Loto IV.
Szombathely, 19. augusta 1917.
Štev. 33.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Črna Novin Jo na loto voakaml ma nego* mulov O K. Sfc¾am v oCm lira ...	. 4 K.
Črna Nova v Ameriko > na 0oÉo..............12 K.
Omn eCmga drobaa O doma • narov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSEHF0LD, Zalamogye.
K tomi oé mora pešBafl aaročatao I vsi otoki, nej pa v tOakarao.
Vsi naročniki tak domači kak amerihonski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na Jconci leta „ Kalendar Srca Jezušovoga
Vüpajte se v vsmiljeno Srce JezHSovo!
Večno je njegovo vsinijonje. (L Par. 16—34).
Sam Bog pravi to. Tietoga reč je to, ki se ne da spremenilo Vekomaj trpi njegovo vsmilenje do nas. Ne bilo še sveta, že je večna bila božja vsmile-nost do nas, ne de sveta i še vekomaj ostane njegova vsmilenost, V toj ?smi-lenosti | mo ga gledali v nebeskoj ra-dosti. Ta večna bo¾a vsmilenost seje pa preselila v Nazareti v človeče srce, preselilá se je t Jezušovo Srce. Sam, Bog, ki je večna vsmilenost, nosi to srce i človek pečiva pod njegovo? sen-cov, človek grešen, spokorjen. Premi-slimo si troje vsmilenje toga srca, ka mb mi t!lidi tvojo smilenost znali ka-zatí. —
Šmileno je tisto Srce, štero se gene nad nevolov, težavov drügoga. I 1) v neskončnoj meri je takáe Jezušovo Srce. Genolo se je 1) nad našimi že* melskimi nevolami, 2) nad dttš$vnimi nesrečami i 3) nad našov ročnov usodov.
Viher je bio na žemli. Morje Gene-zareško se je burkalo, siromaški ribičje v nevarnost pridejo, ka se znajo po-topiti. Si mislijo v Jeruzalemi, ali kje dragi bogata, ka se zdaj zna nesreča zgoditi i par siromakov prejti i Jeli da nej? Gledajte, tomi najbogatejšemi Bogi se jto gene srce nad temi siromaki, pa segne v svojo čüdodelno moČ pa ta* vtiša viher. Siromaki so ríešeni, smilenost Jezušovoga Srca se pa bole sveti po čüdi toj, kak še je prle bur-kalo morje,
ŠJepec kleči kre poti v Jeriko pela-joče. Žalosten, tužen stan človeči na zeaülji ga terši. Ne vidi ne sünca mi-Joga, ne bledoga meseca, ne pozna svojih dragih, nej drobčeka krüha, kaj si v zobe dene. Okoli njega vse ?re 1jüdstvo. Jezuša Sina Božega spreva-jajo. Ob kak rad bi on tüdi vido njega i bodo žnjim. Pa ne more. Slepota ga zadríava. Skriči zato od prevelikoga želenja: Jezuš Sin Davidov, smilüj se meni! I zdaj poslüšajte. Zdaj pametüjte, kje je smilenost 1 Lüdstvo se ne gene nad njegovim nesrečnim stanom, kre-gajo ga, karajo ga, naj tiho bode i ne kriči, ka je njim briga zato ka ne .vidi.
Sin Božji pa k njemi stopi — ga opita, ka njemi trebe i gda té„ odgovor), ka bi rad vido — gene se njegova dobra smilenost i da njemi, ka prost — pre-gledno je. I kak se je odprta siromaškim ribičom, slepci, Jezušovo Srcé, tak jezerim drügim* i njim je dalo pomoč. Eden za slugo p reši, drügi za dete, tretji za red, štrti za se, peti za bli-žnjega i vsi vse dobijo: zdravje, živ-lenje pomoč v časniti, sveckih zadevah.
