drobnoživk, ni rastlinske hrane. Reči smemo, da zemljo z rahljanjem gnojimo. 2e zaradi tega je okopavanje zelo koristno in potrebno. Z rahljanjem zemlje pa tudi preprečimo prehitro izhlapevanje vode iz spodnjih plasti, čeprav bi morda kdo mislil, da se zrahljana zemlja še bolj in hitreje posuši.
Iz zemlje izhlapeva voda po tako imenovanih kapilarnih ceveh, ki so' kakor las tanke. Takšnih cevčic je tem več, čim bolj je zemlja zbita, zato pa tudi- iz - zbite zemlje izhlapeva mnogo več vode kakor iz zrahljane. Brž ko zemljo zrahljamo, razbijemo kapilarne cevi — vse omrežje cevčic podremo in globinska voda nima več zveze s površjem; dviga se le do zrahljane zemlje. To pa je prav do tja, kjer vodo potrebujejo koreninice rastlin, ki jih goji. mo. Kapilarne cevčice pa spet nastanejo, brž ko se zemlja bolj zbije, zlasti po hudih nalivih.
Premnogokrat slišimo: ((Tako je že zeleno, treba bo okopati!« Res, okopati je treba, toda ne le zaradi plevela. Z okopavanjem zalivamo in gnojimo. O tem se prav lahko prepričate, če se že niste. Poskusite samo okopati gredico solate ali krajček zelja večkrat!
J. S.
REKORDEN SVETOVNI PRIDELEK BOMBAŽA
Letošnji svetovni pridelek bombaža (1953-54), ki ga ceni. jo zdaj na 37,1 milijonov bal (po 227 kg), bo največji v zgodovini bombaža in ga je presegel le pridelek 1937-38 z 39 milijoni bal. Sedanja cenitev je za 350.000 bal večja kot prejšnja.
Kdaj in kako uživamo sadje
Jejte sadje, če le mogoče, vsak dan, toda ne preveč naenkrat!
Jejte sadje, če le mogoče, no prazen želodec, torej na tešče, ker se tedaj sadje najbolj izrabi!
Jejte kolikor mogoče sveže-surovo sadje, če tega ni, jejte suho! Surovo sadje ima v najvišji meri vse snovi, ki jih je nasnovalo sonce. Kuhano ali drugače pripravljeno sadje zgubi veliko na svoji vrednosti.
Jejte samo zrelo sadje! Zrelo sadje nikdar ne škoduje, če ga uživamo zmerno. Nezrelo sadje je škodljivo, ker dra. ž- prebavila.
Jejte le snažno sadje; Ce kupite sadje na trgu, ga pred uporabo umijte v čisti vodi, najbolje pod vodovodom.
Jejte sadje neolupljeno! V olupkih in tik pod njimi so važne snovi, ki jih zavržemo, če sadje lupimo. Kdor nima zob, naj sadje zdrobi v kašnato tvarino. Bolniki naj uživajo tekoče sadje — sveže pripravljen sadni sok.
Sadje dobro prežvečite! Le dobro prežvečeno sadje je lahko prebavno.
Koliko škodljivcev pokončajo lastovice
Švicarski naravoslovec je o-pszoval par lastovic, dnevno po 16 ur in ugotovil, da sta priletela samica in samec dnevno prilično po 600-krat h gnezdu. Vsaka je prinesla po več, tudi po deset raznih mrčesov. Za lastno prehrano potrebuje lastovica dnevno množico raznih žuželk. Iz tega opazovanja je zaključil, da pobere lastovičji par zase in za svoj zarod dnevno čez 12.000 raznih žuželk. Vzroka je tedaj dovolj, da lastovice varujemo in jih ne nadlegujemo pri zidanju gnezd. Naši ljudje to dobro vedo in se vesele, če začno napravljati gnezda na gospodarskih poslopjih, posebno v hlevih pa tudi v hišah.
ZNANSTVENIKI ZA IZBOLJŠANJE ŽIVINOREJE
Kmetijski znanstveniki bodo v prihodnjih letih posvetili posebno pozornost raziskovanjem v živinoreji. Genetiki izjavljajo, da lahko s selekcijo živine povečajo zmogljivost živinorejskih kmetij, za 15 odst., s križanjem izbranih vrst živine pa za nadaljnjih 15 odst.
Strokovnjaki poudarjajo, da je v glavnem genetično raziskovanje pripomoglo k temu, da nesejo kokoši v Združenih državah zdaj več jajc kot pred 20	!ef>- Velike uspehe
»o že dosegli do zdaj s se-
lekcioniranjem in križanjem prašičjih pasem. Križanje o-vac je dovedlo do hitrejše rasti in boljših vrst. Križanje krav mlekaric je dalo večjo mlečnost posameznih krav in povečanje količine mesa po posamezni glavi.
