-H'n Posarti ^ ' — 2 kroni. Naročil i/ c j? * zaračurtajo po uoy~ Inseriranju primeren popust. sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon irtterurban štev. 113. R«.wJV!SEH političen list za slovensko ljudstvo Poštnina v državi SHS pavšalirana. „Straža" izhaja v pondeljefe, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. Maribor», dne 29. marca 19S3SS, Letnik XI1T. Dne 28. marca 1922, ob pol 2. «ri popoldne }c po dolgi, silno mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal prevzvišeni gospod knezoškof lavantinski. Izročamo večnemu počitku vladiko lavantinskega, ki se je proslavil v svojem vsestransko zaslužnem življenju kot nadpastir slovenskih kat. vernikov v zgodovini nezabno trajno v pisani ter govorjeni besedi. Rajni škof — pisatelj v mladosti. v Kot izboren dijak in bogoslovec je uvidel blagopokojni že v svoji mladeniški dobi, da je tiskana beseda za nas Slovence nekaj prepotrebnega. Mladeniča — pisatelja vidimo rajnega vladiko na delu v člankih narodno-gospodarske, zgodovinske modroslovne, vzgojeslovne, jezikoslovne ter potopisne vsebine. „Kmetijstvo, podlaga civilizacije“, je njegov prvi v mariborskem „Vestniku“ 1.1873 objavljeni spis, ki nam kaže rajnega škofa kot sina slovenske kmetske ter za kmetijstvo vnete hiše. Prepričanega — mladeniča Jugoslovana dokazujejo rajnega vladiko njegove potopisne črtice iz slovanskega juga, katere je prinašal „Slov. Gospodar“ od leta 1879—1883. Priča globokega smisla za naše južne brate nam je v letu 1884 izdana knjižica „Kratek pregled bosanskega slovstva“. Ravnokar na kratko omenjeni literarni proizvodi iz slovenske ter osobito jugoslovanske prošlosti nam ovekovečajo rajnega knezoškofa kot literata mladeniča, ki je bil zvest sin svoje matere ne samo Slovenke — ampak Jugoslovanke ! Rajni škof — literat. Do časti lavantinskega vladike povzdignjenega pokojnika vidimo kot izključno cerkvenega pisatelja. Njegovo v cerkveni literaturi najboljše in slovenskega škofa trajno vredno delo je knjiga „Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj narodov“, ki je doživela doslej 3 izdaje in je prevedena tudi v hrvaščino. iz obširne lavantinske cerkvene zgodovine nam je zapustil rajni kot temeljit zgodovinar razpravo o mučencu sv. Viktorinu, cerkvenem pisatelju in ptujskem škofu, ki je edina kritična zbirka delovanja slavnega mučenca naše škofije. Zgodovinski spisi: „Bazilika Matere Milosti v Mariboru“, Imeno-pis konjiške nadžupnije“, „Govori ob raznih slovesnostih v Čadramu“ i. dr. nam razodevajo in odkrivajo umrlega škofa v luči temeljitege poznavalca krajevne zgodovine naše škofije. Kot škof literat je posvetil rajnki vso svojo cerkvenopisateljsko zmožnost, marljivost ter vestnost pastirskim listom in pridigam, v katerih je najrajši predočeval svojim vernikom: Krista Gospoda, njegovo Srce, Mater in Cerkev. Dr. Napotnikovi listi in pridige so neprecenljivi zaklad dovršene zgovornosti in bogat vir za razne cerkvene govore. Rajni škof — govornik. Zajedno s tiskano besedo se je proslavil blagopokojni vladika tudi v govoru. Kot nadarjenega pisatelja nam je rodila slovenska mati rajnega škofa, kot slovito znamenit govornik pa se je izvežbal sam in je bil iskan govornik škof pod rajno Avstrijo in tudi v mladostni jugoslaviji. Rajnega lavantinskega škofa kot pridigarja je slavil Dunaj ob priliki dunajskega mednarodnega evharističnega kongresa 1.1912. L. 1910 beleži rajnega govorniški talent mednarodni marijanski kongres v Solnogradu in katoliški shodi v Ljubljani. Lavantinski duhovščini in vernikom bo ostal rajni kot govornik ob cerkvenih in posvetnih slovesnih prilikah nezaben vzor! Svoje skrbno sestavljene govore nam je zapustil blagopokojni v tisku bodisi posamič, deloma pa tudi v obširno knjigo zbrani zbirki pod naslovom „Spomnite se besed, katere sem vam govoril!“ Vsestranska delavnost rajnega. V ravnokar zabeleženih vrstah smo se dotaknili rajnega škofa kot literata in govornika, a ne smemo pozabiti, da je bil rajni vladika eden naših najvnetejših pospešiteljev cerkvene umetnosti vseh panog in ga bodo kot škofa ljubitelja in Mecena umetnosti nesmrtno oznanjale pod njegovim vladi-kovanjem pozidane monumentalne cerkvene stavbe, za katerih pozidavo in umetniški okras se je sam veliko — veliko prizadejal in iz lastnega nepregledno mnogo žrtvoval. Vsem pa je in ostane v vednem spominu rajnega knezoškofa neumorna delavnost ter požrtvovalnost na karitativnem polju od res višje pastirske pomoči potrebnega otroka do od starosti oslabelega in pomoči potrebnega starčka. * * * Ne smemo pa pustiti že danes nezabeleženega dejstva, da je vodil rajni vladika svojo obširno škofijo na splošno zadovoljnost na znotraj ter zunaj v najtežjih časih svetovne vojne in preobrata, ki, so terjali celega moža trezno preiskušenega razuma, požrtvovalne delavnosti in trdnega upanja v enkrat boljšo bodočnost slovenskega naroda. Kot tolažitelja nesrečnega in obupanega naroda, kot oznanjevalca zaupanja v Boga in v sedanji mir, kot škofa krščanske ljubezni do ranjencev, umirajočih, padlih, vdov in sirot ga je odlikovala že rajna Avstrija, a je priznal in potrdil njegove vsestranske zasluge z vidnim znakom reda Sv. Save tudi naš jugoslovanski kralj Aleksander I. * . * $ Bodi še dodjano tem skromnim vrstam, da se je rodil rajni vladika 20. septembra 1850 v Konjicah, posvečen je bil 25. julija 1875, v duhovnika pa 17. novembra 1889. Po svoji telesni naravi je bil izvanredno krepak, radi tega se je lahko tudi tako temeljito odlikoval na vseh poljih, katera so mu bila dostopna kot nadpastirju. Lahko rečemo, da blagopokojni ni poznal telesne bolezni do proti koncu lanskega leta, ko je začela vidno na njegovem od narave nekako neupogljivem telesu glodati bolezen, ki mu je po večmesečnem, nepopisnem trpljenju ugasnila luč življenja. Že dokaj pred smrtjo se je rajni škof zavedal, da mu ni pomoči, se je poslovil ganljivo od duhovnih sobratov in vernikov ter živel zadnje tedne svojega življenia samo Bogu in pripravi za večno združitev s Kristom Gospodom, katerega namestnik je bil tukaj na zemlji. 