Jezere bole je pa smiIeno biIo to Srce v düševnih rečeh. Komaj je začelo biti to malo srce v Betlehemi, že je iskalo düšioe, Jezušek V jaslicah je vse vido, vse znád, ínao' gučati, premišla-vati, on je tfldi ravnao svet —bio neskončoó moder Bog, Srce ga je tü genolo, večna smilenost božja, ka je pozvao pasteri, modre krale i drüge düše ž njimi k sebi. Ali je ne smile-nost, či zemelski krao pride i dopüsti, ka ga siromaki pohodijo ? Tü pa vseh kralov kral, vseh vladarov vladar zove k sebi siromake. Svoje vojvode, kneze svojega kralestva, angele pošle ponje. Tak je vabi. Je to ne smilenost) Pa še tistim pošle glas, ki so nigdar nej Čöli od njega, poganom, pa se njim da spoznala Je to ne nerazúmljiva smilenost t Pa več vam povem. Napočo je den najstrašnejši pa zemlji, od šteroga de samo slednji den grozo Vi tejši, napočo je véliki petek. Te nebeski kral je te vsakomíi na poti. Kune, brše, mantra, marja ga vse. 1 on t Njego-voga srca večna smilenost vidi, ka strašno so zablodile düše, gene se nad njimi i odpre razbojniki še tisti den blaženo večnost, vsem drügim pa sini-lenja neprecenljiv dar, kda moli: Oča, odpüsti njim, ne vejo, kaj činijo. Vi-dite, oj vidi te, kak se milijo naše düše tomi najbolšemi Srci božjemi i
Pa prišla je i prišla bo večnost za vsakoga. Prišla je večnost za vpčenike, ki so toga dobroga kralja razžatili, za Petra, ki ga zatajo. za Magdaleno, štera ga z razvüzdanim živlenjom ža-lila, za vse, ki so njemi nezahvalni bili, — pa poslüšajte, poslüšajte — svoje razžalivce, zato ka šo se spoko-rili — je püstilo to Srce v svoje kra-ljestvo, božje, večno kraljestvo, pa njim nigdar v oči ne vrže nezahval-
nost, nego se trüdi, naj čem bole raz-širi njihoVo slavo na zemlji. Pa morete vekšo smilenost mislili? Pa vas ne gene Jezušovogá Srca ta večna smile-nost tüdi na smilenost ?
Trojo smilenost nam kaže Jezuš; do naših zemelsko potrebčin, do düš i do večnoga žitka.
Trojo kažimo tüdi mi. Kak strašno dugo trpi te boj, kak preveč ino preveč bi rade že vidila vnoga sirota svojega očo, stariš svojega sina, žena moža, sestra, brata, oj koliko, bi že radi, Čeravno razrüšeni, a vendar svoj dom — smiíüjte se njim, kak Jezušovo Srce ribičóm i slepci. Smi-lujte se njim. Smiíüjte se' tüdi düšam K večnost^ odhajajočim i,tam trpečim! Oj, da keliii vmirajo vsaki hip, štere samo zvünredna božja pomoč more v¾čnoga ogma rešiti. Simiüite se dü-šicam, ka do méie dühovnike, šteri na jezere falijo že. Smiíüjte se pokoj-nim gorečih v vicah i njim poo*a-gajte pridti z ognja v večno veselja. Smiíüjte se! Žatajüjte se v jeli v pili, v obleki i opravlajte konČi po nedelaj nekšo pobožnost na beštéte namene. Vam trebe mira? Vam trbe milost, nebo, srečno smrt, ali rajši svet i njegovo' poželenje, štero prejde ? Znate ka je Je¾uša ‘koštalo naj nam more smi-lenje pokazati? Nebo je mogo 33 let odstáviti i v njij vse mogoče trplenje prestati. Pa zdaj že skoro je 2000 let zapret v vozo oltara. I On to vse rad doprinese, zato ka ma smileno srce. Sirotam zapüščenim, nesrečnim, mira-jočim, i pokojnim, zato samo tisti nešče pomagati, ki nema smilenoga srca i božega smfilenja, tüdi' nemore čakati.
Zagrajena Ruska vojska pri Serethi.
Drügo bitje vu Flandriji.
Ruska vojska po mali med žive i istinsko klešče pride. Iz ednoga kraja je naša vojska, iz drügoga kraja pa Nemška. Dve vojske sta SO kilometrov daleč edna od ove, nego vsako vörcr sta bliže. Vojska Ruska pri Sereth
2.
NOVINE
1917 augusta 19
pride vu dvojni ogen i samo na izhod ma pol. Na vse kraje so naše i Nemske vojske.
Aug. 3. Černovic je zdaj že ob tre-tjim oslobojeni od jarma tihinskoga.
Tak na Austrija-Vogrskom že skoro ne ga sovražnika. *
Na francuškom bojišČi bitje s štü-kami.
Polo je pohodilo 36 taljanskih zra-čnih priprav. Vsevküp 6 pa pol ton žmetnih bomb so deli vrgli, Edna tona 10 metercentov.
Aug. 4. Tiramo Rusa.
Aug. 5. Radautz pozajeti. Taljan na celom Isonzo fronti od Tolmein-a do morja strela s stükami.