NOVO NEŠKODLJIVO ŠKROPILO ZA SADNO DREVJE
Sadjarji in vrtnarji bodo zdaj lahko zaščitili svoje sadno drevje in sadonosne rastline s škropivom, ki preprečuje škodo po žuželkah :n glivicah, ne da bi bilo to nevarno za človeško zdravje. Novo škropivo vsebuje mala-tion, novo sredstvo za uničevanje mrčesa, in kaptan, kemikalijo, ki uničuje glivice in plesni. Dodan je še meto-ksilklor, ki že sam ščiti pred večino bolezni in žuželk jabla ne, breskve, slive, češnje, hrul ške, vinsko trto in razno jagodičevje. Z novim škropivom poškropljeno drevje da boljše sadje in se lahko uporablja še dva tedna pred pobiranjem pridelka brez nevarnosti za potrošnike, katerih zdravje često ogrožajo starejši preparati, ki vsebujejo žveplene in svinčene arzeijate.
FOLKLORNA SKUPINA FRANCOSKIH STUDENOV V ZAGREBU
Na turneji po Jugoslaviji je prišla v Zagreb folklorna skupina francoskih študentov, ki bodo 10 dni gostje zagrebškega mladinskega društva ((Joža Vlahovič«. Francoski študenti bodo nastopili s programom francoskih narodnih pesmi in plesov.
Mizarji I Deske smrt podjetniki kove, maee-
kmetovalci! ™tntrdtb
lesov in tra-
me vuch naviQ(dne je
MSI
via!eSonnino24 til. 90441
v
'L
TRSI’, Ulica Coroneo št. 3 Telefon štev. 238-18
izdeluje in popravlja krzna
•
PLISF. - A.JOUR • VEZENINE
Ivan Ribarič
Uvoz — Izvoz
Zaloga oglja, premoga NA DROBNO -
ln drv za kurjavo NA DEBELO
Vseh vrst trdega ln mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč Itd
Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blogo z lastnimi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST Ul. Crispi št. 14 - Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 - Tel. 96-510 Telefonska štev. stanovanja 95-918
Prodala ur in pribora na dobmto Trst - Ul. Battlstl, 14 - Tel. 90291
ZASTOPSTVO UR:	<Longir>	<Anreol»> «tlido»
<Moeris> <Lanco> <Umaoia> <Kalo» <D!dhi» eloroo
TRST, UL. C B ATT ISTI 231.
Tel.44-208 Telegr. IMlJEXl,ORr-TRIESTE
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva sa kurjavo, gradbeni material
IZ VAZA i
tekstikkoloniaU no blago in ras. novrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
STARA IN ZNANA TVRDKA
mm®
mm*
RODOLFO
fci se je preselila v
Ul. della Guardia 15
tel. 95089
z zadovoljstvom obvešča svoj« odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
SIMCA
s križnim jivom za g umbnice, pritr je vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvire.
25-letno Jamstvo. Naprodaj rabljem poglobljivt stroji tn v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 98 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju.
Dospeli so najboljši hladilniki
Izdelek največje angleške !o varne, ki je v celoli • rudi hladilna naprava, Comprensor izdelan po mnogoletnih izkušnjah izključno v LEC-ovih tovarnah!
Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek pnedoseg liiv v trajnosti, liniji in ceni
LEC je izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano, Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečne prihrani mnogo denarja
Zapomnile si: ,,LEQ** mora v Vaše gospodinjstvoI
Naročila sprejema s takojšnjo do stavo in petletnim jamstvom tvrdka
TRST, Piazza S. Giovanni 1 Telefon It. 3-50-19
TUDI IVA OBROČNO ODPLAČEVANJE
TRST, nedelja S. avgusta 1951
VREME
Vremenska napoved za danes: Spremenljivo vreme z razjasnitvami in pooblačitvami ter možnostjo krajevnih ploh. Včerajšnja najvišja temperatura v Trestu je bila 29 stopinj; najnižja pa 22 stopinj.
PRIMORSKI
RA »10
Trst II.: 17.00:
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 16.00:
Lepo je v naši domovini biti mlad. ------------
Koncert zbora «Igor Gruden« iz Nabrežine. — Tr« ^ 14.00: Veliki orkestri izvajajo priljubljene pesmi. Slovenija: 18.00: C. Goldoni: Primorske zdrahe.
m
^ ^....
PRVI DAN FINALA ZA «POKAL GALEA»
lugcsiaiija-llalija 1:1
Bačo je premagal Pirra, Jacobini pa Jageca
VICHY, 7. — V prvih dveh igrah posamezno med Jugoslavijo in Italijo za «Pokal Ga. lea» so bili sledeči rezultati: Bačo (Jug.) - Pirro (It.) 3:6. 6:3, 6:4. Jacobini (It.) - Jagec (Jug.) 6:2, 7:5.
Tako je stanje med Jugoslavijo in Italijo prvi dan 1:1. V tekmovanju za tretje in četrto mesto med Francijo in Belgijo vodi Francija z 2:0.
Drobny poražen
RICCIONE, 7. — Presenečenje tukajšnjega teniškega turnirja je današnja zmaga Sko-neckega nad Drobnym, ki je cčitno imel slab dan. Poljak je zmagal s 6:4, 6:4. Drugi finalist pa je Merlo, ki je premagal Avstralca Arkinstalla tudi s 6:4, 6:4.
Trije Avstralci in Larsen v polfinalu v S. Orangeu
SOUTH ORANGE. 7. — Današnji rezultati na turnirju za prvenstvo na travnatih igriščih vzhodnih ZDA: Četrtfinale: Larsen (ZDA) -Fraser (Avstral.) 9:11, 6:4, 6:3; Hoad (Avstral.)-Mulloy (ZDA) 6:2, 6:1; Rosewall (Avstral.) -Moylan (ZDA) 7:5, 7:9, 6:1; Hartwig (Avstral.)-Fye (ZDA) 6:3, 6:0.