29. marca 1 ~22. Ob smrti knezoikofa. Zailnji dnevi knezoškofovega življenja. Kne-zoškoi |3 obolel na črevesnem raku v septembru preteklega lefa« Takoj se je vedelo, da ni pomoči. Rajnki j e od tistega časa sicer še delal za škodio, pa pripravljal se je tudi na smrt. Ko je bil slovesno previden s sv. zakramenti, je še v vzneše -nib besedah navduševal duhovnike in vernike, naj bodo trdni v sv. katoliški veri. Prosil je vse, duhovnike m vernike, katere bi bil kdaj razžalil, odkrito odpuščenja, kakor je tudi sam'vsem iz srca odpustil. Telesne moči so ga- od dne do dne bolj zapuščale ker ni mogel uživati skoraj nobene hrane. Kdor ga ie videl zadnje dni ali ob smrti, bi ne bil nikdar mogel spoznati v njem nekdanjega, krepkega knezoškofa, ako bi ne vedel, koga ima pred seboj Strašna bolezen ga je popolnoma spremenila, aa ga je v resnici sama kost in koža, V groznem trpljenju je iskal tolažbe edino le v Bogu. Iz ljubezni do Kristusa je nosil svoj križ, ki mu ga jo naložila božja Previdnost, z vso potrpežljivostjo in vdanostjo do zadnjega vzdihljaja, Knezoškof na mrtvaškem odru. N. noči od 28. na 29. m. so položili blagopokojnoga knezoškola na mrtvaški oder, katerega so postavali v veliki o-bedniei škofijske palače. Celo veliko obednico so preoblekli v črno sukno. Na sredini je kovinasta krsta, v katero je položeno knezoškofovo truplo oblečeno v školoA ski ornat vijoličaste barve. Na levo in desno od krste je na vsako stran po 15 gorečih sveč na precei visokih svečnikih. Goreče sveče so lepo porazdeljene med zelenje, ki krasi prostor žalosti. Dvorana mrtvaškega odra je zelo okusno o-krašena " lovorom, katerega je posodil cvetličar g. CvildiC. Le nad glavo mrliča je ena palma. 0-kras dvorane s piramidnim lovorjem vpliva zelo veličasmo in kaže obiskovalcem dostojanstvo mr -liča. Tik dvorane mrtvaškega odra je škofova ka^ pelica, v kateri bodo služili sv. maše zafdu^nice za rajnim razni škofje, ki se bodo udeležili pogrebnih slovesnosti Vsakdo, ki bo obiskal rajnega našega knezoškofa na mrtvaškem odru in si ogledal dvorano žalosti, bo moral priznati, da je mariborski pogrebni zavod storil vse, da pokaže javnosti, kako se dostojanstveno lepo in priprosto krasno o-kinča dvorana, v kateri počiva na mrtvaškem odru dolgoletni knezoškof lavantinski. Cerkveni pogrebni govor v stolnici bode imel prevzvišeni g. dr. A. B, Jeglič, knezoškof ljub -Ijanski, ki bo vodil tudi pogreb. Pogreb pokojnega knezoškofa se vrši v ponedeljek, dne 8. aprila Ob 8 uri zjutraj se telesni ostanki v hiši žalosti Slomškov trg št. 19 sloves -no blagoslovijo in prenesejo v sjtolnico, kjer bodo najprej mrtvaške molitve. Okoli 10. ure se začne slovesna sv, maša zadušnica, potem bo pridiga in nato sprevod v cerkev Matere Milosti pri frančiškanih, Frančiškanska cerkev bo branila telesne ostanke ranjkega knezoškofa Pokojnik je že pred leti sklenil, da hoče biti pokopan v. tej cerkvi, za katero se !e veliko trudil in veliko žrtvoval. Bila, je njegov ponos in zdaj bo počival v njej pod glavnim oltarjem. Mariji, koje čast je tolikokrat proslavljal v frančiškanski cerkvi, se je torej izročil tudi v smrti in po smrti. Testament. Kakor je bil pokojnik vnet za vse dobro in plemenito, tako je tudi svoje 'premoženje razdelil v plemenite namene. Velike svote je namenil za reveže Glavnim dedičem pa je pdjstavil dijaško semenišče v Mariboru, kjer se vzgajajo revni đi laki za duhovski poklic. Spomnil se je tudi katoliških društev v Mariboru fer jim sporočil svojo hišo v Mariboru, kjer naj bi imela ta društva svoje zavetišče — svoj dom. Navodila č. duhovščini in vernikom glede smrti knrzoško.a dr, M. Napotnika. V zmislu večkrat izražene želje preminulega gospoda knezoškofa so č. dušni pastirji naprošeni: 1, Da dajo brž po prejemu tega poročila ob primernem dnevnem času n a ;manj pol ure v treh presledkih zvonifi z najveö'hri zvonom v župnijski cerkvi in Če mogoče tudi v morebitnih podružnicah. 2, Da naznanijo vernikom smrt blagopokojnoga nadpastirja in jih Spomnijo, da naj molijo za njegov dušni mie, 3. Da odredijo za dan pogreba med 11, in 12. uro pred^ poldne ali ob času v naslednji točki naprošenega mrtvaškega opravila) vsaj polurno zvonjenje z vsemi zvonovi. 4. Da povabijo župljane k j slovesni mr vašid sv. maši, ki bi se naj v župnijskih cerkvah služila ali na dan pokopa, ali pa drug primeren dan po prejšnjem oznanilu. nomistično stališče. V imenu dr, Spahove skupine jo izrekel poslanec Salik Baljič pomenljive bese -de: „Notranje razmere v državi so vsaki dan — slabše. _NesogIasja meid Srbi, Hrvati in Slovenci so vsa id dan večja. Temu vsemu je vzrok centralistična ureditev države.