Aug. 6. Bukovina je iz vekšega oči-ščena od sovražnika. Samo vu jugo-izhodnom koti se Rusi ešče postajajo, nego stesk naše vojske so ne mogoči gori zdržati. Napad Rumanov proti Gasinu smo nazaj porinoli. Na Talján-skom štüki močno delajo.
Kral je Černovic pohodo.
Aug. 7. Mackensen se je tüdi geuo. Pri Foksani so Nemci notri vdarili vu močne ruske stanišča. Zarobili so 1300 vlovljenih i 13 štükov.
Aug. 8. V Karpatah smo več brež-nih mest pozajeli. Rusi se močno bra-nijo. Proti Erdelyskomi se li terejp pri Putna i Gasinu.
Vu Flandriji velko strelanje .s štü-kami. Pri morji so Angluši napadali.
Kak hujška Lloyd Georges?
Angluški minister predsednik li naprej nosi stara laži:
Anglušov dužnost je, prej, na sühom i na morji se vojsküvati, da svoj do
oslobeditov sveta
dósegne. Na dale' pita, ka bi bilo iz Europe, či bi oni, Angluši ne tao vzeli iz bitja.	t
Vse svojo moč so napnoli, pa dönok Srbsko, Montenegro, Belgijsko, lepe krajine francoške i ruske zemle je spadnolo vu roke Nemcov.
Na dale Georges staro pesem začne popevati od toga, da Nemci do mogli vse nazaj poslaviti. To reč, prej, nemški casar ne ve vöpovedati. Georges ga šče navčiti. To je prve pogodba mira.
* S slednjim bitjem vu Flandriji so vsi zadovolni, ‘nemci i angluši. Nemci pravijo, da so Angluši samo nisterne trajtare pozajeli. Angluši pa pitajo: Cidni granati so, šteri so tiste trajtare napravili. Poleg nevarnosti nemških podmorskih čunov smo (angluši) telko strelbe prek morja pripelali, da njihova ve$ let zidane jarke smo na traj-|re obrnoli.
Težave angluške-francoske offenzive.
Bitje vu Flandriji je bilo vu vodi. Dež je skoz šo. Vodi odspodi — tisti kraj je pun kanalov — voda odzgoraj. Ka ma granat spadne, mlaka nastane, oblaki tak nisiko hodijo, da zračni letalci na što metrov morejo doli iti. S tem se vözgučavajo Angluški, da so cffenzivo ne nadaljavali. * Nemci pa pravijo, da njim za dež i spiš nikdar ne bila briga.
Grozno dosta lüdih so zgübili Angluši. Sami njihovi vlovljeni vadlüjejo, da na deset mrtvih Anglušov samo eden mrtev Nemec spadne.
Amerika šče Nomčijo vküpstreti.
Amerikansko vladarstvo je odloČilo, da prvle, kak se Nemčija vküp štere, od mira si gučati ne mogoče. Presi-dent Wilson je celo na stranko naših sovražnikov stopo.
Korailov najvtsji kommandant t Ruske Vojske.
Brussilov je mogo v kraj stopiti za to, da je ne mogo red držati. Korai-lov je 500 vojakov zato, da so rie-verni postane!! zastavi, na ednom mesti dao na küp zostrelati.
Ruski Generalissimus ¾omilov od svoje vojske.
General Kornilov je 24. julija piso minister prédsedmkit
Vojska beži po njivah. Vse po vsedi bojazen,- šimfanje, sramota, ka je ruska vojska od svojega začetka nikdar ne poznala. Ali .t odstrani vladarstvo to srampto ali pa dragi lüdje pridejo, šteri zaničajo sad revolucije. To pa ne de k sreči deželi. Vladarstvo revolucije more na pol revolucije stopiti, -ar samo ta pot reši domovino i pela k sloboščini.
Jas, General Kornilov* vöpovem, da domovina je vu nevarščini, zato jas želem, da se s offenzivov včasi hen-jajmo na vseh frontah. Tak samo re-šimo vojsko, da jo na fundamenti ostre discipline znovič obüdimo, da ne bo-demo žitek ništernih junakov, ki pra-vico majo lepše dni viditi, na dale darüvali.
Naj obprvim je potrebno smrtno ka-štigo nazaj postaviti, na bojišči boj-niške sodnije notri spelati. Ne smemo pozabiti, da krotko goristopanje vla-darstva disciplino vu vojski je podko-pala i grozovitnost je prinesla, štera se vu silnom djauji, roparstvi i mor-stvi kaže. Moremo spoznati, da smrt ne samo po sovražnih kruglah, nego po roki naših bratov skoz vu vojski okoli hooii. Smrtna kaštiga bode dostim nedužnim žitek rešila i samo odajavce i bojazne naide ...