Konjajeva in Golubičnaja sla postavili nova rekorda
LONDON, 7. — Tass poroča, da je Rusinja Konjajeva postavila nov svetovni rekord v metu diska s 55.48 m, kar je za 37 cm boljše od njenega prejšnjega rekorda.
Rusinja Golubičnaja pa je izenačila svetovni rekord na 80 m z ovirami v času 10.9. Isti čas je dosegla Avstralka Strickland na olimpijskih igrah v Helsinkih.
* <= *
PRAGA, 7. — Na češkoslovaškem državnem lahkoatletskem prvenstvu je Zatopek zmagal na 5000 m s 14:24,8. Zatopkova žena Dana pa si je osvojila prvenstvo v metu kopja z 48,81 m. Merta je zmagala v metu diska s 50,85 m, na 100 m pa Strejčkova z 12,4.
Na 1500 m je zmagal Jung-wirth s 3:51,4, na 400 m Bres-nik z 49,1, v skoku v daljavo Martinek 7,37 m in v skoku v višino - ženske Modrachova 1,63 m.
Krogla: 1. Branner (A.) 13.50 m (nov avstrijski rekord); 2. Foell (A.) 12.64; 3. Piccinini (I.) 12.10; 4. Turci (I.) 11.47.
Višina: 1. Sablatnig (A;) 1.58 m, 2. Knapp (A.) 1.55; 3. Rossi (1.) 1.45; 4. Palmesino (I.) 1.45.
800 m:	1.	Simonetti	(I.)
2'20”4; 2. Albano (I.) 2’22”2; 3. Dunst (A.) 2’24”7; 4 Walter (A.) 2’43”9.
100 m:	1.	Leone (I.)	12”3;
2. Greppi	(I.)	12”6; 3.	Geist
(A.) 12”7; 4. Wareka (A.) 12”7.
Disk: 1. Poell (A.) 41.07 m: 2. Peyker (A.) 40.12; 3. Netz-bandt (I.) 39.05; 4. Paternoster (I.) 37.68.
Daljina: 1. Wareka (A.) 5.47 m, 2. Fassio (I.) 5.34; 3. Bar-tos (A.) 5.17; 4. Boccianti (I.) 4.81.
200 m: 1. Leone (I.) 25”4; 2. Bertoni (I.) 25”8; 3. Steurer (A.) 26”6; 4. Jenny (A.) 26”9.
Kopje:	1.	Wutscher	(A.)
39.29 m; 2. Turci (I.) 38.18; 3. Rossi (I.) 36.54;	4. Branner
(A.) 36.06.
4 x 100: 1. Italija (Musso, Greppi, Bertoni, Leone) 48”7; 2. Avstrija (Wareka, Steurer, Geist, Harasek) 49”4.
Končni rezultat:	Italija 49
točk, Avstrija 45 točk.
* *
Grki bodo nastopili na evropskem prvenstvu v Bernu s sledečimi atleti:
Georgopulos (100 in 200 m); Sillis (400 m); Departas (800 in 1500 m); Konstantinidis (110 rt ovire); Kampadellis (400 m ovire); Rubanis (palica); Ya-taganas (krogla); Psakanikas (disk); Kunadis (disk).
! Bannisier m Landy DOd 4’v laku na 1 miljo
VANCOUVER, 7.	— Na
Igrah britanskega imperija je gotovo najbolj navdušil tek na 1 miljo. Ljudje so ploskali ves čas, ko sta na tej progi tekla Anglež Bannister in Avstralec Landy. To sta bila tekmovalca, ki jima je doslej edinima uspelo teči 1 miljo pod 4’. Danes je Bannister prispel na cilj v času 3:58,8, Landy, ki je na cilju zaostal za skoraj 2 m, pa v času 3:59,6. Seveda je tudi čas Ka-nadca Fergusona, ki je bil tretji, še vedno odličen. 4:04,6. Po tekmi sta se Bannister in Landy objela in drug drugemu čestitala.
MILAN, 7. — Na veslaških tekmah, ki veljajo kot izbirne tekme za določitev reprezentance za evropsko prvenstvo, ki bo zadnje dni tega meseca v Amsterdamu, je zmagal tržaški Ferroviario v četvercu brez krmarja, nadalje je tržaška Ginnastica zmagala z dvojko s krmarjem, v dvojki brez krmarja pa je bila druga.
Z nemškeqa drž. prvenstva
HAMBURG, 7. — Pri nadaljevanju tekmovanja za nem ško lahkoatletsko prvenstvo so bili postavljeni nekateri prav dobri rezultati. Tako so ženske dosegle dva nova državna rekorda, dobri pa so rezultati moških na 200 in 400 m ter v skoku v daljavo ter na 80 m z ovirami.
Nekaj rezultatov:
Zenske: 800 m. 1. Beichler 2’16”3 (nov drž. rek.); 2. Weiss 2’17"2; 3. Isleb 2’21”2.
100 m: 1. Sander-Domagalla 12”5.