“ Dr, Spahova skupina je glasovala proti vladnemu načrtu o samoupravah oblasti m okrožij, Karamebmedovičevi tovariši pa za načrt. Reški vojaški Svet je izročil svojo oblast zakonodajni narodni skupščini. Prostovoljce so razoi ožili ter odpustili. V mestu vzdržujejo italijanske čete red in mir. Rumunija. R u m u n s k a k o n s (t i t u a, n t a se je se -stala in je bila otvorjena s prestolnim govorom. — Po precnanju prestolnega govora je izjavila opo-zicijal da ne priznava zakonitosti volitev, ker so se izvršile pod pritiskom. V znak protesta je opozicija zapustila konstituanto, Francija. Listi objavljajo Clemenceauov odgo vor na angleško spomenico Lloyd Georga. Oldgo -vor veli, da se francoska vlada strinja z angleškim stremljenjem po pravem in trajnem miru, a misii pa da se mora Nemčiji več udovoljitt na trgovskem polju, kot pa-.v teritorijalnih koncesijah. Anglija meni, da bi težki teritorijalni pogoji pripomogli k širjenju boljševizma, Francija pa trdi, da bi to nevarnost baš angleški predlogi podprli. Francoski odgovor se nadalje ponaša, 'kako so evropski narodi v nacionalni zavesti boljševizem odklonili in kako se zlasti malji narodi zaupljivo zbirajo okrog Francije in kako bodo njeno smer vsi podpirali. — Seveda, ker ne morejo več drugače. Franci i jih je tako izžela in uklenila in če še bodo enkrat zgenili, bodo gotovo nastopili proti francoskemu imperijalizmu, ki ima najmanj smisla za nacijonalne pravice. Rusija. V e I i-k a n a r o d n a skupščina v Angori -e sklenila enodušno, da se Angora udeleži kongresa orijentajskih narodov, katerega skliče sovjetska ruska vlada po zaključku genovske konference v Moskvi. Grška. Konferenca o iztočnem vprašanju je o brzojavu angleškega, francoskega in italijanskega zastopnika predložila vladam v Carigradu, Angori in Ateni trimesečno premirje, ki bi se naj pa automatična podaljšalo dp končanega sklepa konference na bazi evakuacije Male Azije j od strani Grške. - Beležke. Politimi pregled. Kraljevina SHS. N a zadnji seji skupščine so obravnavali zakonski načrt o samoupravah oblasti in o-krožij. v imenu Jugoslovanskega kluba je podal poslanec Brodar izjavo, da bo glasoval klub pr0ti zgoraj omenjenem zakonskem načrtu. Proti so se izjavili še.- zemljoradniki, republikanci in socijalni demokratje. Ko je prišel pa zakonskji načrt na glasovale, je glasovalo 142 poslancev za, 40 pa proti. Muslimani so se spet sprli med s e b o t in bo skoro gotovo prišlo v klubu do dveh skupin: Karamehmedovičeve s 13 poslanci in dr. Spahove z 11 člani. Skupina dr. Spahe se j,e postavila glede notranje razdelitve države na avto - Vodne afere. Člani oblastniške družbe v Beogradu imajo drug proti drugemu pripravljeno vedno celo kopico umazanih afer in kadar se skregajo radi rotita in plena, se pa obtožujejo in ometu je j,o z njimi. Da eden očita drugemu, kako je kradel žlice v nekem samostanu, ali da kaže na njegovo rodbino, češ, da so bili v njej tudi moril-c , roparji in goljufi, še ni nič kaj posebnega, — slastnejšo in važnejše so razne umazane stvari, ki se političnemu tekmecu osebno naprtijo na rovaš. Skoraj vsak od visokih in znanih gospodov je danes obtožen, jutri pa sam obtožuje. Spretnost v iznašaniu in mešanju raznih umazanosti je prvi znak .in prva opora uspešne politike in zato se dan navdan razkrivajo razne afere v beograjskih listih, Evo, za primer samo kratek pregled enega dne: „Videlo“, list naprednjakov, ki so se ločili od demokratov in se osamosvojili, meri in cika na g. Pašiča, ko oiše o železniški družbi tujih bogatašev in ruskih knezov, ki hočejo spraviti državne železnice v svojo las! ter pri tem do dobra izropati na rodno imovino. Pašič ima pri tem lizkoriščevanju i svoj prste vmes, družbi bo na vsak način pomagal, da pobaše masten zaslužek, — „Balkan“ zastopa radikale, zato pa izliva svoj strup na demokrate, Tokrat je finančni minister Kumanudi na vrsti. Nalašč je spravil, zavozil in zamešal tako daleč, da monopolska uprava nima soli, a njegov špekulativni pajdaš trgovec Giorgie Biba pa izvaža sol iz Rumunije ter jo prav drago projdaja. — „Novosti“ so bolj na radikalno plat, zato pa na-poveduieto veliko gozdno in agrarno afero, ker je minister gozdov in rud demokrat — „Demokraci -ja“ pa mènda nima kake dnevne umazanosti pri roki, zato pa, zagrabi za nekaj let nazaj: Ruska cajnica Marija Feodorovna je podarila dragocen , zlat križ manastiru (pravoslavni samostan) Mana-sija in križ je izginil povodom umika čez Albanijo leta 1915, ko so neke visoke osebe v 'tem sa-mpsfanu prenočevale, „Beogradski Dnevnik“ se je tudi te stvari oprijel ter piše o ukradenem križu in o „nekih visokih osebah“, ki so si ga prilastile. — Same afere, same umazanosti In z njimi se bo-ifj stranka proti stranki, list proti listu, samo ta-kega človeka in takega lista ni pri vladni gospodi, ki bi vse take stvart — ne glede na stranko,— obsodil. Kakd|r' Mom,cdo Njnćiča za zunanjega ministra v taria Ta lisZta£ej?o<°^Vn'JU -*rez vsakega dogega komen-rarja. 1 a list je hotel izraziti samo sožalje državi ki ima S fnavin—era miniStra' in pa njenim državljanom doma in v tujim. To se mu je tudi izborno posrečilo. Kumanudi pred 7 stanete finančni minister. Ministrujte tam vsaj dva mes-C3 tako, kakor sedaj pri nas in jamčim Vam, da pade rancoski frank in tako naš denar poskoči!« — Iz vsega SrCa apt °' da g’ Kumanudi posluša ta nasvet' Af °+d°- redacirali? - Zagreb ima dovolj visokih vojaških dostojanstvenikov. Tu vam je komandant armije, in njegov pomočnik, potem pa komandant divizije in njegov pomočnik. Če je komandant divizije odsoten, ga pa ne zastopa njegov pomočnik, temveč pomočnik komandanta armije. Vzrok temu je lahko samo dvoje: ali je pomočnik divizijskega komandanta nesposoben pravi, da se je s Kumanudijem na more zastopati svojega sefa, ali se pa gre za kake posebne dnevnice. — Vsekakor je pa eden pomočnik odveč. — K temu pristoja še karikatura, ki jo prinaša «Vreme«: jak in kaznjenec se milo gledata in pogovarjata: «samo pri nas (v vojski in jetnišnicah) se noče reducirati!