Kiaajeko
je boj objavilo Nemčiji i Anstrija-Vogerskomi.
i	*	\
Zgüba naših sovražnikov vu 3 Jetah.
Zgüba Rosov . ' .	. 9,400.000 lüdih
„	Fraacozov	.	4,400.000	„
„	Anglušov.	.	1,600.00Č	„
„ ' Taljanov .	.	1,600.000	*
„	Belgijčov .	.	240.000	„
„	Srbov . .	.	500.000	|
„	Rumanov.	.	300.000	„
Vsevküp 18 miIijon lüdih. Vu treh letah više 3 miljon smo jih vlovili. Vzeli smo njim 12456 štükov, 83.522 strc¾-pükš, 1,655.805 pükš, 10.640 kol za municijp, okoli 5 milijon strelbe za štüke. Vekši falat zemle smo njim po-zajeli, kak cela Nemčija. V pozajetom mesti je bilo 47 gradov.
Slepec Ivan.
† 2. a«g. 1917
Pokojni je za mlada tao vzeo vu taljanskoj bojni.
Kda je domo prišo, je v Soboti meštrijo delo. Kovač je bio. S svojov delavhostjov njemi je mogoče bilo sina za dühóvnika vönavčiti dati.
O :	.«
Sin njegov je po časi dobo sobočke faro. Stari se je k njemi oselo.
Velke leta je teda že meo, bi sio-bodno delo od sebe v kraj odrino, ali úa novom mesti liki bi ga novi düh zdigavo, stare senje so se njemi spolnile: velko verstvo svojega sina j plebanoša je s mladov močjov vu redi držo.
‘ Dokeč je sin velke dela naprej vzeo, da v Soboti novi farof i novo cerkev da gori postaviti, — štero delo je vse njegov čas, vse njegovo,rpaisel doli ve-zato, —' stari je na pomoč bio, skrb za domače i polsko delo na sebe vzeo.
Velke starosti se je včako. Vu 81. leti ga je smrt pograbila. Pokopanje je bilo 4. aug. Sprevod so bpravtjaü g. Bašša Ivan bogojinski plebanoš v velkov pomočjov. Tam so bili g. plebanoše iz Tišine, Martjanec, Belti-nec, Črenšovec, bivši martjanski pleb. Bagáry Jožef, beltinski kaplan, Szerecz Imre premontranski profesor, Varga (Bo-gojina), Godina (Črensovci) bogoslovd.
Pri sprevodi so cehmeštri svetili po staroj krščansko) navadi.
Vnogo lüdstva seje zdrüžilo. I z drüge vere. Tam so bile nüne iz obojega kloštra. Tam so bili častniki, deželni slüžbeniki. *
1 bi bilo ešče več, či bi žnietne okol-nosti bojniškoga vremena nje ne za držalo. Bi prišli — na trošt njegovoj dobroj tivarišici i lüblenomi sini.
1917. augusta 19.
NOVINE
S
Pokoj vekivečni njemi darüj Gostilne i vekivečna svetlost naj njemi sveti. Naj počiva vu miri.
Dom i svet — Glási.
Dolenski cerkveni zvon ostane. Zle-jani je bio v Graci leta 1676.
Ootffy Laj0S dr. novi főispán je 14*gp t, m. prek vzeo svojo čest.
Maksimal ceno za vino ščejo odre-diti — na Nemškom.
Od 10 jezero koron letnoga dohodka i od vrednosti više od 50 jezero koron de se dača plačüvala. Bogateši po ve-snicah so že dobili opominanje pa so mogli notri vadlüvati svojo vrednost.
Cena sada i ze!enja od 11. aug. do 20. aug. Prve céna je za kmeta, drüga za velkoga tržca, tretja za maloga tržca odločena. Edna kila:
Tikev . 1	40,	50,	60.
Zelje . .	56,	70,	80.
Luk . . . 100, 120, 134..
Česnek . . 200, 234, 260.
Ogorke . .	40,	50,	55.
Jaboka I. .	120,	150,	165.
Jaboka H. . 100, 125, 138.
Zmešahe .	70,	85,	95.
Spadnjene . BO, 36, 42.
Grüške I. . 150, 180, 200.
Grüške II. . 120, 150, 165.
Slive . .	40,	55,	66.
Breskvp. . 200, 250, 300.
Eksplozije municije pri Krakau. T. m. 2-ga so magazini 16. i 17. pri Mogili, sedem kilometrov daleč od Kra-kove eksplodivali. Municija se je sama od sebe vužgala od velke. vročine. Eks-plodiro je ob prvim Magazin Nr. 16, kde je nišče ne delo. 48 vojakov je mrlo, 4 se teško, 3 pa lehko ranjeni.