Kopje: 1. Krueger 48,67 m (nov drž. rek.); 2. Broemmel 44,20 m; 3. Gross 43,85 m.
Moški:	Krogla:	1. Klicks
14.56 m.
110 m ovire: 1. Steines 15”1; Troskok; 1. Strohschnieder 14,67 m.
200 m: 1. Fuetterer 21”5; 2. Pohl 21”9; 3. Kraus 22”0.
200 m ovire: 1. Steines 24”4; 2. Maier 25”1.
400 m: 1. Friedrich 47”4; 2. Geister 48”2; 3. Dreher 48”8.
80 m ovire: 1. Sander-Domagalla Il”4; 2. Gasi 11”5; 3. Soenbuchner Il”5.
Višina:	1. Baehr 1,96;	2.
Jenss 1,93; 3. Theilman 1,93.
Daljina: Oberbeck 7.39;	2.
Jobst 7,25; 3. Gleim 7.23.
Kopje; 1. Koschel 68,48; 2. Keller 67,16; 3. Sick 63,68.
mm
POMOČ KMETOVALCEM, OŠKODOVANIM PO NEURJU
Goriški pokrajini dodeljenih
57 milijonov lir za odškodnino kmetom
Prošnje za pomoč je treba vlagati po kmetijskem inšpektoratu v Gorici na kmetijski inšpektorat v Benetkah
Znano je, da je neurje v . Slovenci onstran meje niso noči med 28. in 29. junijem pozabili na svoje brate, ki ži-
zelo prizadelo številne kmetovalce v goriški pokrajini predvsem v Brdih in v Furlaniji. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je kmetijskemu inšpektoratu s sedežem v Benetkah dodelilo vsoto 50 milijonov lir za odškodovance. Vsi oni, ki so bili prizadeti zaradi neurja, naj vložijo prošnjo za denarni prispevek na beneški kmetijski inšpektorat po kmetijskem inšpektoratu v Gorici.
Poleg tega pa je ministrstvo za kmetijstvo, da bi pokrilo stroške oškodovancev v dodelilo še posebno vsoto 7.400.000 lir. Ta vsota bo razdeljena med ona kmečka posestva, ki bodo vložila prošnjo za pomoč, s katero bi izvršila popravila v smislu zakonskega ukrepa od 1. julija 1946 štev. 31. Prošnje za tovrstno pomoč lahko dobijo interesenti na pokrajinskem kmetijskem inšpektoratu v Groici, pri katerem bodo dobili tudi vsa ostala pojasnila.
PKVA KTAPA SVIG4RSKK »IRKE
V Winterthuru prvi Monti
F a vis to Coppi je zaostal 12 minut
Seja izvršnega odbora SFS
V petek zvečer je bila v Gorici seja izvršnega odbora Socialistične fronte Slovencev. Odborniki so razpravljali predvsem o političnem položaju in se med drugim dotaknili tudi tržaškega vprašanja.
ve v Italiji in z vabilom na sodelovanje pri proslavljanju svojega prosvetnega društva «Kras» so dokazali, da meja še ne pomeni odtujitev naroda, ki je doslej skupno preživel dolga stoletja.
rek v mesecu od 10. do 12. ure.
Obvestilo sovodenjskeqa županstva
Zupan opozarja vnovič, da niti polovica zainteresiranih ni prijavila rojstev, smrti in porok, iz let 1943, 1944 in 1945. Da ne zapadejo kazni, ki jo določa zakon, se sorodniki o-pozarjajo zadnjikrat, da so dolžni javiti občini zgoraj zahtevane podatke, ker bodo v nasprotnem primeru klicani pred sodnijo.
2upanstvo opozarja, da je sprejem pri gori.škem prefektu za prebivalce sovodenjske občine vsak prvi in tretji to-
Nove ljudske hiše v Gorici
Centralna komisija lokalnih financ je odobrila dva sklepa goriškega občinskega odbora, s katerima je goriška občina vojela osojilo v skunem zna-sku 90 milijonov od državne posojilnice za gradnjo ljudskih hiš.
SLABA REKLAMA ZA DEMOKRŠČANSKO VEČINO
Povišanje trošarin naletelo na soglasen odpor v Tržiču
V četrtek so stavkali prodajalci rib, ki so zaradi skrčene potrošnje rib hudo prizadeti
Prerezal si je vrat
nato po skočil iz I. nadstropju
V noči med petkom
in so-
Rezervoar bencina eksplodiral
Ob 16.45 so poklicali v Drevored XX. septembra goriške gasilce. Pri popravljanju bencinskega rezervoarja je 48-letnemu Federiku Gabrijelčiču nenadoma odskočil pokrov zaradi eksplozije bencinskega rezervoarja. Švignil je plamen, ki pa se ni razširil na vnetljive predmete. Le Gabrijelčič je bil laže ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico.