« Naša pošta. Pošta v Novem Sadu je vrnila neko znanstveno revijo, ki je došla iz Beograda z naslovom: «Gimnazijska knjižnica — Novi Sad«. Novosadska 'pošta naslovnika ni mogla najti, zato je pa pošiljatev opremila s pripombo «nepoznat« — ter jo poslala nazaj. — Divno je organizirana naša pošta, zato se takim zgodbicam ne smemo čuditi. («Hrv. Obrana«), Dnevne novice. Muslimanski vladinovci pred narodom. „No - va Pravda“, glasilo avtonomističnih muslimanotv . poroča o obsodbi, katero so morali slišati musli -manski vladinovci v Mostarju. Shod sta sklicala bivši minister dr. Spaho dn poslanec dr. Hadži-kadič. Zborovalci so si pa izvolili za predsednika shoda enega izmed najodločnejših nasprotnikov sedanje vladne politike muslimanskih poslancev. Se predno sta poslanca prišla do besede, je podal ta izjavo, ki ima v glavnem sledeče, zelo značilne točite: Z glasovanjem za vidovdansko ustavo se je poslaniškj. klub 'izneveril programu muslimanske organizacije. Narod to obsoja. Na lanski glavni skupščini 'e to ,tudi jasno izrazil, poslanci so sicer obnubili, kreniti na novo pot, ostali so pana stari. Volilci mostarskega okraja zaupajo dr. Spahi in dr Hadžikadiču, zahtevajo pa, da nas/topita v poslan iškem klubu takoj in energično za to, da se prekinejo vse zveze s Pašičevo vlado, Ako bi drugi 'oslanoi ne bili za to, pa naj ona dva zapustita klub ter osmerita svoje politično delovanje skupno s poslancem dr. Kulenovičem, ki hodi isto pot kot Zagreb in cela Hrvatska. — Razvila se je ostra debata. Dr. Spaho je bil zelo lojalen, je priznaj razne napake poslaniškega kluba, njegova tovariša sta pa molčala povešenih glav. Večina sestanka :e bila izpolnjena z govorom' predsednika shoda, ki je oskrbel, da so poslanci do dobra izvedeli, kaj misli narod y splošnem in kaj še posebej o politiki poslaniškega kluba, ki po vsej sili dvorjani Pašiču. Proseča vabila — a bridka razočaranja. Naš „Kmetijski Mst“ *e v zadnjem času tako ginljivo pisal o važnosti shodov in povdaril, da so bili in o-stane„o shodi glavno ofenzivno orožje Samostojne, Za tem ^ovdarkom o važnosti shodov pa je prine- j sel naznanila cele vrste zborovanj, katera bodo j priredili, minister Pucelj, Mrmoba, Drolenig ter j Urek, „Kmetijski list“ je vabil na te shode pristaše drugih strank, da bodo enkrat slišali iz Pucl-jevih ministrskih ust resnico o nemških volih in češki ari pšenici ter ječmenu. Naši pristaši so res prišli Puclja in samostojne poslance gledat, a ne poslušat, ker predobro poznajo v pravi luči volovsko in 'arožitno alerò, Puoelj in Mrmolja sta jo skupila v St, Lenartu in Apačah, Dr.olenig pa na Ponikvi ob južni železnici, kjer ni nobeden od zborovalcev upal 'dvigniti niti mezinca na poziv: Kdo je še na shodu samostojen, naj dvigne roko! Najbolj pameten od samostojnih poslancev je še bil Urok ki, dasiravno naznanjen za shod na Ponikvi, sploh niti prišel ni v mnenju, je itak dovolj, da se eden blamira, zaka> bi se dva! Šlabostojna proseča vabila — so postala zadnji praznik in v nedel o prebridka razočaranja. „Taborova“ in „Jutrova“ poročila in njih — „verodostojnost.“ Žerjavovo „Jutro“ z dne 25, marea je prineslo iz Beograda „izvirno“ poročilo, da sem jaz v seji narodne skupščine povzročil „ipre -drzno klerikalno izzivanje“, s tem, da sem zahte -valj, da morajo uradniki v Sloveniji biti Sloven -ci, da morajo umeti jezik našega ljudstva in latinico Ob koncu piše „Jutro“, da sem „osramočen umolkni] in odšel iz dvorane.“ Za „Jutrom“ je pa prišepai mariborski „Tabor“ in je napisal dne 28. f. m. strašno vest naravnost iz Beograda: „Zebo- j tova blamaža,“ Ko me je prijatelj opozoril na te vesti, sem se od srca nasmejal. Dne 24, marca nisem bil v Beogradu, ampak v Mariboru, „Jutrov“ in „Taborov“ poročevalec sta mojo „blamažo“ naravnost izmislila. Živijo demokratska resnicoljubnost! — Franio Žebot, narodni poslanik. Zemljoradniku dr. Novačanu v album. Dr. Novačanov glavni zaupnik iz Slovenskih goric šentjurski učitelj Robnik je zopet spremljal Pucelja in Mermoljo na shod v Št. Lenart, kjer je skušal govoriti, a ni mogel. Od Rob-nikove prekrstitve od nemškutarja v samostojneža in zemljoradnika smo videli ta politični značaj na samostojnem shodu Mermolje v Svečini in na Puceljevi polomijadi v Št. Lenartu. Ako imajo slovenski zemljoradniki med svojimi zaupniki več značajev Robnikovega kova, potem se bodo gotovo razmahnili kot strah, ki je na sredini votel, krog in krog ga pa nič ni! Netočen račun. Preteklo nedeljo — na Jožefovo — se je vršil v dvorani hotela «Union« v Celju, shod Zem-Ijoradniške stranke, na katerem je bilo po mnenju «Naše vasi« z dne 23. t. m. navzočih čez 300 ljudi. Konstatiramo resnici na ljubo, da te številke niso popolnoma točne. Ce hočemo dobiti pravo število navzočih ljudi, moramo 300 deliti skozi 2. Če pa potem še to razpolovimo, dobimo število na tem shodu navzočih «zemljoradnikov«. Ne smemo se čuditi, če se vsled prevelike navdušenosti ne vjerna račun, in če so gg. okrog Naše vasi« mesto z 2 delili — množili. Donavska konferenca. V Bukareštu se sestane dne 1. aprila posebna konferenca, da razpravlja o vprašanju donavskega prometa. Zastopane bodo sledeče države: Anglija, Francoska, Italija, Nemčija, Rumunija, SHS, Če-hoslovaška, Madžarska. Razpravljalo se bo tudi o vzdrževanju telegrafske in telefonske linije ob Donavi. Gladiatorji. O Druga knjiga. — Anteros. 