Tatija. Vu Andrejci žena Gergorec Ivana je javila žandarom, danepoznani ludje so njoj iz štale vkradnoli tri lance i železne rasoje, zvüntoga so njoj krave i svinje vöpüstili. Delo sé je posvedočilo na sosedicp, štera se je večkrat tožila, da žena Gergorec Ivana njenomi moži pisma lüblena piše, nego ona njoj to nazaj gvera. I protenje je spunila. Interesantna zgodovina de se nadaljavala pri kraleskoj sodniji.
Ogen V Gorici. Dve hiši sta zgorele. Pogorenci so Flisar Ištvan i Luthar Ivan, kvara je više 18 jezer koron. Flisarova žena je krüh pekla, vogelje je nespametno na sühi gnoj poleg hiše sipala. Gnoj se je vužgo, ogen je vdaro na hišo.
Ogenj je bio v Noršinćih pri Legény Vinciji. Zgorele so parme z krmov i slamov, kola z melov i drügo blago, Pri razkapanji pogorelin so mrtvoga najšli 2 leti staroga sineka, Števeka, šteromi so roke do laktov ščista zgo-relel Do ponesrečenih, žalostnih sta-rišdv je veliko sočütenje.
Strelati na zavce i fazone — poIeg zdaj vödanoga redane slobodno do 1-ga septembra.
Vojaski pozdravi-
Posdrav pošüajoi Póterka Martin, stra-žamešter 301. dpp., Erjavec Ivan topničar, Šeruga Ivan trenski vojak, Štajar Andraš, p. 76. pp. i pajdaši, Škafar Jožef iz Žižkov, Horvat S. Matjaš z Trnja, 6. dombr. hu-szára, Po z v ék Franc, Brate o Karol, Grlec Franc i pajdašje, p. 64. pp., Kovač Štefan 37. dtop., Kavaš Jürij p. 48. pp. z Adri-janec ; Maršič Štefan, dbr. 313. dpp., Ko-vač Štefan, topničar z Garežnice, Pekonja Matjaš p. 104. pp. i pajdaši, Šerúga Ivan, betežen vojak z Melinec; Ma če k Jožef z Ko-privnika, Vinčec Jožef, topničar, Skafar Matjaš, san. stražamešter, Miholič Ivan, betežen vojak z Törnišca, Sobočan Štefan z Gomilic, Zs čido's Marko, 20. dbr. z Trnja, An tolin Jožef, vorm. pri 36. t. t. p. z Bel-tinec; Levačič Jürij, strelec 11. b. iz Me-djimurja, Vogrin Štefan, topničar 106. hp. z Bogojine; Prkič Ferenc, četov. 18. dpp.; Grtškovnjak Martin dbr. 20. dpp. iz Žižkov, V a r g a Kard domobranec V. dpp' z Gradišča, Bassa Martin, stražamester 48. pp. z'Beltinec i. pajdaši, Ranko Alojz, pe-šak 12. pp., Žalik Janoš, trenski , vojak z Črensovce; Gelec Andraš, topničar, Smolko Štefan, p. 26. pp. z Beltinec, Alois Lang p. 1. pp., Karh Stevan podd. 18. dpp. z DoIičov, P o z v e k Jožef, dbr. 11. dpp., Zver Martin, 5. dmbr., Franz J a g e r i č, sanitec, Ga j ž i Martin, 5. dmbr. z D. Bistrice, Gomboc Viktor p. 83. pp. od sv. Jel6ne, Spilafc Ivan, 20. dbr. z Brezovice, Őiček Stevan z Ivanec, K ra ma r Jožef z Hotize, Ferencek Jožef i Kobilja, dmbr. 14. dpp., Gigan Matjaš topničar z Žižkov, Bežan Jožef dmb. 18. dm. pp.. od	Si¾.kéc