V zvezi s sklepom demo-kristjanske večine v tržiškem občinskem svetu, da se poveča trošarina na prehrambene proizvode v občini, je nastalo med tržiškim prebivalstvom veliko razočaranje in prišlo je tudi do protestnih akcij. V četrtek v Tržiču sploh ni bilo mogoče dobiti nobene ribe, ker so prodajalci sklenili na ta način javno protestirati proti previsoki trošarini, ki jim jo je naložila občina. Razumljivo je, da je trošarina 12 lir na kg rib zelo visoka, posebno če se zavedamo, da ima tržiška občina veliko število brezposelnih in da je njeno gospodarsko stanje vse prej kot rožnato. Zdi se, da se bo protest proti neupravičeno visoki trošarini razširil tudi na ostale prodajalce prehrambenih artiklov.
Tudi člani notranje komisije ladjedelniškega oddelka v CRDA so se sestali ta teden
ZENSKI LAHKOATLETSKI DVOBOJ
ti n .. /n ir I Conterno (it.;; 7. f
Italiia-Avstnia 49:45 Ueeig.); s. coietto
Huber (Svic.); 10. Ga
LINZ, 7. — Kljub dežju je bil danes v Linzu lahkoatletski ženski dvoboj med Avstrijo in Italijo.
Rezultati :
80 m ovire: 1. Greppi (I.) 11”8; 2. Musso (I.)	12”0;	3.
Steurer (A.)	12”2;	4. Jenny
(A.) 12”3.
VRSTNI RED NA CILJU PRVE ETAPE ZUERICH — VVINTERTHUR (221 km):
1. Bruno Monti (It.) 5.37’27”; 2. Fornara (It.)	5.37’28”;	3.
Astrua (It.);	4.	Croci-Torti
(Svic.); 5. Bardarelli (It.); 6. Conterno (It.); 7. Adriaensen (It.); 9. Gaggero (It.) vsi s časom Fornare; 11. Metz-
WINTERTHUR, 7. — Prva etapa švicarske etapne dirke je za nami. Danes so odnesli levji delež uspeha Italijani. Etapna zmaga je pripadla Montiju, a do desetega mesta je še 6 Italijanov. Vožnja na današnji etapi je bila zelo hitra, saj je povprečje zmagovalca 39,294 km na uro.
Prvi prelaz — Albis 793 m, — ki je veljal za gorsko nagrado, je bil že 8 km po star-
Pevci z Vrha in Poljan na obisku v Opatjem selu
Na vabilo prosvetnega društva «Kras» iz Opatjega sela je včeraj iz Dola, Vrha in Poljan odpotovala skupina pevcev tamkajšnjega pevskega zbora v Opatje selo. Včeraj in danes namreč proslavlja ta kraška vasica 50. obletnico ustanovitve prosvetnega društva in 12. obletnico vaškega praznika. Sinoči je bil širši kulturni program, na katerem so nastopile razne dramske skupine in pevski zbori, med njimi verjetno tudi pevski zbor Vrh-Dol-Poljane; danes pa so športne tekme in ostale zabavne prireditve.
Prav gotovo bo snidenje med člani pevskega zbora s prebivalstvom Opatjega sela zelo prisrčno, saj so drugi drugim zelo blizu, pa čeprav jih deli državna meja. Taki obiski dokazujejo, da goriški
VELIK GOSPODARSKI RAZMAH PO VSEJ OSVOBOJENI PRIMORSKI			
Naraščanj zahteva zj	e turizma v ] graditev novegi	Posl a. h<	oj ni )tela
in pregledali težavno gospodarsko stanje, v katerem je tržiško prebivalstvo. Posebej so obravnavali visoke cene artiklov, ki so delovnim ljudem najbolj potrebni za preživljanje in prav na te je občina naložila trošarino, ki bo privedla do še manjše kupne moči tržiških prebivalcev. Člani notranje komisije so izglasovali pismo, ki so ga poslali županu Pahorju. V pismu zahtevajo takojšen sestanek, na katerem naj bi razpravljali o položaju, ki je nastal po novih trošarinah.
boto so uslužbence Zelen ^ križa nemudoma klical stanovanje družine Drozg1' Ul. Rafut 15 v Gorici, k)er našli v zelo hudem s * 42-letnega Antona Drozgi Mož je močno krvavel na tu, imel pa je tudi druge F škodbe, predvsem notranL, značaja, kar so zatem tovili zdravniki v Ul- Bril Pavia. Kakor se je izve si je možak iz neznanih logov poskusil z nožem P ^ rezati vrat, zadal pa si ) j dve rani, nato pa je s skozi okno svojega slar' n j a, ki je v prvem nads ju. Njegovo zdravstveno nje je precej resno.
Gradbeni načrti so že izdelani, izvršni svet LRS pa je nakazal 40.000.000 din
Turizem v Postojni narašča iz leta V leto. Postojnsko jamo je obiskalo lani okrog 40.000 tujih in nad 120.000 domačih gostov. Razen tega je šlo skozi Postojno kot važno zemljepisno in prometno vozlišče — v smeri Ljubljana - Reka - Gorica in Trst — nekaj 100.000 turistov. Ta dejstva so končno dokazala,
strokovnjaka je začel zadrževati goste po več dni v Postojni, da si ogledajo podzemeljske krasote Postojnske jame in druge zanimivosti bližnje okolice. Po prvi svetovni vojni so sicer zgoraj navedeni hotel uredili v trgovsko stavbo, vendar je Postojna do leta 1942, ko je zgorel hotel »Krona«, še vedno
Zaprte trgovine
zaradi počitnic
V tem mesecu bodo zaprte da" je treba v Postojni čim-! lahko prenočila 190 gostov. naslednje goriške trgovine: prej začeti zidati nov hotel. I Po zadnji vojni se^ je to šte- dru.gex-ija Riccardo Vida, Go-
liču in na ustih, obenem pa tudi pretres možganov. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso izrekli.
ting (Hol.) 5.41’55”; 13. Omer Braeckevelt (Belg.) 5.43’56"; 14. Poblet (Sp.) 5.43’57”; 15. Theissen (Nemč.) 5.48’53”; 16. Zagers (Belg.) 5.49’11”; 17. Gianneschi (It.) i. č. — Sledi skupina, v kateri je tudi Coppi.