84. nadaljevanje. Toda sedaj ni bilo časa za kesanje in ne za neodločnost. Z očmi uprtimi v smrtnobledo lice je pogumno potipala v prsni žep tribunove tunike za dragocenim ključem. In ko ga je našla je stopila proti vratom in poslušala —. Nagli koraki so se bližali in komaj je imela čas, da sé je vrnila po prstih, sedla na divan in si položila tribunovo glavo v naročje, kakor da bil ravnokar zaspal —. Suženj je vstopil, pa se koj spet spoštljivo oddaljil. — Valerija pa je odhitela po dobro znanih hodnikih na dvorišče, kjer je ležal Eska. Niti besedice ni rekla, kakor v sanjah je odklenila železen ovratnik in mu je dala znamenje — govoriti ni mogla —, naj gre za njo —. Ubogal je, komaj vedoč, kaj se godi, poln začudenja nad njeno navzočnostjo in skoraj prestrašen, nad njenim divje plašnim pogledom in njenimi čudnimi, zapovedo-valnimi kretnjami. Naglo in molče sta odšla skozi tihe prostore in sta stopila pri stranskih vratih na samotno in zapuščeno ulico. In tu se Valerija ni mogla več premagovati —. Tresoča se na vseh udih se ga je oklenila in mu jokaje padla na prsi —. F V. Na cilju svojih sanj —. Malo v resnici srečnih trenutkov je poznala ponosna Za genovsko konferenco je lista naših zastopnikov baje definitivno sestavljena. Zastopniki so: Pašič in dr. Ninčič, namestnika pa Kumanudi in minister ver dr. Krstelj. Lista je pač taka, kot tisti, ki so jo sestavili. Fašla lovska nasilja. V Splitu so jugo-fašisti napadli urednika „Jadrana“ g. Baniča in še tri druge pristaše Hrvatske ljudske stranke, Uredniik Banič >0 težko ranjen na glavi in tudi drugi trije so več ali manj poškodovani. Napad se je izvršil javno, še zgoda' zvečer, v najobljudenejšem delu mesta. Fašisti so bili oboroženi z „bokserji,“ 0'b -lasti tudi v tem slučaju niso. ničesar ukrenile, če tudi v Dalmaciji pristaši opozieiionalnih strank že dolgo časa niso varni življenja in imetja. Radi tega ponovnega nasilja ije poslanec g. dr. Korošec protestiral pri ministru policije in pravde, V svojem go/ocu zahteva dr Korošec, da državne oblasti nasilnike po zakonu kaznujejo in razpustijo .ašistovske tolpe, ako 'pa se to ne zgodi, je treba oborožiti ljudstvo, da se samo brani in obračuna s fašisti, kakor zaslužijo,. — V Zagrebu je pa zadnjo soboto zvečer društvo upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov priredilo neko zabavjo, da z njenimi prihodki pomaga svojim revnim članom , fašisti so pa sklenili, da to od vseh oblasti dovoljeno zabavo kot „avstrofilsko“ zazženejo in so to tudi s orili Navalili so na hišo, vdrli v prostore, in pri tem je padlo več strelov. Policija je zabavo razpustila, fašisti so pa seveda nemoteno praznovali svojo „zmago“ po ulicah in v kavarnah. Dobili so celo brzojav iz Reke, da italijanski fašisti pozdravljajo svoje jugo-kolege kot brate po duhu. Nemci se izseljujejo j Novosadski «Deutsches Volks-biatt« poroča, da se nemška kolonija Prosora pri Bosanski Gradiški pripravlja na izselitev v Južno Ameriko. Kolonisti hočejo svoja zemljišča, če tudi pod ceno prodati. Vzrok izselitve: teror radikalov in demokratov. Imeli so n. pr. svojo šolo in svoje učitelje, pa ne smejo poučevati- Vinograde, ki jih obdelujejo, so jim nahujskani okoličani že večkrat upostošili. — Radikali in demokrati so se pulili za nemške glasove, ker jim pa Nemci ne gredo na lim, so «državotvorci« teh dveh strank složno započeli proti njim z najhujšo gonjo. — Kolonisti-so sklenili že dogovor z neko transportno-izseljeniško družbo. Zakaj bi nam rad Beograd zaprl bolnišnice v Slove-nij? Beograjčani se bojijo in izogibljejo svojih bolnic, ker je v njih III. razred tako vsestransko zanemarjen, da je količkaj kulturnemu človeku, če tudi je potreben zdravniške pomoči, nemogoče vzdržati radi mrčesa in gnile slame, ki služi bolnikom revežem kot ležišče. V beograjskih bolnicah pride v poštev I. razred, ki je pa slabo zaseden I in srednje premožnim slojem radi draginje nedostopen. Bogataši Srbinjanci pa se lečijo na svojih domovih. Po Beogradu taksirajo potem tudi naše bolnice in menijo, da se tudi naše ljudstvo izogiblje teh zavodov kot Srbijanci n. pr. beograjskih. Livarna zvonov v Zemunu zgorela. Dne 26. t. m. je izbruhnil ob 3. uri zjutraj požar v zemunski livarni za zvonove. Požar je upepelil in uničnl celo livarno, ki je bila last Paje Panteliča. Škoda znaša pol miiijona dinarjev. Prenovitev Beograda na račun reparacije, — Reparacnska komisija v Beogradu jje končnovelja-vuo odobrila vse zaključke katere so sklenili beo’ grajski odposlanci v Berl,inu radi razširjenja vodovoda v Beogradu in glede zgradbe modernih fil-trirov na račun reparacije. V, kratkem času še pričakujem odobrenje o zaključkih glede električne centrale kanalizacije ter sanitetnih zavodov. Usoda ob zadnji mobilizaciji odvzetih vozil. Nekaj naših poslancev je obiskalo pred kratkem starodavno trdnjavo Petrovardin. Za obzidjem te trdnjave so videli vse polno vozov, vozičkov vseh kakovosti. To so vozila, katera je rekvirirala vojna uprava ob zadnjii mobilizaciji. Vozovi tičijo vsi do osi v blatu in jih bo vse prerasla trava. Če bi tudi sedaj izkopali vozove iz blata, so že kolesa preperela in trhla, ker so bila po nemarnosti vojne uprave cela v blatu. Nikomur ni padlo v glavo, da bi bil podložil pod kolesa deske