Kálman, desetnik 18. dmb. pp.; Ritlop Ivan pešak 2/6., Grah Jožef, Rae Anton 31. domb. od Grada; Magdič Pavel 11. strelec z V. Polane; Vinkovič Martin pešak 48. pp.; H u b e r Jožef železničar z Can-kove; Lebar Štefan z V. Polane; S8men Štefan i S ö m e n Anton z Brezovice 30. do-mobranci; Ilidič Ferenc 18. dmb. z Gra-dišča; Koštric Štefan p. 48. pp. z D. Bistrice i pajdaši; B a laži c Štefan 20. dmb. z D. Bistrice; Kustee Andraš, vojni pek. podd. z ćrensovec, Vučko Ladislav, pog. topničar z Ižeko?ec; Őrpnjak Leopold, p. 104. b. i pajdaši, Ritlop Štefan, dobr. 310. dpp. z 6. Bistrice, S t o j k o Jürj, des. 20. dpp., Püvar Štefan, 18. dbr. z Krajne, Bokan Janoš, p. 48. pp. z Doličov, Ali Anton, trenski vojak z Gibine, Ferencek Jožef, 14. dbr., Törnar Ferenc, p. 48. pp., Bobovec Andraš, pazitel zajetih z Dokle-žovja, Berdén Jožef, telefonist, z Bogojine, Ha.bjančič Anton, III. rajskom iz Stajara, Sobočan Štefan, betežen vojak, R 6 s Franc, p. 48. pp., Lončar Štefan, podd. 18. dpp., Lük Janoš, vojni delavec z Domajivec, Go-lenko Matjaš, podd. U0. dpp. z Slrigove, M e z n a r i č Alojz, sanitec, z Ižekovee, P u-h a n Janoš, p. 48. pp., H o z i j a n Martin, p. 89. pp. z Őrensovec, Horvat Tomaž, desetnik 5. dpp. z Medjimurja; Celec Štefan, deaetnik, 34. dpp. z Bákovec, Márkoč Ferenc, poddesetnik iz Sp. Slaveč, Stertak Ferenc z Motovilec, K ü h a r Ivan z Ćrnela-vec; K o z a r Štefan, pešak 83. pp., G o m-boc Franc, p. 83. pp. zAndreječ; Krémar Štefan, pionier z Ižekovee; Cigá ny Janos, dbr. 18. dpp. z Petanec; Skafar Ivan,
topničar, z Žižkov, Debelak Jožef, dbr. 18. dpp. z Rakičana; Vineelj Jožef, Wolf Rudolf, topničara, Kolenko Ivan, sapeur, z Őrensovec; .Botják Franc, p. 26. pp. z Krajne, Sarjaš Andraš, telef. z őrensovec, K d s Matjaš, dmbr. 18. dpp.: slovensko] kra-jini, prijátlom vsem, domačim dragim, dü-hovnikom, farnikom, dobrotnikom, poznan-com, miloj dečici, vernim ženam, dragim sta-rišam, bratji, rodi, botrini, vredniki naših listov pa prosijo nfclitve, ka zmagajo Bogi na čast. Mariji se zahvaIimo ka jih je z telikimi dobrotami obsipola i čuvala; prosijo, naj si mesto gizdave obleke mladina naroči M. List in Novine; dühovnikom se zahvalijo za mnoge dobre navuke; od BI. D. Marije, Čakajo mir, k njej nas vse gori jo; prbsijo sveto obhajilo zasó, jako je žmetno stane, ka Vnogi grešijo doma i na bojišči; vso ?üpanje stavijo v BI. D. Meri jo, ona bo sprosila od Srca Jezusovoga blaženi mir, oj sem, sem naj "bodiino mi domači, če je 1jübimo. — Od slovenskoga čtenja naznanjajo, ka ne morejo' biti brez njega; še Hrvatje in Stajarei lovijo za nje; se radüjejo, ka dragih krajin vojaki tüdi raz-mijo naše materno reč; vso veselje i tolaibo tü najdejp, to so potrebni navuki za njihove žejne düše, to je 1jübezen do mile Slovenske . reči i krajine ekrita, oj pošilajo naj njim je domači. — Srčna hvala na 'pozdravi, dragi vojaki! Kaj bomo mogoči, vse včinimo, za vas, posebno dosta, dosta mo molili k D. Mariji sv. Jožefi, naj prosita mir od Srca Jezu-sovoga. Ne je že daleč, vüpajte se l Kda prek praga, toga leta stopimo v novo, nas pozdravi mir. Tečas pa trpite i molite. Neba je preveč lepa, more se dosta trpeti za njo. Srčno bodi te vsi pozdravijeni i blagoslovljeni od Srca Jezusovoga.	" Vrednik.
Nebeska vrata.