H«%	"f'0	-'."'s	M
ger (Svic.) 5.41T1”; 12.	j	|U. Prvi je vozil čez prelaz
Astrua, 20” za njim pa v gosjem redu Coietto, Monti, Coppi, Volpi. Adriaenssens (Belg.), Hollenstein (Svic.), Metzger (Svic.), Croci-Torti (Svic.) in nato vsa skupina.
Po 30 km zbeži Vidaurreta (Špan.), a kmalu ga dohite še drugi, tako da vozi v ospredju skupina devetih dirkačev. Pridobili so si že skoraj 4” in pol prednosti. Naslednji cilj za gorsko nagrado je bil Staffe-leyg. Najprej je vozil čez ta gorski cilj Adriaenssens. istočasno z njim pa še Baldarelli, Huber, Coietto, Gaggero. Drugi so privozili v presledkih ene minute in več. V skupni oceni za veliko gorsko nagrado vodi po prvi etapi Coietto s 7.5 točk, Adriaenssens 7, Astrua in Fornara 5, Baldarelli 4.5, Huber 4, Monti 3.5, Coppi in Gaggero 3, Volpi, Theissen 2.5, Od Staffeleyga je postala etapa zopet zelo živahna, kajti skupina 11 vozačev je vedno večala svojo prednost. Assi-relli je pri nekem padcu treh dirkačev zlomil vilice kolesa in močno zaostal. Tudi Coppi je danes zaostal okrog 12’ za zmagovalcem, kar pri tako kratki dirki ni šala. Izjavil je da namerava nadaljevati švicarsko dirko že zato, da vidi ali se mu bo najboljša forma povrnila na večjih hribih in pa v etapi na kronometer. 2e jutri bo višji gorski cilj (Wolf. gang, 1633 m), samo šest km pred ciljem
Trenutno je Assirelli s Ho-landcem Smitsom na zadnjem mestu.
Prvi je to spoznal ljudski odbor postojnske mestne občine. Postojna ima že 70-let-no turistično tradicijo. Leta 1885 so tukaj zgradili za tedanjo dobo moderen hotel (Adelsbergerhof), ki je veljal takrat za enega najbolj aktivnih hotelov v bivši Avstriji. Lastnik hotela Švicar Progler je znal privabiti v Postojno številne goste iz Švice, Nemčije, Italije in iz vseh avstrijskih dežel; z agilnostjo strokovno sposobnega gostinskega in turističnega
Begunci se vračajo razočarani nad tujino
V zadnjih 14 dneh sta se če/, obmejni blok pri Rdeči hiši vrnili v Jugoslavijo že dve skupini mladeničev, ki so uvideli, da tujina nj tista zlata dežela, kakor so si jo predstavljali v svojih pustolovskih sanjah. V petek jih je šlo čez mejo 7, razočaranih nad onim, kar so srečali na tujih tleh in hkrati upajočih, da jih bo domovina sprejela. Ni ta edini primer, da se mladi ljudje iz Jugoslavije, ki so se prepričali na lastni koži, da se v tujini ne cedi med, ampak da ni dela niti za tistega, ki je voljan delati, vrnili nazaj, kjer je vsakemu zajamčeno dostojno življenje, le če hoče biti pošten član družbe, ki se trudi, da bi bil jutrišnji dan vedno boljši. Vendar pa o teh ljudeh demokristjanski časopisi ne pišejo, marveč s škodoželjnostjo kažejo na tiste primere posameznikov, ki bežijo čez mejo v Gorici, misleč, da bodo tu živeli na ramenih drugih ljudi, obenem pa navajajo razne politične izgovore, čeprav nimajo s politiko nič skupnega.
To je mogoče ugotoviti tudi v objektivnem članku duhovnika Marijana Komjanca, tajnika škofijskega odbora za
Jutrišnja etapa je dolga 245 P°dporo slovenskim beguncem km in bo privedla iz Winter-1v Goricl- Omenjeni duhovnik
Jaroslav Drobny je dosegel letos svoj največji uspeh, ko je končno po dolgoletni borbi osvojil trofejo, ki mu je še edina manjkala: zinaga v VVimbledonu. Včeraj pa je na sicer nepomembnem turnirju izgubil igro s poljskim emigrantom Skoneckim. Poljak je zelo dobro igral, Drobny pa ni imel srečnega dne.
tbura v Davos.