in spravil prevozni materijal pod streho. S petrovardinskimi vozovi bodo šli čisto po nepotrebnem težki sto in stotisočaki po vodi. Potresni sunki po naših južnih krajih. Minuli petek so občutili v Sarajevu zelo močen potresni sunek v istem času kot v Beogradu. Škode ni povzročil potres nobene. O kratkem, a močnem: potresljam javljajo dne 24. t. m. iz Tuzle. Dne 23. t. m. so bili v Rumi štirje močni sunki, ki pa it UL«iii—« mi iiiiihhi iummotszxn— neuklonljiva Valerija v svojem življenju. Pa v tem tre-; nutku je bila srečna —. Vest se ji je sicer oglašala na dnu srca, — toda tako divjo srečo je čutila v bližini svojega Eske, s tolikim opojnim veseljem jo je navdajala zavest, da mu je rešila . življenje, četudi za ceno odurnega zločina, da so ji njeni i očitki udušeni umolknili in da ni čula več njihovega glasu. Čudno, nepoznano čuvstvo jo je prevevalo, ko se je oklepala njegove krepke roke in ga priznavala za svojega gospoda in se mu izročala v last, njemu, ki so ga drugi prezirali kot barbara in sužnja. Ona je prodrla v njegovo po-: nosno srce, ona mu je dala svojo ljubezen, ni je zahteval in ni jej bila cena previsoka, ki jo je zanj plačala njena : ljubezen. ! Prvikrat v življenju je plemenita, ponosna Rimljanka ; uklonila svoj prirojeni, neuklonljivi ponos, se je vsa in ; popolnoma vdala drugemu, in zavest, da je premagana, ; je čisto izpremenila ves njen značaj, vse njeno mišljenje [ in hotenje. j Mirina, ki je šla par korakov za njima, je komaj ver-1 jela, da je ta mehka, kloneča postava, negotovih korakov, : boječih kretenj — pa njena samovoljna, ponosna zapo-i vednica —. Ta čuieča gospodična se je izmuznila tribunovi dru-’ žini v hipu, ko je njeno bistro, vajeno uho ujelo lahne ; Valerijine korake na hodniku. Nič na svetu je ni iznenadilo, nad ničemer se ni zavzela in četudi ni pričakovala, da bo videla svojo gospo v spremstvu sužnjevem iti domov, in se je zdelo, da je Valerija pozabila nanjo in na : ves svet okoli sebe — vse to je bilo prav in v redu, po-: sebno, ker je bil očividno lepi suženj vzrok vseh teh ■ pojavov. Kadar je šlo za spletkarenje, je bila vedno z veseljem pripravljena, da sodeluje, in malo jo je brigalo, kdo spletkari in kdo je žrtev —. so zahtevali.kot žrtev samo en dimnik. Za 50% dražje vožnje na železnicah,, V železniškem ministrstvu izdelujejo zopet nov tarif za potniški in blagovni promet- Po tem tarifa bo celotni železniški promet 'povišan za 50%. Žunkovič: Slovanska pradoba. (Die slavische Vorzeit. — Grundlegende Aufsätze für die Renaissance der altslavischen Geschichte, Sprache und Kultur). — Samozaložba, Maribor 1918- — oktav, IV in 436 strani 9 umetnih prilog in 27 drugih slik. Cena 120 K. —Od tega epohalnega in znanstveno revolucijonarnega dela, ki je nastalo vsled tragičnih okolnosti pisatelja, se je samo 200 komadov tiskalo, ker ni bilo za knjižno trgovino namenjeno. Nekaj iztisov je še v Mariboru, vse drugo je raz pečano v inozemstvo. — Žunkovič je v tej knjigi dokazal, da živimo mi Slovenci na današnjem ozemlju kot pra-obivatelji, in kér je to našim oficijelnim slavistom prišlo neugodno, so se odločili delo zamolčati, samo da ostane stara bajka, da smo enkrat Hunom «cekre« nosili, dalje v veljavi. Resnice in pravice pa tudi to ne bo poteptale. Knjiga se naroča pri uredništvu «Straže« ali pa pri pisatelju (Maribor, Magdalenska ulica 16). Jezus, blagoslovi nas! Pesmi »pri blagoslovu in pred pridigo, namenjene ljudskemu petju v cerkvi. Zbral in priredil Fr, S, Špindler, župnik pri Sv. Juriiu ob Pesnici. Založila Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, Zbirka obsega 20 blagoslovnih pes mi, 4 pesmi preu pridigo, 1 ’pesem za božični čas in- 1 pesem za pridigo v postu. Izdam je zelo lič -na, seid rice lepo tiskane, papir fin in močen, platnice trpežne, Cena enemu izvodu je pet dinarjev , Naroča so v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Odkrito povemo, da se moramo res čuditi, kako more založnik v tem času velike draginje za tako izredno nizko ceno dati ta lep zvezek pesmi, ko je vendar znano, da so ravno sekirice silno drage. Ljudsko petje je vedno najboli mogočno zadonelo pri blago slovnih pesmih in pred pridigo, ker je zares cela cerkev sodelovala. Namen zbirke je, da zopet oživi pravo ljudsko petje. Zato so tukaj zbrane nai -bolj razširjene takozvane Slomškove blagoslovne pesmi. Dodanih je še pet starih pesmi pred pridigo, Spremljevanje je prirejeno kar najbolj enostavno, da vsak orglavec z njega pomočjo lahko pravilno spremlja ljudsko ,petje. Zbirko kar najtopleje priporočamo cerkvenim predstojništvom. Iz Maribora. „Tabor“ in resnica. Odkar osrečuje mariborsko JDS časopisje poseben politični in tehnični direktor — poet Stpindler, je postala „Taboru“ resnica španska vas „Tabor“ dd torka prinaša pod debelo tiskanim zaglavjem kot brzojavko iz Sent Lenarta; Ponesrečen naval klerikalcev na shod ministra Puclja, in pravi, da je govoril Pucelj ob ifdeležbi 500 ljudi, (Govoril sploh ni, če pa je buk-nil s kako besedo na dan, pa jo je udušil trušč in vrišč 'oslušaloev.) „Tabor“ poroča, da so govorili: Drofonig, ki ga sploh ni bilo v St. Lenartu , Mrmolja pa niti črhniti ni smel Konec šentlenart-'ske brzojavke se glasi: Klerikalci, ki smatrajo (Slovenske gorice za svojo domeno, so grdo pogoreli. Po shodu v St. Lenartu se je odpeljal minister v Apače, kler so mu domačini sporočili svoje želje. .