Staro, nego jako lepo zamorsfco legendo mamo z srednjega veka. Njena vsebina je to:
Gda je, prvi zamorski dečak klonkao po nebeskih vrataj, ga je pogledno seo vratar, pa gda je opazo, ka je novi gost čaren (zamorci sp najmre čarai liidje), je hitro zapro vrata, tak se je zbojao maloga zamorčka. Té je pa na kolena poklekno pa je tak proso: „Sveti Peter, püsti me notri !* Nebeski vratar se je jmi ne dao preprositi. Dečak je proso dale, pa je prošnjo nje-govoga nedužnoga srca začüla Marija, nebeska Kralica. Včasi se je prikazala pri nebeskih vrataj, je s svojimi smilenim očmi poglednola zamorčka pa ga je pitala, Zakaj je tak jako žalosten.. Mali zamorček je odkrito povedao, ka njemi žalosti srce, pa je proso nebesko Kralico, naj odpre nebeska vrata, ka bi on jako rad prišeo v nebesa.
,Diygi sinko — je njemi pravila sveta Devica — na velka vrata te nemrem püstiti notri, zato ka od vrat ma klüč sveti Peter, nego so ešče edne male dverice, tam sam jaz gospod, tam moreš klonkati!’
4.
NOVINE
1917. augusta 19.
Kak či bi dobo peroti, je bio hitro pri dvericaj, je dobro sklonkao, pa ga je sveta Devica nato püstila v nebesa.
Ta legenda, čiravno ka je namen-jena v prvoj vrsti mladini, zato more tgajati vsakomi Marijinomi častivći. Dobro Znamo, ka je to samo pripo-vedka, nego njena osnovna misel je jako lepa: Za vnogo grešnikov, za vnogo čarnih düš je jedino rešenje stanovitna častitev Device Marije.
Sloboščina landšturma 1860—1806. leta. Znano je, da kral je landšturm 1865 —1866. leta na sloboščino — urlaub — püsto. Minister domobran-stva je odrédo, da se te vojaki morejo tlüp spisati. Glaste se z nova, Či glih ste še glasili, kda ste domo prišli. A .
Naši—83—vu ognji.
Na Ruskom bojišči je dugo mir bio, lfldje so si ešče v roke segali. To je fŠe minolo 28-ga jun. Francozi i an-gluši so za front štüke privlekli, začnoli so strelati. Od gojdna do večera jczero pa jezere granatov je spadnolo na stanje naših vojakov. V noči1 je naprej priŠo patrol, rad bi zvedo, je li so že zbstiNBlaeii jarki naši, nego ni* Šteroj strelaj naših pazitelov je nazaj odegno. Naši so pa v noči delaii, ka so štüki razrüšili, zakopali, so v red spravlali, da de se mogli br½initi.
Drügi den so Rusi z nova začnoli strehftf; Tak je to trpelo eden celi tjédeóí. Jul. 5-ga je tifiö grataló, pri-pravlali so se Rusi na šturm. Naši létalci' so daleč letali odzajaj za Ruso½, glas So prinesli, da pred f rim tom, kde je Ba½r batalijon leto, se trije ruski regimenti vküp sprav!ajo.
V petek, 6-ga jmna okoli edenaj-sete vöre so začnoli znovič močno strelati, g*ranat za granatom pride. Okoli edne vöre so te prišli rusi. Na mesto mrtvih pridejo drügi iz reserva. Reši s vnožinov obladajo, vu naše jarké so pnšli. Nego proti njim pride iz" naše stran! Zechmeistér s reservov. Človek proti človeki stoji. Zechmeistra žé tüdi ščejo Rusi odvle¾tí, nego naši ga odslobodijo. Rusi začnejo s stroj-nóv pükšov strelati. Zechmeisler vküp spadne, nišče ne more préététi, kelko knige! je dobo. Pride Gsoknyai s svojov kotopaujijov, tri cuge ma, vsi trije oficeri so mrtvi: Süméghj, Fopov, Sehummer. Lüdje se li b¾ejo, vu svojoj krvi klačijo. Zdaj te pride Klobu-čariek s svojov kómpanijov. Pol štiri je, vse jarki so nazaj vzéti.
Naši so vlovili ednoga stotnika, dva leutinanta i okoli 150 Rusov.
Viteško držanje naših vojakov posebno javi voditelstvo vojske:
... Pri Batkov — Zvyczyn napad Ru-sov proti našoj vojski .se je ne po-srečo... Sombatelski 83. reg. je so-vražaika vu najbole junaškom obran-jüvanje i vu preveč brítkom ročúom bitji nazaj vrgo ...
Vsi so pohvaljeni. Ešče i mrtvi..,
Ka je novoga na varmegyčvi?
Politična komiseija Vasvármegyőva je 8-ga aug, spravišče držalo.