* * #
ZUERICH, 7. — Na dirkališču v Oerlikonu je včeraj zmagal Kiibler. Za njim so se plasirali po vrsti Forlini (Fr.), Clerici, Schaer, Forestier (Fr.).
je po obisku slovenskih beguncev v Evropi napisal članek, ki ga je objavil v »Katoliškem glasu«, ((Demokraciji« in »Novem listu« in s katerim hoče izzvati diskusijo tudi ostalih Slovencev v za-
mejstvu. Njegove ugotovitve pa so tako resnične, da jih seveda gospodje okrog ((Demokracije«, katerim je prva naloga blatiti novo Jugoslavijo in siliti Slovence v mračno ubežništvo, niso mogli sprejeti z zadovoljstvom, ampak se z njimi celo ne strinjajo. Clankar navaja vzroke begunstva in se njegovi zaključki popolnoma strinjajo z našimi. Saj je med ubežniki večina mladih ljudi, ki bežijo iz pustolovskih nagibov in najmanj zaradi verskega prepričanja, o čemer vedno trobi »Katoliški glas«. Kaj pa čaka to nesrečno mladino v tujini? Tudi na to daje odgovor tajnik škofijskega odbora; «Cakajo jih dolga leta taborišč v Italiji in huda leta v Avstriji. Pa četudi se jim posreči emigracija, nam o nji. hovem položaju vedo povedati mnoga pisma, ki zmeraj niso rožnata in iz nekaterih dežel kar obupna. Kajti možnosti izselitve so zelo majhne, komisije pri pregledih so zelo stroge in iščejo samo fizično delovno silo, za inteligenco nimajo nobenega razumevanja.«
To so besede slovenskega duhovnika, ki zaključuje svoj članek s tem, da bi bilo najbolje odpreti pisarno, ki bi sprejemala prošnje za vrnitev beguncev iz Evrope in drugod po svetu in jih oddajala jugoslovanskim oblastem.
Bolj obširno
Vilo prenočišč znižalo na 80.
Upoštevajoč vsa navedena dejstva, je vnesel okraj v svoj 10-letni perspektivni plan za razvoj gostinstva in turizma tudi zidavo hotela v Postojni. Ta hotel naj bi imel investicijsko prioriteto v letih 1954-55. Ker pa je komunal-nana dejavnost mestne občine prav ta čas zelo obsežna (nov vodovod iz Korotana Orehka, gradnja treh stanovanjskih hiš itd.), občina ,e-tos ni mogla dati nobenih sredstev za ta hotel, ki bo imel 60 udobnih tujskih sob ter moderno urejeno restavracijo in kavarno. Zato je ljudski odbor Postojne zaprosil za pomoč izvršni svet LRS in ta je dal v ta namen za letos 4Q milijonov dinarjev iz sklada za pomoč zaostalim okrajem.
Vse priprave so končane. Lokacija na Titovem trgu je določena, izdelana sta idejna skica in načrt (arh. Ro h n man) in pripravljena je vsa dokumentacija. Dela se bodo lahko začela že letos
Glede na veliko zanimanje meščanov za zidavo hotela, je dal ljudski odbor perspektivno skico v izložbo Putni-ka, z namenom, da stavijo meščani svoje pripombe. Razen tega je v izložbi trgovine »Tekstil« razstavljen novi urbanistični načrt mesta.
Zgraditev novega hotela bo Postojni omogočila, da postane dejansko turistično sredi' šče Primorske. S tem bo Postojna nehala biti mesto iz ključno tranzitnega prometa in to po vsej pravici: v njeni bližnji okolici so številne turistične zanimivosti, tako Predjamski grad, Rakova do-lina, Cerkniško jezero, Križna jama, Nanos, Snežnik itd Prav nobenega dvoma ne more biti o tem, da se bo hotel investirani denar obrestoval v zelo kratkem času.
J. S.
rica Ul. Seminario od 15. do 28. avgusta; drogerija Guido Visintin Gorica, Korzo Italia od 16. do 2Q. avgusta; slaščičarna Pietro Paulin Gorica, Ul. Mazzini od 9. do 13. avgusta; mesnica Ivan Makuc, Gorica, Korzo Verdi od 15. do 31. avgusta, družba tehničnih potrebščin, Gorica, Travnik od 9. do 15. avgusta.
Pazite na otroke
Včeraj popoldne ob 13.15 so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia zelo hudo ponesrečenega 9-letnega Sergia Bigot-to iz Ul. Garzarolli 4. Fantek se je igral na oknu stanovanja v prvem nadstropju nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padel na cesto iz o izvajanjih 1 višine 6 metrov. Pri padcu je duhovnika M. Komjanca piše- dobil zelo hude poškodbe po mo na današnji 3. strani. obrazu, predvsem na desnem
Darovi
za štajerske poplavljence
V Standrežu so nabrali še naslednje darove za štajerske poplavljence: F. Markočič 200 lir, S. Nanut 200 lir, A. Mučič 500 lir, A. Hoban 300 lir, N .N. 500 lir, N.N. 300 lir — skupno 2.000 lir.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od I. do 7. avgusta 1954 15 rojstev, 10 primerov smrti,
5 oklicev in 6 porok.
Rojstva:	Ferruccio	Glessi,
Paolo Schiavone, Paolo Merlo, Maurizio Tomasi (rojen mrtev), Maurizio Mosetti, Car-lo Lovim, Giovanni Macuz, Giancarla Oman, Fulvio Olivi, Paolo Lenardi, Roberto Raida, Italo Ermini, Umberto Tintorri, Sereja Traven in Roberto Pagotto.