(Žvižge v resnici!) „Taborovo“ poročilo prinaša _ mo, da lahko ljudstvo iz Slovenskih goric izpre -vidi lažnjivost demokratskih poročil, Ako je bil ta Pucl'ev šentlenartski shod sijajnost, potem si pač lahko mislimo, kake polomijade so bila idr, Kukov čeva zoorovanja v Prekmurja. Gorostajstnim laJžem „Tabora“ se ne čudimo, ker jih dirigira mož-poet-plagiator. ki 'e že davno skregan z resnico in s poštenostjo, ' Pesniki, če tudi „okinčani“ s tujo slavo, vid ko slišijo in poroöaj'o ravno nasprotno kot oni, ki niso poeti — pač pa resnicoljubi in literarni poštenjaki. «Tabor« zopet laže! Zadnjič smo malo okrcali dr. Ser-neca, ki kot občinski svetnik zastopa falsko elektrarno proti mariborski občini, namesto, da bi zagovarjal obč. koristi proti elektrarni. «Tabor« včeraj zagovarja dr. Ser-neca, češ, da je imel čisto prav, da je tako postopal ter se potegnil za to «ubogo« elektrarno, ki trpi tako strašno ■ Msac tcBsoemBiaMMMaeaanacaaKaaiMPMSMGSBBS üi'-'.x;-. xxvsfmcxcrsm Niso prišli daleč, ti trije, ko se Eska ustavi, kakor bi se prebudil iz globokih sanj. «Življenje si mi rešila, plemenita gospa!« ji je rekel s svojim mirnim glasom in s svojo tujo izreko, ki je kakor sladka godba donela na njeno uho. «Kako ti naj bom hvaležen? Nimam drugega, ko svojo močno roko, in kako bi mogel jaz tebi koristiti?« Globoko je zardela in povesila oči. «Nisva še varna!« je odgovorila. «Govorila bova o tem, ko prideva domov!« Sanjavo je pogledal po ponosni ulici, po njenih veličastnih portikih, po njenih mogočnih palačah in po vrstah vitkih stebrov, ki so se izgubljali v prašnem polumraku večernega neba —. Morebiti je mislil na sveže planote, sinje griče in zelene gozde, trepetajoče v solnčni svetlobi, daleč, daleč gori v domovini —. Vzdihnil je in otožno ponavlial: «Ko prideva domov — —! Nimam doma! Popotnik sem, tujec, izvržen, brezpraven človek —- f« _ ^ Valerija je šiloma dušila svoja prekipevajoča čuvstva, v stran je gledala in šepetala: «Rešila sem ti življenje — ali ne veš, da ni več stvari, ki bi ti jo odrekla?« Dvignil je njeno roko k ustnicam, toda njegova kretnja je bila bolj izraz spoštovanja in hvaležne udanosti, ko pa izbruh strastne ljubezni. In iznova jo je nekaj svarilo, da je šla predaleč —. In v naglih in pretrganih stavkih je pripovedovala o nevarnosti, če bi ju kdo zasledoval, in da morata takoj domov in se skriti. Strastno, hitro je govorila, kakor pijana, in komaj je vedela, koj pravi. Končno ji je segel v. besedo in jo odločno, skoraj resno vprašal: (Dalje prihodnjič). pomanjkanje. «Tabor« pravi, da še da falska elektrarna občini tok po predvojni ceni in mu še torej nikdar ni zvišala cene, med tem, ko je občina svojim odjemalcem cene že zvišala. Odločno pribijemo, da je to čisto navadna, podla laž. Falska elektrarna je moledovala pri občini za zvišanje cen električnomu toku že od leta 1919 naprej in so se ji cene zvišale leta 1920 za celih .100 odstotkov, zato imamo čast plačevati na nekdanje cene 100 odstotno doklado. Zdaj pa «falski reveži« zahtevajo zopet novo zvišanje cen. To bi «Tabor« lahko vedel, ali če sam ne ve, bi vsaj lahko izvedel vse to pri dr. Sernecu. Saj dr. Sernec kot zastopnik falskega podjetja mora vendar to vedeti! Ali pa je dr. Sernec nalašč napačno informiral «Taborjevega« poročevalca? Mogoče bi bilo vse. posebno, ker nam je resnicoljubnost dr. Serneca še dovolj znana od tistega, zanj usodepolnega zborovanja^ v Narodnem domu, ko je proglasil duhovščino za protidržav no in ko je na poziv, da navede imena, popolnoma obmolknil, ter si s tem svojim molkom sam» pritisnil na čelo pečat lažnjivca in obrekovalca. Vstopnice za oratorij Assumptio, ki se proizvaja dne I. aprila t. L, bodo v najkrajšem času razprodane. Okoli ©00 se jih je že razpečalo v prvih treh dneh. Komur je tedaj za ta izredni dušni užitek oratorija Assumptio, naj se nemudoma preskrbi z vstopnico. Dobivajo se te še v trgovini Zlata Brišnik v Slovenski ulici. Besedilo k oratoriju Assumptio, kakor tudi razlaga vsebinskega in glasbenega dela, se dobiva pri gojencih in gojenkah drž. moškega učiteljišča. Kdor hoče imeti popolni užitek, si mora nabaviti to besedilo in razlago, da ju gotovo prečita pred koncertom. Oratorij Assumptio, ki ga proizvaja 1. aprila t. 1. 180 gojencev in gojenk drž. moškega učiteljišča, prične točno ob 20. (8.) uri. Ker se pred začetkom vsi vhodi za-pro, se nujno priporoča pravočasni prihod. P. Hugolin Sattner, ustvaritelj oratorija Assumptio, pride v Maribor že v petek 30. t. m. popoldne, da prisostvuje koncertu dne 1. aprila t. 1. Smrtna kosa. Po daljšem bolehanju je v Vojniku umrl v 85. letu svoje starosti Franc Gilčvert, oče Dragotina Gilčvert, pis. ravnatelja v Mariboru. Bodi mu zemljica lahka! Blag mu spomin. Protestno zborovanje zaradi davkov. Mariborski tr.govski gremij vabi vse člane trgovce, kakor tudi obrtnike in industrijalce na protestno zboro - f vanje, ki se vrši v četrtek, dne 80, t. m„ ob '/&. uri zvečer v Gambrinovi dvorani zaradi vojnega davka za leto 1920, prometnega davka itd. Ker bo to zborovanje zelo važno ža vse pridobitne sloje in se bo obenem tudi sklepalo o nadaljnih važnih korakih, naj se vsakdo udeleži zborovanja točno ob določeni uri, Protestni shod nižjih državnih uslužbencev v Mariboru proti odredbi vlade, da se onim slugam, ki od Svoje imovine plačujejo več kot 5 dinarjev davka, odtegnejo družinske doklade in proti nesoči jalni razpredelitvi osebnih doklad nižjim uslužbencem, se vrši v četrtek, 30. t. m. točno ob 7. uri zvečer, v prostorih gostilne Orovič, Vetrinjska ulica 24. Dolžnost