Ališpan je javo, da dva varaša (Sombathely i Kőseg) i što občin prosi silje, da svoj pov njim ne dohaja, zato prosijo dopüščenje küpiti vu drügem mesti. Dopüščenje ešče ne. prišlo. Rad bi bio, či bi se vsaki lehko poskrbo za krdlh. Na tožbo večih govomikev je alispan odgovoro, da po vesiricB(fi poleg granice svercajo ' silje prek na štajarsko. Vu teh mestah kak najprle se prek vzeme silje od pavrov i samo za svoj nüc se niha. Cedale za mlenje samo ni tri mesece da vö-dati, naj nišče mele više računa ne tro5i, da bi Šledí ne meo. Tak de vsaki- prisiljen! s melov Šparavno de-lati. Na dale, pravi ališppn, da zna, ka je malo zabela, nego zdaj uika ne Ve povedali, da je nikši red ešče ne vö-dani..	-; tbÓ ■
Šolski inšpéktor javi, da, se sdte vse povsedi móreje začnoli tl-ga septembra. Vekša deca de 1-ga okt. začala v šolo hoditi.
Čedno je, ništerni po veanicah mislijo, da, či j* bojna, vse more dlií-njeno biti. Pisali, čteti; računati znati do' lüdje mogli po bojni tüdi, ešče bólje.
vkrepče valne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za mala stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašniea in vdinja. Nenspeh izkljüčen. Ta dpmača pijača se pije po leti mrzla po zjmi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 pošt-niné proste proti povzetji. Za knjetij8(va, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i.í t. d. je to sredstvo velikanske vrednost^ ker se dela?ci s tov pijačov lokrepčajo ne da bi bili pijane ali pa, 4» bi *gübili na dtiavskoj zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju" Brno Štev, 80 Moravsko.
Priblizáva se čas dece šolariti.
Apponyi Albert minister Vtere i včenja je na šolsko leto 1917/18. novi red nastavo j
Kde je vučitél, se začne šolsko leto, kak pred bojnov od 1. sept. do svojega junija. Po vesnicah, ide se 8 mesecov vči, se začne 1-ga oktobra i trpi tfo slednjega maja.
To se dotiče školare I., H, i III. razreda.
Šolski stolec školarom IV., V. i VI. razreda lehko odpüsti šolanje do konca oktobra i od začetka maja.
Vu drügom vremeui tüdi da šolski stolec dopüščenje, či je šolar vu dutáa-čem deli, vu polškom deli, na paši preveč potreben, či je oča na, bojišči ali mrtev, mati je betežna i drügoga ne ga pri hiši. Kak se iz toga 'vidi od ‘ slednjega óktobra do majuša se žmetno rešiti šq^.
Tak je t¾tr
„Žmetno se rešiti šole*;, sam mogo pisali na sramoto XX. stoletja.
Kak jüebáétoš i predsednik šolskega stolca se že iiaprej. bojim od novoga šolskoga leta.
Eden pride pa me z jočom prosi, naj njemi dete rešim od šolarivaej¼. Preveč jp,r prej, malo. Pa ne ma daleč hoditi, Itak sta metrov. Drügi ne ma krttbea. Te pa doma ne trbe jesti. Tretji' ne ma črevljov i t. d.
Vište, lüv¾e dece rešüjejo iz šole.
Tak se zgodi, da deca i vu tretjoj zimi ne ve čteti, pisali.
Dragi meji, pošilajte dece vu šolo. jih
Ve, pai zato držite gori šolo i pta-čate školnika.
Pošilajte dece vu šolo, da se vam navči. pisali, čtetj, računati.
Pošilajte je ve šolo, da de se včila zemlepis, zgodovino. Što šče tak za-ostanjeni biti, da. bi ne 2am0, koma Mera teče, kakše varaše vidi« Dunaja, kde so Karpdti, kde je Belg¾sko, kde tak grozno napadajo zdaj Angluši. To vse se samo vu šoli nhvči.
Žalostno je, morétoo se paotiti, da letos de bo¾*e ostro šolarivanje kak: lani — na hasek vaše dece.
Naši lüdje ne lrazm¾o,'iI¾a je šola. Varašanci vő dajo včiti dece, či včasi je za meštrijo ali tržtvo osnovijo. Te pa samo za kmetov je vsaki dober t Drügomi vsakomi trbe kaj znati, samo njéáti ne t'Ne čüdó, da kmeta za šle-dnjega Človeka drüjd. Sam si je kriv.
Toga se pa samo na kraci spome-nem, da bi bogateši svojo dece više lehko šolarivali. "Ve nam že tak ide, da ne mamo svojih vučitelov, notari-jušov.
MBmz*11O za ¾Nt¾huzm*l *to&m9maaa eoniaJičj4n, KluiišinNoOlnz,