Smrti; 86-letna gospodinja Amalia Ipavic vd. Micinelli, 62-letna gospodinja Matilda Zennaro vd. Louvier, 62-letna gospodinja Rosa Margaritha vd. Okroglič, 81-letna gospodinja Virginija Lorschneider vd. Kavčič, 77-letna gospodinja Amalija Stanič vd. Kulot, 78-letna gospodinja Josipina Peternel vd. Carlovini, 57-let-ni delavec Alberto Borgiotti, 78-letna učiteljica Luigia Co-lausgi, 67-letni dr. Giovanni Borti, 76-letna gospodinja Antonija Puja vd. Makuc.
Oklici: dr. Bruno Pascoli in Ana Vidoz, policijski stražnik Domenico Ioculano in gospodinja Livia Bertossi, policijski stražnik Mario Marchetto in šivilja Elsa Colazzio, zemljemerec Tito Plesničar in učiteljica Licia Dilena, policijski stražnik Walter Beltrame in učiteljica Luigia Gigliotti.
Poroke: mehanik Anton Mamič in gospodinja Olga Madon, učitelj Franc 2akelj in učiteljica Eda Pertot, mizar OAliano Donda in predilka Klara Marchi, delavec Virgi-lio Druggo in tkalka Iris Del-pin, policijski stražnik Giuseppe Carrara in tkalka Ada Marchi, tehnik Rodolfo Rocco in gospodinja Antonia Diana.
Zastrupil se je s
Ob 0.15 v soboto s° ljali v bolnišnico Pn (S, hiši 40-letnega Renata sota s Travnika 10. M® -j njem bi se bil kmalu za^ j* s svetilnim plinom. Ka 5i prišlo do nesreče, še m z
DEŽURNA LEKARNA ■
Danes posluje ves ponoči lekarna Urban’ ^ nese, Ul. Rossini 1 - te •
5C0'i
juz«
7.
D<
K I W
CORSO. 15: «San Fran«1
C. Gable.
VERDI. 15: ((Roparji
križa«, barvni filmi Carlo.	,	j!#i
CENTRALE. 15: «Tu’e jjltf, vedno pištolo«, barvn R. Scott.	... «ir
VITTORIA. 15: »Ne is«16 jalca«, J. Payne. MODERNO. 15: «Pr°u
D. Clark.	iette>' LETNI KINO. 21: «He”r
D. Robin.
KINO STANDREZ. 21’ fer vara«, N. Gray in u' zetti.
red vlaK
Vozni
Odhodi proti Trstu. (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A->^),
(A.), 9.26	(D.),	(•’***	)i$
15.49 (A.). 17.16 g.>.
(A.), 19.59 (A.),
Odhodi proti VidnlJ['
6.26 ' ■
(DD.), 5.24 (A.),
8.00 (A.),	8.34 (DD-h (fJ<
(A.),	13.59	(A.),	15-S,	f
17.17	(A.).	19.15	(A.J>	A j
(D.), 21.09 (A.),
Prihodi iz Trsta: 5f 6.24 (D.), 7.57 (A-). 8-1Z |P 8.32	(DD.),	10.42	(A-L	^
(A.), 14.34 (A.)**. D’1 Jl“ 19.10	(A.),	19.58	&■>'	■
(A.), 23.08 (A.).	,9	(DJ
Prihodi iz Vidma: 0*	^
4.30 (D.), 6.06 (A.), 7;J 8.16	(A.),	9.24	(O-h	j,p.
7.14
P
(A.), 15.47 (A.), I7-14 18.29	(A.),	lfl-57
21.26	(D.).	v0i#
* Vozi samo ob de ^ Vozi samo ob n
MALI OGLAS
Proda se hiša, porušena v vojni, z gostilno in zemljiščem. Ugodna pozicija, Ul. Aquileia -Gorica.
Elektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322.
SE PRIPOROČAMO!
predvaja dne 8. lD avgusta 1954
%
* - *
-
m****
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
phevoz
pnuvmov
na STO, v Jugoslavijo, Avstrijo in druge države
GARAŽA:
UL Timeus 4, tel 90-296
STANOVANJE:
UL F. Severo 6, tel. 33-113
PIETRO CONTENTS
TRST — ULICA CARDUCC1 štev. 7 — tEL"
VELIKA IZBIRA moških, ženskih in °gpii oblačil, svilenih rut. nogavic
ČEVLJE dubri; in pouoni
dobite zs (zelika in male w trgovini
TRST, Ulica lasati 1U IbL i»9
"	STANISLAV	KENKO - UREDNIŠTVO:	ULICA	MUNTECCH1	«.	•>	'II.	nad.	-	Telefon	Številka	93-808	In	-	PoStm
koa - UPHAVA ULI CA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 13.30 In od 15-18	- Tel.
- c™ ov i asov- Za vna k inrri višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm širine 1 J	T din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podruin Gorica Ul. S. Pellico l-II. Te’. 3.3-82 - Rokopisi se n- vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavije; Izvod 10. inese ^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. *a ^pi ■ nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ' • J ^4