vsakega nižjega državnega uslužbenca je, da se protestnega shoda zanesljivo udeleži. Sklicatelji. Predavanje. V petek, 31. marca se vrši ob 8. uri zvečer običajno predavanje KSZ v prostorih Strokovne zveze. Na dnevnem redu je velezanimivo in aktuèlno predavanje. K obilni udeležbi se vabijo vsi, ki se zanimajo za aktuelna vprašanja. — Odbor. Povišanje monopolne takse na cigaretni papir. Glasom naznanila trgovsko-obrtne zbornice v Ljubljani ;e monopolna uprava sklenila, da bo dala vse zaloge cigaretnega papirja in stročnic v prisotnosti finančnih organov sežgati, ako se dotični trgovci ne izjavijo, da bodo plačali povišamo monopolno takso, ali pa do dne 81. t. m. nei vrnejo to blago svojim inozemskim dobaviteljem. Mariborski trgovski gremtj opozarja na to odredbo monopolne uprave vse interesirane trgovce, da se obvarujejo eventuelne škode. Kdo je izgubil hranilno knjižico in denar? Nekega večera meseca januarja ali februarja 1921 je našla neka tukajšnja ženska pred Narodno kavarno v Vetrinjski ulici hranilno knjižico z večjo svoto denarja v bankovcih. Kolikor se je zamoglo ugotoviti, je bilo v hranilni knjigi zabeleženo ime lastnice «Jožefa« ali ednako. Knjigo je najditeljica sežgala, ker še dosedaj pri policiji opisana zguba ni bila prijavljena, se zgubite)j poziva, da isto nemudoma stori, ker je možnost dana, da izgubljeno svoto dobi povrnjeno. Prijaviti je policijskemu komisarijatu II. nadstropje, soba 16, Stanovanja nice in vrta se zamenja za manjše Naslov v upravništvu. 135 Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš brat, oziroma bratranec in stric Prevzvišeni gospod Dr. Mihael Napotnik knezoškof Lavantinski M. d. i.t d. dne 28. marca, ob pol 2. uri popoldne, po dolgotrajni in mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, popolnoma vdan v voljo božjo mirno v Gospodu zaspal. Slovesni pogreb preblagega pokojnika bo v pondeljek, dne 3. aprila, ob 8. uri zjutraj v baziliko Matere milosti pri frančiškanih v Mariboru. Konjice—Slovenska Bistrica—Maribor—Svečina, dne 28. marca 1922. Rodbine : Napotnik—Jerovšek—Solar—Pučnik. Žepni ISFß precizijske in Ufe stenske popravlja najsoltdneje tvrdka R. Biz-ak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. 2S—30 Prodajalnah"; T' prodaj. lista. Naslov v upravništvu 2—3 130 Pogrebni red pri mrtvaških slovesnostih in pogrebu pokojnega knezoškof«, A). Dan pred pogrebom. V nedeljo dne 2. aprila: Od 17. do 18. ure molitvena ura v stolnici. B). Na dan pogreba v pondeljek, dne 3. aprila: 1. Ob 8 uri se truplo blagoslovi v hiši žalosti Slomškov trg št. 19 ter v spremstvu duhovščine prenese v stolnico, kjer se poje mrtvaški olici] (3 nokturni in hvalnice), ■ Po oficiju kratek odmor. 2. Ob 10, uri zacetesr svečanosti za druge oficijelne udeležence. Slovesni vhod cerkvenih dostojanstvenikov v stolnico v spremstvu stolnega k agitola in bogoslovcev. 3. Pontifikalna mrtvaška sv, maša. 4. Pogrebni govor. 5. oiovesne 4 absolucije po Rimskem pon tifi -kalu, 6. Svečani sprevod k baziliki Matere Milosti, 7. V baziliki Libera in absolucija po škofijskem obredniku. 8. Položitev trupla v grobnico. 9. Vrnitev duhovščine v stolnico. O o o m b a : a) Sprevod se pomika po Stolni ulici, Glavni trg, Tattenbahova ulica, Sodna ulica in Aleksandrova cesta v baziliko, b) Duhovščina se vrne po Slovenski, Gosposki in Solsld ulici v stolnico - V lastnem ter v imenu svojcev naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je danes po daljšem hiranju v 85. letu svoje starosti umrl moj ljubi oče Franc Gilčvert Njegovo truplo se izroči materi zemlji dne 29. marca 1922 ob 3. uri popoldne na pokopališču v Vojniku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Špitaliču, Vojniku in v frančiškanski cerkvi v Mariboru. STAVBENO PODJETJE ACCETTO nr DRUGOVI DRUŽBA Z O. Z =— MAEIBOE =— vogel: Frančiškanske in Wildenratnerjeve ulice. Se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. 2—12 I31 Na drobno TRGOVINA Na debelo emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu Albert Vice!, Maribs-, '.lavni trg 5. Dežne plašče Klobuke 95 pepilo čevlje dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni Jakob Lah, M ri&or, Glavni trg2 Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže. POZORI Lincerplavotisk 1 m K 74, šifoa la 1 m K 68 do K 81, pepita loo cm širok 1 m K 120, srajce gladke in pisane od K 140^0 K. 220, hlačevina 128 cm širok 1 m K 180, žičnate žimnice, ve-jlikost po meri po K 480 do j K 700. vrvi za perilo 15, 20, 25, 3°) 4° in 5° ni dolge. Vrvi za seno, splave, kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti. Nogavice za moške, ženske in otroke. Glavni in žepni robci, molinos-platno, modro platno, predpasnike, moške cajg-hlače, obleke za otroke, posteljne slamnjače, glavnike, krtače, biks, krema, milo za roke, britve, žepne nože plahte impregnirane za vozove, mlatilnice in konje v vsaki velikosti po t’ m K oo’—, pa-namaštof beli I80 cm širok 1 m K 26o’— i. t. d. vse po ntjnižjih cenah v trgovini ALOJZIJ GNIUSEK Maribor, Glavni trg 6. no j TripisMi sir j * vsakovrstjužnosaštjg * J se dobi prvovrstno pri f Matija Lah-ul f Maribor, Glavni trg 4 f MARIBOR, dne 27. marca 1922. Dragotin Gilčvert pis. ravnatelj. Na dr« fenol Hm dsfeeie! Poskusite kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini MILOŠ OSET, Maribor Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru. Telef&n It. 15. 1o8 Cern zmerna! Pmtrai&a tožne | Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.